LETO XV., ŠTEV. 48. SLOVENSKI UdaJ» easupiso» «4lu/ntsk«i podjetje Silil »f*a* |i»i« Üirentüfi Rodi Janhoba Odgovorni aredntk: Sergei vodnjak Tiska tiskarna »Slov. porode» Ira« , Uraljiiitvoi LJablJana, lonsičeva ■lies S, telefon 23-522 do 23-52* 1 Uprava* Ljnbljaaa. TomAifeva l/Ilt telefon 23-522 do 23-521 J Oglasni oddelek* Ljubljana, Kardeljeva ulica t. telefon 21-89*, sa ljubljanske ifaro^nike 29-46S, ca snnanje 21-832 / Poštni predal 29 / Tekoči rafna Narodne banke *il -»Tf-US • M <»«<*<* n» naročnin» 2M dia Cena io Sa ODBOR ZA PRORAČUN ZVEZNEGA ZBORA LJUDSKE SKUPŠČINE O dotacijah družbeni organizacija Srečni bomo, ko bomo v Ankari lahko pozdravili maršala Tita Beograd, 26. febr. V razpravi V odboru za proračun zveznega zbora Ljudske skupščine o dotacijah družbenim organizacijam so ljudski poslanci posebno obravnavali tisti del sredstev, ki so namenjena Zvezi športov Jugoslavije, poudarili so, da nekatere športne panoge porabijo preveč sredstev, medtem ko jih druge nimajo niti toliko, da bi zadovoljile osnovne potrebe za razvijanje svoje dejavnosti. Clan odbora Mihajlo Apostolski je predlagal, naj se nogometu in nekaterim drugim športnim panogam, ki mnogo zaslužijo, odvzame z obdavčenjem presežek sredstev. Prav tako je bilo predlagano, naj se zvezi za telesno vzgojo »Partizan« povečajo dotacije. (S proračunom je za to zvezo določenih 16 milijo, nov dinarjev). Predstavnik Zveze športnih društev Jugoslavije Neoričič je zaprosil odbor, naj poleg 60 milijonov din, predvidenih s predlogom proračuna, odobri zvezi še 200 milijonov kot dotacijo za dvig večjih športnih objek. tov (zimskih dvoran, bazenov) v športnih središčih. Za povečanje sredstev je zaprosila tudi Zveza veterianrskih društev in Združenje rezervnih oficirjev. V razpravi je bilo nato sklenjeno, da o dotacijah družbenim organizacijam ne bodo glasovali, temveč počakali amandma zveznega izvršnega sveta na predlog proračuna. Odbor bo po razpravi sprejel sklep o tem amandmaju in rebalansu predloga proračuna. V odboru za proračun zbora proizvajalcev pa So danes sprejeli proračun izdatkov zvezne, ga zavoda za hidrometeorološko službo in izdatkov za državne materialne rezerve. Odbor za proračun zveznega zbora je na dopoldanski seji ^prejel predračun dohodkov in izdatkov Tanjuga, Leksikografskega zavoda in Centra za tehnično in znanstveno dokumen- tacijo. Tako je ta odbor sprejel predračune vseh ustanov s samostojnim financiranjem. V razpravi o dotacijah družbenim organizacijam je odbor za proračun abora proizvajalcev zavzel stališče, da je treba izve- sti revizijo dotacije, namenjene Glavni zadružni zvezi, ki po predlogu proračuna znaša 15 milijonov dinarjev. Na zahtevo odbora bo predstavnik Glavne zadružne zveze na popoldanski seji obrazložil zahteve te usta. nove. Nekateri člani so predlagali, naj bi stroške Turistične zveze Jugoslavije nosile turistične organizacije. {e izjavil v svojem ekspozeju turški zunanji minister Fuad Koprolu Razprava o proračunu v glavnem zaključena Beograd, 26. febr. Odbora za skupščine sta danes popoldne nadaljevala s proučevanjem predloga zveznega proračuna. Razprava je v glavnem zaključena in se bo na-nadaljevala samo o onih postavkah proračuna, na katere so bili dani amandmaji in pripombe. Določeni so tudi poročevalci za zvezno Ljudsko skupščino, ki se bo sestala 5. marca. Poročilo za zvezni proračun bo podal ljudski poslanec Mihajlo Apo- stolski, za zakon o proračunu ljudski poslanec Josip Kolar in za poslovnik odbora za proračun ljudski poslanec Adem Hercegovac. Razprava o proračunu državnega sekretariata za zadeve splošne uprave in proračuna, ki ga je obrazložil državni sekretar Neda Božinovič, je odložena vse dotlej, dokler zvezni izvršni svet ne bo dal končni sklep o tej postavki zveznega proračuna glede na to, da je predložen novi predlog proračuna za ta sekretariat. PREDLOG SINDIKATOV ZA ODBOR ZA GOSPODARSTVO ZVEZNEGA ZBORA LJUDSKE SKUPŠČINE RAZPRAVLJAL o posojilih za investicije Beograd, 26. febr. Na današnji seji je odbor za gospodarstvo zveznega zbora razpravljal o rezultatih natečaja za Investicijska posojila, ki jih je obrazložil poverjenik zveznega izvršnega sveta Vojin Guzina. Kakor na včerajšnji seji odbora tako je bilo tudi danes nekoliko ugovorov zaradi tega, ker so bile posameznim podjetjem odbite prošnje za posojilo. Največ je bilo primerov, da podjetjem niso bila dodeljena posojila zaradi tega, ker niso imela popolne elaborate o investicijah, za katere so iskala kredit Med podjetji, ki niso debila posojila so tudi takšna, ki so zelo pomembna za naše gospodarstvo. Vojin Guzina je poudaril, da sistem kreditiranja ni zamišljen tako, da se posojila za investicije dajejo samo z enega vira in enega natečaja, kajti obstojali bodo tudi republiški in lokalni investicijski skladi, s pomočjo katerih bo lahko izvesti nekatere korekture pri dodeljevanju posojil tistim podjetjem, ki jih niso dobila na natečaju iz splošnega investicijskega sklada. začasno obračunavanje zaslužkov delavcev v kovinski industriji Poudaril je, da pomeni število objektov, ki jih zdaj gradimo, zelo resen problem. Ce bi se držali samo natečaja in njegovega rezultata, bi nastalo vprašanje, kaj naj se napravi s temi objekti, ki se nahajajo v zaključni fazi graditve. Ker se to vprašanje ne more rešiti z natečajem, je nujno, da se v prehodnem razdobju napravijo izjeme in da se rezervirajo posojila za tiste objekte, ki so še nedokončani. O teh izjemah pa lahko odloča samo zvezni izvršni svet ali Ljudska skupščina. V nadaljnji diskusiji o pogojih za natečaj se je odbor strinjal z ljudskim poslancem Dušanom Galičem, ki je menil, da bi moral zvezni izvršni svet proučiti možnosti, da se za elektrogospodarstvo določijo posebni pogoji za najemanje posejil. Dušan Galič je predlagal, naj se od podjetij elektrogospodarstva, ki prosijo za posojilo, ne zahteva, da morajo imeti izvedenih najmanj 10 odstotni del, marveč naj bo edini pogoj ta, da imajo zaključena geološka raziskovanja. BEOGRAD, 26. febr. Pređseđ-stvo centralnega odbora sindikata kovinarjev Jugoslavije je danes Cona A STO bo še cel mesec brez proračuna Trst, 26. febr. (Tanjug). — Po vesteh v krajevnih časopisih, so v Rimu prekinili delo za sestavo proračuna cone A STO ža prvo letošnje polletje. V komisiji so bili zastopniki italijanske vlade in rimski funkcionarji v angioameriški vojaški upravi. Komisija bo nadaljevala delo šele drugo polovico prihodnjega meseca, do takrat pa naj cona še naprej čaka na proračun. Ceprtv si tukajšnji gospodarski krogi ne obetajo kaj prida od novega proračuna, so vendar mnenja, da zavlače, vanje lahko gospodarsko krizo samo še bolj poslabša. razpravljalo o začasni uredbi, Id določa višino obračunskih zaslužkov y gospodarstvu in o razporeditvi gospodarskih panog in skupin podjetij v plačilne kategorije. Člani predsedstva so se zedinili v tem, da bi bilo najpravilneje, če bi se do sprejetja končnih predpisov obračunavalo zaslužke delavcev v kovinskih podjetjih tako, da bi se letošnji zaslužki v vsakem podjetju obračunali na osnovi povprečnega mesečnega neobdavčenega obračunskega zaslužka v preteklem letu. Svoje predloge in pripombe skupno z dokumentacijo bo sindikat kovinarjev poslal Centralnemu svetu Zveze sindikatov Jugoslavije, kjer bodo na podlagi pripomb ostalih strokovnih zvez izdelali skupno stališče sindikatov o tem vprašanju ter predložili vse skupaj zvezni Ljudski skupščini za izdelavo končnega sklepa. Ankara, 26. febr. (Tanjug). — »Našemu prijateljstvu z Jugoslavijo, ki temelji na globoki iskrenosti in ustreza našim skupnim potrebam po tiru in varnosti, pripisujemo velik pomen«, je izjavil minister za zunanje zadeve Turčije Fuad KÖ-priilii v ekspozeju y narodni skupščini o turški zunanji politiki v zadnjih štirih letih. »Sodelovanje z Jugoslavijo v okviru Ankarskega pakta,« je dejal minister Köprülü »postaja čedalje bolj plodno. Srečni bomo, ko bomo lahko pozdravili v Ankari maršala Tita, spoštovanega vodjo jugoslovan. Maršal Tito gost tujih novinarjev Beograd, 26. febr. (Tanjug). Predsednik republike Josip Broz Tito je bil sinoči gost na večerji, ki so jo priredili njemu na čast v dvorani restavracije »Stadion« zastopniki tujega tiska v Jugoslaviji. Med večerjo, ki je potekala v prijateljskem razpoloženju, je dal predsednik Tito tujim novinarjem pojasnila o raznih vprašanjih notranje in zunanje politike Jugoslavije, ki so jih zanimala. V imenu tujih novinarjev je dopisnik agencije »Associated Press« g. Singleton pozdravil predsednika republike in se mu zahvalil. ska države, in da bomo naše osebne zveze s tem daljnovidnim državnikom lahko dvignili na najvišjo stopnjo«. Govoreč o ankarskem paktu, je minister Köprülü dejal, da v svetu čedalje bolj cenijo vrednost tega pakta. »Dokazali smo primerni smisel za stvarnost,a je dejal minister Köärülü, za tem, da smo spremenili naše zveze z Grčijo in Jugoslavijo v trojno sodelovanje, ki so se na obeh straneh razvijale na zadovoljiv način, ter jih tako napravili še bolj učinkovite pred skupno nevarnostjo«. Turški minister je nato poudaril, da bo Turčija nadaljevala z napori za razvoj pakta na vseh področjih. Generalni polkovnik Peko Dapčevič v Asmari Peko Dapčevič izročil visoka odlikovanja predsedniku vlade in zastopniku etiopskega cesarja — Prisrčni sprejemi na poti iz fidis Abebe v Äsmaro Asmara, 26. febr. (Tanjug). — Posebni odposlanec predsednika FLRJ maršala Tita generalni polkovnik Peko Dapčevič je iz. ročil v Asmari odlikovanje Jugoslovanske zastave zastopniku etiopskega cesarja v Eritreji in predsedniku vlade. Pred odhodom iz Adis Abebe je dobil general Dapčevič od etiopskega cesarja v dar z zlatom okrašen ščit in kopje ter sliko s podpisom Haile Selassija. Vso pot. od Adis Abebe do Asmare so prihajali generalu Dapčeviču nasproti najvišji za- stopniki oblasti, naroda, šolski otroci in častne straže. To tridnevno potovanje je pokazalo, kako prisrčno in prijateljsko so sprejele najvišje etiopske oblasti in prebivalci posebnega odposlanca maršala Tita. Na čast Peku Dapčeviču so priredili v Asmari sprejem, ki so se ga udeležile najvišje osebnosti Eritreje, ki je danes v federaciji z Etiopijo. General Dapčevič bo odpotoval v Masa. uo, od tam na mesto bitke pri Adui, v ponedeljek pa v Kairo. DRŽAVNI UDAR V SIRIJI General Šišakli v Bejrutu Komunike izraelske vlade o dogodkih v Siriji — Britanski diplomatski krogi zaskrbljeni — V Washingtonu smatrajo, da je še prezgodaj za komentarje Japonska gospodarska delegacija v Liubliani ODBOR ZA GOSPODARSTVO ZVEZNEGA ZBORA PROIZVAJALCEV JE DANES RAZPRAVLJAL: 0 cenah na drobno Beograd, 26. febr. V razpravi o cenah na drobno je bilo poudarjeno, da je predvideno znižanje cen nekaterim proizvodom široke potrošnje popolnoma realno. Predstavnik zveznega izvršnega sveta Dušan Vučkovič je razložil ljudskim poslancem, da bodo cene industrijskega blaga letos za 15 % nižje kakor so bile sredi preteklega leta. To znižanje temelji na vrsti ekonomskih dejstev. Glavno pa je to, da bomo na eni strani imeli povečanje blagovnih fondov, medtem ko se na drugi strani dohodki prebivalstva ne bodo povečali. V tej razpravi o cenah na drobno so obširno razpravljali ljudski poslanci Dušan Cekič, Ante Bojanič, ing. Ivan Pintarič, ing. Vojin Popovič, Dragi Stamenkovič in drugi. Sprejeli so stališče, ki ga predlaga letošnji družbeni plan v pogledu politike cen. 0 davku na promet proizvodov V načelni razpravi o davku na promet je bilo poudarjeno, da mora biti ta davek v prvi vrsti instrument trga, ki bo vplival na sorazmerje v proizvodnji, kakor tudi v razdeljevanju dohodka, poleg tega pa mora vplivati na stabilnost cen. Ljudski poslanci so se v celoti •trinjali s predlaganimi davčnimi merami za posamezne proizvode. Nekoliko daljša razprava je bila edino o predlagani davčni stopnji na umetno vino in umetno žganje, kjer so bila izražena različna mnenja. Več ljudskih poslancev je namreč izrazilo mnenje, dp bi bilo treba dosedanji promptni davek za umetna vina, ki znaša 22 dinarjev za en liter, in za umetno žganje, ki znaša 36 dinarjev za liter, povečati. To so utemeljevali s tem, da prenizek prometni davek na umetna vina m žganje destimulira proizvajalce naravnih vin in žganja, poleg tega pa so primeri, da umetna vina prodajajo za naravna vina. V razpravi o prometnem dav-ku so nekateri ljudski poslanci omenili tudi vprašanje obrtništva. pri čemer je prevladovalo mnenje, da bi morali v obrtništvu pustiti v prvi vrsti delovati davek na dohodek in ne prometni davek. O teh problemih so obširno razpravljali poslanci Ante Bojanič, Mladen Sazdevski, ing. Vojin Popovič, Rudolf Janko, Jovan Jankovič, Branislav Mladenovič in Dragi Stamenkovič. V začetku seje je odbor ustanovil dva pododbora, in sicer pododbor za koordinacijo končnega poročila z odborom za gospodarstvo zveznega zbora in pododbor za redakcijo pripomb, dopolnil in amandmajev, ki so bili podani na predloženi družbeni plan. G. Itaro Mizuno v trgovinski zDornici Slovenije Danes: KAKŠNE NOVOSTI VSEBUJE NACRT ZAKONA O UNIVERZAH, sitr. 2 VATIKANSKI ULTIMAT FRANCOSKIM »DELAVSKIM DUHOVNIKOM«, str. 3 STANE KAVČIČ: KAKO NAJ DELAJO SINDIKATI, str. 4 KAKO JE Z BOHINJSKIM JEZEROM, str. S Ljubljana, 26. febr. Dopoldne je prispela v Ljubljano petčlanska japonska gospodarska delegacija, ki jo vodi opolno-močeni minister g. Itaro Mizuno. Takoj po prihodu so si člani delegacije ogledali Litostroj. Popoldne se je v prostorih trgovinske zbornice Slovenije delegacija sestala z zastopniki naših podjetij. Goste je pozdravil član upravnega odbora zbornice tov. Franjo Novak. Odgovoril mu je g. Mizuno, ki Jugoslavijo prilično dobro pozna, saj je bil že pred vojno večkrat službeno v naši državi. Dejal je, da je osnovna naloga delegacije ugotoviti, katero jugoslovansko blago bi prišlo v poštev za uvoz na Japonsko. Japonska lahko izvaža predvsem stroje, in z Jugoslavijo je bil že sklenjen prvi konkretni trgovinski posel, in sicer za dobavo strojev za tovarno viskoze v Ložnici. Iz razgovorov med člani delegacije in našimi gospodarstveniki je bilo mogoče razbrati, da se Japonska zanima predvsem za uvoz naših kovin in prehrambenih artiklov. Člani delegacije so glede uvoza iz Slovenije konkretno pokazali zanimanje predvsem za cink, svinec, tanin, hmelj, živo srebro in rezan les. Na drugi strani pa so se naši zastopniki posebno intersirali za uvoz strojev iz Japonske za našo tekstilno industrijo, ki je v veliki meri že iztrošena. Po približno dveumem razgovoru je delegacija na povabilo zastopnika podjetja »Slo-•7eni j a-vino« odšla na ogled v omenjeno podjetje, jutri zjutraj pa odpotuje naprej na Reko. Bejrut, 26. febr. (AFP). Bivši predsednik vlade general Šišakli je prispel sinoči v Bejrut Takoj je obiskal veleposlaništvo Saudove Arabije. General Šišakli namerava z letalom odpotovati v neznano smer. Danes je bilo sporočeno, da bo dosedanji predsednik sirske skupščine Mamun Kuzbari začasno opravljal dolžnost predsednika republike, dokler ne bo izvoljen novi predsednik. Predsedniške volitve bi morale biti Po ustavi v dveh mesecih. Tako so sporočili na seji parlamenta, ki je bila danes dopol. dne in na kateri so sprejeli ostavko dosedanjega predsednika republike generala Sišaklija. Ministrstvo za zunanje zadeve Izraela je izdalo naslednje sporočilo glede na dogodke v Siriji: »Dogodki v Siriji narekujejo Izraelu, da zavzame resno stališče. Posledic nasilja, ki se odigrava v sosedni državi, ki je vedno kazala neizprosno sovraštvo do Izraela, ni mogoče napovedati, in ti dogodki morajo povzročiti resno vznemirjenost izraelske vlade.« V britanskih diplomatskih krogih je vzbudila ostavka Adiba Sišaklija precejšnje presenečenje in celo zaskrbljenost Omenjajo tudi dokajšnje nesorazmerje med vojaškimi silami upornikov in vlad- Zastopniki filmskih umetnikov pri predsedniku republike in Edvurdu Kardelju Beograd, 26. febr. (Tanjug). Predsednik republike Josip Broz Tito je sprejel danes opoldne člane upravnega odbora Zveze filmskih delavcev Jugoslavije Žorža Skrigina, Edvarda Bogdaniča, Jovo Kamberskega, Mirka Lukavca, Zivorada Mitroviča, Vojislava Nanoviea, Sveto Pavloviča in Igorja Pretnarja. Zastopniki filmskih delavcev so v enotirnem razgovoru seznanili predsednika republike z nekaterimi vprašanji naše kinematografije in njenega nadaljnjega razvoja, posebej pa še s problemom samoupravljanja v tej oblasti družbene dejavnosti. Beograd, 26. febr. Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj je sprejel delegacijo Zveze filmskih umetnikov Jugoslavije in se zadržal z njo v daljšem razgovoru o nekaterih vprašanjih jugoslovanske kinematografije: nimi silami, ki so bile daleč močnejše. Zaskrbljenost povzroča tudi negotovost, kakšno stališče bosta zavzela Jordan in Irak, ker so bili stiki med Bagdadom in Damaskom v zadnjem času precej napeti. Zastopnik ameriškega ministrstva za zunanje zadeve sinoči ni hotel dati izjave o dogodkih v Siriji, češ da dosedanja poročila še ne pojasnjujejo dovolj pravega stanja stvari. Prav tako zadržani so uradni krogi glede dogodkov v Egiptu. Z zadovoljstvom so sprejeli izjavo egiptovskega zastopnika, ki je zanikal glasove, da bo vlada polkovnika Naserja vodila protizahodno politiko. Damask, 26. febr. (AFP). Sef sirijskega generalnega štaba general Saukaira je sporočil danes bivšim političnim ujetnikom, ki so bili sinoči izpuščeni, da je usoda države v njihovih rokah. Ponovno je poudaril, da je armada trdno odločena, umakniti se v vojaš- General Adib Šišakli ' nice in se posvetiti samo zaščiti meja. To njegovo izjavo razlagajo kot željo vojske, da bi vodstvo države prepustila bivšim politikom, ki jih je Šišakli že nekaj let držal ob strani. Ameriška misija za ocenitev nacionaliziranega premoženja v FLRJ bo delovala še 6 mesecev Beograd,. 26. febr. Jugapres poroča, da sta se vladi ZDA in Jugoslavije sporazumeli o podaljšanju mandata misije ZDA za določitev vrednosti bivšega ameriškega premoženja v Jugoslaviji, ki je bilo nacionalizirano. Mandat je podaljšan za 6 mesecev, začenši od 13. februarja dalje, ker so na obeh straneh ugotovili, da je potrebno še toliko časa, da bo končano delo in ugotovljena vrednost tega premoženja. Ko bo vse opravljeno, bodo napravili končni obračun, hkrati pa se dogovorili o usodi jugoslovanskega pologa 17 milijonov do- larjev v zlatu, ki je ostal v ZDA ob deblokiranju jugoslovanskega zlata po vojni. Ta vsota je bila namenjena kot varščina za ameriške koristi, izvirajoče iz nacionaliziranega premoženja državljanov ZDA v Jugoslaviji. Misija je bila ustanovljena 13. februarja 1951 na podlagi sporazuma med obema vladama, sklenjenega 19. julija 1948. V njej sta dva zastopnika ameriškega zunanjega ministrstva, ki delata skupno z jugoslovanskim državnim sekretariatom za zunanje zadeve in Državnim pravobranilstvom. Sefa izwršnes?a «veta LUS Včeraj Je bila seja izvršnega sveta LRS pod predsedstvom tov. Borisa Kraigherja. Izvršni svet je sprejel osnutka zakona o spremembi zakona o razdelitvi LR Slovenije na mesta, okraje In občine in zakona o spremembi zakona o ljudskih odborih mest in mest. nih občin, s katerima se združuje sedanji Mestni ljudski odbor Celje s Celjem-okolico v enoten okraj Celje; mesto Celje pa v bodoče ostane kot mestna občina s posebnimi pravicami. S posebnim zakonom o začasnem ljudskem odboru Celje pa je predvidena sestava ljudskega odbora novoosnovanega skup- nega okraja ter ljudskega odbora mestne občine do izvolitve stalnih organov obeh enot. Nadalje sta bila sprejeta osnutka zakona o skladih za urejanje voda in zakona o skladih za obnovo, gojitev in var. stvo gozdov. Vsi ti zakoni bodo poslani Ljudski skupščini, da o njih razpravlja. Izvršni svet Je nadalje sprejel uredbo o ustanovitvi, organizaciji in delu Uprave za vodno gospodarstvo LRS, uredbo o ustanovitvi Uprave za gozdarstvo LRS in uredbo o Upravi za investicije LRS. Kakšne novosti vsebuje načrt zakona o univerzah V naslednjem objavljamo najbistvenejše določb« načrta splošnega zakona o univerzah, ki ga Je odbor za prosveto zveznega zbora zvezne ljudske skupščine dal v javno diskusijo. Univerze ln fakultete so samostojne ustanove pod družbenim upravljanjem. Njihova naloga Je vzgajati študente s teoretskim in praktičnim znanjem sa visoko strokovno delo, jih uvajati v metode znanstvenega dela, vzgajati kot aktivne in zavedne državljane socialistične skupnosti in skrbeti za znanstveni in vzgojiteljski naraščaj. Z zakonom je zajamčena svoboda pouka in znanstvenega ustvarjanja. Pouk in Izpiti na fakultetah so javni. Vsakemu državljanu je zajamčena pravica, da se pod enakimi pogoji vpiše na fakulteto in da doseže akademske ln znanstvene stopnje. Materialna sredstva za delo fakultet in univerz zagotovi družbena skupnost. Proračun univerze mora potrditi republiška ljudska skupščina. Pouk na fakultetah traja najmanj štiri, a največ šest let. Izvaja se po učnih načrtih. Zakon govori dalje o organizaciji fakultet, inštitutov, klinik itd. Doktorat podeljuje univerza po sklepu fakultete na podlagi ustmenega izpita in javno branjene disertacije. Studenti so dolžni obiskovati predavanja, seminarje in vaje ter sodelovati v vseh drugih oblikah učenja ter redno polagati Izpite. Studenti uživajo pravico do zdravstvene in socialne zaščite ter vse druge pravice In ugodnosti v skladu s predpisi zveznega izvršnega sveta. Upravljanje na univerzah Četrto poglavje zakonskega načrta govori o upravljanju univerz. Univerzo upravljajo univerzitetni svet, univerzitetna uprava in rektor univerze. Univerzitetni svet je najvišji upravni organ. Sestavljajo ga člani, ki jih izvoli republiška skupščina in člani, ki jih izvolijo fakultete. V univerzitetni svet voli ljudska skupščina ugledne znanstvenike, strokovnjake in Javne delavce, vsaka fakulteta pa po enega člana iz vrst profesorjev dotične fakultete. Rektor in prorektor sta avtomatično člana univerzitetnega sveta. Število članov univerzitetnega sveta, ki jih izvoli ljudska skupščina, ne more biti manjše od števila, ki ga izvolijo skupno vse fakultete. Univerzitetni svet se voli za dobo dveh let, posamezni člani pa se lahko razrešijo tudi pred potekom tega roka. V delokrog univerzitetnega sveta spadajo predvsem določitev Statuta univerze in določanje Statutov fakultet, ki jih mora potrditi tudi republiška ljudska skupščina, potrditev izvolitve profesorjev in voditeljev univerzitetnih in fakultetnih ustanov, potrditev izvolitve znanstvenih in strokovnih sodelavcev univerzitetnih ustanov, v kolikor to ne spada v delokrog univerzitetne uprave. Univerzitetni svet sestavlja proračun univerze in ga dostavi republiškemu izvršnemu svetu ter sprejema sklepe ln priporočila v vprašanjih, ki se tičejo skupnih koristi upravljanja fakultet ln organizacije pouka. Nadalje izdaja predpise o disciplinski odgovornosti študentov ter postavlja in razrešuje člane višjega disciplinskega sodišča za profesorje in študente. Univerzitetni svet se sestane po potrebi, najmanj pa dvakrat med šolskim letom. Univerzitetno upravo tvorijo rektor, prorektor in dekani vseh fakultet. V njen delokrog spada predvsem vsklajevanje dela fakultet v pogledu organizacije pouka in znanstvenega dela, sestavljanje proračuna univerzitetnih organov in ustanov ter upravljanje skladov univerze, skrbi za materialni položaj študentov in vodi univerzitetno upravo. Rektorja in prorektorja voli univerziteni zbor iz vrst univerzitetnih profesorjev. Univerziteni Statut pa lahko določi tudi pravico asistentov in drugih znanstvenih sodelavcev pri volitvi rektorja in prorektorja. Univerzitetna uprava mora enkrat na leto poročati univerzitetnemu zboru o delu univerzitetnega sveta in rektorja. Dolžna pa je sklicati univerzitetni zbor, če to zahtevata dve fakulteti ali trideset profesorjev. Analogne določbe veljajo tudi za fakultete, ki jih upravlja faknltetni svet, profesorski zbor in dekan. Fakultetni svet tvorijo vsi profesorji fakultete ter zastopniki strokovnih in znanstvenih združenj in drugi ugledni strokovnjaki, ki jih imenuje univerzitetni svet do največ ene tretjine skupnega števila članov sveta. Člani fakultetnega sveta so tudi zastopniki gospodarskih organizacij in ustanov, ki dajo materialna sredstva za delo fakultete in njenih inštitutov. Asistenti in drugi fakultetni sodelavci lahko sodelujejo pri razpravah fakultetnega sveta, ni- majo pa pravice glasovanja. V zadevah štatuta je fakultetni svet dolžan zaslišati tudi mnenje ln uravnavati predloge študentskih organizacij, katerih zastopniki imajo pravico prisostvovanja sejam profesorskega zbora in pri obravnavi vprašanj, ki se nanašajo na režim študija In izvajanja pouka. Ob koncu vsakega šolskega leta mora biti javni sestanek fakultete, na katerem poda dekan poročilo o stanju na fakulteti ter o delu fakultete, na katerem poda dekan poročilo o stanju na fakulteti ter o delu fakultete, profesorjev, asistentov in drugih sodelavcev ter o delu študentov. Učno osebje na univerzah Peto poglavje govori o učnem osebju univerze in določa, kdo je lahko Izvoljen za univerzi- tetnega profesorja, izrednega profesorja ali docenta. Za vsako mesto se mora razpisati natečaj. Pri volitvi rednega profesorja glasujejo samo redni in izredni profesorji, za izvolitev izrednega profesorja in docenta pa vsi člani profesorskega zbora. Izredni profesorji se volijo vsako peto, docenti pa vsako četrto leto. Za honorarnega rednega profesorja z vsemi pravicami rednega profesorja se lahko brez natečaja Izvolijo upokojeni ali že enkrat izvoljeni redni profesorji, če je njihovo sodelovanje nujno potrebno. Vsi natečaji za univerzitetne profesorje in sodelavce morajo biti objavljeni, življenjepis kandidatov pa dostopen javnosti pred izvolitvijo. Starostna doba za univerzitetne profesorje Je določena na sedemdeset let. Določbe tega splošnega zakona o univerzah veljajo do sprejetja republiških zakonov o univerzah. V Beogradu 0.60 kvadratnega metra površine na enega učenca Gradnja šol prvenstvena naloga in skrb lokalnih organov oblasti — Odbor za prosveto srbske skupščine predlaga omejitev vpisa na fakultete — Kakovost filmov naj odloča o dotacijah filmski industriji Beograd, 26. febr. Ko je odbor za prosveto ljudske skupščine Srbije razpravljal in sprejel predlog proračuna sveta za prosveto in kulturo, univerze in visokih šol, srbske akademije znanosti ter drugih republiških kulturnih in prosvetnih ustanov, je razpravljal tudi o sredstvih za investicije v šolah, univerzah in visokih šolah. Ljudski poslanci so ugotovili, da so skoraj vse šole v Srbiji v težkem gospodarskem položaju in da proračunska sredstva ne bodo zadostovala za nabavo najpotrebnejših učil Posebno veliko so razpravljali poslanci o pomanjkanju učnega prostora. Tako delajo na primer šole v Beogradu pod Nov list za Izseljence Ljubljana, 26. febr. Danes je izšla prva številka novega lista »Rodna gruda«, ki je namenjen slovenskim izseljencem v tujini. List je začel izhajati na pobudo Slovenske izseljenske matice s ciljem, da bi čimbolje obveščal naše izseljence o dogodkih v njihovi stari domovini. Darilo organizacije CASE Beograd, 25. febr. (Tanjug). V zavodu za vzgojo otrok v Beogradu je danes dopoldne izročil vodja misije CARE g. Wales Klein upravi in gojencem tega doma pet garnitur mizar, skega orodja. Pri izročitvi so bili navzoči zastopniki centralnega odbora Rdečega križa Jugoslavije, uprava in vzgojno osebje doma. Mladi umetniki odšli v Francijo Beograd, 26. febr. Danes je odpotovala v Pariz skupina naših mladih umetnikov pod vodstvom rektorja akademije za gledališko umetnost v Beogradu Dušana Matiča. Skupina namerava vrniti obisk francoskim umetnikom. Sestavljajo jo zastopniki beograjske, zagrebške ln ljubljanske gledališke akademije. S skupino je odpotovalo tudi 11 študentov ln študentk glasbenih akademij iz Beograda, Zagreba in Ljubljane, ki bo. do kot solisti priredili v Fran- Pred zakonom smo vsi enaki Ptuj, 26. febr. Današnja VII. skupna seja odbornikov obeh zborov okrajnega ljudskega odbora Ptuj je potekla v znamenju formalne ureditve nekaterih zadev, kar je bilo potrebno glede na to, da bodo na naslednjem zasedanju razpravljali in sklepali o okrajnem družbenem planu in proračunu. O tem priča dnevni red, ki je obsegal devet točk, 0d katerih se je večina nanašala na glasovanje o predlogih za sestavo raznih komisij, ki so jih okrajni ljudski odbori dolžni ustanoviti v zvezi z določenimi republiškimi ozi. roma zveznimi predpisi. Do neke posebne razprave v teh predlogih ni prišlo. Razmeroma mirno je potekla tudi prva točka dnevnega reda, namreč ostavka predsednika okrajnega ljudskega odbora. Pod to točko je dodanašnji predsednik Janez Petrovič ljudske odbornike seznanil z nekaterimi svojimi prekrški, spričo katerih po njegovih lastnih be- sedah ne more več ostati predsednik OLO. V zvezi z izvrševanjem zakona o agrarnem maksimumu, ki naj bi zadel tu. di njegovo ožje sorodstvo, je lani dejansko zavzel pristransko, naši socialistični stvarnosti v bistvu nasprotno stališče. Poleg tega je hotel s podpisom lažne izjave, da ne- živi z materjo v skupnem gospodinjstvu, obdržati pravico do prejemanja otroških doklad in tako izsiliti od pristojnega okrajnega urada sebi v prid nezakonito odločbo. Ljudski odiborniki, ki so se oglasili k besedi, so sicer poudarjali iskrenost Petrovičevega priznanja, obenem pa dejstvo, da je kakšna daljša razprava o sprejemu ostavke, oz. njeni odklonitvi nepotrebna. Pri glasovanju je od skupnega števila 98 odbornikov 89 glasovalo za sprejem ostavke, 8 se jih je glasovanja vzdržalo, eden pa je glasoval proti. S tem je bila ostavka sprejeta. Današnji dogodek v ptujski okrajni skupščini je jasno dokazal, da naša demokracija ni stvar na papirju, temveč živa resničnost, ki nikomur ne dovoljuje, da bi izkoriščal uradne ali druge funkcije sebi v prid; dokazal je, da naše ljudstvo skrbno gleda na ljudi, ki jim je z izvolitvijo izreklo zaupanje, in da terja zloraba svoje posledice. Drugače pri nas ne more bitil Naftonosna polja v Medjimurju Zagreb, 26. febr. Lani so pričeli raziskovati naftonosna polja na področju Čakovca. Geologi menijo, da so tu v velikih globinah velike količine nafte. Doslej so zvrtali 1500 m globoko, nameravajo pa doseči 2000 m globine. Za letošnja raziskovalna dela je določena vsota 83 milijonov dinarjev. (M. B.) ciji nekaj koncertov. Razen v Parizu bodo nastopili v Borde-auxu, Toulousi, Lyonu in Marseillu. Normalen železniški promet na vseh progah Beograd, 26. fehr. Po obvestilih Iz Generalne direkcije jugoslovanskih železnic je železni, ški promet uveden na vseh progah v Banatu, ki zaradi vremenskih razmer niso obratovale. Pričakujejo, da bodo danes začeli voziti vlaki tudi na progah Niš—Zaječar in Titov Veles—Kočani v Makedoniji. Avtomobilski promet na cestah v Srbiji prav tako prihaja v normalni tir. Letala Jugoslovanskega aero. transporta vozijo redno na vseh mednarodnih in domačih letalskih progah. Prvega marca bo JAT uvedel redni letalski promet tudi na progi Beograd— Zagreb—Ljubljana in obratno. V vseh krajih države je bilo danes mimo vreme brez snega in dežja. Temperatura se giblje od minus 2 do plus 5 stopinj. Gledališki muzej Srbije povabljen na razstavo v ZDA Beograd, 26. febr. Gledališki muzej Columbia univerze iz ZDA je povabil gledališki muzej Srbije, naj bi priredil razstavo maket, slik, gledaliških in folklornih potrebščin v njegovi veliki galeriji. Muzej Srbije bo razstavljal v okviru neke večje razstave gledaliških umetniških predmetov iz pet drugih manjših držav. Pričakujejo, da bo razstava odprta mesec dni. Posebni vlaki za dovoz povrtnine iz Dalmacije Zagreb, 26. febr. Iz Dalmacije bodo kmalu pričeli izvažati povrtnino in pozneje zgodnje sadje. Zaradi počasnega transporta je dostikrat povrtnina prišla v razne kraje naše države pokvarjena in se je tako delala velika škoda. Zaradi tega bodo letos uvedeni posebni brzi tovorni vlaki od Splita v Zagreb, ki bodo prevažali zelenjavo In sadje. Ti vlaki bodo odpeljali iz Splita ob 17. uri zvečer, okoli 7. ure zjutraj pa bodo v Zagrebu, od koder bo blago takoj prepeljano v Beograd, Ljubljano in druga mesta naše države. (M. B.) Huda, a upravičena kritika beliti rudarjev t Pri Na ft! ▼ Lendavi Imamo Štiri sindikalne podružnice, kakor imamo tudi Štiri glavna področja dela, kjer delajo noši delavci im uslužbenci: vrtanje, eksploatacija, delavnica in uprava. Vse sindikalne podružnice so zaražene v enotnem sindikatu podjetja. Če analiziramo poteke občnih zborov po vseh žtLnh sindikalnih podružnicah ter na enotnem skupnimi občnem zbora, vidimo v njih dihanje celotnega podjetja, delo kolektiva kot celote. Kljub temu, da je v vsaki podružnici bilo^ le nekaj tovarišev, ki so »vlekli«, je bilo vendar mnogo storjenega. Na vseh občnih zborih so obravnavali vprašanje polaganja strokovnih izpitov za kvalificirane ;n visokokvalificirane delavce. Te diskusije so bile močno potrebne. Sindikalni funkcionarji so navajali, da je sindikat premalo storil za to stvar, ker se je od sedemdeset delavcev, ki so obiskovali tečaj, prijavil le eden k izpitu in to preuscdnik upravnega odbora podjetja. Sindikalni funkcionarji bi morali pri posečan*u tečajev in pra učenja biti zgled ostalim delavoem-članom sindikata, ne pa, da so zelo redko, ali pa da splon niso hodili na predavanja. Sami se seveda tudi niso prijavili k izpitu in diskusija na občnem zbora, da bi sindikat moral pomagati pn pcla- eanju izpitov, mnogo ne koristi. No-en sindikalni funkcionar, se ni metli! z izpitno komisijo, ki sama smatra, da je starejšim lelavcem, ki so pravzaprav ustvarili našo naftonosno industrijo, brez potrebne teoretske izobrazbe, treba dati tudi primerno spričevalo v roke, da so res kvalificirani in visokokvalificirani delavci. Seveda le-ti pa morajo pokazati tudi nekaj dobre /olje pri učenja potrebnih predmetov. Upravičena je bila kritika članov sindikalnih podružnic, da člani kolektiva niso dovolj seznanjeni z delom delavskega sveta in upravnega odbora Saj celo člani delavskega sveta ne poznajo probleme podjetja, ker slabo posečajo sestanke delavskega sveta. Sestanki delavskega sveta so pa tudi zelo lorodko, tako, da v glavnem upravni odbor rešuje vsa vprašanja, brez sodelovanja delavskega sveta, da ne govorimo o kolektivu. Delavski svet edino potrjuje ' sklepe upravnegt odbora, največkrat avtomatično z dviganjem rok brez globljega poznavanja problemov. Seja predsedstva SZDL Čme gore Titograd, 26. febr. Pod predsedstvom Blaže Jovanoviča je bila včeraj seja predsedstva glavnega odbora SZDL Črne gore, na kateri so obravnavali probleme republiškega tiska, gledališča in filma. V razpravi je bila poudarjena potreba, naj bi se glasilo SZDL Crne gore »Pobjeda« preselila s Cetinja v Titograd, kjer so vse glavne republiške ustanove. List naj bd odslej izhajal enkrat na teden. V razpravi o vlogi republiškega tiska pri tolmačenju političnih problemov so člani predsedstva obsodili poskuse nekaterih mladih novinarjev, pesnikov in kritikov, nagibajočih se k popačeni umetnosti, da bi uvajali nekake modernistične sloge. Obširna razprava se je vodila o problemu okrajnih gledališč in o dotaciji filmskemu podjetju »Loivčen«. Razprava se bo še jutri nadaljevala, nakar bodo sprejeli ustrezne sklepe. Sestanki se ponavadi predolgo vlečejo, imajo preobširen Lnevnd red in so člani proti koncu že utrujeni. Dejstvo je pa tudi, da uprava podjetja hoče sodelovanja s sind.’katom na vseb področjih, zato ne bi bilo treba čakati občnega zbora, ampak bi se ta kritika lahko iznesla že med letom m bi bila prav gotovo upoštevana. Precej in zelo dobro so diskutirali o teh načni zaščiti dela. Podjetje ie že med letom vlagalo vse napore, da bi čim bolj s po polnilo tehnično zaščito dela. Tehnični zastopnik podjetja je bil celo pohvaljen od okrajnega inšpektorja dela. Na tapeti je bilo seveda že tolikokrat omenjeno vprašam je zaščitnih oblek pri vrtanju in eksploataciji, t. j. dežnih plaščev, kožuhov in škornjev. Omenjeni delavci delajo namreč pod milim nebom in so izpostavljeni vsem atmosferskim ne-Drilikam, od dežja in snega, do velikega mraza, kar velja zlasti za letos. Diskutanti so spraševali zakaj lahko ostale radarske inspekcije v dru gih republikah dovolijo, da se zaščitna sredstva nabavijo za vsakega poedinca im to iz režijskih Straškov, dočim pa radarska inspekcija v Ljubljani dovoli le manjše števTo zaščitnih sredstev in to le za delovna mesta, ne pa za vsakega delavca. To je sicer problem zase, a ga do-sedaj uprava podjetja Nafte kltuh dobn volji ni mogla rešiti. Povsod so poudarjali važen dogodek za Lendavo, ko bo v letošnjem letu obhajana obletnica izhajanja »Ljudske Pravice«, katere prva številka je izšla 4. oktobra 1934. V mesecu septembru 1954 bo v Lendavi veliko zborovanje, kateremu bo moral prispevati tudi sindikat Nafte marsikaj. Diskutanti so pobijali zgTešene teze Djilasa o nepotrebnosti sindikatov in dragih naših organizacij ter navajali, da se iz Djilaisovih člankov vidi, da ni poznal življenja v delovnih kolektivih. -C- Termoelektrarna Konjščina olajšuje pomanjkanje električne energije Zagreb, 26. -febr. Veljka - termo centrala v Konjšeini, ki je sedaj v poskusnem obratovanju, dela že s kapaciteto 65.000 kilovatnih ur ter na ta način precej olajšuje težak položaj elektro energetskega sistema Hrvatske in Slovenije. Daje namreč električno energijo mnogim podjetjem v Zagrebu ter s tem rurbremenjuje slovenske elektrarne. 1. maja bo termoelektrarna pričela s stalnim obratovanjem ter bo dosegla kapaciteto 300.000 kilovatnih ur dnevno. (M. B.) zelo nenormalni pogoji, ker eo prenatrpane. Na enega dijaka pride povprečno 0,60 kvadratnih metrov površine, normalno stanje pa znaša nad 1 meter. Ce bi hotele beograjske šole doseči najmanjšo zadovoljivo povprečno kvadraturo po učencu, bi bilo potrebno sezidati še najmanj 765 novih učilnic. V nižjih strokovnih šolah je to povprečje še dosti manjše in znaša 0,48 kvadratnih metrov. Domovi, v katerih five učenci nižjih strokovnih šol ne odgovarjajo ne higienskim niti drugim pogojem in bo treba zaradi tega razformirati letos sedem takih domov. Člani odbora so se strinjali, da sedaj ni mogoče najti sredstev za gradnjo osnovnih in srednjih šol iz republiškega proračuna in so priporočili preskrbo teh sredstev iz lokalnih virov v višini okoli 16 milijard dinarjev in poudarili, da je gradnja šol na terenu prvenstvena naloga in skrb lokalnih organov oblasti, ki doslej niso posvečali temu problemu dovolj pozornosti. V razpravi o sredstvih za investicije univerze in visokih šol je odbor sklenil povečati znesek 300 milijonov dinarjev na 600 milijonov, da bi se zagotovila najnujnejša materialna sredstva za delo teh ustanov. Istočasno je odbor poudaril nujnost omejitve vpisa na fakultete, ker s temi sredstvi ne bo mogoče rešiti vprašanja prostora. Določitev najemnin v Beogradu BEOGRAD, 26. februarja. Jutri se bo MLO BeogTada sestal s predstavniki občinskih ljudskih odborov ter bo razpravljal o višinah najemnin za 8 kategorij stanovanj v Beogradu. Beograjčani nestrpno pričakujejo rezultate jutrišnjega zasedanja, ker doslej niso mogli zvedeti ničesar o višini bodočih najemnin. Dosedanje diskusije o tem vprašanju niso bile dostopne javnosti. (Stojilkovič). Pred tretjim povojnim kongresom prostovoljnih gasilcev Naše prostovoljno gasilstvo bo imelo letos tretji povojni kongres, ki bo kakor računajo, zadnjo nedeljo maja. S pripravami za ta kongres bo treba zato pohiteti. ' Zdaj so povsod občni zbori gasilskih društev. Prav in koristno bi bilo, da bi ob teh prilikah mislili tudi na kongres in že izvolili delegate. Letos bo število delegatov za dve tretjini manjše kakor pri zadnjem kongresu, to pa zato, da bodo delegati sproščeneje sodelovali v razpravi, obenem pa tudi zaradi manjših stroškov. Vsekakor je za prostovoljno gasilstvo letošnje leto pomembno. Vložiti bo treba vse sile, da bodo priprave za kongres res zajele vse organizacije. —az 12 PREDAVANJA ARH. ALFREDA ROTHA Otrok — merilo za oblikovanje nove šole Razširjena seja ljudskega odbora mestne občine Jesenice Goriški zavod za socialno zavarovanje bo dal 3 milijone in pol za zdravstvene namene Prirediteljem posveta »Od stare k novi šoli«, Društvu arhitektov Slovenije, je uspelo pritegniti, kot posebnost med številnimi predavatelji na posvetu znanega švicarskega arhitekta Alfreda Rotha, predsednika komisije za šol-Prvi poskusi pridelovanja ske zgradbe mednarodne zveze bombaža V Slavoniji arhitektov iz Züricha. Njego- * vemu odličnemu predavanju Jesenice, 26. febr. Na datna-tnjem zasedanju ljudskega odbora mesene o-bčine so odborniki razpravljali o obširnem poročilu predsednika Dolinarja. Sodeč po razpravi so najvažnejša problemi, katere bo treba čimjpirej rešiti na Jesenicah vprašanje stanovanj, komunalne dejavnosti ter za-poslevanje nove delovne sile. Ker na Jesenicah ni vešč lokalnih podjetij, je trenutno okoli 700 mladih ljudi brez dela. Zato so odborniki predlagali, da se čimprej račno ustanavljati manjša komunalna in uslužmostma podjetja, kjer bi lahko zaposlili predvsem žensko delovno silo. Ker pa imajo Jesenice tudd vse pogoje za nekatera večja podjetja, ki bi lahko predelovala odpadke železarne, kot na primer žlindro, menijo, da bi bilo koristno, 6e bi zgradili v bližini Jesenic večjo cementarno in opeksmo. Precej so razpravljali tudi o tem, kako bo z gradnjo hišic, ki 90 Jih začeli graditi privatniki. Gradbeni material se je precej podražil in le ti pričakujejo, da bodo dobili regres. Na seji so ugotovili, da o tem ne more biti govora, da MLO nima niti sredstev in da tudi nj zakonske osnove, da bd o čem takem odločal. Praksa pa bi verjetno ob analizi pokazala, da so majhna stanovanja, do katerih je treba napeljevati ceste, kanalizacijo in elektriko, verjetno celo dražja kot pa stanovanja v večjih blokih. Vsekakor pa bo v bližnji bodočnosti treba na Jesenicah začeti graditi večje število stanovanj. Odborniki menijo, da bd bilo prav, če bi tudi železnica, ki je :mela na Jesenicah nekdaj več stanovanjskih blokov, ki pa so bili med vojno porušeni, le-te morda ponovno zgradila, takoj ko bo imela na razpolago vsaj nekaj sredstev. Govorili so tudi o obstoječih mestnih podjetjih, m«d katerimi jih je precej, ki ne delajo najboljše. V. S. Nova Gorica, 26. febr. V dvorani kina Soča je bila danes skupščina okrajnega zavoda za socialno zavarovanje. Razpravljali so o poslovanju zavoda v preteklem letu, o zaključnem računu za leto 1953. ter o proračunu za 1954. leto. Iz poročila, ki ga je podal predsednik upravnega odbora Miro Jug je bilo razvidno, da je zavod dobro gospodaril. V prvem letu samostojnega finansiranja je imel 5,460.000 dinarjev presežka, izdatkov pa je imel 160,411.000 največ za zdravljenje zavarovancev, ortopedske pripomočke, h ran ari no itd. Upravni odbor se je sestal preteklo leto 37 krat ter je na svojin sejašh obravnaval vsa pereča vprašanja. Tako je zavod že na tekočem glede reševanja pokojnim ter rešuje tudi nepravilnosti, ko so nekateri upokojenci prejemali prenizko ali previsoko pokojnino. Nekaterim upokojencem, ki so doslej neupravičeno dobivah pokojnino, bodo po reviziji, ki se postopoma izvaja, pokojnino tudi odvzeli. Obravnavah so tudi zdravstveno stanje zavarovancev in ugotovili, da je razmeroma dosti bolni* kov, povprečno 550 na dam, kar je posledica nezadostno urejen« zdravstvene službe. Stalež bolnikov se podaljšuje tudi s tem, ker jih pošiljajo na posebne preglede v Ljubljano. Zabeleženih je bilo tudi 1214 nesreč s povprečno 19 dni bolniškega stanja, kar je zavod zelo bremenilo. Zato so ob konou lanskega leta ustanovili • pri zavodu posebno komisijo, katere naloga je skrbeti za tehnično sanitarno zaščito dela. V komisiji je okrajni zdravnik dr. Dobrila, član upravnega odbora, član sanitarne inšpekcije, okrajni inšpektor dela in, en član javnega tožilstva. Poleg tega zavod tesno sodeluje s svetom za ljudsko zdravstvo in socialno politiko ter zdravstvenim domom. Ža-vod J» v skupnem sodelovanja na- pravil znaten korak naprej ▼ preventivni zdravstveni službi, za kar je svet izrekel pohvalo predsedniku sveta za zdravstvo in socialno politiko tov. dr. Francetu Marušiču. Je pa še dosti nerešenih vprašam j, ki jih postopoma rešujejo. Nameravajo namesto sedanjih 11 ustanoviti 17 zdravniških okolišev. Nova Gorica bo imela tri zdravnike, Brda in Kanal po dva, svoje zdravnike, ki bodo opravljali službo v splošnih javnih ambulantah, bosta dobila še Miren in Grgar, ki sta bila doslej brez zdravnika. Okrajni ljudski odbor v Novi Gorici štipendira več mladih zdrav-°lkov specialistov, ki bodo v Novi Gorici opravljah poliklimično službo. Po poročilu se je razvila živahna diskusija tudd o privatni praksi zdravnikov. Ugotovljeno je bilo, da po privatni praksi ni potrebe, ker je večina javnih ambulant dostopnih vsem državljanom. Zdravniki, ki hočejo vestno opravljati svoje delo v ambulantah, nimajo niti možnosti niti časa še za privatno prakso. Delegati iz Ajdovščine so bili mnenja, da bi vojaški zdravnik garnizona lahko sprejemal tudi svojce v JLA zaposlenih ljudi, da bi bile tako javne ambulante razbremenjene. V Ajdovščini so ustanovili podružnico zavoda za socialno zavarovanje, ki ima 3500 zavarovancev. Nato «o odobrili zaključni račun za leto 1953 in sprejeli proračun za leto 1954, ki znaša 162,990.000 dohodkov in ravno toliko izdatkov. Ker pa bodo izdatki verjetno večji z ozirom na novo uredbo o samostojnem finansiranju zavodov, bodo predlagali OLO Nota Gorici, da odobri za socialno zavarovanje še dodatni 3*/§ prispevek. Čisti letni pribitek pa bodo dali za gradnjo poliklinike, katere temelje bodo verjetno pojavili že letos. a P-) Osijek, 26. febr. To pomlad bodo napravili prve postouse s sajenjem bombaža v Slavoniji. Poskusne parcele so določili v pasu okrog Valpova in Belišča. Pri poskusni setvi bo pomagala H. G. Pearson, zastopnik organizacije FAO, ki se že mudi v Valpovu in proučuje pogoje za seimperialiste in njihove prijatelje*, kajti njihovo geslo je bilo in je ostalo: »Popoln prelom z Veliko Britanijo — in Egipt — Egipčanom! * Mladi podpolkovnik Naser, ki je sedaj prevzel vso oblast v Kairu, bo najbrž zavrgel Nagibovo »popustljivost* in težnja po nevtralnosti (ali izolaciji?) bo v bodoče najbrž še bolj prišla do izraza. • Razvoj v Siriji po l. 1951, ko je prišel na oblast polkovnik Ši-šakli, najprej »skromno* kot šef generalnega štaba, ki je s pomočjo vojske izvedel državni udar, čez nekaj let pa še kot samoodloču-joči predsednik republike, je v marsičem podoben egiptovskemu. Kot Nagib in njegovi sodelavci, je tudi Sišakli razpustil vse politične stranke. Sišakli je osnoval »Arabsko osvobodilno gibanje* in v novi sirijski ustavi je bilo nakazano, da se Sirija postavlja na čelo osvobodilnega gibanja med Arabci, ki naj bi čez čas osnovali veliko arabsko federacijo. Razen v Libanonu je Sišakli skoraj v vseh arabskih državah naletel na odpor. Njegove domače reforme so bile vsaj pri preprostih ljudeh sprejete z zadovoljstvom, kajti verjeli so, da jim bodo te reforme prinesle večjo blaginjo. Sišakli je hotel modernizirati Sirijo in njegove težnje po industrializaciji in zboljšanju trgovine so mnogo obetale, čeprav je na drugi strani breme za modernizacijo vojske hudo trlo davkoplačevalce. Medtem ko je Nagib naletel na nerazumevanje med svojinu sodelavci, je Sišakli že od vsega začetka imel preglavice z voditelji bivših strank, od katerih so nekateri našli gostoljubno zavetišče v bližnjem Iraku. *Arabsko-strij-ski nacionalizem*, ki ga je propagiral Sišakli, tudi ni naletel na povoljcn sprejem pri različnih plemenih in Druzi, najbojevitejše pleme v Siriji, se mu je tudi postavilo po robu. Značilno za preobrat v Siriji je dejstvo, da so upor spet vodili oficirji nizkega čina in to v severnih in zahodnih pokrajinah, ki mejijo na Turčijo in Irak. Težko je danes reči, če ta geografski položaj ni — vsaj deloma vplival na razvoj dogodkov v teh krajih ... PO PADCU GENERALA NAGIBA Damask, 26. febr. (AFP). Politične osebnosti, ki so bile prijete pred ostavko polkovnika Sišakli j a, so nocoj izpustili. Santiago, 26. febr. (AFP). V predmestju mesta je izbruhnil velik požar, v katerem je zgorelo 6 otrok, več sto ljudi pa je ostalo brez strehe. Nova podpredsednika vlade v Egiptu Kairo, 26. febr. Egiptovski revolucionarni svet je imenoval danes za podpredsednika vlade dosedanjega ministra za promet letalskega polkovnika Gamala Salerna, ki je brat majorja Salaha Salerna, ministra za nacionalno usmeritev. Svet je imenoval za podpredsednika vlade tudi dr. Abdela Gelila el Amarija, kateremu bo zaupano tudi nadzorstvo nad gospodarskimi posli. Na mesto El Amarija je bil za ministra za finance in gospodarstvo imenovan dr. Ali Gereitli. Minister pravosodja Ahmeda Ho6niu bo prevzel tudi dolžnosti ministra za zadeve predsedstva. »General Nagib ni aretiran, pač pa je bil naprošen, da za nekaj časa ne gre iz hiše«, je izjavil novinarjem egiptovski minister za nacionalno usmeritev Saleh Salem, ki je še Nova podpredsednika sta polkovnik Gunal Salem in dr. Abdel Gelil el Amari — General Nagib v »hišnem zaporu« Še vedno nobene sledi za Francom Zagožnom pripomnil, da bi »nekaj časa« lahko trajalo mesec ali dva. Kakor se je zvedelo iz dobro obveščenih krogov, je britanski minister za zunanje zadeve Antony Eden podal danes na ožji seji vlade poročilo o zadnjih dogodkih v Egiptu. V britanskih diplomatskih krogih poudarjajo, da v Londonu Se niso znane podrobnosti o ostavki generala Nagiba. V bližnji prihodnosti ne pričakujejo nobenih sprememb v egiptovski politiki. Tudi je zelo malo verjetno, da bi britanska vlada prevzela pobudo in predlagala Egiptu obnovo pogajanj o Sueškem prekopu. Katoliški tisk skuša zavesti belgijsko javno mnenje — Tudi oblasti ne kažejo prevelike vneme pri iskanju malega Franca Bruselj, 26. febr. (Tanjug) Tudi po 7 dneh zasledovanja oblasti v Belgiji še niso našle 11-(letnega Jugoslovana Franca Zagožna, za katerega je okrajno sodišče v Verviersu sklenilo, da ga je treba vrniti zakonitemu očetu, ki živi v Jugoslaviju Mali Zagožen Nemški parla zakon o spre Po novih določilih bo parlament sedaj smel sprejeti zakon o uvedbi vojaške obveznosti in druge zakone o obrambi države ent sprejel raembi ustave Izdajstvo sindikalnih vodstev Trst, 26. febr. (Tanjug.) Krščansko demokratski sindikati so sinoči nenadoma onemogočili že napovedano stavko 4000 uslužbencev predsedstva conskega sveta, tržaške občine, bolnišnic in drugih ustanov, ki bi se morala začeti točno opolnoči. Kominformovski sindikati so tudi odpovedali udeležbo v stavki. Uslužbenci naštetih ustanov zahtevajo, da se jim izplačajo posebne doklade, kot jih že prejemajo nekateri drugi državni uslužbenci, zaradi česar so pred nekaj dnevi že stavkali. Stavka je bila odpovedana verjetno na ukaz rimske vlade, ki ji ni prav, da bi bila v Trstu taka enotna manifestacija, ki bi bila oči vidno naperjena proti njej. Bonn, 26. febr. (Tanjug). — Danes je 334 poslancev vladne koalicije glasovalo za zakon o spremembi ustave. S to ustavno spremembo je pooblaščen za-hodnonemški parlament, da sme sprejeti zakon o uvedbi vojaške obveznosti v Zahodni Nemčiji in več zakonov, ki se nanašajo na obramibo države. Proti zakonu je glasovalo 144 opozicijskih poslancev, ki so izključno socialni demokrati. Parlamentarna debata o tem zakonu je bila zelo (živahna. Neposredno po septemberskih volitvah je imela Adenauerjeva vlada namen postaviti ta zakon na dnevni red in ga izvesti, zaradi odpora opozicije pa je začasno opustila to svojo namero. Današnji sklep pomeni prvi zunanjepolitični korak Adenauer-jeve vlade po berlinski konferenci in sestavni del akcije te vlade, da bi z vsemi silami podprla integracijo Evrope in ustanovitev evropske obrambne skupnosti. Vladni zastopnik je dane« iz. javil, da resni položaj narekuje zavarovanje Nemčije in da gre danes za obrambo svobode, k čemur mora dati tudi Nemčija svoj prispevek. Z vladne strani so izjavili, da predlagana sprememba ustave daje zveznim organom pravico, da smejo sprejeti zakone o obrambi države, vštevši vojaško obveznost za moške nad 18 let, in ščititi civilno prebivalstvo. Opozicija je obtožila vlado, da je svojo strankarsko politiko dvignila nad interese države. Govornik opozicije Fritz Erler je dejal, da sprememba ustave ni stvar vladne politike, o kateri se lahko odloča v parlamentu, pač pa, da je to državno vprašanje, ki ga je treba rešiti v soglasju z ustavnim zakonom, pred tem pa dobiti privolitev vrhovnega ustavnega sodišča. Opozicija se je v načelu izjavila proti uvedbi vojaške obveznosti in sodi, da je vladni način nedemokratičen in protiustaven in časovno neprimeren. Predlagala je, da bi ustanovili parlamentarni odbor, ki bi bdel nad izgrajevanjem vojaških sil, ter ustanovitev personalnega odbora, ki bi nadzoroval novačenje stalnega kadra vojaških sil v skladu z osnovnim ustavnim zakonom. V političnih krogih v Bonnu pripisujejo velik pomen sklepu zahodnonemškega parlamenta. Sodijo, da je to zgodovinski korak v povojnem političnem življenju Nemčije, kar se nanaša na vojaška vprašanja, ki jih doslej v Zahodni Nemčiji niso obravnavali. V nekaterih krogih političnih opazovalcev izražajo zaskrbljenost, da bi utegnil biti način, kako je Adenau-erjeva vlada dosegla to ustavno spremembo, uvod v uvajanje podobnega načina tudi v poznejšem političnem razvoju Nemčije. Kljub glasnim ln • ogorčenim protestom naprednega Javnega mnenja se ameriška vojaška pomoč Francu nemoteno nadaljuje in krepi enega izmed najbolj reakcionarnih režimov na svetu. V španskem pristanišču Cartagina raztovarjajo najsodobnejši ameriški tank tipa »M-47«. Pariz, 26. febr. Prosvetni delavci, ki danes stavkajo v Franciji so potegnili za seboj vso francosko javnost. Zahteve s katerimi so prosvetni delavci stopili v stavko niso nove, saj je bila iz istih vzrokov splošna stavka prosvetnih delavcev že 9. novembra preteklega leta. Po tej stavki je vlada postavila komisijo, ki naj bi uredila sistematizacijo učiteljev in profesorjev, katerih plače so precej nižje od ostalih državnih uradnikov. Sistematizacija ni bila izgotovljena pravočasno, niti ni bilo v proračunu prosvetnega ministrstva upoštevano zvišanje izdatkov. ki bi nastalo s sistematizacijo. Sam proračun prosvetnega ministrstva pa je bil v skupščini že trikrat zavrnjen. Poleg Izboljšanja plač zahtevajo prosvetni delavci tudi zvišanje kreditov za grad- Vatikanski ultimat francoskim delavskim“ duhovnikom v Ze v začetku lanskega leta se je z dovoljenjem, predstojnikov podalo več mlajših francoskih duhovnikov v industrijska središča. Ti duhovniki so prevzeli delo v raznih industrijskih obratih, da bi kot enaki med enakimi pridobivali delavce za cerkev in vero. Francoski episkopat je bil prepričan, da bo to misijon-stvo zelo koristno, zgodilo pa se je. kar se je moralo zgoditi. Nekateri misijonarji niso spreobračali drugih, temveč so se sami spreobrnili, ko so spoznali in tudi občutili socialne krivice. Eden izmed takih »delavskih« duhovnikov, Gilbert Cesbron, je o svojem misijonstvu napisal knjigo, ki ima naslov »Svetniki gredo v pekel*. Ta knjiga, ki je lani v jeseni izšla, je imela tudi poudarke: »Proti razrednemu boju se ne moremo bojevati, kakor se tudi ni mogoče bojevati proti zimi in vročini. — Lahko je hkrati ljubiti kapitaliste. policiste in delavce v cerkvi in v udobnem stanovanju, ni pa mogoča tdka ljubezen v delavskih predmestjih.« Taki in podobni Izreki nekaterih delavskih duhovnikov so povzročili, da je Vatikan zaklical: Stoj! Prepovedal je tako imenovano delavsko misi jonstvo, po posredovanju nekaterih francoskih škofov pa je bila ta prepoved spremenjena na ta način, da so začeli sestavljati pravilnik »delavskih misijonov«. Ta pravilnik stopi v veljavo 1. marca in z njim je določeno. da smejo duhovniki z dovoljenjem svojih predstojnikov še delovati v industrijskih središčih, a da ne smejo delati v raznih obratih več kot tri utre na dan. Posebno strogo je pa s pravilnikom ukazano, da morajo odpovedati «M »posvetne obvezno- sti-. kar pomeni, da ne smejo biti člani nobene delavske organizacije, kulturne, strokovne ali politične. Francoski episkopat je tak pravilnik sprejel in v zadnjih mesecih je izdal že nekaj okrožnic za delavske duhovnike in tudi za javnost, ki že dolgo z velikim zanimanjem spremlja delo delavskih duhovnikov in spor, ki je zaradi tega nastal z Vatikanom. Okrožnice, ki so jih dobili delavski duhovniki, so zelo značilne, ker je v njih tudi mnogo laskanja. V eni taki okrožnici je rečeno: »Prepričani smo, da ste imeli najboljše namene, toda drugi ljudje vas niso prav razumeli in zgodilo se je, da so tudi cerkvi zvesti ljudje pisali proti vam žaljive članke. Zakaj se je to zgodilo? Zato, ker ste nasproti tovarišem pri delu zapustili tisto rezervo, ki bi morala biti vaše varstvo. V svoji velikodušnosti ste šli predaleč. Marksističnih teorij se sicer niste navzeli, prevzeli pa ste nekatere metode, ki so posledica takih teorij. Najbolj napačno pa je bilo to, da zaradi dela v raznih tovarnah niste posvetili molitvi toliko časa, kolikor bi ga moral posvečati vsak marljiv duhovnik.« Večje število delavskih duhovnikov pa pri vsem takem hvalisanju izjavlja, da ne sprejme pravilnika delavskih misijonov. Prvo tako protestno spomenico je podpisalo 73 duhovnikov, zdaj pr, je podpisnikov že precej več. Zadeva delavskih duhovnikov pa je zdaj zavzela obseg, ki pomeni razcep med francoskimi katoliki. O vatikanskem diktatu razpravljajo na shodih in v časopisju. Dnevnik »Figaro« je objavil že nekaj člankov, ki jih je napisal zna- ni francoski katoliški pisatelj Frangois Mauriac. Ta pisatelj svari Vatikan in francoski episkopat pred nevarnimi posledicami ukrepov proti delavskim duhovnikom. V enem svojem članku je pisatelj Mauriac tudi naglasil, da je cerkev z zakonom od l. 1905, ko je bila cerkev ločena od države, samo pridobila, ker ima od tedaj več svobode in ugleda kot kdaj prej. V drugem svojem članku pa je opozarjal, da ima francoska država velike naloge in da bi bilo zelo škodljivo, če bi ji zdaj zaradi vatikanskega diktata naložili še probleme cerkvene politike. Kakor kače, pa se je to že zgodilo, kajti znani socialistični poslanec Deixonne je napovedal, da bo v parlamentu zahteval prekinitev diplomatskih stikov z Vatikanom. Na zborovanjih so že ostro obsojali vatikanski ukrep proti delavskim duhovnikom tudi poslanci drugih strank. Pariški nadškof Feltin in tudi drugi člani episkopata, ki imajo na svojih področjih »delavske misijone«, so dobili v zadnjem času že več protestnih pisem in spomenic. Na nekaterih zborovanjih so predstavniki cerkvenih krogov skušali sicer pomiriti ljudi z obljubami ali pa vsaj z domnevami, da utegne SžH tudi pravilnik o delavskih misijonih še v zadnjem (asu preklican. ter da bo ostalo vse, kot je bilo prej. Rimski dopisnik »Flgara« pa je take obljube in domneve zavrnil takole: »Ugotoviti je treba, da za Rim ni važno vprašanje tako imenovanih delavskih duhovnikov, temveč samo vprašanje: pokorščina ali nepokorščina. Vsi, ki pričakujejo kako spremembo, naj se otresejo takih Iluzij.« —tf je izginil na dan, ko je bila objavljena sodba in po vsem sodeč ga je nemški nacist Chantraan, videč, da ga bo moral vrniti očetu, poslal k nekim svojim sorodnikom v Nemčijo. Dobršen del - skrajno desničarskega katoliškega tiska je že med trajanjem sodne obravnave podpiral Chantraina in skušal dokazati, da pripada otrok le-temu. Isti krogi so takoj po sporočilu o izginitvi Franca začeli v časopisih širit vesti, da so Franca ugrabili uslužbenci jugoslovanskega poslaništva v Bruslju. Namen gonje desnega krila katoliškega tiska je, da bi zavedel belgijsko javno mnenje in prikril pravega krivca za izginitev malega Franca — nacista Chantraina, ki je trdil, da je otrok, ko je slišal sodbo, sam zbe- žal. Chaatraim je celo prijavil otroka sodišču za mladoletne v Verviersu, češ da je »zapustil očetov dom«. Pri vsem preseneča stališče belgijskih preiskovalnih organov, katerim se, kakor je kazno, ne oradi preveč, da bi naäi malega Franca ali odkrili prave krivce za njegovo izginitev, pač so celo pripravljeni sprejeti pojasnilo kot ga daje nacist Chantradn. Socialistični dnevnik objavlja zgodovino vse Franca Zagožen a m meni, da je slehernemu jasno, da je izginitev Franca organizirala družina Quatrain in da mislijo tako tudi sodne oblasti, ki pa niso storile ničesar učinkovitega, da bi fanta našle. Časopis izraža upanje, da belgijsko pravosodje pri vsej stvari ne bo le čakalo, pač pa storilo vse, kar je treba, da bosta spoštovana pravica in izrek sodišča v Verviersu. »People« e zadeve Prenizki krediti za šolstvo Francoski prosvetni delavci so v znak protesta napovedali stavko njo novih šol, in nabavo učil, ki so potrebna za pouk, v političnem pogledu pa neodvisnost univerz. Zahtevam prosvetnih delavcev so se pridružili tudi univerzitetni študenti, ki zahtevajo poleg novih šol in opreme večjo skrb za socialne potrebe študentov, predvsem ustanavljanje novih študentskih domov in menz ter dodeljevanje štipendij. Proračun prosvetnega ministrstva, katerega je skupščinska komisija za prosveto sinoči že četrtič zavrnila pa je za polovico manjši kakor bi bilo potrebno, če bi hoteli kriti samo minimalne zahteve in potrebe. Jošida povabljen v ZDA Tokio, 26. febr. (AFP). Japonski minister za zunanje zadeve Kacuo Okazaki je izjavil danes, da je predsednik ZDA povabil predsednika vlade Jo-šido na obisk v ZDA meseca maja letos. Okazaki je pripomnil, da je predsednik vlade z veseljem sprejel povabilo, ki rr.u ga je izročil danes ameriški veleposlanik v Tokiu John Allison. V NEKAJ VRSTAH London, 26. febr. (AFP). V londonskih parlamentarnih krogih se je zvedelo, da bo v kratkem prišlo do posvetovanja med Washingtonom in Parizom glede odprave prepovedi za uvoz strateških potrebščin v države sovjetskega bloka. Skladno s Churchillovo izjavo v Spodnjem domu o trgovini med Vzhodom in Zahodom bo Velika Britanija predložila nadrobne predloge v tem pogledu. V začetku marca bo prispel na tritedenski obisk v ZDA grški minister za obrambo Pa-najotis Kanelopulos, ki se bo razgovarjal z več ameriškimi funkcionarji in si ogledal nekatere vojaške objekte. Scelba dobil zaupnico v senatu Govor italijanskega ministrskega predsednika v senatu RIM, 26. febr. (r). Nova italijanska vlada je nocoj pri glasovanju v senatu dobila zaupnico s 123 glasovi proti 110, medtem ko sta se dva senator, ja.vzdržala glasovanja, ki je bilo poimensko. Rim, 26. febr. (Tanjug). Predsednik italijanske vlade Mario Scelba je izjavil danes med zunanjepolitično debato v senatu, da nova italijanska vlada vpra. šanje Trsta nima za čisto nacionalni problem, pač pa za evropski problem, ki ga je treba Tešiti »v okviru medsebojnega razumevanja znotraj skupnosti narodov, kateri Italija pripada«. Pripomnil je, da nosi odgovornost za neizvajanje mirovne pogodbe ZSSR, ki je onemogočila izvolitev guvernerja. To izjavo je dal v odgovor zastopnikom KP Italije, ki so zahtevali ustanovitev Svobodnega tržaškega ozemlja. Govoreč o notranjih vprašanjih, je Scelba zavrnil vsako možnost usmeritve vlade proti Nennijevim socialistom glede na to, da so med debato pokazali, Prve indijske vojaške enote so se vrnile v New Delhi Z njimi je prišlo tudi 88 bivših vojnih ujetnikov, ki bodo za sedaj ostali v New Delhiju — Odklonilen odgovor Švice Glede nadaljnje usode 88 ujetnikov se je zvedelo, da je indijska vlada zahtevala vstopno dovoljenje od držav, v katerih se ujetniki žele nastaniti. Do sedaj je prejela samo odklonilen odgovor iz Švice. Tudi indijska vlada se še ni odločila, ali bi odobrila stalno bivanje 20 ujetnikom, ki so izrazili željo, da bi ostali v Indiji Mario Scelba da so popolnoma odvisni od kominiormovske KP Italije. De. jal je, da vlada prav tako ni in ne more biti usmerjena na desno. Glede socialno gospodarskih ukrepov in reform je Scelba dejal, da jih bo vlada izvajala v največji meri, kolikor to dovoljujejo omenjena proračunska in finančna sredstva. New Delhi, 26. febr. (AFP) Danes je prispel v New Delhi prvi kontingent indijskih čet, ki so varovale ujetnike na Koreji. Hkrati je prispelo tudi 83 bivših ujetnikov, med njimi 12 Kitajcev, 2 Južnokorejca in 74 Severnih Korejcev, ki so se odločili za eno izmed nevtralnih držav. Nastanili jih bodo v Delhiju, indijska vlada pa jim bo dajala mesečno 50 rupij in preskrbo, ki jo dobivajo indijske čete. Ravnali bodo z njimi kot z »bivšimi« ujetniki in bodo pod zaščito indijske vlade. Repatriacijo zadnje skupine obsojenih Nemcev Beograd, 26. febr. (Jugo-pres). Konec tega tedna se bo vrnilo v Zahodno Nemčijo 11 obsojencev (Volksdeutsche), ki so bili oproščeni daljnega prestajanja kazni v jugoslovanskih kazenskih zavodih. Kakor je zvedel Jugopres iz uradnih jugoslovanskih virov, je to zadnja skupina od 82 Nemcev, ki so bili kot pripadniki nemških oboroženih sil obsojeni za vojne zločince v Jugoslaviji. Po dogovoru med jugoslovanskimi in zahodnonemškimi oblastmi so bili repatriirani obsojenci v petih skupinah začenši od septembra lani. Karl Gruber odpotuje v Washington * Dunaj, 26. febr. (Tanjug). Dunajska vlada je izdala uradno sporočilo o novih osebnih spremembah v diplomatski službi. Dosedanji avstrijski veleposlanik v Washingtonu dr. Max Loewenthal je imenovan za veleposlanika v Buenos Airesu, na njegovo mesto pa je imenovan dr. Karl Gruber. % ADHJ1 T£L£»RA1I OSLO, 28. febr. (r). Norveška vlada je danes sklenila priporočiti parlamentu podaljšanje kadrovskega roka v vojski z 12 na 16 mesecev. Pretres zadevnega zakonskega načrta se bo začel čez kalke tri tedne. KARTUM. 28. febr. (r). Ministrski predsednik sudanske vlade Asharl je Izjavil, da je z obžalovanjem sliial novico o Nagibovem odstopu, vendar pa je prepričan, da bosta Egipt ln Sudan dosegla tisto po čemer stremita. Tajnik narodne stnuke za zvezo z Egip- tom, ki je sedaj na vladi, le Izjavil, da se je zaupanje Sudancev v egiptovski režim omajalo, vodja opozicijske stranke Uma, ki zagovarja neodvisnost, pa je pozval sudanski parlament, naj proglasi Sudan za neodvisen in opusti vsako misel na združitev s Egiptom. SAIGON, 28. febr. (r). Francoske vojaške oblasti ▼ SoigOou so naznanile, da je Ho Sl Mbilieva divizija, ki je pripravljala napad na Luang Prabang dokončno opustila svojo ofenzivo ln da je nevarnost za laogko prestolnico na Indokini. JVSSSLTiSA febr. (Tanjug). Ht-ihawa v Hartford-shlru, M je MM po smrti tega velikega britanskega piša menjena v muzej, bodo oddali v najem, uprava za nadzorstvo nad nacionaliziranim premoženjem je objavila sinoči, da bodo to storili lz finančnih razlogov. Svojčas so sklenili, da se morajo stroški za vzdrževanje hiše pokrivati z dohodki od obiskovalcev. Število le-teh pa se Je prejšnje leto tako znižalo, da dohodki niso krili niti polovico Izdatkov. Uprava je zadnja leta stalno plačevala dotacije za vzdrževanje bige. ta način prenehala. T francoskem naznanilu je tudi rečeno, da je Ho Sl Minhova vojska pretrpela težke Izgube ln da jo letalstvo neprenehoma napada na njenem umiku na sever. NAIROBI, 28. febr. (r). Kenijska komisija za meso je prodala Sovjetski zvezi več sto ton zmrz- Äga govejega mesa. Del daje že na poti. To Je prvič, da se meso Izvaža Iz Kenije. NBW DELHI, 28. fete. (Tanjug). V New Delhi Je danes prispel državni sekretar za letalstvo v francoskem ministrstvu za obrambo Louis Chrlstlen. Njegov obisk je v zvezi z nakupom francoskih reaktivnih lovskih letal. Uradni krogi v New Delhiju ne verjamejo, da bi bilo pri tem govora tudi o predlogo predsednika Nehruja n ustavitev sovražnosti « Podrobnosti o sporazumu ZDA-Pakistan niso znane Karači, 26. febr. (AFP)- V pooblaščenih krogih se je zvedelo, da ameriška in pakistanska vlada še nista proučili podrobnosti o vojaški pomoči, ki jo je Pakistanu odobril predsednik Eisenhower. V omenjenih krogih poudarjajo, da bodo vprašanje proučili najprej ameriški vojaški strokovnjaki, nato pa na kraju samem posebno odposlanstvo, ki bo v kratkem prispelo v Pakistan. Poročilo tega odposlanstva bo podlaga za razgovore s pakistansko vlada Pakistanski predsednik vlade Mohamed Ali je izjavil sinoči, da je Pakistan vdan politiki mednarodnega sodelovanja in da ameriška pomoč nikakor ne bo uporabljena za napad proti kaki drugi državi. Končno se je odbor za prosveto sporazumel, da se odobri filmski industriji dotacijo v višini 100 milijonov dinarjev pod pogojem, da se dotaaije izplačujejo na ta način, da bi dotirali vsak posamezen film, ki bi po svoji kvaliteti popolnoma zadovoljeval Po enakih načelih naj bi dotirali tudi založniško dejavnost in znan-stveno-raziskovalno dejavnost srbske akademije znanosti in umetnosti. Kako naj delajo sindikati v elanašnlem obdobja Dovolite mi, 63 se tudi jaz oglasim, zlasti ker Je zelo pripraven trenu.ak za to, kar mi. s.im povedat!, odneslo zdi se čil, da je diskusija začela iti v pravo smer, začela Je obravnavati prave probleme ut kazati pot za njihovo rešitev. Zdi se mt. da bi bilo nepravilno, če bi ml vse kar se je pokazalo na občnih zborih, odnosno same občne zbore precenjevali. Občni zbor je enkratni dogodek sindikalne podružnice, ki je krhko v mnogačem — in je tudi v omogočeni — odvisen od raznih zunanjih, mogoče tudi sluča.nostnih vplivov in lak-torjev. Lahko se zgodi, da imamo dober občni zbor in slabo delo med letom, ali pa tudi slab občni zbor in oobro delo med letom. Zato se mi zdi, da moramo občne zbore jemati kot važen časovni dogodek, ob in pri katerem pa je treba gledati osnovno nit delovanja sindikal. Uh organizacij skozi celo leto; ugotoviti, kaj je bilo dobro in slabo, pravilno in napačno in Iz govora tov. Staneta Kavčiča na nedeljskem posvetovanju sindikalnega aktiva 113 osnovi tega napravit) zaključke za bodoče delo. Vse večje zanimanje delavskega razreda za družbene probleme Ce s toga stališča iščemo in hočemo postavili neke osnovne poteza razvoja in dogajanja sindikalnih organizacij v zadnjem latu, moramo ugotoviti najprej pozitivna d-jjstva, ker ta pozitivna dejstva so. V lanskem letu sa je zelo povečal interes delavskega r; zreda za vsesplošne družbeno gospodarska probleme. Nešteto dokazov je, ki govore o tem, da danes delovni kolektivi, sindikalne organizacije in splch delavski razred ni tako zaprl sjmo v svoje okvi. re, samo v okvire svoje tovarne, v dogajanja podjetja, kakor je bil primer pred n.kaj leti, ko je to dejstvo dejansko predstavljalo resen družbeno političen problem. Skratka interes in vpliv delavskega razreda v vsakodnevnem življenju, na njihovem teriioriju, v okviru komune se neprestano krepi in raste in v tem smislu smo lani zabeležili ve ik korak naprej. Vzroka za to st j dva: prvič — brez dvoma v subjektivnem spoznanju pri mnogih sindikalnih funkcion _rjih, z asti pri mnogih funkcionarjih delavskega upravljanja in mn ogih sindikalnih podružnicah,da je treba ven iz ozkih tovarniških zidov, da je dejansko treba stvari širše obravnavati in gledati; drugič — v celotnem nepredku socialistične demokracije in v izpopolnjevanju njenega mehanizma. V zadnjih letih je pri nas nastala cela vrsta novih inštrumentov neposrednega vpliva ljudi (imamo razne svete na področju zdravstva, prosvete, kulture, socialnega zavarovanja, so razne komisije državljanov itd.) v katerih je povsod veliko število delavcev, kar se pri delu, miselnosti in vzdušju, ki je v teh organih, čuti in pozitivno odraža. Drugi pozitivni rezultat, ki ga morama jasno videti in pri katerem imajo tudi sindikalne organizacije zasluge, je ta, da Je samozavest v samoupravljanju zelo porsstla. To je pozitivno politično in družbeno dejstvo, Ko prideš iznenada v razna podjetja, debiš tam delavce v skupinah, morda S, 10, 15 ali 30, ki izven delovnega časa sede na sestanku, govore, razmišljajo, tuhtajo; čestokrat ne najdejo niti prave rešitve, vrte se okrog drobčkanih stvari, da se ti zdi celo škoda njihovih sil in požrtvovalnost, ki jo za to trošijo. Nad tem pa je zavest spoznanja: zdaj smo mi tukaj in kakor bomo ukrenili, tako bo! Zdaj ni več nekdo od zunaj, ki bi nam komandiral in podobno. Tega ne idealiziram, tu moramo še veliko napraviti, videti pa moramo v tem parmanenten vzpon, zlasti v preteklem letu. Ce izhajamo iz teh dveh osnovnih, pozitivnih in napredka v družbeno politic nem smislu, v smislu razvoja organizacij, razvoja delavskega razreda, potem ni nobenih vzrokov za kakršnekoli zaskrbljenost, ali negotovost. Na osnovi teh pozitivnih dejstev je treba tudi kritizirati in se boriti proti raznim dvomom in omahovanjem — ki so še sem in tja — in o katerih je govoril tudi tovariš Boštjančič. Istočasno je treba imeti pred očmi celotno situacijo in le ta je mnogokrat bolj komplicirana kot se zdi na prvi pogled. Ce hočemo biti objektivni moramo ugotoviti, da je v gotovem smislu delo v sindikalnih organizacijah od vseh množičnih organizacij najtežje. Biti danes sindikalni aktivist in odbornik, to ni enostavna stvar; neprestano se nahajaš med Sci-lo in Karibdo, neprestano sl v nevarnosti, da te nekdo kritizi. ra in ozmerja, ali kot sindikalnega birokrata, ki n« vidi nič in govori samo svoje, ali kot laži-dentagoga, ki nastopa z nekimi nerealnimi zahtevami in računa na poceni popularnost med delovnim kolektivom. Ta nevarnost mislim, da ne samo obstoja, ampak ji je že tudi marsikdo podlegel. Cela vrsta ltiaej je, ki so dejansko v gotovem smislu nerazčiščene, ki se jih ne da razširiti z eno okrožnico ali z eno konferenco. Vzemimo samo primer, ali je sindikat zaščitnik delavskega razreda ali ne? Potem t ko vpra. Sanje: če je sindikat zaščitnik delavskega razreda, potem se mora poganjati za visoke plače, če se ne poganja za visoke plače, kaj Je on, v čigavi službi, kje on dela? Te stvari so prin-cipielno in teoretično jasne, tu ni treba odkrivati Amerike, ampak v praksi, v zavesti mnogih odbornikov, sindikalnih funkcionarjev pa po mojem mišljenju niso Jasne. Nešteto konkretnih situacij, bolje rečeno napak govori in kaže, da je temu res tako. Marsikdaj nastane položaj, ko se mnogi tovariši ne znajdejo. Treba jc iskati socialistična stališča Zdi se mi (kar ste povedali v diskusiji, da nekateri tovariši nočejo več prevzeti odborniških mest), da je točno, kar je nekdo rekel: razvoj jih je prerastel, nimajo perspektive. Treba Je pa priti z nasprotnim vprašanjem, zakaj jih Je raizvoj prerastel in zakaj nimajo perspektive? Ali jih je razvoj prerastel in nimajo perspektive zaradi tega, ker njihove osebne kapacitete ne zmorejo več, ali jih je razvoj preraste! m 30 brez perspektive zaradi tega, ker niso imeli dovolj pomoči, ali ker se niso zaradi objektivnih pogojev mogli več znajti in videti Jasno, kaj in kako? Takrat, ko smo imeli administrativni plan — vsi se boste s tem strinjali — je bilo zelo enostavno stopiti med delavce. Takrat je bilo lažje; prišel si, sklical skupaj kolektiv, pogledal diagrame, vprašal zakaj ni izpolnjen plan m zahteval, da se plan izpolni. Zdaj stvari niso več tako preproste. Zdaj se na osnovi diagramov, na osnovi procentov ne da vedno postaviti socialistično stališče in idejo. Lahko usekaš mimo pa dobiš od zgoraj in še od spodaj. Sindikalna organizacija je v bistvu razredna organizacija, ki je bila ustanovljena, da ščiti delavski razred proti eksploata. torju. To je tudi njeno izhodišče za delo. Jasno je, da danes ne moremo enostavno proglasiti in reči: tukaj Je zdaj socializem in sindikat Je nepotreben, razpustimo ga! To bi bila velika napaka s težkimi političnimi m gospodarskimi posledicami. Ce pri sindikalnem delu ne bi upoštevali velikih družbeno političnih in ekonomskih sprememb, ki so se pri nas dogodile in se še dogajajo, bi zagrešili drugo veliko napako. Položaj v prehodu od kapitalizma v socializem se skoraj iz leta v leto spreminja in zahteva od vseh družbenih organizacij, od subjektivnih sil stalno nove oblike, pazljivost, politični občutek, idejno usmerjenost in zdravo politično presojo in to zlasti v sindikalnih organizacijah. Za to delo in za današnji položaj ni splošno veljavnih receptov. Zato pa je treba več razmišlja, nja in razglabljanja. Zlasti sindikalni odborniki bi morali biti mnogo bolj usmerjeni v to, mnogo bolj bi se moralo razmišljati o teh stvareh in na ta način bistriti poglede in iskati skupna — to je socialistična stališča. Taka skupna stališča tudi so, jasno da so. Iz teh skupnih stališč, skupnih političnih stališč bi morali mi izhajati. Včasih Je treba, da se podpre določen0 zahtevo kolektiva, če ona vzdrži pravilno, pozitivno politično oceno in je v skladu s splošnimi socialističnimi principi. Te stvari bi zahtevale ni ljudski odbor, je ta zahteva proti prisilni upravi, zahteva po aamou pravi reakcionarna, nesocialistična in jo jc treba tudi kot tako napasti. Tukaj je en primer, kako je stvar komplicirana. Mislim, da bi morali na osnovi teh splošnih socialističnih princikov oceniti vsako zahtevo. Sindikalne organizacije mnogokrat v gozdu drobnih problemčkov pozabljajo Iskati in postavljati te socialistične principe kot izhodišče svojega dela in uspešne kritike. Zaradi takih številnih drobnarij se potem izgubi osnovna nit, osnovna socialistična pozicija, na kateri bi morala stati sindikalna podružnica. Tukaj je osnova. Braniti je tisto Unijo, tisto stališče, ki nas vleče naprej in ne tisto, ki nas peha nazaj. Ta stališča so v osnovnih potezah dokaj jasna. Za to bi se morali tolči. Ce damo delavskim svetom politično izhodiščne točke za njihovo delo, potem bodo našu več ali manj pravil, no rešitev konkretnih problemov. Ce pa pustimo, da vsak kroji svoje osocialistične principe« steno s stališča koristi svojega žepa, potem nimamo nobene politike več, nismo subjektivna sila, ki vleče naprej, ki se bori, ampak postanemo naenkrat organizacija, v kateri mr. goli vse polno zahtev, nobeden pa ne vidi, kako bi se te zahteve realizirale. Zavedati se moramo — to mora biti osnovna misel — da bomo največjo korist delavskemu razredu, kot subjektivni avantgardi napravili s tem, da mu pokažemo edino možen izhod, to se pravi tak izhod, da se tolčemo najprej za to, da čim več proizvajamo, da čimveč imamo, potem bomo pa lahko stvari reševali. Vzemimo vprašanje diskusije o plačah. Vsake diskusije o plačah mi ne smemo proglašati za »ocialistično demagogijo. Ce kdo sproži diskusijo o plačah mu ne smemo takoj iskati njegove barve, (ali je bil nekoč klerikalec, liberalec, ali — bog nas varuj — socialdemokrat) vsakega vendar interesira kakšno plačo bo imel, ker samo od splošnih diskusij se ne da žive. ti. Je že tako, da je treba imeti denar, če hočeš kupiti kruh, mleko ali plačati stanovanje. Zato diskusije o plačah ne smemo frontaln0 napasti. Vprašajmo se, od česa izhaja, kaj zasleduje? Ali ima za cilj čimmanj delati in čimveč dobiti — to Je treba napasti m pokazati, da ni v skladu s socializmom. Ce pa ima za izhodišče — dobro smo delali In bomo delali in nas zanima, kaj bomo mi od tega imeli — takrat je diskusija pravilna in jo je treba podpreti. Takega gledanja m razlikovanja stvari na osnovi socialističnih principov Je premalo. Ce bi sindikalni funkcionarji na tej osnovi ocenjevali, podpirali ali pa nasprotovaU in kritizirali posamezne zahteve in diskusije, ne bi skakali iz skrajnosti v skrajnost. Nihče jih ne bi mogel kritizirati, da 90 demagogi,' ki podpirajo pa-razitizem, ali pa suhi doktrinarni, ki sploh ne vedo, kako se živi. O potrebi budnosti pred vtihotapljanjem birokratskih mišljenj v vrste sindikalnih organizacij Opozoril bi končno še na nekaj: na gospodarskem področju se nahajamo v odločilnem prehodu iz administrativnega so- cializma v dejanski, bi rekel, nov sistem, ki je bolj v- skladu z osnovo socialističnih principov; od vsakogar po njegovih sposobnostih, vsakomur po nje. govih zaslugah. Mi obračunavamo 1 v praksi i v teoriji z zadnjimi ostanki birokratizma. Pri tem pa obstoja danes objektivna nevarnost, da se mnoge birokratske administrativne sile — bolj točno — teorije, mišljenja in zahteve, ki so dobile svoje batine v naših državnih organih, pritihotapijo v sindikalne vrste In povežejo z zaostalostjo delavcev na tem področju. Zdi se mi, da moramo biti tu zelo budni, to velja zlasti za reševanje gospodarskih stvari. Slišijo se sledeče diskusije in zahteve: dajte nam fiksne plače, drugo nas ne briga; normirajte cene in uredite distribucijo; enaki pogoji pomenijo neenakost in ker smo za enakost, smo proti enakim pogojem! Najboljše so stopnje, zlasti če so nizke! V teh komentarjih se zrcali dvoje: strah pred problemi, ki Jih prinaša naš nov korak naprej. Priznavam, problemov je mnogo ln niso lahki. Drugič, slutnja, da prihaja čas, v katerem bo mnogo težje kot dosedaj prikrivati lastne slabo, sti in dobivati več kot bi dalo merilo zaslug. Skratka, imamo poskuse braniti te birokratske, preživele, v mnogem tudi parti-kuiaristične tendence; skuša se dobiti zagovornike tega v vrstah sindikalnih funkcionarjev, ker na ta naciu se da tem nazadnjaškim zahtevam še drug prizvok, firma: borba za socialistične pravice delovnega razreda, za interese delovnega razreda Itd. Mi tovariši tega ss smemo dopustiti, gledati moramo in Iti pogumno naprej. Moramo izhajati iz tega: če hočemo več imeti, moramo več narediti. Prehajamo iz dobe, ko smo gradili naše objekte, v dobo, ko je treba iz teh objektov, objektov in strojev pravim ne ljudi, iztisniti, kar se da. Takih pri. merov kot jih je navedel tovariš iz Kopra je pri nas še dosti. Smo še zaostala dežela ln zato je jasno, da se PH tem prehodu iz administrativnega sistema, ko »e v praks, tudi obračunava s posledi ü birokratskimi pozicijami, c .ra cela vrsta novih problemov. Za te nove probleme ne moremo iskati rešitve v tem, da gremo nazaj, ampak rešitev je na poti naprej. Ce bodo sindikalni odbori, ta aktiv, ki Je danes tukaj, vlekli stvari naprej, bomo s tem reševali naše materialne probleme in revolucionarno vzgajali naše ljudi. Ce pa ostanemo kjer smo, ali če se celo vračamo nazaj, ne bo zato niti materialnih niti političnih problemov manj, ampak več. To bi bil začarani krog in predevanje stvari iz praznega v votlo. Zato pa: pogumno naprej! C K C L T (J KM RAZGLEDI Kulturno žirlienv Celju Tri)« m glavni stadeaai kulturne dejavnosti meet* Celja: iole, kulturne »•tenor© in ljudska prosveta •▼olik nejr&sliftaejiik podobah., potnik, ki pride ▼ Celje in ga •poznati noj m c " ' Popo mika celjsko omiko, se ostavi najprej ▼ hišah, ki so po starih evropskih tradicijah bile zmeraj tn&nilke omika. MUZBJ Ob Savinji stoji ena naj6a*titlji-vejših stavb mesta Celja: stara Gro* fija, zidana v pozno renesančnem slogu s nadihom začetnega baroka. V to ostarelo stavbo so preselili muzejske predmete in arh. Marjan Mušič je v sporazumu z Zavodom za zaščito kulturnih spomenikov napra-vil velikopotezen načrt za prezioavo Grofije. Ko se bodo načrti uresničili, takrat šele bo začel muzej živeti tako, kot je želja znanstvenikov in kot zahteva kulturni razvoj mesta. V položaju, v kakršnem je sedaj, je skoraj nemogoče n rediti bogate zbirke in še bolj nemogoče jih je smotrno prikazati. Kajti glavne mikavnost celjskega j« lapidarij, ki sa zdaj ■ploh še ni pod isto streho s ostalimi muzejskimi predmeti, temveč spi na nekem drugem kraja, kjer baje vremenske neprilike precej neugodno vplivajo na njegovo usodo. Ko bo Grofija preurejena, bo li savzel vse kletne prostor« in bo moderni razsvetljavi prav gotovo najprivlačnejši del muzeja. Stari kamni iz Celja in oeljske okolice so pač najstarejši spomeniki omike na celjskih tleh. Tudi drugi kulturni spomeniki, najdbe, dokumenti, stare in nove muzejske lepote, ki so danes že razstavljene v muzejskih prostorih, bodo v novi ureditvi veliko nazorneje in uspešneje opravljale svoje ljudsko-vzgojn« delo. Mestni muzej v Celju opravlja v teh krajih tudi delo varstva spomenikov. O tem govori umetnostna galerija, ki obsega sicer eno samo muzejsko izbo, vendar pa visi na njenih stenah prenekatera podoba, ki bi bila v čast vsaki galeriji. Važen oddelek bo nastal iz etnografskega del vvanja v Celjn. Pod vodstvom dr. Kotnika preiskujejo etnografi narodopisno gradivo bližaj» in daljne celjske okolice. Izredno bogati šseleaki se obetajo ma Kozjanskem, ki je po etnografski strani še Čisto neraziskano, sadovi tega dela se bodo kmalu pokazali. Kakor se ža iz tega skopega prividi, je Mestni m use j urejen kale kaza tako, da Mestni kulturno podobo oelj celjskih tal od najstarejših do današnjih Časov. Zato predstavlja muzej NOB končni oddelek v razstavnih prostorih. Brez dvoma je ta del muzeja najlepše urejen. Stvarno vsebino partizanskega oddelka je pripravil Stane Terčak, na moderen način pa jo je uredil ravnatelj Mestnega muzeja Anton Stup!ca. Razstavljene predmete spremljajo grafikoni, grafikone in razstavljene predmete pojasnjujejo umetnine, ki so nastale v časih boja. Prikazano je resnično vzdušje NOB. Ni čuda, da je tujec, ki si je ogledal ta oddelek celjskega muzeja, dejal: »Zdaj drugače razumem vašo narodnoosvobodilno borbo, kot pa sem jo dotlej.« čeprav je celjski muzej zavoljo nepripravnosti neurejene stavbe le zmeraj v nastajanju, vendarle opravlja svoje nalogo znanstvenega in zgodovinskega raziskovanja, iz katerega raste vsak živ muzej, hkrati pa vrši svoje vzgojno poslanstvo. Ena sama razlika v Številkah dovolj očitno kaže to resnico: pred vojsko je muzej obiskalo povprečno 250 do 500 obiskovalcev, samo prejšnje leto pa so jih našteli 12.204 STUDIJSKA KNJIŽNICA V ietl stavbi kot Mestni mnzej živi tudi Studijska knjižnica. To je mlad znanstveni zavod, saj je bil ustanovljen Šele «pomladi 1946, a njegov nastanek je zvezan z zdravo težnjo ro decentralizaciji kulturnih dobrin. tudiiska knjižnica je deloma zrasla iz neicdi ki ite Javne mestne knjižnice, je štela 14.000 knjig in je bilo med njimi precej takih, da jih je s pridom lahko uporabil tudi znanstvenik. Tedanja kr^rižničarka Vera Levstikova je skrbno uvrščala v knjižne police celjske tiske ter literaturo o Celju in celjski pokrajini. Nemci sc seveda uničili ali pa ra»-nesli to ognjišče slovenske omike in le s težavo je sedanja Studijska knjižnica pridobil« case sekaj ostankov, ki jin barbari niso utegnili pokončati. Nato se je začel trd boj. Treba je bilo zbrati slovenske tiske, organizirati velikodušne darove drugih knjižnic, nabavljati tujo • troaovno literaturo, ustvarjati znanstveno tradicijo ter utrjevati kulturno pozicijo v mestu. Plod lega dela pa je bil, da je štela knjižnica po 5 letih 44.000 zvezkov. Danes lahko nudi ta iniada postojanka kulture znanstvenim in drugim delavcem marsikaj, česar ni dobiti nikjer drugje v Celju. To so predvsem leksikalna dela v nemščini in angleščini, kulturni in znanstveno strokovni listi in revije v domačih in tujih jezikih. Lahko si predstavljate, kakšen pomen ima taka knjižnica v industrijskem mestu kjer se morajo strokovnjaki stalno izpopolnjevati, če hočejo ujeti korak splošnega tehničnega razvoja v svetu. Knjižnica ima pa tudi druge smotre. Njen upravnik prof. Vlano Novak pravi: »Čeprav je še mlada, opravlja knjižnica tudi tvojo posebno znanstveno nalogo in je nabrala že precej gradiva za znanstveno raziskovanje zgodovin«ke prereklosti Celja in njegove pokrajine. Tudi zbirka celjskih tiskov ni več pri začetku, čeprav ima Še občutne vrzeli. Med knjižnimi redkostmi je poleg zelo lepo ohranjenega primerka Dalmatinove Biblije iz leta I5e4 znanstveno pomemben zlasti primerek Trubarjevega Novega testamenti iz let 1557 — 1560, ki je sicer nepopoln, a je edini v Jugoslaviji, pa tudi po vsem ostalem svetu je ohranjenih samo še S primerkov. Celjski je torej deveti.« A kaj pomaga! Tuđi Studijsko knjižnico tare problem stanovanjske sti«ke. Prostori so taki. da ni mogoče knjig dostojno urediti, še manj pa je mogoče nuditi dovolj prostora bralcem. In bralcev je čedalje več. Vsa upanja so oprta na načrte za razširitev knjižnice, ki bo zmeraj bolj opravljala svojo pomembno vlogo v Celju kot gospodarskem in kulturnem središču širokega pokrajinskega območja . J. J. Nemški prevodi slovenskih pisateljev Te dni to prispele k nam prve Wir! knjige nemških prevodov iz naše literature, ki jih je izdala založba Eduard Wan-cura. Založba posluje na Dunaju in v Stuttgartu. Osnovala je posebno zbirko »Europäische Dichtung aus dem Südosten«, ki je namenjena predvsem literaturam jugoslovanskih narodov. Ureja jo znani avstrijski pisatelj Josef Friederich Perkonig, ki je prve štiri knjige tudi preve- tm Florianital« in obsega dve od Zgodb iz doline Šentflorjanske, »Polikarpa« in »Potepuha Petra«, ter pet črtic iz knjige »Mein Leben« (Iz mojega življenja): »Das Vogelhaus« (Tičnica), »Sternschnuppe« (Utrinek), »Strohhüte« (Slamniki), »Fremde Gelehrsamkeit« (Tuja učenost), »Ihr Bild« (Njena podoba). Uvod o pisatelju je prav tako napisal J. F. Perkonig. Izbor iz Miška Kranjca obsega dve knjigi. Naslov prve je »Herr auf eigenem Grund« in prinaša novelo z istim naslovom ter novelo »Martin Zalig auf dem Kranjčeva dela. Kratko spremno študijo o njem je napisal dr. Josef Marti. Vse štiri knjige so zelo lepo opremljene in solidno izdane. V spremni besedi pojasnjuje založba smisel in namen zbirke »Europäische Dichtung aus dem Südosten«. Seznanjala naj bi avstrijsko in nemško občinstvo s književnostih južnih slovanskih narodov, ki da je doslej v primeri s svojo pomembnostjo vse premalo sistematično prevedena in znana. Kulturno zbliževanje označuje kot najlažjo in najboljšo pot prijateljstva med narodi, del v sodelovanju s Her to Kralj. V prvih štirih knjigah so nemškim bralcem predstavljeni trije slovenski pisatelji: Ivan Tavčar, Ivan Cankar in Miško Kranjec. Cd Ivana Tavčarja je urednik J. F. Perkonig izbral »Cvetje v jeseni« in ga izdal pod naslovom »Herbstblüte«. Knjigo spremlja tudi njegov uvod. Cankarjeva knjiga nosi naslov »Spuk Lande«, druga pa se imenuje »Sprung in die Welt« in združuje noveli »Lizi möchte ins Leben eintreten« ter »Lizi in der Stadt«. Vse štiri novele sodijo med najbolj znana ki da je zlasti potrebno v današnji Evropi. Pridružujemo se temu mnenju in z veseljem pozdravljamo to iniciativo. Upamo, da bosta urednik in založba svoje začeto delo uspešno nadaljevala. ^ o v «* knjige Razgovori o proizvodnji, Kadrih in stanovanjih Lani so v »Litostroju« izpolnili proizvodni ugotovitev dal^e teoretične razprave, da- rjJou Ul-odStOtnO, letOS nameravajo ZnOVU ____i.a.x nes ce ml 7di da ni nrimeren " ... . .. mm « . ____i ćas, “rpSo^atoTsTS povečati proizvodnjo za 11 odstotkov, med stvar pokazal s konkretnim drugim bodo izdelali 29 turbin primerom. Nekdo je govoril, da Je nek kolektiv prišel pod prisilno upravo. Zdaj je kolektiv proti temu, da ima prisilno upravo, napada to, je nezadovoljen itd. Tu je bila ta zahteva brez vsega proglašena kot napredna in utemeljena. V redu, če je stvar tako postavljena in ne pogledamo globlje, bi se nam labko zgodilo, če poslušamo samo kolektiv, ki je proti prisilni upravi in ga podpremo, da podpremo lahko silno progresivno stvar, lahko pa tudi narobe. Zakaj je prišel kolektiv pod prisilno upravo? Verjetno, ker je prišel v deficit in okrajni odbor ni hotel zanj plačevati. Zakaj je zdaj kolektiv proti prisilni upravi? Ce Je zato ’ roti, ker hoče sam vzeti stvar v svoje roke in delati res tako, da ne bo kdo drug plačeval zanj dolgov je prav, podprimo ga! Ce pa se hoče kolektiv znebiti prisilne uprave zato, da bi zopet lahko slabo gospodam m delal dolgove, ki naj jih plaha otcr«j- Clani delavskega sveta »Titovih zavodov Litostroj« v Ljubljani so zadnji čas razpravljali o poslovnih uspehih v lanskem letu ter o planu proizvodnje za letošnje leto. Na zasedanju delavskega sveta je direktor F. Pečar povedal med drugim, da je kolektiv izpolnil lanske obveznosti 111 odstotkov, kar je dober uspeh spričo večkratnega pomanjkanja električne energije. Tudi lani je v »Litostroju« primanjkovalo dobrih visokokvalificiranih strokovnih delavcev; primanjkljaj visoko kvalificiranega kadra predstavlja v »Litostroju« ozko grlo proizvodnje. Samo v obdelovalnim je manjkalo 64 kvalificiranih delavcev. Premajhno število kvalificiranih delavcev pa povzroča £e druge težave: zaradi izmečkov je bilo izgubljenih okoli 50.000 proizvodnih ur. Temu je deloma kriv tudi slab materiaL Delavski svet js upravni «Ibar bosta zaradi, tega tudi letos posvečala vso skrb vzgoji strokovnega kadra. V »Litostroju« računajo, da bodo letos povečali proizvodnjo za okoli 11%. Med novimi objekti bo letos izročena svojemu namenu tudi pločevinar-na._2a letos ima kolektiv »Litostroja« veliko število naročil. Med drugim bodo izdelali 29 turbin, med katerimi bodo nekatere velike, namenjene za hidrocentrale v Jablanici, Zvor-niku in-Jajcu. Razen tega bodo seveda izdelali še vrsto manjših dvižnih mehanizmov, reduktorjev, mačkov, žerjavov in drugih izdelkov. V načrtih za letošnje leto v »Litostroju« niso pozabili na gradnjo stanovanj. Uredili bodo dva nova bloka, razen tega pa se bodo delavci začeli že v kratkem vseljevati v samski dom, ki ima 96 samskih sob: vsaka soba je namenjena za dva stanovalca. Samski dom je najlepši okras litostrojskega naselja in cele Djakovičeve Doslej je »Litostroj« sezidal že 12 blokov s 330 družinskimi stanovanji, v katerih živi okoli 1600 stanovalcev. Delavci v »Litostroju« se zelo zanimajo tudi za gradnjo majhnih eno-stanovanjskih hiš. Zanimivo je, da gradijo te hišice predvsem delavci in uslužbenci, ki že imajo dobra stanovanja v blokih. Graditelji lastnih hišic so napravili na ta način prostor 24 družinam. Letos namerava okoli sto delavcev začeti z gradnjo lastnih hišic. »Litostroj« bo moral letos zaposliti približno sto novih strugarjev, ki bodo prišli večji del iz drugih krajev, sedaj čaka rešitve še okoli 230 prošenj za stanovanja, ki jih prosijo predvsem dolgo časa zaposleni delavci in uslužbenci. Od ugodne rešitve stanovanjskih problemov je v veliki meri odvisen dotok novih delavcev v podjetje in s tem tudi plan proizvodnje: prav zato se delavski svet tudi tako živo zanima za stanovanjske probleme. A. Z. Nova higienska postaja v Ajdovščini Ker obsega okraju* «taij* N. Gorice relo je preobremenjena i delom, -e bo v ten dneh otvorila v Ajdovščini nova izpostava, ki pa bo še vseeno spadala pod okrajno. Tako bo ta postaja olajšala vsaj malo delo rac na higienska polo velik delokrog Juš Kozak: Aleš. Ilustrirala Marlenka Muk-Stupica. Mladinska knjiga 1953. Str. 86. Cena 150 dinarjev. Novo Kozakovo mladinsko delo — a kot bi bilo namenjeno prej odraslim nego otrokom. Saj odkriješ v njem vso polnost in razgibanost otroške duše, ki se je odrasli po navadi premalo zavedamo. Avtor je delce označil kot »portret«. S preprostimi, toda občutenimi potezami plastično poda lik živahnega meščanskega fantiča naše dobe, ki ga najbolj navdušuje vlak in ki si svojo malo glavico rad beli s težavnimi vprašanji. Ob vsem tem pa vendarle najraje posluša Rdečo kapico in Sneguljčico. Skladno povezani, se drug za drugim vrste prizori Aleševih prvih korakov v svet — od prvih skrbi, ki jih je prizadejal mamici in očku, ko je bil še v plenicah, tja do šeste pomladi, preden bo prestopil šolski prag in vstopil v novo obdobje svoje mladosti. Ta tok prekine v sredi simbolična pravljica, ki je po svojem vzdušju občutno kontrastna z ostalo zgodbo in je pravzaprav enota zase. Ko knjigo odložiš, se zaveš, da si tegale malega navihanca mimogrede vzljubil in sl nehote zaželiš, da bi ga videl živega pred seboj. Zaživiš z otrokom, kot je z njim zaživel pisatelj. Vedro in prikupno oblikovano zgodbo spremljajo enakovredne ilustracije Mar-lenke Mukove (videli smo jih že na razstavi ilustracij Mladinske knjige) ter prijetna oprana Milana Miheliča. NOVA ANGLEŠKA KNJIŽEVNA REVIJA Pod pokroviteljstvom največjega živečega angleškega pesnika in dramatika T. S. Eliota je začela izhajati nova književna revija »The London Magazine«, pridružila se je reviji »Encounter«, ki jo je pred meseci začel izdajati drugi znani pesnik Stephen Spender. Obe sta znatno oživeli nekdanjo zelo bogato re-vialno življenje, predvsem smer nekdanje Eliotove znane revije »The Criterion«, ki je opravila veliko delo do vojne. Nova revija hoče zbrati vse mlade talente, kritično razvrstiti že znane ustvarjalce ter se povezati s svetovno književnostjo. Prva številka je v znamenju pravkar umrlega mladega in genialnega pesnika Dylana Thomasa. BORIS GORBATOV UMRL V Moskvi je umrl Boris Gorbatov v 47. letu življenja. Bil je med najbolj nadarjenimi pisatelji svojega rodu. Njegova najbolj znana romana sta »Neukrotljivi« in »Don-bas«, med dramami pa »Zakon prezimovanja«. Med vojno je bil dopisnik »Pravde«. Poznamo ga vrh vsega kot apostola žda-novščine in pre-bujevalca brezmejne in slepe pokorščine shemi in tendenci. V spominu nam je še tudi silovit napad na Trumana, ki ga je primerjal s Hitlerjem, kar je povzročilo diplomatski incident med ZDA in ZSSB, st. « = st. raBRUAKJA ism j SLOVENSKI POBOCEVKLET / itr. S Elektroplavž pod streho, toka pa ne bo? Kako /e 2 Bohinjem? Posvetovanje komunistov železarno v Štorah na letni konferenci Uspeh! dela komunistov v železarni Store se kažejo v prvi vrsti znotraj tovarne: v proizvodnji, v delu organov delavskega samoupravljanja ln delu množičnih organizacij. Zat0 je tudi letna konferenca organizacije Zveze komunistov v železarni razpravljala predvsem o teh problemih. V celoti je to. varna lani izpolnila svoje obveznosti s 109,6 odstotka. Med vidne delovne uspehe spada tudi razvoj gradenj v tovarni. Poleg martinarne, v kateri so lani montirali stiskalnico in škarje za staro železo ter nove transportne naprave, je valjarna dobila nov stroj za navijanje starega železa, obdelovalni-ca valjev pa nove obdelovalne stroje. Pomemben prispevek je tudi obnova šamotarne. Na uspešno nadaljevanje del zadnjem času zaradi pravočasnega začetka obratovanja nekoliko zaskrbljeni. Elektroplavž bo delal le, če bo dobival pravočasno ln dovolj električne energije. Da bi bil tok zago-za nabavo opreme za transformatorsko postajo. Ce bo to odklonilno stališče glede kreditov obveljalo, potem bo elektroplavž spravljen v pogon z veliko zamudo. Ta zamuda pa bo pokazala visoko izgubo na dohodku, kar pa niti kolektivu, niti skupnosti ni in ne more biti vseeno. Nasproti velikim delovnim uspehom pa je bilo iz poročila sekretarja Jožeta Jošta, org. sekretarja tovarniškega komiteja ZKS Staneta Sotlarja ter prav tako iz živahne razprave razvidno, da »e vseh šest oddelkov-nih organizacij, kakor tudi celotna organizacija ZKS zaradi delüh se nekateri člani osnovne organizacije že vedno ne upajo javno nastopati; v redkih primerih so prišli celo tako daleč, da nekateri »komunisti« skrivajo svojo organizacijsko pripadnost pred sodelavci. Da so bili verski predsodki in s tem iencl konference strinjali s odločitvijo sindikalnega pododbora, da odpustijo iz tovarne one kmete, ki imajo toliko zemlje in živine, da lahko preživijo sebe ln družino. V tovarni so namreč tudi nekateri »delavci«, ki imajo kar 80.000 din davčne od- vpliv nazadnjaškega okolja zla- mere. Da le-ti v tem kolektivu pri gradnji elektroplavža je po- premajhne razgledanosti in raz. gibanosti njenih članov ni mogla uveljaviti. V nekaterih od- nosen ves delovni kolektiv. Vendar pa so v železarni v sti na vasi še vedno močnejši, kakor pa odločni obračuni z vsem, kar hromi organizacijo tovljen, gradi DES — Celje v Selcah transformatorsko postajo. Do nedavna je vse kazalo, da bo tudi tu šlo vse v redu. Pred nekaj dnevi pa so bili DES - Celje odklonjeni krediti komunistov, kaže tudi število (11) izključenih članov. Pa tudi aktivno udejstvovanje članov mesto zasedel, osnovne organizacije ZKS v ostalih družbenih organizacijah ni pohvalno. Anketa je pokazala, da 38 »komunistov« sploh nikjer ne deluje. V razpravi, ki se je je udeležila tudi ljudski poslanec ln sekretar MK ZKS Celje Olga Vrabičeva, je bilo načetih nešteto vprašanj. Tako so se udele. ne morejo biti z duš0 ta telesom, je razumljivo. Zato je prav, da dajo delovni prostor tistim, ki so ga dosti bolj potrebni. Diskutanti so med drugim tudi predlagali komisiji za izdelavo tairifnega pravilnika, da naj pri odmeri zaslužka za nek0 delovno mesto upošteva tudi sposobnost, znanje ter starost človeka, ki bo to delovno M. B. Kal fe treba obsoditi ? 0b pismu iz Litostroja o odnosu do vajencev industrijske šole Dne 10. februarja je objavil naš list v »Pismu uredništvu« dopis Albina Umek a, upokojenega učitelja Industrijske šole Litostroj, v katerem navaja med drugim, da je ravnatelj te šole storogo prisilil učenca III. letnika, da je moral pometati stopnice, da je vodja delavnice v najhujšem mrazu odredil šest učencev ob sedmih zjutraj, da si morali kopati jame za postavitev ograje, in to med rednim poukom. Dalje, da so morali dijaki šole redno čistiti sneg, čeprav so bili nekateri slačo oblečeni, nekateri celo brez nogavic, ali pa v raztrganih čev. Ijih itd. V istem pismu pisec navaja, da so morali učenci te šole v času rednega pouka pomagati pri zidarjih, pleti travo, kopati jame za gramoz, nasipa-vati teren pred šolo in podobno. Na koncu ugotavlja, da so bili dijaki ind. šole izrabljani kot neplačana delovna sila in to v času rednega šolskega pouka ali pa počitniške prakse. Pisec smatra, da je treba obsoditi tudi take oblike izkoriščanja vajenske mladine. Na ta dopis simo prejeli 24. februarja odgovor, ki ga je za tovarniški komite Zveze komunistov poslal Rado Jesenšek in ga objavljamo v celoti, prav tako tudi spremu-* dopis. V prilogi Vam dostavljamo odgovor na članek, objavljen v Vašem časopisu dne 10. februarja 1954 o rubriki >Pisma uredništvu*. Pričakujemo, da boste ta odgovor čim prej objavili, in sicer na istem mestu, kot je bil pisan prejšnji članek. Kolikor članka niste pripravljeni objaviti, prvsimo, da nam pošljete tozadevno pismeno sporočilo. Pripominjamo tudi. da kakršno koli spreminjanje odgovora ne dopuščamo. Vse za elektrifikacijo! TUDI TAKE LJUDI BI MORALI OBSODITI Pod tem naslovom je bil dne 10. februarja 1954 p >Slovenskem poročevalcu* v rubriki >Pisma uredništvu* objavljen članek, o katerem je pisec članka top. Umnik Albin, ki je bil naš uslužbenec do 3. septembra 1955, ožigosal razmere v Industrijski kovinarski šoli Litostroja, sklicujoč se r i tem na članek, objavljen o *S Imenskem poročevalcu< dne 6. februarja 1954 pod naslovom *Tako je prao<. Ker smatramo, da je članek v osnovi tuj naši socialistični miselnosti. izražamo veliko začudenje nad dejstvom, da je sploh mogel biti objavljen v glasilu Socialistične zveze delovnih ljudi. Se moremo se znebiti občutka, da tisti tovariš v uredništvu >Slooenskega poročevalca*. ki odgovarja za to rubriko. ni doumel poiitične vsebine Članka, temveč ga je pustil objaviti verjetno zato, ker je >zopet* prinašal nekaj negativnega o Litostroju. Da je pisec članka pljuval na našo mladino kot celoto s tem, da postavlja, da »o delovne akcije mladine, katere so bile in so še ponos nas oseh, istovetne z izkoriščanjem in da postavlja požrtvovalno in uspešno delo mladincev IKS Litostroja v isto raven z izkoriščanjem in posiljevanjem privatnega mojstra v odnosu na svojo vajenko, smatramo kot nezaslišano. Ne bi se spuščali v to, da so postavljene trditve v članku neresnične, čeprav so tudi na naši šoli gotovo pomanjkljivosti in da se ie na primer čiščenje snega izvrševalo v času katastrofalnih snežnih zametov in proglašene mobilizacije za odstranjevanje snežne nevarnosti v zimi 1951-52; čudimo se samo, da uredništvo pri čitanju tega dopisa ni bilo d stanju odkriti namen pisca — jemati ugled naši domovini.^ v kateri se mladino, in to d državnih ustanovah, >nezaslišano* izkorišča. Prepuščamo Javnosti, da obsodi tak namen, pričakujemo pa od političnih organov, da bodo tistega, ki je odgovoren za tako oojivlia-nje, klicali na odgovornost. Tovarniški komite Zveze komunistov Litostroja, Ljubljana. Prepričam mn, da ta odgovor ni mnenje tovarniškega kom rte; a Zveze komunistov, ampak odgovor posameznikov. Takega stališča od komiteja Zveze komunistov pač ne moremo pričakovati, ker vidim v njem toliko birokratizma in toliko nekritičnosti. Piscu m važno, ali m bil« naveden« trditve resuiične aid ne, važno mu je le to, da odbite vsako kritiko na račun — ne kolektiva — am- lost imamo po naših podjetjih 8« primer«, ko mojstri izkoriščajo dekleta. O takih primerih bomo ie pisali. Da pa tuan v teh orimerih ne bodo posamezniki čutili, ia je to napad na njihovo podjetje, lahko povemo že naprej, da ne bo to samo napad ta tistega mojstra, ki se še danes, v naši socialistični skupnosti, poslužuje takih izkoriščanj, ampak da do io tudi napad na vodstva vseh družbenih organizacij v teh podjetjih, ker niso znala že takoj v kali obračunati 9 takimi primeri. Kar $*e pa tiče pisma i-z Litostroja, mislim da bi bilo prav, da ne samo komite, niti ne samo člani Zveze komunistov, ampak ves delovni kolektiv po v« svoje mnenje i o izkoriščanju vajencev i o birokratski obrambi pred kritiko. Sem za diskusijo, toda diskusijo z dejstvi, ne pa za diskusijo s spuščanjem birokratskih fraz. In prav o dejstvih ni v odgovoru tovarniškega komiteja Litostroja miti besedice, Sergej Bošnjak Svetovna federacija knjižničarjev bo zasedala v Zagrebu Letošnji redni sestanek svetovne federacije knjižničarjev in federacije dokumentarcev, katerih član je tudi Jugoslavija, bo septembra v Zagrebu. Razpravljali bodo o problemih knjižničarjev v svetu in o delu obeh federacij. Po obstoječem sporazumu so redni letni sestanki teh federacij vsako leto v drugi državi. Lani je bil sestanek na Dunaju, pred tem pa v Kodanju in Parizu. Hidroelektrarna na Unl bo začela obratovati 1. marca Prva hidroelektrarna na reki Unl, ki so jo zgradili 9 km nizvodno od Bihača, bo začela obratovati 1. maroa letos, ln sicer s prvim agregatom za 2100 kilovatov. Montirajo tudi drugi agregat, do junija letos pa bodo postavljeni vsi 4 agregati: skupno 8400 kilovatov. Ta hidroelektrarna bo velikega pomena za Liko in nekatere predele Bosanske krajine. M. B. 2e nekaj časa se polnijo stolpci v našem časopisju s članki o graditvi bohinjske centrale? Nekaj piscev teh člankov je za, večina proti, toda odgoix>ra od nikoder! Javljajo se nekateri posamezniki, javljajo se predstavniki družbenih organizacij — eni dokazujejo potrebo graditve z ekonomskimi utemeljitvami, drugi pa so proti iz političnih in turističnih razlogov. Tudi Bohinjci terjajo jasno besedo ter so že povedali svoje mnenje proti graditvi na javnih političnih zborovanjih. Projektiranje načrtov in geološka raz-iskavanja pa tečejo naprej! Ali ne zapravljamo težke denarce, če je večina proti, ali nam ne zaostajajo dela na načrtih drugih bolj važnih hi-drocentral? Ali nas ne bodo lepega dne nekateri posamezniki postavili pred alternativo: če hočete graditi, tedaj je to mogoče samo v Bohinju. Drugih načrtov nimamo pripravljenih.'? Torej je zadeva resna in zahteva hitro odločitev, kajti zainteresirani smo vsi na tem, da čimpreje onemogočimo vsakoletne zimske ali poletne izpade električne energije in s tem tudi finančno izgubo. Postavlja pa se vprašanje, ali je nujno reševati problem izpadov v elektroenergetskem sistemu ravno z Bohinjskim jezerom? Naši strokovnjaki so se sicer mnogo razpisali o bodočih načrtih, kakor tudi o potrebah v zvezi z nadaljnjo industrializacijo, toda končni zaključek je le Bohinjsko jezero. Ze navadnemu laiku je jasno, da je treba taka pereča vprašanja reševati kompleksno in ne samo z enim načrtom ali celo zaradi nekega načrta. V konkretnem primeru moramo imeti pred očmi celoten kompleks soških in savskih sedanjih ln bodočih elektrarn. Vsakomur je znano, da je glavni dobavitelj Zimsko veselje na Bohinjskem jezeru vodne sile za elektrarne na Gorenjskem Sava Bohinjka, Sava Dolinka je v poletnih, kakor tudi v zimskih mesecih skoraj suha. Zakaj torej vodo iz Bohinjskega jezera speljati na Primorsko, kjer ni problem voda, temveč elektrarne? (Za sedanje elektrarne na Savi pa je voda že problem). Zakaj torej, gledano s turističnega vidika, uničiti lep prirodni park (edini še v Sloveniji) Bohinj in zakaj ne izboljšati ali povečati privlačnost Bovške doline z akumulacijskim jezerom? Zakaj se ne bi lotili vprašanja Planinskega akumulacijskega bazena, ki bi prav gotovo rešil tudi problem Ljubljanice in Ljubljanskega barja. Vemo, (tu so tudi skrite milijarde) naši strokovnjaki bodo odgovorili — ovira so milijarde, ta stane toliko, ona pa toliko. Ali pa — Sava ne bo nič trpela zaradi tega, jezero bo pa še mikav- Pred občnim zborom društva vpokojencev V vrstah upokojencev se vodijo v zadnjem času živahne razprave o raznih nezdravih pojavih v njihovem osrednjem društvu, ki narekujejo nujno korenit prelom z dosedanjo prakso. Naše uredništvo je prejelo več dopisov upokojencev, ki obravnavajo predvsem vprašanja demokratičnosti in centralizma v društvih upokojencev, dalje sestave društvenih odborov, zlasti republiškega itd. Iz teh dopisov posnemamo danes samo nekatere pripombe in misli. V nasprotju z vsesplošno de- najlažje izpolnijo s tem, da se po-centralizacijo v državni upravi in glabljajo v našo socialistično stvar- gospodarstvu ter vsestranskim poglabljanjem družbenega upravlja-pak tistih nekaj ljudi, ki «o odgo- „;a se organizacija upokojencev vorn: za take stanje {zn kn marsikdaj it. • , -j ■ , , ....... ' ....... doslej m znala prilagoditi duhu časa, marveč so se še naprej uve- itanje (i mislijo, da so orna — res kolektiv). Samo 6Iovek, ki se mo je birokratizem zakoreninil že v kosteh, ho zahteval pismeno sporočilo, če članek ne bi bi! objavljen. Zakaj? Da se bo pred nekom kril. Kdo je ta nekdo, sicer ne vem. Prepričan pa sem, da to ni kolektiv, da 10 mso tleti tisoči delavcev, v »imenu« katerih piše. Samo človek z birokratsko miselnostjo bo na kritiko odgovoril, da ta »jemlje ugled naši domovini« in da »jemlje ugled podjetju«. Saj to je bistvo birokratizma, da skuša vse kritike moralno že vnaprej diskvalificirati. In končno: vzgojitelj na industrijski kovinarski šoli se je potegnil ra pravice vajencev na tej šoli. Pisec odgovora pa se je postavil sedaj za tašči trika te mladine in skuša reševati njeno čast, ki ni bila prav nič ogrožena v časopisu, ampak je bila le ogrožena od vodstva šole ki ni spoštovalo pravic vajenrev. Da smo si na jasnem. Treba je dati vse priznanje iako mladini kot vsem drugim državljanom, ki s svojim prostovoljnim delom pomagajo preureditvi tega ali onega. Nikakor pa ne moremo istovetiti s prostovoljnim delom to, če direktor šole enostavno odredi, kaj morajo vajenci delati, čeprav to delo ni v nobeni zvezi z njihovim strokovnim usposabljanjem. Tega pa ne moremo imenovati drugače kot izkoriščanje vajeniške mladine. Res je, da je izkoriščanje ne samo vajeniške mladine, ampak tudi deklet in žena različno. Včasih večje, včasih manjše. Toda prav nič ne iz-preminja značaja tega izkoriščanja, nost ter po svojih močeh sodelujejo zlasti na političnem in kulturnem področju, predvsem pa, da v svojih lastnih vrstah širijo spoznavanje in razumevanje sredstev, Ijavljale centralistične birokratske smotrov in ciljev naše socialistične težnje komandiranja in upravlja nja od zgoraj, iz centrale, med tem ko so podružnice le nekak privesek osrednjega vodstva, brez pravice neposrednega soodločanja. Razumljivo je, da se je zoper tako prakso pojavil vedno odločnejši odpor. Ne gre torej za neka finančna vprašanja ali nezaupanje glede pravilnosti finančnega poslovanja, marveč za načelno vprašanje decentralizacije in demokratizacije, skratka, za čim večjo osamosvojitev okrajnih in lokalnih organizacij upokojencev. Okrajne organizacije naj bi dobile širša pooblastila in več samostojnosti, da bi ne bilo treba za vsako malenkost vpraševati za dovoljenje Ljubljano. S tem bi se znatno olajšalo graditve. Zlasti pa je nujno, da se upokojenci in njihova organizacija poglobi v tiste probleme, ki najbolj žulijo upokojence same. Saj vsi vemo, da še dolgo ni vse tako, kakor bi si vsi želeli, da je še mnogo hib in slabosti, ki jih bo nujno treba odpraviti. Toda pri tem se teh problemov — vzemimo vprašanje vdov itd. — ne sme obravnavati ločeno in iztrgano, marveč v sklopu naše celotne socialistične graditve, upoštevajoč pri tem tudi našo gospodarsko zmogljivost. Trezni in pametni predlogi pa bodo vselej in povsod naleteli na razumevanje in upoštevanje. Zlasti v sedanji dobi, ko se proučuje naša celotna socialna zakonodaja, čakajo organizacijo upokojencev važne m odgovorne naloge, tako v odnosu do skupnosti kot v odnosu do njenih članov. Zato upokojenci kot vsa ostala javnost upravičeno pričakujejo, da bo bližnji občni zbor Društva upokojencev Slovenije pomenil prelomnico ter da bo tudi ta organizacija krenila po tisti poti, ki ji zagotavlja največ uspeha v korist njenim članom in celotne naše socialistične skupnosti. nejše, ker bomo vodo odvzeli samo v zimski dobi, ko ni turizma itd., itd. Ti argumenti so dokaj piškavi in se človek čudi našim strokovnjakom in ekonomistom. Res pa je, prvič, da bo po projektu »Bohinj« Sava Bohinjka utrpela 20c7o zmanjšanje vodostaja, drugič je res tudi to, da bomo ob sušnih letih, kakor je bilo n. pr. leta 1951 odprli Bohinjsko pipo tudi v poletnih. »turističnih mesecih«, seveda, če jo bomo imeli, oziroma, če bi jo imeli. In prav bi bilo, ker v obratnem primeru, gledano skozi »ekonomsko« prizmo, centrala ne bi imela nobenega smisla! Tovariši strokovnjaki in ekonomisti — poglejmo si jasno v oči! Točno pa je tudi to, da bo šel naš razvoj v celoti vsaj toliko naprej, da bomo imeli v Bohinju tudi rimsko sezono. Bohinj pa ima vse pogoje zato. Kako pa je z milijardami? Baje gre za 3 milijarde razlike med eno in drugo. Toda vprašanje je, ali bo bohinjska centrala rešila naše potrebe po energiji v celoti? Kakor je znano, bodo naši industrijski giganti (Strnišče, elektrifikacija železnic itd., itd.) rabili vedno več električne energije in ne samo v zimskih mesecih! Mi bomo potrebovali vrsto hidrocentral. Skozi to prizmo gledano, je bohinjska centrala luksus, ali pa uničenje Bohinjskega jezera, gledano s turističnega vidika. Znano pa je, da povsod po svetu ščitijo prirodne lepote. Seveda pa imajo tudi tu naši strokovnjaki dvojno merilo: Bohinjsko jezero ne bo nič trpelo, Zbilj- IZ ZAG0EJA Pred dnevi je polagal obračun dela Avto-moio klub. Lani se je boril z mnogimi težavami in ni mogel izvršiti vseh nalog. Za praktične vaje niso imeli potrebnih vozil. Zaradi visoke članarine se je znižalo število plačajočega članstva od 60 na 26 članov. Letos bodo organizirali dva tečaja. Urediii bodo tuai garažo za motorna vozila. Na občnem zboru je bilo nad 50 mladincev, zato id treba, vsekakor društvu pomagati, da se bo nenehno razvijalo. M. L. Gasilske vrste Je treba pomladiti Obračun zagorskih gasilcev je pokazal, da je dfuŠtvo storilo v Zagorju že marsikaj. Le malo vedo Zagorjani o svojem gasilskem dni- Vedno^npr/pravljen^n jlomagati "kjer ^ P<* J« nesposobno Za ka-koli in kadar koli vsem tistim, ki kršne koli turistične namene. jih je zadela nesreča. V redu, držimo se ekonomskih Lani se niso zadovoljili samo s principov, pustimo »sentimen- svojim strokovnim delom na pod- .___. 7 ,___7___ ročju gasilstva. Preteklo leto so talnost« OO Strani, kot ^ SO kr-ustanovili poseben prosvetni odsek, Stili nekateri privzgojen Čut v katerem je deloval moški pevski našega Človeka po lepoti este- so dva nastopa. Omemben je tudi Vr^d našo 5C.VV.OSt pa sklep, da bo njihova glavna skrb se postavlja fundamentalno pridobiti mlade ljudi v svoje vrste vprašanje, ali bomo vodili na-"7? lzun\T gas,lce _ _ šega človeka po poti vzgoje v sklm*“domraTki ne ustrezTve^se- industrijskega robota, katere- danjim zahtevam. Načrt za nov dom mu razen dinarja ne bo nič, že imajo, manjkajo jim pa sredstva, ali v naprednega socialistične-da bi začeli z izgradnjo. Gasilci pa __ upajo, da bodo letos ob podpori pri- kulturnega človeka. stojnih činiteljev le začeli z delom. Albert JakopiČ-Kajtimir Ob naši obali od Sečovelj do Pirana Pri nas so lepi, sončni, že skoraj spomladanski dnevi, pa čeprav jih lu pa tam še ozimi stara znanka burja. In ob takih dnevih je prijetno ' PRIMERI, El ZASLUŽIJO PRIZNANJE IN ZAHVALO Vsi člani sindikalnega društva na Tehniški srednji šoli smo bili prijetno presenečeni, ko nas je vodstvo tovarne *Iskra* v Kranju povabilo, da si gledamo tovarno, potek dela in njene izdelke. Uprava podjetja je z ljubeznivostjo omogočila udeležbo na ekskurziji vsakomur, saj je dala za prevoz na razpolago tovarniške avtobuse. Po pozornem sprejemu so nam vodje skupin, polni prijaznosti in prizadevnosti, pokazali in razložili delo v vseh obratih, kakor tudi izdelke te velike in pomembne tovarne. Ogled je bil nadvse zanimiv, na vsakem koraku poln vprašanj in pojasnil. Po kino predstavi in gostoljubni postrežbi je predstavnik tovarniškega sindikata izročil tovarišu inž. Hacinu, direktorju Tehniške srednje šole, dokument, mi album s številnimi posnetki iz časa. ko si je na povabilo vseh naših absolventov, aedaj diplomiranih tehnikov in inženirjev o tovarni >Iskri*t že o jeseni ogledal tovarno. Čustva priznanj: tovarna Iskra Tehniški srednji šoli, ki je dala dober strokovni kader in šola podjetju, ki je iz tega kadra napravila strokovnjake, so se v zahvali tovariša direktorja zlila o eno samo vez. Pri ogledu tovarne smo z veseljem stiskali roke mnogim našim absolventom, ki smo jih nasmejane in zadovoljne našli pri delu na ustreznih mestih. Posebno pa smo ponosni, da se o podarjenem albumu blesti že 70 podpisov naših absolventov. ki z uspešnim delom, pridnostjo in sposobnostjo pomagajo ustvarjati in krepiti tovrstno industrijo o so-tticni domovini. ;• r , , • . . popeljati se ob naši prelepi obali, po- tudi delo krajevnim organizacij am gebej še od Sečovelj do Pirana in upokojencev in pospešilo reševanje se obenem seznaniti z gospodarskim raznih drobnih perečih problemov. ’ /• najjužnejše točke slo- _ . , . r j . . . venske obale, kajti na slovenski zem- Sredstva, ki se sedaj trosijo za po- jji najbrže ni pokrajine, ki bi na tov an j a v Ljubljano in potovanja tako majhni krpici bila tako bogata delegatov osrednjega odbora v po- 1 in raznolika. Morje se je že umirilo samezne kraje, bi se mogla mnogo ne^e rojlnei0f z-n njegova gladina se koristneje uporabiti za socialne in j sedaj mavrično preliva iz temnomo-druge potrebe. — Z eno besedo, i ile ° Jeleno in svetlomodro barvo. - - a.enko ah )e okrujne in krajevne organizacije j UvkoTAvatnl1alf pa mojster naj bi dobile v nekem smisla strse' drevjem prepleteni grički z značilno v našem družbenem podjetju. Na ža- samoupravljanje j oll ,l°ojo ledpTln Decentralizacija pa naj bi p ^ j znanja svoj zmagoslavni prihod, šla do izraza tudi v sami osrednji j upravi Društva upokojencev. Do- j !>OljSl Ou raškega sedanja praksa, da so v izvršnem, j Ce se na mostu čez Dragonjo, ki odboru samo člani iz Ljubljane, je \ loči koprski od bujskega okraja, f L Cfilnšna ! ozrem° Proti severu, se pred nami povzroc-.a mnogo kriti 'P \ razgrne obdelana in gosto naseljena je zahteva, naj bodo v osrednjem j pokrajina, a med zemljo in morjem odboru zastopniki vseh okrajev ta- \ *irok* ploska ravan sečovljanskih so-ko da bo v resnici predstavnikj tenVLlp. filet upokojencev vse Slovenije. I o Jao j nega premoga o Sečooljah, ki se po-moral upoštevati tudi bližnji i greza o zemeljsko globino le nekaj občni zbor in bo treba v tem smi-\ “ ^ed ^eLftJu slu spremeniti pravila. ^ j ga je nepričakovano zalila voda, na- Vazno vprašanje je tudi sam se- - polnila vso jamo in se po jašku stav osrednjega m vseh ostalih Ä?*DÄ, (okrajnih m krajevnih) odborov ; tiri, skratka vse, kar potrebujejo organizacije upokojencev. Društvo ] rudarji pri svojem težkem delu v upokojencev Slovenije šteje okrog j 56.000 elanov, vseh upokojencev vpadniku, ki se odpira poldrug kilo-V Sloveniji ie okrog 73.000. Med meter od glavnega jaška. Na točki, tem. ko so bili nekdaj, to izključno Ä umclnrstvu Lepo in plemenito je povabilo vodstva tovarne Iskra našim letošnjim maturantom strojnega in elektrotehniškega odseka. Ö3em razredov četrtega letnika obeh odsekov ie podjetje povabilo na ogled tovarne. Vsak dan se s tovarniškimi avtobusi pod vodstvom profesorjev udeležujejo tako pomembne ekskurzije dijaki enega razreda, ki si pri ogledu bogato izpopolnjujejo teoretično in strokovno znanje. Take in podobne ekskurzije pa dajo bodočim diplomantom tudi veselje do stroke, saj vidijo lu sodobno urejene obrate, brezhiben proces dela in precizne izdelke, ki so ponos naši mladi industriji pri nas in izven naše domovine. Na podobno razumevanje in naklonjenost je naš delovni kolektiv naletel že v Inštitutu za elektrozveze o Ljubljani in v upravi Telekomunikacij v Pržanju, ki zaposlujeta tudi že ca 100 naših absolventov, kakor tudi o lesno^dustrijskem podjetju >Stol* o Duphci, v tovarni vezanih plošč *Jaoor* v Pivki in v tovarni leso-V inskih plošč v Ilirski Bistrici. S tem oživljamo sodelovanje strokovne namescencij pa uživajo v naši socialistični državi pokojnino tudi delavci. V odborih pa to ni prišlo do pravilnega izraza. Tudi to je hiba, ki jo bo nujno treba popraviti in zagotoviti v vseh odborih upokojencem - delavcem ustrezno zastopstvo. Ob takšni reorganizaciji Dru-šole s produkcijo. Obe naj ob vza- štva upokojencev Slovenije bo tu- jemni pomoči pomaaa*a rasti sred njemu strokovnemu kadru naše in dustrije. di njihovo glasilo »Upokojenec* dobilo širše torišče in se ne bo Vsem delovnim kolektivom omen Je- smelo omejevati v glavnem samo nih podjetij, ki z nami sodelujejo, prav iskrena zahvala in čestitke vse ga našega profesorskega zbora. Po- rta materialno plat problemov upokojencev. Naravno je, da se člo sebno pa te zahvaljujemo tovarišu vefc s ierrii ko stopi v zasluženi direktorju, upravnemu odboru, delavskemu svetu in celotnemu delovnemu kolektivu tovarne Iskra v Kranju za vidno in dobrohotno sodelo-oanje. Vsem čestitamo k dosedanjim uspehom in jim želimo novih v naši socialistični skupnosti. Lojzt Suberi, Ljubijo**. pokoj, ne more in ne sme iztrgati iz skupnosti jaj je skupnost tista, ki s svojim delom tudi njim ustvarja gmotne dobrine. Zato imajo tudi upokojenci določene obveznosti do skupnom, ki jih rudnika. Po novem, v živem apnencu izkopanem rovu, v stalni borbi z vodnim elementom, so se morali sečoveljski rudarji s pomočjo nekaterih črnih tovarišev iz Trbovelj, Za gorja, Bistrice, Idrije in drugih revirjev naše domovine prebiti do najnižje točke rudnika — 250 metrov pod morsko gladino, se približati zaliti jami, tam izdolbsti prostore za velike črpalke, navrtati zadnje metre stene in začeti črpati vodo. A z obnovo nadaljujejo in prav sedaj gradijo novo moderno separacijo. In ko bo spodaj globoko pod zemljo obnovljen ves labirint, bodo pričeli s polno proizvodnjo tega odličnega premoga z visoko kalorično vrednostjo, ki je celo boliši od raškega, saj vsebuje manjši odstotek žvepla. Računajo, da bo rudnik že letos dal 16 tisoč ton premoga, pri polni p~o izvodnji pa bo dosegel 60 tisoč ton premoga na leto. Radodarna polja Od rudarskega Uvijeni* m znočil-aim truščem vrtalnik strojev, drve- čih vagončkov, spuščajočega se jaška, oglašanja siren, sopečih in potečih se teles rudarjev in udarcev krampov te poslovimo in odpeljemo v prelepo naravo med sečoveljske vinograde in polja, med oljke in ciprese, ki pričakujejo prebujajoče se pomladi. V dolini Dragonje smo, ki je bila še nedolgo tega podvržena velikim poplavam, saj sta s potokom Valderniga včasih uničila ves pridelek. Z melioracijo doline, o katero je ljudska oblast inoestirala do sedaj že okrog 80 milijonov ‘dinarjev, danes istrski kmet na tem koščku naše slovenske zemlje z mirnim srcem obdeluje to radodarno in plodno zemljo. Strugi Dragonje in Valder-niga so razširili, poglobili in zavarovali z nasipi, letos in prihodnje leto pa bodo dokončali delo, ki bo zavarovalo pred poplavami okrog 600 hektaroo zemlje, to je približno površino te doline. Zanimivo je življenje in delo tamkajšnje kmetijske zadruge, ki šteje danes 269 članov-gospodarjev. V zadnjih letih so z novo gospodarsko politiko in melioracijskimi deli dvignili proizvodnjo za okrog 15 odstotkov, še večji razvoj pa poleg naravnih elementov zavirajo zemljolastniški odnosi, saj je zemlja razdeljena na majhne parcele, katerih lastniki so tudi kmetje iz okoliških vasi in celo iz Pirana, kar onemogoča prehod k racionalnemu kmetijstvu. A ta problem bodo člani le zadruge reŠUi s komasacijo zemlje, središče obnove pa bi morala biti prav ta zadruga. Tako bodo lahko uporabljali stroje, povečali vinograde, obnovili sadjarstvo, združili razdrobljena posestva o večje komplekse in koristneje izrabili svoj največji kapital — zemljo. Tisoči kilogramov le po nekaj minutah nas avto pripelje iz sečoveljske doline o dolino So. Lucije, ki je en sam velik zele-njadni vrt. Tudi tu raste *rta, oljka in sadno drevje, a pravo bogastvo te doline predstavljajo zgodnje povrtnine. Tukajšnja kmetijska zadruga je Še večja in šteje 448 članov-gospodarjev. Lani so že U aprila pridelali prvi grah in prvi krompir, a kmalu nato tudi prvi paradižnik. S svojimi pridelki so prvi na jugoslovanskem tr^u; v Trstu jih za nekaj dni prehitevajo pridelki iz južne Italije, naši pa so boljši zaradi svoje sočnosti. Lani je zadruga samo maja dala na trg 40 tisoč kilogramov zgodnjega graha, 94 tisoč kilogramov zgodnjega kromniria, 95 tisoč kilogramov paradižnika, 57 tisoč kilogramov fižola v stročju, ki ga v večjih količinah pridelajo kasneje, in 65 tisoč k.logramov vrtnih jagod. Zadruga ima lastna prevozna sredstva, traktor, pluge, ima drevesnico, kjer bodo letos zasadili 50.090 bre-8Kooih drevesc in s katerimi bodo začeli z obnovo našega sadjarstva, ki je leta 1955 pričelo provodati zaradi italijanske agrarne politike. Mislijo pa tudi na oljke in bi jih zasadili 5 tisoč, če bi dobili mladike. Težko pa jih je dobiti in to je problem celotnega okraja. Nekdaj pod Italijo je kmet zapuščal svojo zemljo, ker ga ni mogla preživljali. Ko so Italijani odprli sečoveljski rudnik, ie bilo 70 odstotkov zemlje zapuščene. Danes pa se je kmet vrnilI Žetev soli Zdaj pa spet proti našemu morju, tistemu morju, ki bo pod veščo človeško roko kmalu napolnilo na stotine večjih ali manjših sečoveljskih solin. Vsa ravnina je razdeljena na večje ali manjše praooko.rvke. sredi med njimi pa se bodo d poletnem soncu bleščale piramide bele soli. V glavnem so solinarji okoliški kmetje z mala zemlje. Pri starem na- činu pridobio an ja soli, ko doht vsak solinar samostojno solino, iz katerih je vsa solarna sestavljena, je njegova majhna solarna razdeljena na veliko bazenov, o katerih teče prores pridobivanja soli od prijoka morske vode pa do nabiranja soli m njenega nakladanja na ladje. Vsakega 1. aprila o letu so delovna mesta zasedena. Solinarji bodo prinesli s seboj potrebno orodje, uredili nasipe, pregledali male zatoornice, z ilovico obnovili dno bazenov, da ne bodo z velikimi grabljami grabili niti trohice zemlje. In ko bo vse pripravljeno, bodo na velike križe vodnih črpalk, ki jih poganja veter, raztegnili p.ot-na in pričel se bo neusahljivi ritem dela. Solarna bo v miniaturi spominjala na Holandsko z njenimi značilnimi mlini, črpalke bodo napolnile bazene, najprej prve izparilne bazene, kjer se bo morska voda prvič zgostila, nato v druge izparilne bazene, kjer bo dobila še pečjo gostoto, nato v tretje in končno bo v zadnje solne bazene pritekla ie gosta voda, ki se bo pričela kristalizirati. Na njeni površini se bodo najprej pojavile goste sive mrene, postajale bodo vedno bolj bele in končno dobile kristalne oblike. Odvisna roda bo odtekla nazaj o morje in solinar bo požel sol, kakor pravijo solinarji zadnji fazi pridobivanja soli. Pridobivanje soli v drugem delu solin pa je modernejše. Solina tu ni razdeljena na majhne samostojne enote, temveč deluje kot en sam obrat, kjer stalni nameščenci skrbijo za kroženje morske Dude v števi'nih izpanlnih bazenih in jo nato spustijo v solne bazene, kjer pričnejo z delom solinarji. Zgodovina sečooe jskih solin je ie stara. Bile so že v 12. stoletju, verjetno pa so jih imeli tudi že Rimljani. Njihova površina meri 6 in pol milijona kvadratnih metrov, vštevši manjši solini pri So. Luciji in o Strunjanu, a njihova povprečna letna proizvodnja doseže 25 tisoč ton soli. Iz solin se popeljemo skozi Porto-rož, ki ga bo kmalu napolnila množica domačih in tujih turistov, v Piran, kjer je ladjedclnica >Edvarda Kardelja*. Majhna je ta ladjedelnica, a pomembna, ker dopolnjuje gospodarstvo koprskega okraja, služi razvoju njegovega ribištva in verjetno se bo kmalu preusmerila tudi za popravilo ladij železne konstrukcije. Vedema zarja je že pordečila vso lepoio istrske narave, jo odela d svoj rožnati pajčolan in kmalu bo dobra noč prinesla vsakodnevni počitek delovnemu človeku. Tudi naš izlet je končan, Tebe, dragi bralec, d* vabimo, da prideš in si ose to, k*r smo Ti skušali povedati s skrom-beaedami, ogledaš § svojin* J- Js *m eiern Af w. PRED 8. MARCEM DELAVKA, MATI IN ZENA Se nekaj dni in naša delovna žena v vseh poklicih, v mestu in na vasi bo slavila svoj praznik, 8. marec. Prav je, da se v teh dneh še posebno spomnimo nanjo, saj je s svojo borbo mnogo doprinesla za boljše življenje delovnega človeka. V teh dneh se ozrimo nazaj in pogumno priznajmo napake in razne nepravil-nosti, ki jih je morala pretrpeti prav ta delovna žena. Vse premalo je bilo storjenega za njeno razbremenitev. Mehanizacija gospodinjstva, številnejši vrtci za njene otroke, boljši, bolj človeški odnos do nje kot delavke, ki ga še marsikje pogrešamo itd. itd. V tovarni dekorativnih tkanin v Ljubljani so pred nekaj dnevi sprejemali nove delavke. Člani za to določene komisije so pri tem spoznali vrsto problemov, ki globoko zadevajo našo delovno ženo. Pred komisijo v tovarni, ki je •prejemala nove delavke se je znašla sama, boječa, vsa v strahu ali jo bodo sprejeli ali ne. Ni bila več tako mlada in vsa težak porod je vrezal svoji gube v nekdaj mlado in giadko kožo. Njeno življenje ni bilo lahko. Bilo je življenje delavske žene, ki se večno utrujena peha iz dneva v dan za dom, družino, moža. Mož ne prinese domov velike plače in še od tiste si odtrga precejšen del. Doklade za otroke in še nekaj tisočakov — to je vse, kar ostane njej za družino — za obleko, obutev, hrano, šolo za starejša dva, drva... Na njeno obleko mož ne pomisli. On ni še nikdar prvega v mesecu začutil, da je njegova žena ves mesec trdo delala in da je vsaj takrat zaslužila toplo besedo. Ne, ni mislila take, vse medene, kot jih je tako rad govoril še predno sta se vzela. Ne, želela si je toplega priznanja, pri katerem bi zasijale njegove oči in bi se mu v očesnih kotih nabrale drobne gubice. Toda čakala je zaman. Mesec za mesecem. Vsak prvi v mesecu je bil enak zadnjemu. Leta že. In vedno bolj skopih besed je bil njen mož, ko je prihajal iz tovarne. Ni bilo redko, da ji je trdo odrinil na mizo denar, češ, še to je preveč. Molčala je in trpela. Nenadoma tega ni več zmogla. V noči brez spanja se je odločila. • Člani komisije so strmeli vanjo. »Mati treh otrok? V službo?« Njene oči so povedale več, kot so mogle iz sebe iztisniti izsušena usta. Globoko so jo razumeli. Otroci pa? Starejša dva hodita v šolo, v gimnazijo, mlajši pa bo ve-kal, jokal in se smejal v zibelki, dokler ne bo prišla ona domov, iz tovarne in ga po osmih urah napornega dela znova stisnila k sebi. • Ure se vlečejo. Mnogo obrazov, mnogo različnih življenj, značajev, ljudi se je srečalo v tovarniški pisarni to dopoldne. Število, ki so ga določili, so presegli. »Zdaj ne bo nikogar več.* Toda še so prišle. Spet stoji tu žena, ki je doma pustila tri kričače. »Moj premalo zasluži. Rada bi v službo. Prosim le, da bi delala samo popoldne ali ponoči, ker bi dopoldne lahko doma vse pospravila in skuhala kosilo. Otroke bom poslala k sorodnikom. Moževa mati enega, moja enega. Tretjega bom spotoma peljala v vrtec...* Molk. Nihče ne spregovori besede. »Kdaj boste pa spala,* je nekdo vprašal ženo. V zadregi se je nasmehnila, češ, to je moja stvar. Ali bi to res bila samo njena stvar, če bi od napora onemogla, da bi trije nedorasli otroci izgubil: mater in z njo svojo oporo, svoj dom ...? Bila je šibka in drobna. Vsak v tovarni »Zmaj* ji je skušal kakorkoli pomagati, ker je bila tako nebogljena pri svojem stroju. Nekam preplašena je strmela tja k drugim delavkam, ki so že davno dosegle normo, njej pa je še toliko manjkalo ... Končno je prišel dan, ki se ga je tako bala. »Odpuščena!* Vedela je, da zato, ker ni zmogla vsega dela. Preveč je bilo za njeno šibko telo, ki se ni mnogo razlikovalo od pubertetnice. »Kam?* Boleče je zavrtala v možgane ta misel, ko se je znašla sredi mestnega vrveža. Kam, kam, kam,* so tolkla kolesa vlaka, ki je prav tedaj vozil mimo. »Kam,* ji je bučalo in šumelo v ušesih še dolgo po tem, ko jo je tok množice zanesel s seboj mimo svetlih izložb in polnih trgovin. Nenadoma pa, sama ni vedela kdaj, je spet štela kolesa vlaka. Nikjer ni bilo človeka, le vlak je dolg in počasen drsel po progi. Konec poli? Pravzaprav ni nič tako hudega, položiti glavo na tračnice Tako hitro je vsega konec in ne bo treba več misliti, kam. Zanjo je vse odmrlo — mraz, ledena burja in silna praznina v glavi. Pred seboj je videla le tračnice im konec svoje poti. Tedaj pa... Trda roka bi ji skoraj zdrobila zapestje. »Dekle, kaj delaš,* je zasikal rezek glas tik njenega ušesa. Potem ni vedela ničesar več. Tako se je v spremstvu žene znašla pred komisijo v tovarni. • Tovarna. Stroji. Delavke stoje ob njih, s svojimi mislimi, s svojimi težavami. Koliko teh drobnih bridkosti jim moramo pomagati nositi in lajšati mi vsi, da bo tudi njim, članom naše delovne skupnosti vsakdanje življenje lažje. Tako bi morali dekletu že v tovarni dodeliti drugo, lažje delo ali Pa jo vsaj napotiti v posredovalnico za delo. Ženam s številnimi otroki pa bi morale priskočiti na pomoč množične organizacije na njihovem terenu. V. K. Prav nam bo prišla knjižica Ljudmile Kruljčeve »Nekaj o vsakdanjem šivanju in še kaj«, ki je pravkar izšla v založbi Slovenskega knjižnega zavoda kot 5. zvezek knjižnice »Življenje in delo«. Knjižica nam nudi toliko praktičnih nasvetov, da si z njo res lahko mnogo pomagamo. Tako nas seznani z najvažnejšimi vrstami tkanin, s krpanjem, šivanjem, praktičnim vezenjem, pletenjem, spletanjem, pranjem škrobljenjem, likanjem in barvanjem, kar pride prav zlasti tistim gospodinjam, ki so v tem poslu še začetnice, knjižica nas bo rešila mars” rege, Če bomo pokukale ljižica nas bo rešila marsikatere vanjo, zato ne oklevajmo, temveč si jo nabavimo čimprej. Ali Ju poznate? Vladka in Mi tka posnemata Neewo in Mikija... Modni kotiček Zaradi kolesa - preti omaro z oblekami Kakor se mora razlikovati garderoba gospodinje, delavke ali intelektualke (glej članek »Logika oblačenja«), tako mora biti obleka »kolesark« drugačna kot pa garderoba tistih, ki hodijo na delo peš, se vozijo z vlakom ali avtobusom. In ker stoji na to- pne in če ga z eno roko ne držimo ob kolenih (kar je dovolj nerodno in mučno) udarja ob zadnje kolo, se maže in raztrga. Plašč prav lahko pogrešimo, če ga zamenjamo s toplim športnim kostumom, oz. jopico. V naših trgovinah si lahko letos že kupi- enostavne, všite (ne pa globoko všite) raglam ali brezhibno kimono krojene rokave. Ti naj bodo v zapestju stisnjeni s pasico ali pa naj imajo dopleteno manšeto tako, da nam v hladnem, vetrovnem vremenu ne piha veter v rokave. Zaradi mraza naj ho tudi ovratnik visoko zaprt, ali pa vsaj tako krojen, da ga lahko pod vratom spnemo. Prav neprimerne pa so zvončaste kratke jopice. Rdeči križ in nega bolnikov Uspeli tečaj, ki je usposobil več negovalk Glavni odbor Rdečega križa Slovenije je organiziral sredi feb-uarja letos tečaj o hišni negi bolnika, ki ga je obiskovalo 10 medicinskih sester iz raznih krajev Slovenije. Namen vseh tovrstnih tečajev je, da se gospodinje, matere in dekleta, ki bi želele postati poklicne negovalke bolnikov na domu, seznanijo z osnovnim znanjem, ki ga vsakdo rabi pri negi bolnika. V Sloveniji sta bila lani že dva taka tečaja za medicinske sestre, ki so v 12 tečajih posredovale ta način nege gospodinjam, učiteljicam in štu- razumljivi sleherni naši gospodinji — materi. Zdi se mi, da bom odslej z lahkim srcem vstopala v vsako družino. Veselim se zlasti prihoda k revnejšim družinam. Tu me bodo z veseljem poslušali, kako si lahko z malo denarja in s predmeti, ki so že zavrženi, improvizirajo razne pripomočke za lajšanje bolečin bolniku. Povedalla jim bom, kako in v kakšne namene lahko uporabljajo zavržene konzervne škatlice, kako se iz časopisnega papirja izdela copate ali vrečice za razne odpadke, kako se uporabljajo stare no- Poskusite DOBRI KROFI Navadno jih imenujemo pustni krofi, vendar nam ob vsaki priložnosti dobro teknejo, v toplo skledo stresi 80 dkg presejane moke. Medtem raztopi v V<1 toplega mleka, lo dkg presnega masla, 22 kock sladkorja in potrebno sol, prideni pol skledice malce segrete domače smetane (ki si jo pobrala z mleka), 7 do 8 rumenjakov, malo nastrganega limonovega olupka, 3 žlice ruma in 2lh dkg vzhajanega kvasa. Pazi, da bo vse toplo, a nobena primes ne sme biti vroča. Testo, ki mora biti mehko, moraš dolgo stepati, da je lepo gladko in se loči od kuhalnice. Prvikrat ni potrebno, da popolnoma vzhaja, ampak naj samo na toplem počiva pol ure. Potem napravi krofe kakor običajno, zloži jih na pokrite tople deske, posute z moko in jih postavi na toplo. Važno je, da je v kuhinji enakomerna toplota. Medtem, ko krofi vzhajajo, razbeli v veliki kozici pol svinjske masti in pol masla. Raztopljena maščoba naj sega približno 3 cm visoko. Ko je razbeljena, a se še ne kadi ter so prvi krofi že dovolj vzhajani, jih zloži v kozico tako, da obrneš gornjo stran proti dnu. Pokrij ter v začetku stresi kozico, da se krofi premikajo. Ko so na spodnji strani leDO rumeni, jih obrni z lopatico, potem pa pusti kozico odkrito, da se krofi zarumene še na drugi strani. Ocvrte krofe poberi s tanko iglo iz masti ter jih zloži na papir, da se mast odteče. Nato jih povaljaj v vaniliievem slađkoriu in daj tople na mizo. Da bodo imeli krofi bel obroček boš dosegla s tem, da bodo prav vzhajani in jih boš pravočasno obračala. Če niso dovolj vzhajani, sililo na dno, ker so pretežki. če so preveč vzhajani, se pa sami obračajo. — Važno je tudi. da v testo ne denemo preveč masla. Tedaj krofi pri cvretiu preveč pijejo mast, so težki in neznatni. z roko v roki delali za blagor skupnosti, zlasti za starčke in bolnike in jim tako lajšali njihovo težko stanje.« A'asveti Štedljivo kuriš, će naložiš že v zaietku mnogo kuriva, s tem razgreješ ves štedilnik ln pećico tako, da se kuha po vsej površini. Nato pa lahko ogenj samo toliko vzdržuješ, da ne poide; pepelnik pripri. Premog lahko šte-diš, će položiš zadaj za rešetko nekaj večjih kosov krede. Ko se kreda razbeli, močno žari, ne da bi se obrabila. Zgodnji drobnjak bomo dobile, če ga bomo pokrile s kozarcem. Tla lepo očistimo, ako jih drgnemo z zmesjo 1 dela žganega apna in 3 delov belega peska. V to zmes pomočimo vlažno krtačo in drgnemo nato pa oplaknemo. To je cenejše kakor milo, delo je hitreje opravljeno, tla pa so lepo bela. vamiškem dvorišču vsako leto več ženskih koles — saj je vedno več tudi kmečkih žena, ki se s kolesom pripeljejo na delo ali pa, ker kolo danes ni več luksus temveč pravo prevozno sredstvo velike večine delovnih ljndi, zato se pomenimo še danes o oblekah, ki jih potrebujejo naše kolesarke. Brez plašča Seveda, prvi trenutek osupnemo, ko spoznamo, da v garderobi tistih, ki se vozijo največ s kolesom, v službo ali v šolo, ni plašča. Zakaj? Prav preprosto; Plašč nas na kolesu bolj ovira kot greje, saj sev nam vedno raz- mo primerno blago (n. pr. tweed), iz katerega si ukrojimo tak kostum, jopico ali krilo, ki bo za kolesarke najprimernejše. Če smo varčne, ukrojimo eno samo jopico tako, da jo oblačimo vse leto. Jopica ima dvojno podlogo — svileno in toplo, ki jo ukrojimo n. pr. iz prešite dvojne flanele. Topla podloga je pripeta z majhnimi gumbi. Spomladi podlogo odpnemo in spet oblačimo jopico vse toplejše dni. Pomembnost kroja Ni vseeno, iz kakšnega blaga Je krilo in tudi ne, kako sta jopica in krilo krojena. Jopica naj ima Ne prezirajmo otrok! dentkam. Program za tečaje je izdelala Liga društev Rdečega križa. Kakšno mnenje imajo medicinske sestre, ki so obiskovale zadnji tečaj za hišno nego bolnika v Ljubljani o vlogi teh tečajev vidimo iz naloge, ki jo je ob zaključku tečaja napisala ena izmed obiskovalk' »Vedno sem imela občutek, da je moje znanje za praktično delo pri hišni negi bolnika premalo življenjsko. To misel mi je potrdil tečaj sam, ko smo izvajale praktične vaje. Tehnika posameznih posegov mi je sicer dobro znana še iz šole, četudi sem sedaj v posegih še okorna — vendar so se mi zdeli v tem tečaju pri-pravnejši. Prirejeni so namreč tako, da so dostopni in lahko NASE SOBNE RASTLINE Gumijevec (fi'us slastica) Je zelo priljubljena, hvaležna ln ne preveč občutljiva sobna rastlina. Ima lepe, bleščeče zelene liste, ki so podolgovati in trdi. Pri nas zraste tudi 2 do 3 metre visoko. Prostor, kjer imamo gumi- DO; Na jevec, naj bo srednje topel in svetel. Pazimo, da bo zemlja srednje težka in pomešana z mivko tako, da dobro prepušča vodo. Gumijevec razmnožujejo vrtnarji v januarju in sicer v toplih rastlinjakih s potaknjenci, kar je seveda ljubiteljem cvetlic precej MILENA P.: Hripavost je vse pregosto poklicna bolezen učiteljev, avadno je hripavost posledica vnetij v grlu, polipov na glasilkah, čezmernega kajenja, prevelike obremenitve glasilk z glasnim in dolgotraj-nim govorjenjem, ohromelosti živcev v griu itd. Koliko je hripavost vašega moža v zvezi s prestano operacijo, lahko ugotovi samo zdravuik specialist za grb, ki bo tudi odredil vzroku primerno zdravljenje. K. Z. CELJE: Poskušajte se zdraviti s topbto in z antirevmatičnimi sredstvi. Ce vam vse to ne bi poma-gab, je znak, da so vse opisane te-zave v zvezi z vašo prejšnjo boleznijo. Priporočam vara ponovni pregled pri zdravniku ortopedu. P. S., GRIZE: O sna slika vaše bolezni popolnoma r. icza obolenjem, ki jih poznamo pod imenom > ti reo-toksikoza«, torej obolenjem, ki ga povzroča povečano delovanje žleze ščitnice. Za to obolenje govore tudi vse opisane težave, posebno pa še vedno močnejše živčno-duševne motnje. Od zdravil z uspehom uporabljamo menthvlihionraoil tablete, nadalje je uspešno tudi kiimarično zdravljenje v krajih s 700 do 1500 metrov nadmorske višine in to vsaj za dobo 6 Zadnji dan pred polletnimi šolskimi počitnicami sem srečala na cesti učenko prvega razreda osnovne šole Velike Lašče. Ker seim jo poznala, sem jo vprašala, kakšno je spričevalo. »Je odlične?« »Ne, ni,« mi je s solznimi oč-gavice za neslišno zapiranje mi odgovorilo dekletce. Več ni vrat, kako se iz odeje napravi moglo spraviti iz sebe, ker jo bolniška halja itd. je posilil jok. Nisem hotela Na tečaju pa se nismo naučile samo praktičnih stvari, temveč smo govorile tudi o štednji materiala, časa in naših sü, kar je zlasti važno za vsako gospodinjo. Istočasno smo se dobro seznanile z mednarodno organizacijo Rdečega križa in o nalogah, ki jih ima Rdeči križ Jugoslavije. Želim, da to znanje ne obdržim zase, pač pa ga posredujem tudi drugim. Zato se bom z veseljem odzvala pozivu Rdečega križa in vodila enake tečaje tudi v drugih krajih Slovenije. Želela bi samo eno, da bi mi stali ob strani člani odbora RK in drugih organizacij, da bi mi bili vedno v pomoč. Tako bi do tudi moji otroci. To je bilo vedno tako in tudi bo.« »Ne, oče,« sem mu odvrnila »(bilo je, a ne sme biti več tako. Vsi smo enakopravni in tudi vaši otroci imajo iste ali pa še večje sposobnosti kot otroci premožnejših in bolj izobraženih staršev.« Toda, mož je kljub mojemu prepričevanju vztrajal pri svojem. Bolelo ga je, da mora njegov otrok, sedaj, trpeti krivico. Razumela sem ga. Da, res je v tem razredu, kamor hodi dekletce, tako. Vsi otroci »boljših« družin (zdravnikov, zobotehnikov, upraviteljev, učiteljev itd.) imajo odlično in nihče drugi. Kdor ocenjuje otroke, naj globoko premisli, da je odgovoren za vsako oceno, ki jo da otroku. Kaj naj tedaj pričakujemo od njega, ko smo mu s krivično oceno vendar že v prvem razredu, ko je komaj pokukal v šolo, že vzeli ki jim je treba vzbuditi veselje in jih marsičesa naučiti. Vendar v Laščah v prvem razredu osnovne šole tega ni. Tam je privilegij in prepričana sem, da se otroci v svojih srčecih ne počutijo dobro. Ali ne bi bilo lepo in prav, da bi imeli vsi občutek enakosti. Vsega seveda ne more napraviti šola. Zato naj tudi starši v domači vzgoji posvetijo temu važnemu vprašanju svojo skrb in pozornost. Tako bo marsikateremu otroku prihranjeno grenko razočaranje v prvih šolskih letih, z njim pa bo zrasla zavest, da je enakovreden član naše delovne skupnosti. L S. Jopice ki se oprijemajo bokov so za kolesarko prav primerne, saj je v njih prijetno toplo. Krilo mora biti krojeno iz blaga, ki se ne mečka. Sedež na kolesu vtisne slabemu blagu obilico gub, ki zahtevajo vsak dan nekaj potegljajev z likalnikom. Ker se jopica ob bokih tesno prilega, spada k njej krilo, ki je ravno krojeno. Nikdar pa krilo ne sme biti ozko ali razširjeno z razpokom. Tako krilo ni samo neprimerno, temveč je tudi. vsaj na kolesu, zelc nenkusno. Ravna krila razširimo z nizko postavljenimi gubami, ki jih mora biti toliko, oz. morajo biti tako globoke, da nas krilo pri kolesarjenju ne ovira. Garderobne priloge bi lahko imenox’ali čevlje, rokavice in klobuk. Nekateri mislijo, da spada na kolo športni čevelj z dvojnimi podplati, vendar to ni prav nič potrebno, saj na kolesu ne potrebujemo močnih podplatov. Za kolesarke pa niso primerni gumijasti podplati, ker jih slabo izdelani podali hitro pokvarijo. Na kolo spada dober čevelj z nizkimi petami, ki so primernejše kot visoke. Rokavice potrebujemo na kolesu dalj časa, kot pa če pešačimo. Ker jih tudi hitreje strgamo, si jih okrepimo z usnjem ali dodatno bombažno nitko. Zenska, ki dnevno kolesari, na klobuku pa ji vihra pero ali tančica, je smešna. Kolesarkam dobro pristojajo rute ali čepice, ki se jim bo v deževnem vremenu pridružila še kapuca s podaljškom na rame. Če imamo kolo, smo lahko prav_ dobro ali pa neprimerno oblečene. Možnosti za neprimerno garderobo imamo toliko več, kolikor bolj hočemo posnemati tiste, ki pešačijo v službo. D. P. KRIŽANKA samega f tako do 8 tednov. Zaradi povečane presnove mora biti prehrana močna glede na kalorično im vitaminsko vrednost. Najhitrejše in vidne uspehe dosežemo z "“operativnim zdravljenjem. Seveda mora biti operacija pravilno pripravljena im mora biti bolnik tudi po operaciji pod zdravniško kontrolo. Operacije se ne smemo lotiti edinole v primeru, če je srce močno okvarjeno. Vsekakor spada tire otok siko za med bolezni, ki zahtevajo od bolnika več potrpljenja in ne morete pričakovati uspeha od enega zdravniškega pregleda in kratki dobi. Zaupajte se ponovno dobremu internistu in posvetite se prvenstveno vaši bolezni. Razne motnje, ki jih opažate na možu in sinu, gotovo niso resnejšega značaja in so verjetno le odraz neke splošne živčno-duševne napetosti v družini. S. M., ČRNOMELJ: Priporočamo vam pogosto umivanje z milom. Suho kožo porosite s salicilnim alkoholom, oz. s 5V* raztopimo formaldehida. Ker pa otegne čezmerno znojenje vendarle biti znak kakega drugega obolenja, na primer tuberkuloze, .revme, bazedovke, nevroze samoupravnega živčevja, vam priporočamo zdravniški pregled, po katerem bo mogoče od reda ti vzroku primerno zdravljenj«. Kmalu bomo začele s prvim sejanjem v zabojčke. Seme bo hitrej kalilo, če ga namakamo v vodi, «e napne in šele nato ga vsadimo. 11 Ce žehmo imeti cvetje v zgodnji pomladi, postavimo v februarju vejice španskega bezga v vodo, ki mera biti na toplem. Vsak dan prilijemo toplo vodo, enkrat tedensko pa jo izmenjamo. Ko se popki napno, lahko postavimo vejice na h..dno. vse veselje? Otrok kaj hitro spozna, da ni enak drugim in se bo zaprl sam vase. Tako mu bodo že otroška leta zagrenje. na. Zakaj bi nä primer ne poskusili vzeti k Igrici tudi revnega in manj lepega otroka kot je zdravnikov. S tem se mu bo vzbudilo veselje in žarel bo od sreče in ponosa, da je tudi on sodeloval. Vsako igrico obiščem, In vedno opazim ene in iste otroke. Kaj se ne bo polagoma tudi v teh otrocih začelo porajati mnenje, da so nekaj več od drugih, nekaj »-boljšega«, ker so povsod prvi, povsod na vidnem mestu. Njihov čisti otroški značaj bo pokvarila domišljavost, nečimrnost in morda tudi surovost proti manj lepim in ne tako občudovanim otrokom? Spomnite se, kako je bilo lepo lansko leto, ko je tov. Ra. kovščkova pritegnila skoraj vse otroke, da so sodelovali pri prireditvi, ne glede na njihovo domače stanje. Človek je tail srečen ob pogledu na to otroško veselje. Vem, da ne morejo vsi naenkrat na oder. Hočem povedati samo to, da naj ne sodelujejo vedno eni in isti. Saj Vodoravno: L čednost, vrlina, 7. Cankarjeva pesniška zbirka, 13. brezdelnež, nemarnež, 14. pleme, 15. zmočen, opljuskan z vodo, 16. žensko ime, 17. nekdanje upravne pokrajine v Arabiji, 20. organ vida, 21. neprijetno dišeča stvar, 23. postajam zagorel, 25. stara kitajska denarna enota, 26. Julijin ljubimec, 29. blazni, 30. temeljit, nepopustljiv človek, 33. vrsta opice z dolgim repom, 35. ljubkovalna oblika ženskega imp, na, 35. pripadniki na pol božanskega naroda iz Odiseje, 30. oseba iz Byronove Parizine (prepesnil Prešeren), 40. zvenenje, bučanje, 43. okrasna ptica, 44. mlad rak po levitvi, 46. zbora osmih pevcev, 48. umrljiv človek, 49. domača žival. Navpično: 1. odsekana veja, 2. sklepna bolezen, 3. največje finsko jezero, 4. kitajska dolžinska mera, 5. vzklik, 6. števnik, 7. žensko ime, 8. mamilo iz maka, 9. kazalni zaimek, 10. glinasto, 11. oglašati se kot petelin, 12. fizikalni delci snovi, 18. planet, 19. ljudska beseda za prestol, 22. ita- lijansko moško Ime, 24. slovensko narodno moško ime, 27. ženska oseba iz »Dobre zemlje« Pearl S. Buckove, 28. izjemen, enkraten, 31. časovni prislov, 32. učinek, 33. zaščitena gorska žival, 34. danski fizik - atomist (Niels), 37. starogrški slikar, znan iz Prešernove pesmi, 38. moško ime, 41. del obraza, 42. angleško moško ime, 45. začetnici vojvodinskega komediografa, 47. kazalni zaimek. REŠITEV ZADNJE KRIŽANKE VODORAVNO: I. pridnost, 8. giasno, 14. ravnice, 15. triptik, 16. alkil, 17. zor, 19. torta, 20. an, 21. čitati, 23. tem, 24. tv, 26. akademije, 29. ne, 30. ide, 32. apatit, 33. Rb, 35. Čedad, 37. NIN, 38. iveri, 40. etiketa, 42. encijan, 44. napota, 45. Oceanija. NAVPIČNO: 1. praktičen, 2. raj, 3. Ivka, 4. dnina, 5. Nil, 6. obveščevalni) c(enter), 7. sezidana, 8. gr., 9. litij, 10. Ano, 11. strt, 12. niten, 13. okamenina, 15. traminec, 18. oteti, 21. Cap, 22. Tit, 25. vdeta, 27. kadet, 28. Ervin, 31. Edip, 34. beji, 36. ako, 38. ica, 39. raj, 41. ta, 43. ne. Redkvico imamo v«e leto. Seme namakamo 24 ur, nato ga na redko po-sejemo v zaboje s prstjo, tako da ea ta povsem pokriva. Ne pozabimo redno polivati z mlačno vodo! Cez 6 dni se začno delati gomoljiee in v 10 do 14 dneh imamo že lahko redkvico. Ce tako pripravimo 2 do 3 zabojčke vsak teden zaporedoma, , . ... imamo doma vedno svežo redkvico, *0 niso odrasli, ampak otroci, r 7" 7“ 7" r* 9 10 41 ”l |13 p ik Pl i5 |K> M vi 18 19 20. I ■ 24 22 I 23 2*i i II m 26 27 2& m 29 J r I 30 31 32 M “I M m 35 M 36 37 r i *0 m *a - S 63 r bS i i b6 *•7 [ II mmm M mmm 1 .r* b9 mmmm _ J J. MEDVEDEK NEE WA — •* o. cwoodn- «g, «m rp,8E1).gvling 142. Ker pa se je bal, da ne bi spet srečal Učaka, ki je odšel v isto smer, je moral napraviti ovinek. Pri tem je zašel na pot, po kateri so kdaj pa kdaj hodili ljudje. Nocoj je bil njihov vonj čisto svež. Miki ga je zaduhal in obstal. Precej je bilo vse drugo pozabljeno. Bil je na sledi človeka, torej na sledi Chal-lonerja, svojega gospodarja. Počasi je odšel za sledjo, kakor bi se bal, da je ne bi izgubil. 143. Na bregu reke je zagledal taborni ogenj. Ob njem sta sedela dva moža, belec in njegov indijanski vodnik. Miki se je previdno splazil bliže, a ni dal nobenega glasu od sebe, kajti mnogo se je bil naučil v trdi šoli divjine. Videl je, da nobeden od njiju ni Challo-ner, čeprav sta govorila in kadila in čeprav je pred šotorom domače plapolal ogenj, nad katerim je visel lonec z duhtečo jedjo. 144. Se trenutek in Miki bi bil stekel tja. Tedaj pa je belec vstal in pograbil debelo palico. Bil je le nekaj korakov od Mikija, ki je obstal. Bliskovito je gorjačo zavihtel in že je zažvižgala v psa. Če bi ga bila zadela na hrbtenico, bi ga bila zanesljivo nbila. K sreči pa ga je zadel le tanjši konec v tilnik in pleča, vendar s tako silo, da je omahnil. Mož je bil prepričan, da ga je pokončal in je tako tudi zaklical Indijancu. ODGOVORI na VPR1SIMJX B. X. LJUBLJANA VPRAŠANJE: v delovno dobo Vam niso priznali časa, Ko ste bili od 31. I. do 30. XII. 1923 za- rleni Kot KmetijsKa delavka. Ali to pravilno? ODGOVOR: Po 53. tč. Natančnejših navodil K ZSZ se šteje kmetijskim delavcem čas, Ki so ga prebili v delovnem razmerju na zasebnih kmetijskih posestvih pred začetkom izvajanja tozadevnega obveznega soc. zavarovanja kmetijskih delavcev (to je pred J . II. 1950) v delovno dobo le ; j d pogoj een, če so bili na posameznem kmetijskem posestvu zaposleni nepretrgoma najmanj 2 leti. Glede na navedeni predpis Vam Vaše kmetijske zaposlitve v letn 1932 utemeljeno niso priznali v delovno dobo. A. 2. JESENICE VPRAŠANJE: Ali se šteje v delovno dobo za pokojnino čas, tekom katerega je nekdo v stari Jugoslaviji izvrševal samostojno obrt in je imel zaposlene tudi pomočnike in vajence? ODGOVOR: Po predpisih Zakona o soc. zavarovanju se šteje v delovno dobo praviloma le čas, ki ga je prebil zavarovanec v delovnem razmerju. Oseba, ki je samostojno izvrševala obrt, pa ni bila v delovnem razmerju in se ji zato ta čas ne more všteti v delovno dobo ter za vračunanje t ga časa v delovno dobo tudi ni j -dlage v ustreznih izjemnih predpisih zakona o soc. zavarovanju in Uredbe o določanju in o prevedbi invaliGnin in invalidnin, po katerih se zavarovancem šteje v delovno dobo tudi čas, ko niso bili v delovnem razmerju. »MOJCA« — CELJE VPRAŠANJE: Pred letom ISIS ste bili zaposleni 10 let ln 7 mesecev, v predaprilski Jugoslaviji in po osvoboditvi pa ste 25 let stalno pomagali možu v njegovi tobakarni in sicer od tega 5 let po letu 1945. Ali ste upravičeni do osebne pokojnine? ODGOVOR: Pr! delu pri najbllž-Jih svojcih se predpostavlja, da temelji to delo na družinskem in ne na delovnem razmerju ter velja to še zlasti za delo enega zakonca pr! drugem zakoncu. Poleg tega pa je po izrecnem predpisu čl. 10 Zakona o zakonski zvezi Imovina, ki jo zakonca pridobita z delom v zakoniki zvezi njuna skupna imovina ter po našem mnenju že ta predpis izključuje, da bi bil en zakonec pri drugem v pravem delovnem razmerju. — Ker pa zato po 13. V. 1945 niste bili v delovnem razmerju, b! Vam bila potrebna za dosego osebne pokojnine, in sicer tako starostne, kakOT tudi Invalidske, polna, to je 30-Ietna delovna doba. Te dobe pa po Vaših lastnih navedbah niste dopolnil! in zato do osebne pokojnine niste upravičenk "Kupon za pravno posvetovalnico S. p. »Odgovori na vprašanja«. MIŠIM NAROČNIKOM! S 1. marcem bo za naročnike, ki prejemajo naš list po pošti, način plačevanja naročnine spremenjen. Uprava »Slovenskega poročevalca» je namreč sklenila z direkcijo PTT v Ljubljani dogovor, da bodo od 1. marca dalje prevzeli pobiranje naročnine za naš list na področju vseh pošt v Sioveniji poštni uslužbenci. Ti bodo vsak mesec (od 1. do 10. v mesecu) prinesli naročnikom poštne položnice, prevzeli od njih naročnino za naš list in jo odposlali na naš tekoči račun. Naročnike vljudno prosimo, da vzamejo to novost pri urejanju naročnine za naš list na znanje, kajti z novim načinom plačevanja bodr odpadle razne reklamacije kakor tudi nesporazumi pri plačevanju naročnine. UPRAVA »SLOVENSKEGA POROČEVALCA« ŠE NEKAJ Iz neznanega vzroka sc je vrgla v Sočo Nova Gorica, 26. febr. Včeraj ob 13. uri se je iz neznanega vzroka vrgla v Sočo 32 letna samska Stanič Marija iz Ročinja. S svojo materjo *e ie vračala iz Doblarja ter se |e v bližini Ajde iztrgala materi, stekla na rob mostu in skočila v Sočo. Valovi so jo pogoltnili predno so Ji mogli priti na pomoč. j. p. Otrok utonil v Mlinščici Pretekli torek so se v Mekinjah ob potoku Mlinščici igrali otroci. Med njimi je bila tudi triletja Mojca Cerar, ki ji je med igro na poledici tpodrsnilo, tako da je padla v potok. Voda je otroka odnesla kakih 100 m daleč ter ga splavila na breg, kjer ga je našla mati. Deklici so takoj nudili prvo pomoč, vendar brezuspešno. Komisija, ki je izvršila ogled, je ugotovila, da je na tein mestu padlo v vodo že troje otrok in da je bila na to opozorjena me«tDa občina Kamnik, ki pa rl>4ej še ničesar m ukrenila, da bi preprečila ne-«reče. Za goljufije lest let strogega zapora Preteklo sredo se je na okrožnem •odišČu v Ljubljani zagovarjala 22-letna Terezija Miklavčič, doma iz Pokleke pri Krškem, obtožena več goljufij, tatvin in utaje. Mlada iz-mikavtinja je kradla vse, kar ji je prišlo pod roko, se ? vojn m žrtvam predstavljala z raznimi tujimi iin?ni in oškodovala več za gotov-no ali za blago. Svoj nepošteni posel ;e opravljala v Dobrni, okolici Celja in v Ljubljani. Ocvirku iz Griž je iz-makniila 10.000 din in še druge predmete ter mu odnesla osebno izkazni-oo na ime Iva Ocvirk, kar je potem izkoriščala za svoje tatinske pohode. Drugo žrtev j« spet oškodovala za plenice, rokavice, očala, tretjo «a plašč itd. Miklavčičeva se je na razpravi za- fovarjala, da ni mogla dobiti dela, ar pa je sodišče zavrnilo z dokazi. Delo je iskala tam, kjer je vedela, da ga ne bo dobila. Nedavno je odslužila četrto kazen in se ponovno podala na nepošteno Dot. Zaradi lega ji je sodišče to oot odmerilo zasluženo kazen — 6 let strogega zapora. Mogoče jo bo teh šest let le vzgojijo v pošteno državljanko. Požari so na dnevnem redu V »redo, 25. februarja, }• Izbruhnil požar v stanovanjski baraki na Vil harjevi cesti v Ljubljani. Kako ;e ogenj nastal, še m ugotovljeno, domnevajo pa, da je nastal zaradi neprevidnosti dveh stanovalk v tej baraki. Škode je približno za 800-000 dinarjev. m Y četrtek, 34. februarja, je začela goreti bencinska črpalka podjetja »Petrol« v Trbovljah. Elektromotor bencinske črpalke je bil pokvarjen in sta ga popravljala strojni ključavničar K. Jože in G. Franc. Ko sta črpalko popravila, sta hotela preizkusiti, Če aeluije in sta vključila elektromotor. Ob vključitvi toka je črpalko nenadoma zajel plamen. Rudniški gasilci, ki so takoj prihiteli gasiti požar s mdnimax aparati, so ga zadušili in tako preprečili, da ni prišlo do eksplozije, ker je bilo v rezervoarju pod črpalko več tisoč litrov bencina. Verjetno je požar nastal zaradi kratkega «tika v elektromotorju. Škode je okrog >00.090 din. • V Pleterjih pri Ptuju pa Je ore-tekK četrtek začelo goreti gospodarsko poslopje Franca Perneta. Zgorelo je ostrešje nad dvema hlevoma, klet, kolarnica in skedenj. Škode je približno 700.000 din. Po mnenju komisije je bil ogenj podtaknjen. KOLEDAR Sobota, 27. februarja.: Gabrijel. • ST. februarja 1738 te je rodil v Zagorici pri Bledu slovenski šolnik. jezikoslovec in pros veti telj Blaž Kumerdej. Bil je eden izmed najbolj delavnih članov obnovljene »Academiae operosorum« in Zoisovega krožka. Precej zaslug ima tudi kot organizator šolstva na Kranjskem in kot prevajalec učnih knjig. Na Zoisovo pobudo je sestavljal slovenski slovar in slovnico, ki pa sta ostala v rokopisu. • Na današnji dan se je leta 1792 rodil Gioachimo Antonio Rossini, ki je privedel staro italijansko komično opero do vrhunca s »Seviljskim brivcem«, in z drugimi komičnimi operami, medtem ko je z »Wiljemom Tellom« med prvimi položil temelje veliki operi. Zložil je 38 oper in je z njimi osvojil vsa večja evropska operna gledališča. • Na današnji dan leta 1807 se Je rodil ameriški jezikoslovec in lirski pesnik Henry Wadsworth Longfellov. Njegovo najboljše delo je pesnitev »Hiawatha«, kjer slika življenje rdečekožcev. Znan je tudi po tem, ker je prevajal Danteja v angleščino. 27. februarja 1936 Je umrl ruski filozof Ivan Pavlov. Njegova teorija o pogojnih refleksih je eno naj večjih odkritij v prirodoznan-stvu. Z njim je pokazal zdravstvu nova pota in sredstva za zdravljenje živčnih in duševnih bolezni, obolenj na prebavilih in še drugih. Za svoje velike zasluge Je prejel leta 1904 Nobelovo nagrado. Ravnateljstvo gimnazije ▼ Postojni sporoča, da bo začetek rednega pouka za vse razrede v ponedeljek, 1. marca 1954. Državni sekretariat za gospodarstvo LRS sporoča: Strokovni izpiti iz gozdarske stroke za nižje gozd. tehnike in gozdarske inženirje bodo v začetku maja 1954. Prijave je vložiti do 1. aprila t. 1. — Izpitna komisija za gozdarsko stroko. Interna produkcija malih harmonikarjev in kitaristov Glasbene šole Centralne ljudske univerze bo v nedeljo. 28, t. m., ob 10. uri dopoldne v Pražakovi ulici 19 (Direkcija drž. železnic), Steklena dvorana. Vstop prost. Posvetovalnica za matere ln otroka, Ulica Stare pravde št. 6, se seli 1. marca v Streliško ulico št. 14 in bo delala od 15. ure do 16.30 vsak torek in petek. Strojni inženirji in tehniki! — Iniciativni odbor za ustanovitev podružnice Društva strojnih inženirjev in tehnikov v Ljubljani Vas vabi, da se zanesljivo udeležite ustanovnega občnega zbora, ki bo v nedeljo, 28. febr. ob 10. uri dopoldne v dvorani Gospodarskega sveta v Gregorčičevi ulici. Ribiško društvo v Celju bo imelo svoj redni letni občni zbor v nedeljo, dne 7. marca 1954 ob 8. uri v vrtni dvorani hotela Evrope z v pravilih predvidenim dnevnim redom. Prodajalna srečk Jugoslovenske loterije -— Maribor, Gosposka ul. št. 5, prosi lastnika srečke 087400, da se čimprej zglasi v prodajalni, ker je srečka zadela pol milijona. Kot preostanek zbirke za venec na grob pok. tov. Franceta Tomšiča so darovali Vrhovčani 1628 din za sleipo mladino. Iskrena hvala! Nov začetniški plesni tečaj se prične v ponedeljek 1. marca ob 18. uri v »Centralni plesni šoli« (poleg Zmajskega mosta). Vpisovanje vsak dan od 17. do 21. ure. Poučuje Jenko. Maškarada — »Polet na Inn o« bo danes v Narodnem domu. — Pričetek ob 20.30. Igra Akademski plesni orkester. Vodi plesni mojster Jenko. Maske zaželene. NK KRIM priredi 27. febr. in 2. marca v spodnjih prostorih Kazine veliko pustno zabavo — maškarado. Pričetek ob 20. uri. Prijatelji Krima, vabljeni. Igra JAZZ vojaške godbe. Poziv upnikom in dolžnikom. KZ Bizovik poziva vse upnike in dolžnike, da prijavijo svoje terjatve in obveznosti do 28. marca 1954. — Likvidacijski odbor KZ Bizovik. ŠOLSKI OBRAT GOSTINSKE SOLE V LJUBLJANI — »HOTEL BELLEVUE«, Pod gozdom štev. 12 I PRIPOROČA svojo prvovrstno kuhinjo ter kvalitetna odprta in buteljčna vina. OD 1- MARCA DALJE nudi poleg ostalih najbolj kvalitetnih gostinskih uslug tudi prvovrstne opoldanske In večerne šolske menuje, sestavljene iz petih vrst raznih, najbolj okusno pripravljenih jedi za din 200.—. šolske menuje pripravljamo vsak dan v omejenem številu kot sestavni del učnega načrta Gostinske šol*. Rezervacije za te menuje sprejemamo vsak dan. Telefonirajte na št. 21-280. Priprava jedi in postrežba sta pod vodstvom najboljših gostinskih strokovnjakov-predavateljev. HOTEL BELLEVUE R|t> Letošnji »Ljubljanski ples. s plesnim turnirjem za prvenstvo »L. P. K.« bo 3. aprila. Tudi na Vašo ščetko — vedno KOLYDOL, našo najkvalitetnejšo zobno kremo! V Vašo kolekcijo sodi — originalni Jajčni Cognac »MARKIČ — SPLIT«. »Pour Vous« je krema, ki vas bo zadovoljila v vsakem pogledu. — Dobite jo povsod. OBJAVA »Vesna, - Metka Gabrijelčlčeva bo s svojimi študenti, Samom, Sandijem, Hiperbolo in Krištofom obiskala »Veliko pionirsko maškarado«, katero prireja partizan-Bežigrad ln društvo prijateljev mladine v nedeljo 28. febr. ob 14. url v m. drž. gimnaziji za Bežigradom. Ob 19. uri je v istih prostorih »Mladinska maškarada«. Vstopnina 20 in 30 din. Najlepše maske bodo nagrajene. Cisti dobiček Je namenjen za letovanje otrok. GLEDALIŠČE DRAMA Sobota, 27. febr. ob ŽO: Hecht -MacArthur: Prva stran. Abonma red D. Nedelja 23. febr. ob IS: Hecht -MacArthur: Prva stran. Izven ln za podeželje. Ob 20. Salacrou: Tak kakor vsL Izven in za podeželje. Ponedeljek, 1. marca. Zaprto. Torek, 2. marca ob 20: Ttrso de Molina: Don Gil V zelenih hla-čaJi.'Premiera. Izven. *' “ ' OPERA Sobota, 27. febr. ob 19.30: Gluck: •Ifigenija na Tavrldl«. Abonma red B. Nedelja, 28. febr. ob 19.30: Dvo-fak, »Rusalka«. Izven ln za podeželje. Ponedeljek, 1. marca. Zaprto. Torek, 2. marca ob 19.30: Gluck: Ifigenija na Tavrldl. Abonma red C. Za »Rusalko« v nedeljo, 28. t. m. bo v prodaji še večje število vstopnic, ker tokrat ni bilo zanimanja s strani podeželja. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA, Gledališka pasaža Sobota, 27. lebr. ob 20: Irwin Shaw: Pokopljite mrtve Izven. Nedelja, 28. febr. ob 10.30: Vilharjeve šaloigre (Večer v čitalnici). Zaključena predstava za X. gimnazijo. Ob 20: Mary Chase: Harwey. — Izven. Šentjakobsko GLEDALIŠČE, Ljubljana, Mestni dom Sobota, 27. febr. ob 20: Kurt Götz: Hiša v Montevideu. Komedija v štirih dejanjih. Izven. Nedelja, 28. febr. ob 16: Škufca: Trnuljčica. Pravljična igra z godbo, petjem in plesom. Popoldanska predstava. Ob 20: Kurt Götz: Hiša v Montevideu. Komedija v štirih dejanjih. Izven. Pri obeh predstavah Igra vlogo mladega inženirja Krafta tov. Cuk Janez-Sandi iz slov. filma Vesna. Vstopnice so v prodaji pri blagajni v Mestnem domu. Rezerviranje tel. št. 20-923. OBRTNIŠKO GLEDALIŠČ» Komenskega ulica — Rokodelski dom Sobota, 27. febr. ob 20: Conner»: »Roksi Harringtonova* — ameriška veseloigra. Nedelja, 28. febr. ob 16: Conners: »Roksi Harringtonova« — popoldanska predstava. Nedelja, 28. febr. ob 20: Conner»: »Roksi Harringtonova«. Blagajna odprta dve uri pred predstavo. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE — MARIONETE Levstikov (Šentjakobski) trg Sobota, 27. febr. ob 17: Malik: »Žogica Marogica«. Ob 20.30: Pocci: »Čarobne gosli«. Za odrasle. Nedelja, 28. febr. ob 11: Kuret: »Obuti maček«. ROČNE LUTKE Resljeva cesta 28 Nedelja, 28. febr. Zaprto. Prodaja vstopnic za vse predstave danes od 11. do 12.30 pri blagajni Mestnega gledališča v Gledališki pasaži ali telefon 23-020 ln pol ure pred predstavo pri gledališki blagajni. MESTNO GLEDALIŠČ« JESENICE Sobota, 27. febr. ob 19.80: Jacques Deval »Kotiček Igračk«. Nedelja, 28. febr. ob 14.30 ln 18.30: Petrovič »Vozel«. Torek, 2. marca ob 18.80: Petrovič »Vozel«. Zveze z vlaki pri vseh predstavah ugodne. MESTNO GLEDALIŠČE CELJE Sobota, 27. febr. ob 20: Peter Ustinov: »Ljubezen štirih polkovnikov«. Izven. Nedelja, 28. febr. ob 15.30: Peter Ustinov »Ljubezen štirih polkovnikov«. izven. Dekanat fakulteta a« _________ Jo, gozdarstvo In veterinarstvo v Ljubljani obveHa slušatelje l. semestra gozdarskega oddelka, ki so bili na praksi, da bo pričetek predavanj iz predvojaško vzgoje dne l. marca ob 8. uri. Ciklus predavanj »Kratek pregled umetnostnega ustvarjanja skozi stoletja« se bo pričel 8. marca v dvorani Trgovinske zbornice, Bethovnova ul. Vpisovanje bo še do 8. marca na Centralni ljudski univerzi, Cankarjeva 5/m. Starše, ki so prijavili svoje otroke v risarski ln plesni tečaj, obveščamo, da je razvrstitev v tečaje ln razporeditev pouka na vpogled v Pionirski knjižnici vsak dan od 10. do 12. ure na Trgu revolucije št. 7. Higiensko - epidemiološka sekcija Slov. zdravniškega društva bo Imela letni občni zbor in redno predavanje v ponedeljek, 1. marca ob 17. uri v prostorih Centralnega zavoda v Ljubljani. RADIO Dneoni spored za soboto, dne 27. februarja 1954 Poročila: 5.55, 6J0, 7.25, 12.50, 15.00, 17.00, 19.00, 22.00. 7.90 Za gospodinje. 12.00 Opoldanski koncert. 13.00 Novi filmi. 13.10 Hrvatska narodna glasba — prenos iz Zagreba. 13.30 Jezikovna pogovori — ponovitev. 14.00 Zabavna im plesna glasba za prijetno razvedrilo - vmes objave. 14.30 Radijske reklame. 15.30 Za pionirje — Dvajset veselih minut. 15.50 To in ono z vseh strani (vmes pester glasbeni spored). 17.10 Umetne in narodne pesmi poje ženski zbor »Fr. Prešeren« iz Kranja p. v. Petra Liparja. 17.50 Operetne melodije. 18.00 Iz dela ljudskih skupščin. 18.10 Lahka orkestralna glasba. 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame in vremenska napoved. 20.00 Pisan sobotni večer. 22.10 Kaj bo prihodnji teden na sporedu? 22.30—23.00 Oddaja za naše izseljence na valu 327,1 m. — 23.00—24.00 Oddaja Radia Jugoslavija za tujino na valu 327,1 m (Preno6 iz Zagreba). »MRLI Sporočamo žalostno vest, da nas je po dolgi in mučni bolezni v 81. letu starosti za vedno zapustila naša ljubljena žena. mama, sestra in teta KATARINA LAPAJNE roj. Hađler Pogreb bo v nedeljo, *8. febr. ob 14.30 lz Jožefove mrliške vežice na Žalah. Žalujoči: mož Viktor, hčerka Keti, sestra Tončka ln ostali sorodniki. Ljubljana, Graz, Maribor, Zagreb, Idrija, 26. febr. 1954. Za vedno nas je zapasti! DAGARIN RADO Pogreb bo danes ob 17 v Škofji Lobi. — Žalujoča žena Tilka, hčerka Saša, starši in ostalo sorodstvo. ZAHVALE Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli sočustvovali z nami ob smrti našega nepozabnega JOŽEFA PORLETA ln ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala zdravnikom in strežnemu osebju za vsestransko skrb ob njegovi bolezni, gospema Ramovž in Nuzzdorfer ter prebivalcem terena za nesebično pomoč, pevcem za ganljive žalo-stijike, govorniku ^za. _ poslovilne besede in dijakom zä cvetje. — Žalujoča družina Porte in sorodstvo. — Ljubljana - Stožlce. Vsem, ki so našo ljubljeno mamo VALENTINO BREZNIK roj. Brenčič spremili na njeni zadnji poti. ji poklonili cvetje, posebno kolektivu Partizanske tiskarne in Umetniškega zavoda za litografijo, in vsem, ki so kakorkoli počastili njen spomin, iskrena hvala. Ljubljana, 26. febr. 1954. Breznikovi. Ob izgubi našega nenadomestljivega moža, očeta, sina, brata ln svaka CVETKA ANTONA MISLEJA po partizansko Martin se prisrčno zahvaljujemo upravi tovarne »Metalne« (Maribor), sindikalni podružnici ter terenski organizaciji ZB, vsem tovarišem, ki so se s svojimi izbranimi besedami poslovili od njega, vsem tistim, ki so darovali vence, ga spremili na zadnji poti ln sočustvovali z nami. Posebna zahvala še upravi ln sindikalni podružnici »METALNE« za gmotno podporo ln skrb, M so Jo posvečali v najtežjem trenutku. Žalujoči: žena, hčerki, mama, svakinja, nečak ln ostalo sorodstvo. MALI OGLASI HIŠNO POMOČNICO sprejmem 1. marca. Ponudbe z opisom prejšnje zaposlitve na: Veterinar Šekoranja, B-izeljsko. 2667-1 OKRAJNI ZDRAVSTVENI DOM t Slovenjem Graden razpisuje: 2 mesti stomatologa v okraju Slovenj Gradec in l mesto zdravnika splošne prakse v Mislinji, ki bi po krajšem izpopolnjevanju vršil tudi posle zobozdravnika. Plače po dogovoru. Interesenti naj se obrnejo na OZD Slovenj Gradec. 2575-1 IŠČEMO DVA KVALIFICIRANA delavca z daljšo prakso na »Polno-farraeniku« za rezanje marmornih d lokov. Pismene ponudbe z opisom dosedanjega dela poslati na »Mineral« Ljubljana, Titova 48. Plača po dogovoru. 2581-1 ABONENTE na dobro domačo hrano 'poceni) 'sprejmem. Naslov v o-gi. oddelku. 2666-2 MLAJŠO OSEBO za dopoldansko čuvanje otrok iščem. Naslov v ogl. oddelku. 2673-2 MOŠKO KOLO še v dobrem stanju £rodam. Ogled pri: Mehanična de-jvnica »Ilirija« pni Kamniti mizi. , Vodnikova cesta. 2653-4 KLAVNICE - MESARI JE I Slanica »Aula« se spet dobi pri »Kozmetiki« Celje, oddelek »Aula«. 2331-4 »DOM JLA«; Dane* ▼ vzefa prostorih Doma ob 20. uri VELIKA ZABAVA Omaške zaželene). V nedeljo premiera ameriškega filma »Prekretnica« ob 16, 16 in 20. uri. »UNION«: angl, fikn »Tretji človek«. Tednik: Filmska novosti št. 8. Predstave ob 16, ’ 18 in 20. •KOMUNA«, angleški Him »Večna nevesta«. Tednik. Filmske novosti št. 8. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic v obeh kinematografih od 10—11 ter od 15 dalje. »SLOGA«: amer. film »Poročil sem čarovnico«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. Ob 10 matineja istega filma. Prodaja vstopnig od 9—11 ter od 15 dalje. »SOCA«: ameriški film »Velika reka«. Brez tednika. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 10—U ter od 15 dalje. »SISKA«: ameriški film »Glas v viharju«. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. »TRIGLAV«: avstrijski film »Irena v zadregi«. Tednik. Filmske novosti št. 3. Predstavi ob 16 in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. »LITOSTROJ«: angl. film »Lady Hamilton« in tednik. Predstave ob 17 in 19.30 uri. Zadnjič. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom. CELJE »UNION«: nem. fikn »Veruj v mene«. CELJE »DOM«: ameriški film »Samotna zvezda«. BLED: ameriški film »Plavajoče gledališče«. KAMNIK: švedski film »Gospo- dična Julija«. ZADOBROVA: Italijan, fikn »Til prepovedane zgodbe«. VEVČE: ameriški film »Trenutek obupa«. DOM2ALE: ameriški film »Cyrano de Bergerac«. KRANJ »STORŽIČ«: amer. film »Poštna postaja«. Predstave ob 16. 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. KRANJ »SVOBODA«: amer. barvni film »Konec sveta« ob 17 uri. Ob 19 uri premiera ameriškega filma »Sikrivnostna cesta«. Film je mladini pod 16 let prepovedan. KRANJ »ZADRUŽNIK«: premiera amer. filma »Sled v luki« ob 19 uri. CERKLJE »TRIGLAV«: amer. film »Bojeviti O’Flyn« ob 19 uri. JESENICE »RADIO«: amer. barvni film »Amerikanec v Parizu« ob 18 in 20. uri. JESENICE »PLAV2«: amer. film »Cheyenne« ob 18 in 20. uri. KOROŠKA BELA: švicarski film »Štirje v džipu« ob 17 in 19. KLAVIR STIXGL, nov, angleška mehanika, pletilni stroj štev. 6, višinsko sonce (Quarzlampe), Hanau biljard z luknjami prodam. Črešnar, Maribor, Partizanska 24. 2593-4 PRAŠIČA 70—100 kg kupim. Gruden Marija, Jezero pri šoli Preserje pri Ljubljani. 2629-5 MENJALNIK BMW, kompletni, kratki, zamenjamo za menjalnik Fiat 1500 ali kupimo. Naslov v oglasnem oddelku Sr. 2580-6 DVOSTANOVANJSKA HIŠA z vsemi pritiklinami v bližini Celja ugodno naprodaj. Naslov SP Celje. LEPO NAGRADO DOBI. kdor mi preskrbi enosobno stanovanje, evnt. dve prazni sobi. Naslov v oglasnem oddelku. 2679-9 ZATEKLA SE JE lovska psica — ptičarka. Dolar Viljem, Opekarne, Brdo %. 2687-10 KAKRŠNO KOLI ZAPOSLITEV iščem. Imam veliko maturo. Naslov v ogl. odd. 2726-1 STROKOVNJAKA ZA ŽGANJEKUHO in izdelovanje likerjev z daljšo prakso sprejmemo takoj. Plača po tarifnem pravilniku. Pismene ponudbe pod »Žganjekuha« v ogl. odd. 2701-1 ROČNI CRKOSTAVEC dobi službo. Nastop službe takoj. V poštev pridejo tudi upokojenci. Naslov v ogl. odd. 2707-1 SANITARNEGA TEHNIKA in medicinsko sestro sprejmemo. Ponudbe na: Okrožni higienski zavod, Nova Gorica. 2702-1 KNJIGOVODJO - BILANCISTA Z večletno prakso sprejmemo takoj za vodstvo občinskih gospodarskih podjetij. Pismene ponudbe peljite na LO mestne občine Kostanjevica ob Krki. 2699-1 UGODNO PkODAMO: rezkalni stroj (namizni rezkar za les s kompletno pomično mizo, različnim rezkalnim orodjem z vsemi potrebnimi ključi), nadalje poravnalni stroj 600 mm, z vrtalno napravo in krožno žago. Ogled vsega v obratu. Naslov v oglasnem oddelku. 2733-4 1F VODNO ČRPALKO, komplet, znamke »Ganz«, prodam. Ogled: Tržaška c. 90. 2727-4 ITALIJANSKO ZENSKO KOLO prodam. Kardeljeva 1, dvorišče, desno. 2722-4 ZIDAR išče večjo sobo. Najemnino odslužim. Ponudbe pod »Abstinent« v ogl. odd. 2709-9 PREKLICUJEM, kar sem rekla neresničnega o Vodišek Mariji, Zidani most 9, zaradi prerezane kombineže. Kozjek Alojzija, Zidani most 9. 2731-11 a >•••••••* »•»•»•• •••••• Sprejmemo POVERJENIKE v vseh krajih FLRJ zi razširjanje gospodarskih publikacij. Glede pogojev se obrnite na: Novinsko izdavačko preduzeče »Privredni pregled« Beograd, pošt pred. 903 .»M»..*. •»M»..«. •#« j MENJALNIK BMW • • kompleten, kratki, za-. menjamo za menjalnik • Fiat 1500 ali kupimo, f Naslov v oglas, oddelku, f S •a—»» .•*••.«•. «•*.•.«•• *••.•.«•» .•*•#•••• • OPOZORILO Ugotovljeno je, da gospodarske organizacije n« plačujejo pravočasne obveznosti do skupnosti, predvsem pa obresti od osnovnih sredstev. V zvezi s tem opozarjamo vse gospodarske organizacije, da je ro re‘ kreditov. Vprašanja družbenega ,Frrr1. s3e*ei;ar Haminer publikanskega vodstva v senatu , .... . , ... LONDON. 26. febr. (AFP). Egfp- »kjold izraail upanje, da bo sko- nista vpiivaia ni« predsednik Plana ° razširjeni reprodukciji tovski veleposlanik v Londonu rajšnja konferenca v Ženevi »ime- Eisenhower niti podpredesnik Ni- bodo obravnavali tudi jutri do- Abdui Rahman Haki je na no- la avtoriteto« kot berlin- xon ki je bil posrednik v srporu rvoldne /irvßri41 ticrVnuni Irrvraforonni tt irro. SlCU konferenca ZUllSnllil THini- mnil »T. c..1-1...: s« . ŠPORT MEDNARODNI SKOKI NA HRUŠICI AVSTRIJCI SPET NAJBOLJŠI V okviru turneje smučarskih skakalcev po Gorenjskem, je bilo včeraj na Urušici pri Jesenicah mednarodno tflkpiovanje, na katerem so imeli. Avstrijci in Nemci spet prvo besedo. Na poledeneli riških odnosov v zadnjih treh rodne banke Turčiji za isti na- skakalnici naši smučarji niso ime-meseefh. Veleposlanik Dilhm Je men. Leta 1950 je banka odobrila 1® ,Zl ..r Pn..dY,etl izjavil novinarjem, da ho sezna- Turčiji 12,5 milijona dolarjev po- (39,5 m) podrsnil. Tudi Ga- nil francosko vlado s stališčem sojila za izvedbo istega programa, sp^rsiča je doletela enka usoda. WASHINGTO.N- 26. febr. (AFP>. admiral Linde Mc Corenick, ki je Frančoslk»^ainerišM odnosi so bili bil doslej na tem položaju, pa je glavni predmet današnjega sestan- postavljen za direktorja pomor- don Waiker je nocoj izjavil, da ka v Beli hiši med predsednikom ske šole v New Porthu. bi bilo kratkovidno vsako toLma- Eisenhpwerjem, zunanjim mini- WASHINGTON, 26. febr. (AFP). čenje, da odstavitev generala Na- sfrom Dullesom In ameriškim ve- Mednarodna banka za obnovo in giba pomeni »preobrat, ki je kb- leposlantkom v Parizu Douglasom razvoj je nocoj izjavila, da je risten za Vel. Britanijo.« Ro ute- Dillenom. Kakor se je zvedelo, Je Turčiji odobreno posojilo v zne-govih besedah se ta sprecmemba ' ------ ------ • »--- •- - ... .. . ne more smatrati za dogodek, ki _ bi olajšal pogajanja med Egiip- mentih v razvoju francosko-ame- To je že 'drugo posojilo Medna- bil namen sestanka izmenjava in- sku 3,800.600 dolarjev za finansi-fonpacij o najznačilnejših mo- ran j e del pri razširitvi pristanišč. tom in Veliko Britanijo. DAMASK. 26. febr. (AFP). Danes je bila tu konferenca vodij raznih političnih strank, na kateri so proučili novo nastali položaj v državi. Pričakujejo, da bo v kratkem objavljena nova začasna sirijska vlada, ki bo mo- Eisenhowerja. ko se bo vrnil v Pariz v začetku marca. WASHINGTON. 2«. febr. (AFP). Republikansko vodstvo v §meri- Nova telovadnica v Kobaridu Izredno zanimanj« je veljalo občnemu zboru telesnovzgojnega društva v Kobaridu, kjer so društveni član: v preteklem letu pokazali ro pripravili tako v organizacij-’ rrih pripravah. sporočeno, da bo delegat Turčije Selim Sarper predsedoval sejam varnostnega sveta v marcu. ATENE, 26. febr. (Reuter). Romunska vlada je poslala predlog Grčiji za obnovitev trgovinskih odnosov med obema državama. Pogajanja naj bi bila v Buka- 218,6, Schinbergerjem (vsi A) itd. Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu Stockholm, 26. febr. Reprezentanca Sovjetske zveze je premagala Finsko 7:1 (2:0, 3:1, 2:0) rešti. Grška vlada sedaj proučuje tekmovanju za svetovno prven- skih kot tudd političnih priprava Na lednem obratu o Slov. Konjicah, kjer delajo v treh izmenah in se okoli 40 delavcev vozi z vlakom, se je občnega zbora v nedeljo udeležilo 156 od nekaj nad 180 članov, kaT je zelo dober uspeh dela prejšnjega odbora. Podoben primer je bil tudi £n kmetijskih deuavcih KZ Zreče, jer neskareri člana stanujejo do dve uri od sedeža podružnice. V nekaterih podružnicah je bila težnja, da nag m kandidirali v nove odbore sami novi kandidati, dosedanji pa ne. Podrobnejša obravnava pa je pokazala, da gre tu v glavnem za nedelavne odbornike ali pa za take, ki so preobremenjeni z drugimi funkcijami in se delu v sindikatu ne morejo posvetiti v zadostni meri. Tako sedaj kaže, da bo v nove odbore izvoljenih le dobro tretjino starih odbornikov. Poročila, pa tuda razprava so sicer precej dbSiino obravnavala problematiko določenega podjetja oz. podružnice, r manjši meri pa ostale probleme komune, okraja itd. Zelo malo diskusije je bilo okoli vzgoje mladine, čeravno jih podjetja zaposlujejo precejšnje število. Dosti bolj živahna pa ie büa razprava okoli plač, dopustov, čuvanja splošne ljudske imovine itd. Ker so to v večini take stvairi, ki delavca neposredno zadevajo pri delu. Tudi o tehnični zaščiti je članstvo opozar- ta predlog. Diplomatski in trgovinski odnosi med obema državama so bili prekinjeni že od druge svetovne vojne. LONDON, 26. febr. (Tanjug). Laburistični poslanec Fenner Brockway je nocoj Izjavil, da Winston Churchill želi, da se s Sovjetsko zvezo sklene sporazum, ki hi odklonil vzroke današnje napetosti v Evropi, predno se bo umaknil stvo v hokeju na ledu, ki se je začelo v Stockholmu. med člani zmagal Rep, med mladinci Voravs #D), v slalomu Rozman (R), med mladinci pa Kink (R). Pred tem so bile tekme v tekih in skokih na Krimu. Med člani je v teku zmagal Anflič (K), med mladinci pa Krajšek. Pionirji in članice so tekmovali na krajši progi. Najboljša sta bila Strgašek in Zagorčeva. V skokih se je uveljavil na prvo mesto Rep 9 198.5 točke. M. L. jalo in bodo morali organi delavske- iz političnega življenja. Brockway ga upravljanja v podjetjih temu je dodal, da bo laburistična stran- vprašanju posvetiti večjo pažnjo z ka .podprla Churchilla v tem na- gospodarske strand. menu, navzlic močnim strujam v . . konservativni stranki, ki Churchil- Razen v tovarni usnja so voMve i0vo idejo nazivajo »nevarna ilu-dobro izvedli. V tovarna zjja starega človeka«. IEII1BIIIIIIIIIIIIIIIBBIBIII IBI Sklepanje pogodb za dobavo električne energije v letu 1954. o dobavi Obveščamo odjemalce električne energije, da bomo poj. električne energije v letu 1954 sklepah od 25 februarja do 20. marca 1954. Po določilih Pravilnika o splošnih pogojih za preskrbo z električno energijo iz javnega omrežja I RS (Ur list LRS št. 1-4-53) je sklepanje pogodb obvezno za naslednje odjemalce: povsod KONUS pa je bilo pri prvih volitvah dobro četrtino listkov neveljavnih in so zaradi tega morali volitve ponoviti, ki so dale dosti boljše rezultate. V podružnicah (razen gozdnih delavcev, železničarjev in še nekaterih drugih, kjer je sestanke težje sklicati) na občnih zborih niso volili delegatov za KSS kot je to bilo običajno druga leta. Te so bile bolj Ske okupacijske oblasti so izpu- formaihiega značaja in je članstvo le stile vojno zločinko Margareto malo vedelo o delu tega organa. Raab, ki je bila čuvaj v koncen- Prav zaradi tega bodo volitve dele- trarijskem taborišču Uckermark, gatov šele koncem tega in ▼ za- Prvotno je bila obsojena na do DUNAJ, 26. febr. (AFP). Popoldne so se sestali visoki komisarji štirih okupacijskih sil. To je bil njihov prvi sestanek po berlinski konferenci. Sestanek je trajal le 15 minut in so na njem potrdili skleip avstrijske vlade za vzpostavitev diplomatskih odnosov s Ceylonom. BONN, 26. febr. (AFP). Britan- a) za odjemalce (razen javnih vodovodov), ki imajo v svoji instalaciji priključen porabnik (motor ali podobno) c učinkom 30 KW. Ta meja velja za en porabnik, ne pa za celokupno priključno vrednost; b) za javne vodovode, ki imajo črpalni motor 100 KW ali več; c) za odjemalce, ki tudi jami proizvajajo električno energijo s last-~ ali nim generatorjem učinka 30 KW ali več; d) za odjemalce, ki prevzamejo električno energijo za preprodajo. Pogodbe lahko sklepajo tudd odjemalci, ki na enem predajnem mestu prevzamejo letno 50.000 kWh ali več. Sklenitev pogodne je pogoj za obračunavanje porabljene energije po tarifi za veleodjem in posebne odjemalce. Če odjemalec pogodbe ne oi sklenil, bo automatično uvrščen med m alood jemalce. Odjemalci, ki so sklenila pogodbe za leto 1953, bodo dobili od pristojnih distributivnih podjetij posebna vabila z naznačenim krajem in časom glede letošnjega sklepanja pogodb. Odjemalci, ki v letu 1953 pogodb niso sklenili in želijo to letos, oziroma, ki so k temu obvezani, se morajo do 15. marca t. L povezati četku prihodnjega meseca, kjer bo- smrtno ječo zaradi sodelovanja s pristojnim distributivnim podjetjem zaradi določitve kraja in datuma do dosedanji člani KSS istočasno pri pobijanju 3000 zavezniških »klepanja pogodb. rj 7 ^___________________CJ_ ___ ______ istočasno tudi poročali o svojem enoletnem delu ter bo izbira kandidatov za ta forum dosti lažja. LV ujetnikov, pred dvema letoma pa ji je sodišče zmanjšalo Elektroenergetski sistem Slovenije 3 let. kazen na »lgrdlci; ir-MH-rjj, >od:viki in odgovorni funkcionarji bodo dosegli visoko športno in splošno kulturo samo z gojitvijo in razvijanjem moralnih kvalitet ter s tem opravičili 3gometne igre. Nešportno in slabo vedenje, pretepi, nekvalitetno sojenje sodnikov in pomanjkljiv vzgojni učinek trenerjev ter funkcionarjev onemogočajo razvoj in izpopolnjevanje našega nogometa.« To ni eden prvih in — bojimo se — tudi ne zadnjih opominov, da nogometna igrišča niso arene za zbiranje nepomirljivih prenapetežev, ki na igrišču ne vidijo drugega, kakor eno samo barvo — svojo klubsko. Kdo bo trener Branika? Pred dobrim tednom dni je zapustil Maribor trener nogometašev Branika Prvoslav DragiČevič. Izjavil je, da zapušča Braatik zaradi pomanjkanja stanovanja. On je namreč ži-«1 v Mariboru, žena in otroci pa v Beogradu. Vodstvo kluba mu, po njegovem zatrjevanju, ni dalo vsega, kar je prvotno >bljubilo. Z d'uge strani pa je slišati, da Dragičevič v zadnjem času ni ravno najbolj vestno opravljal svojih dolžnosti iB da je to tudi eden glavnih vzrokov za njegov odhod. VREME Snežne razmere 26. februarja ob 7. uri: Planica 3» cm, —110 c, Jezersko 19 cm, 00 C. Slovenj Gradec 14 cm, —11, Maribor 14 cm, —10, Mursära Sobota 15 cm, —15, Celje 11 cm, +1, Ljubljana 11 cm, 00 c. Novo mesto 21 cm, —1. Napoved za soboto, 27. febr. Oblačno vreme z vmesnimi snežnimi padavinami, na Primor- _____ skera dež. Temperatura se bistve- zerviran? no ne bo spremenila, v splošnem okrog 00 c. Prvenstvo Maribora v umetnem drsanju Letošnja izredno dolga zima je omogočila sistematičen trening tudi-mariborskim drsalcem. Svoj prvi uepeh so zabeležili pravzaprav že na prvenstvu Slovenije, ored dnevi pa so na svojem drsališču na stadionu Železničarja priredili tudi prvič mariborsko prvenstvo. Prvaki so postali: med juniorji Drago Polše s 70,60 točke, med juniorkami Jona Horvat s 10S.40 in med člani »veteran« mariborskega umetnega drsanja Ivan Lah s 148,00 točkami. Značilno je, da «ta oba juniorska prvaka stara šele 11 let, kar jima daje za prihodnost še mnogo upanja, seveda če bodo tudi naslednje zime tako ugodne in če bosta marljivo vadila Mi v mm Pred kratkim je v neki londonski bolnišnici umrl eden najslavnejših srednjih napadalcev angleškega nogometa Vivian Woodward, ki je bil star — čujte in strmite — 74 let. Ta igralec, kakršnih o tej starosti pri nas še ne poznamo nobenega, je 66-krat igral d angleškem državnem dresu, se udeležil dveh olimpijskih turnirjev in ostal prao do zadnjega amater. Znan ie bil po svojih dri-blingih in izredno nevarnih'strelih in je med drugim na neki meddržavni tekmi s Holandsko sam ustrelil Šest golov. V primeru ugodnih vremenskih razmer bodo danes, jutri in bržkone še 1. marca v Celju nastopiti na mednarodni drsalni -eviji poieg domačih drsalcev in članov SD Izubijane^ tudi nekateri drsalci — člani koroških (iz avstrijskega predela) športnih klubov. Med temi bo tudi najboljši klovn-drsalec na ledu. Za današnjo revijo pripravlja ZšK Kla-divar tudi maškaradni nastop drsai-oev. Vse točke sporeda pa bodo ob barvni razsvetljavi. PLAVALNI KLUB ILIRIJA priredi drevi družabni večer za člane in prijatelje kluba v kletnih prostorih Emone. Re-vstopnice dvignite pri »Putniku«. KUPČIJA 5 5MRTJD Dolgo je premišljeval, kako bi najhitreje in zanesljivo prišel v Frankfurt Z vlakom: Da. to bi bilo prav gotovo najbolje. Toda nenadoma ga je obšel strah pred veem, karr je bilo v zvezi z železnico: svetlo razsvetljena postaja, nmožioa ljudi, radovedni uradnik ob okencu! »Listek tretjega razreda za Frankfurt,« Bi moral reSL Ne, tega ni mogel. Ob misli, da bi ga na vlaku nekdo nagovoril in ga vprašal po imenu, ga je oblil mrzel pot. Ne, ne pojdem z vlakom! V avtomobilu pa je temno. Tu se mu ne bo treba bati, da bi mu kdo prebral z obraza vsako misel. Tudi če bi se moral zlagati in bi pri tem zardel, bi tega nihče ne opazil. Da, avto — z avtom pojde. Že dolgo je tekel ob robu široke ceste in mahal, kadar koli se mu je približala luč žarometov. Toda nihče se ni ozrl nanj. Stal je tu že ves obupan; malo je manjkalo, da ni vsega opustil. Naposled je nekdo zavrl. Bil je ogromen transportni avto. Mastoek je moral steči po cesti navzdol, da je dosegel vozilo. Kabina je bila visoko nad njim in motor je silno ropotal. Vozač je spustil šipo in se sklonil skozi okno. Mastoek je dvignil glavo. »Ali peljete v Frankfurt?« je kričal, da bi preglasil ropot motorja. Vozač je nastavil roko ob uho. »Frankfurt?« je spet zakričal Mastoek. Vozač je odkimal. »V Giessen,« je prav tako zakričal in že hotel zapreti okno. Giesöenl Tam je Jochen! Ali ni to morda srečno naključje? Mastoek ni dolgo premišljeval. Seveda, v Giessen pojde! Že je povsem pozabil, da si je hotel v Frankfurtu nabaviti listine. Mislil je le še na Jochena. »Giessen mi je tudi po volji,« je zaklical vozaču. Ta je skomignil z rameni in nevoljno odprl vrata. Obžaloval je, da je sploh ustavil. Tujec s košato brado je bil videti prav čuden tič, in marsikaj se je že zgodilo na cestah v teh dneh. Mastoek je zlezel na visoki sedež. Se preden je dobro zaprl vrata, se je vozilo že premaknilo. Mastoek se je naslonil v svoj kot Uspavajoči ropot vozila, ki je brnelo po gladki cesti, mu je prijal. Niti opazil ni, da je vozač tu in tam poškilil k njemu. Njegove misli so bile že v Giessenu. Zakaj ni pomislil že poprej na to, da bi vzel dečka s seboj? Jochen je bil vendar že dovolj velik in mu ne bo v napoto. Z njim se bo lahko re-no pogovoril. Vse bo razumel, če mu bo prav pojasnil. Jochen bo dober tovariš, je pomisli nežno. S to mislijo je Mastoek zaspal. V njegovih možganih pa se je spet oglašala čudna bolečina. XXXVI. Jochen Mastoek je bil že poprej večkrat na obisku pri sestri svoje malere. Vsako leto ga je povabila na počitnice in rad se je peljal v Giessen. Tako .prijetno je bilo v mali enostanovanjski hiši Schubar-tovih! Jochen, edinec, je ljubil direndaj, ki ga je povzročala družina s številnimi otroki. Često je na tihem zavidal svoje bratrance. Doma v Heiligenstedtu je bilo vedno tako mirno. Toda tokrat se mu je zdelo vse spremenjeno. Morda zato, ker je bila zima in ni bilo počitnic. Ker ga je njegova mati dala k svoji sestri za nedoločen čas, so ga v Giessenu prijavili v šolo. Morda tudi zato, ker so mu Schubartovi želeli pomagati, da bi čimprej pozabil na vse, kar bi moral pozabiti. Njegov duh in njegova duša pa sta se vedno znova ukvarjala z vprašanjem, ki mu ga je bila zadala smrt njegovega očeta. Skoraj vedno je misli na to; vsak večer, ko je ležal v postelji, in vsako jutro, ko je odhajal v šolo. Zakaj je njegov oče umrl? Kako se cploh more zgoditi, da si nekdo prostovoljno vzame življenje? Jochen je hodil skozi zaspane zimske nlice ter se trudil in mučil s tem vprašanjem. Bila je megla in stopal je počasi, ne da hi pazil »a pot. Na plotovih ob cesti so visele vodene kapljice. Kadar koli je e svojo solsko torbo zadel obnje, so zdrknile navzdol. Zakaj je oče to storil? Samo zato, ker je imel dolgove in ker je moral zapreti tovarno? Ali —? Kadar je Jochen pomislil na svojo mater in na strica, je zardel od sramu.