večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja, vsak cla.n razen nedelj in praznikov ob 5. nr*i zvečer.
Uredništvo ln npravnlitvo: Koloilvorako ulice Štev. 16. — 'i urednikom se more govoriti vsak dan od 11. do 13. uro. — Rokopisi se no vračajo. — Inseratl: tSeststopna petit-vrsta 4 kr., pri večkratnem pouav ljanji dajo se popust. — Velja za Ljubljano v upravniitvu: ta colo loto « gld., za pol lota a gld., za četrt leta 1 gld. SO kr., na meaeo 50 kr., poiiljatev na dom volja mesečno 9 kr. več. Po poiti velja « celo
leto 10 gl., xa pol lota 6 gld., za čotrt leta 2 gld. 50 kr. in za jodon moseo 8B kr.	______
Štev. 166.	V	Ljubljani	v	petek,	24.	julija	1885.	Tečaj	II.
V	Ljubljani, 24. julija.
Odkar se je na Pirenejskem polu-otoku naselil smrtonosni gost, strašna kolera, ki pobira dan za dnevom na stotine zbeganega ljudstva, dohajejo nam iz nesrečne dežele redna poročila, kako silno je narod razburjen in kako močno vpliva kužna bolezen na politično dejanje in nehanje španjskih prebivalcev. Uže takoj pri začetku kolere javljali so svetu brzojavi, da je omajeno stališče ministerstva.
Ko je kabinet proglasil glavno mesto Madrid okuženim, pričela se je slrastna poulična agitacija zoper ministerstvo. Stališče njegovo postalo je jako težavno in konečno je predsednik njegov porabil ugodno priliko in izročil kralju ostavko kabineta. Mladi vladar sklenil je bil nam->eč v svoji velikosrčnosti, podati se v okužene kraje in narodu pokazati, kako mu je pri srci njegova nesreča. Hotel je nesti bolnim tolažbe, l rav"n pa povzdigniti pogum in s svojim vzgledom g°dejno vplivati med občnim strahom, med splošno bojaznijo.
Ministerski svčt pa ni bil jednih mislij s kraljem. Romero Robledo je povdarjal, da Alfonzo °e sme iskati take nevarnosti. Kraljeva osoba je prevažna za državne interese, kakor da bi se smela izpostavljati smrtnim slučajem. Odgovornosti za tak blag, a nepolitičen čin ni hotelo ministerstvo prevzeti in zato je izročilo souverčnu svojo ^misijo. Kralj je dobro uvidel, da bi sprememba kabineta v tako razburjenih časih pač ne pripomogla k pomirjenji naroda. Posrečilo se je torej Hrence poravnati; vladar ni potoval v provincije, v katerih razsaja kolera, ministri pa so obdržali sv°je portfelje.
Listek.
Šali.
V	Ispahanu, nekdanjem glavnem mestu Per-fj°, Je vladal pred veliko veliko letmi mogočni *ah Azum. Imel je najlepše konje v konjarnah,
joči LmfuntboverehiLa SV°ji .Čalmi (tUrbanU)’ tehta‘
in uajpostrežljiviših iju®“ je bila Polna najlepših 'veselilo. Ni govoril, ni hod'J Veuder ga vse to ni lankinu: imel je bolezen, katere81*' 1"° ®a V pa' ua svetu ne ozdravi — star je bil šahA?. zdravnik ni mogel ničesar uživati, je bil AzUm	[)asi
^temuren, da bi se za vse kitajske iu japanske ^Made od nobenega dijamanta ločil ne bil, ^ p0(i'ožniki naj mislijo, da ga še zmeraj veseli take stv’ari. Mogočni gospod je bil časih tako slabe Volie, da je le migal in znamenja dajal. Ako ga Zadevnik ni mogel umeti, dal mu jih je odmeriti Petdeset na podplate. Ker tudi to ni izdalo, pojavil je tolmača, ki je perzijski razlagal vsak
Sedaj pa se poroča iz Madrida, da se je ven-der izvršila neka ministerska kriza. Minister notranjih zadev Romero Robledo in pomorski minister Antequera y Bebadilla sta odstopila. Z veliko hitrostjo dobili so jima naslednika, prvemu M. de Vi 11 a v e r d ej a , drugemu pa admirala Pezuelo. Novi minister notranjih zadev bil je do sedaj gouvernžr glavnega mesta in ne more se ravno trditi, da bi si bil v tej službi pridobil simpatij prebivalstva. On je mož, ki je navajen strogo postopati; mehkosrčnost se mu ne more očitati. Ko so se vršili znani izgredi na univerzi, potlačil jih je z železno eneržijo; za časa pouličnih demonstracij zaradi izbruha kolere v glavnem mestu stopil je brezobzirno na noge in uporabil brez premisleka vojaško silo zoper razgrajajoče tolpe po mestnem tlaku. Vsled teh lastnosti novega voditelja notranje politike je naravno, da mu državniki ne prisojajo dolzega političnega življenja in se obče govori, da M. de Villaverde še toliko časa ne bode sedel na ministerskem stolu, kakor prednik njegov.
Manj dvojljiv je položaj admirala Pezuele. Njegovega prejšnjega kolega v uradu je baje nemogočega stvoril upor, ki je nastal v senatu zoper njegove pomorske reforme. V prvi vrsti mu je nasprotoval Ruiz Gomez, ki je dokazal, da nima Španjska toliko materijalnih sil, da bi mogla načrte pomorskega ministra izvršiti.
Zračunal je, da je dežela v 34 letih izdala nad 400 milijonov za pomorske namene, a vspeha ni mogoče nikjer najti. Svoje trditve je podpiral s tem, da je kazal na naše cesarstvo. Rekel je: „Še le tedaj hočem vladni predlog smatrati resnim, ko mi bodete razložili, kako je to, da nimamo pri letnem budgetu 44 milijonov za Španjsko, 15 za Kubo in 10 milijonov za Filipinske otoke nikacega
njegov mig in znam. čeravno je bil šah Azum slaboten, po noči vender ni zatisnil očesa, le pri vladnih opravilih je trdno iu sladko spal. Bolan je bil vsak dan po večkrat, in vsa zdravila širne Azije mu niso mogla pomoči šah Azumu. Telesni zdravitelj mu svetuje, naj stori kakor njegov predhodnik: ta, ako ni imel teka, je dvajset sužnjev obglavil, po noči pa je eno uro streljal po svojih poddanih, in nato je lahko spal. K takim vajam pa šah Azum ni bil pregovoriti. S svoje preproge niti vstal ni, sploh je bil tako mil in dober, da nikogar ni usmrtil, in velikrat je ljudstvu cel6 davke odpustil. Živel je v Ispahanu mlad trgovec, Ali po imenu, ki je imel lepo hčer. Nekoč jo vidi šahov minister; mahoma jo ugrabi in uvrsti mec služajke svojega gospoda, šah Azuma. Ali je žaloval za svojo hčerjo, noč iu dan je premišljeval, kako bi nazaj dobil svojo ljubo Izo. Naposled izumi ‘8ro, s podobicami na deski, kmete, stolpe, konje in Saha Predstavljajočimi. Ko je bila igra izgotovljena, pošlje jo Ali šahu. Teden preteče za tednom, pa nikjer navadnega poročila, naj si Ali izprosi milost.
brodovja, med tem, ko ima Avstrija pri letnem pomorskem čtatu med 20 in 30 milijonov frankov brodovje, ki povzdiguje njegov prapor v vedno večjo čast in slavo." — Zato je baje odstopil An-tequera y Bebadilla in vzroki demisije njegove so po polnem jasni.
Drugače pa je pri Romeru Robledu; o njem nemarno prav določnih poročil, zakaj da je v tem času zapustil krmilo notranje vlade. Pač so njegove drakonične naredbe zaradi kolere v glavnem mestu, njegovi starinski ukazi, ki so zaprečili ves promet in dali smrtni udarec trgovini, dovoljni razlog padca njegovega; a ko bi to bila istina, odstopiti bi bil moral uže poprej in ne ob času, ko so se duhovi skoro pomirili. Vrh tega je znano, da je naslednik njegov istega mnenja gledč postopanja proti koleri. Tudi novi minister notranjih zadev je pristaš onih staroverskih naredb, ki nimajo pri kužnih boleznih po novejših preiskavah nikacega vspeha, pač pa uničijo kupčijo in promet ter škodujejo občnemu blagostanju bolj nego bolezen sama. Zato nimamo prave razlage o odstopu Romera Robleda. Morebiti bodo oni zadeli istino, ki trdijo, da poslednji uže dolgo ni bil več v soglasji z ministerskim predsednikom C an o v as del C a stili 0. Nesreče vsled kolere so bile le pripraven izgovor, ki je omogočil Romeru, s kakim popularnim vzrokom izstopiti iz ministerstva. Priznati se pa mora, da je odstopivši dostojanstvenik bil jedna najbolj zaslužnih in znanih oseb Cano-vasovega kabineta. Ministerstvo zgubi v njem moč, ki se ne bode dala tako lehko nadomestiti. Naslednik ni mož, ki bi imel toliko zaupanja, tolike skušuje in toliko delavne moči, kakor jo hvalijo na Romeru Robledu celo njegovi nasprotniki.
Lehko je torej verjeti, da smatra španjsko ljudstvo novo ministerstvo zopet le kot nekak
Žalostno je sedeval Ali v svoji sobi; težko glavo je upiral v obedve roki. Premišljeval je, kako bi svojo ljubljeno hčerko nazaj dobil. Izpodletelo mu je, kar je nameraval z igro. Ako jo prosi, ako jo nazaj naravnost zahteva, zgoditi se mu zna, da mu ukaže šah glavo odseči. Zdajci prisopiha Bi-jarut, Alijev suženj, znaneč, da gredo kraljevi.
„Veselite se, gospod11, jame Alijev služaj, „kralj vseh kraljev, naš premilostni gospod Azum, vabi vas v svojo palačo!1*
„Hvaljen bodi prerok!" klikne Ali. nOsedlaj mi konja, Bijarut, sebi pa osla."
nO, biserni moj gospod", odgovarja Alijev sluga, Bijarut, „ne le en osel pojde z vami, dvajset jih pojde — samih dvorjanov visokega rodu, poslanih od šaha, ki vas bodo spremljali. Kotlarji, bobnarji, piskarji, zvonarji, a na čelu dvorski no-raki in pačurji. V polu ure bodo tukaj. Vse ceste so polne radovednih. Dvorski bičevniki le težko uzdržujejo red."
„Pazi,“ dejala je žena Aliju #da ne boš drzen, kader boš zaželel Izo nazaj. Šah bi se znal razsrditi, ter te vreči slonu pod noge."
od Mahdija, bil je poslan z Mahdijevimi naročili h kedivu v Kahiro. Do izvira Murada spremljala ga je mala teta Mahdijevih vojakov, kjer je pričakoval kedivovega naročila ter se potem podal v Asuan. O poslanstvu paše se ne v6 še nič gotovega; jasno pa je, da je bilo gotovo važno, kajti sklenili so tako glavni vodje Mahdijevi v Berberu. Govori se, da je Hussein prinesel kedivu jeden del Gordonovih dnevnikov. Poročila iz Dongole pravijo, da je večina beduinskih rodov prestopila k Mahdiju, kar se sicer ni drugače pričakovalo, in da Mahdi namerava, kolikor hitro možno, pričeti vojsko proti Egiptu.
Politični pregled.
Avstrijsko-oflerska država.
Različni listi še vedno mnogo pišejo o ustanovitvi katoliškega središča v državnem zboru. Glasilo štajerskih klerikalcev zagotavlja, da bi taka katoliška frakcija nikakor ne bila protirai-nisterijelna ter m6ni, da je med Poljaki, Čehi in Slovenci toliko odkritosrčnih katolikov, da bi na-deje katoliškega kluba nasproti drugim frakcijam desnice ne bile brezuspešne. Tudi »Vaterland" bavi se obširno s to zadevo ter pravi:
»Do novejšega časa imeli so liberalci priliko, razglaševati slednjih šest let kot perijodo nazadovanja, v tem ko so konservativci na splošno in katoliki posebe v njej videli začetek zopetnega ojačevanja Avstrije. Kdor ni bil slep za veliko nevarnost zopetne zmage Zjedinjene levice in za vedno trajajoče ovire, njeni do skrajne meje narasli opoziciji vspešno se ustavljati, vedel je hvalo, da-si tudi ne z vsem zadovoljen, vender vodjem kluba desnice in ministru grofu Taaffeju. In danes stojimo pred čudovito prikaznijo, da se napoveduje boj pod katoliško zastavo proti skušenim pa-trijotičnim, konservativnim, katoliškim in z izrednimi parlamentarnimi prednostmi nadarjenim možem boj, kakeršen se je do zdaj napovedoval samo iz liberalnega tabora."
Na Dunaji prične svoje delovanje novo češko politično društvo, kateremu je namen, ustanavljati povsodi ondi češke šole, kjer je le najti postavnih pogojev; vse svoje moči obrniti na to, da se za-brani demoralizacija na Dunaj prihajajočih Čehov ter da skuša pripomoči onemu deželnozborskemu in državnozborskemu kandidatu do zmage, kateri je Čehom prijazen in sovražnik lažiliberalizmu.
Tuje dežele.
V	Sredci pričela se je živahna agitacija proti kabinetu Karavelova, ker se postopa proti mace-donskim izseljencem z vso strogostjo. Cela vrsta macedonskih Bolgarov odpustila se je iz državne službe, in ministerstvo postopa z vso strogostjo proti macedonskim društvom. Da tako strogo posto-
panje ne bode vzbudilo v narodu ljubezni, da ne boile imelo ugodnih posledic, je gotovo.
V	Prusiji sklicala se bode enkfeta, katera se bode imela posvetavati o praznovanji nedelj. Sklenilo se je baje, da se pokličojo k tej enkžti tudi delavci, da izrazijo svoje mnenje.
Poljski listi poročajo, da v Rusiji razširja med narodom neko društvo tiskovine, v katerih se govori proti Angležem. To društvo namerava Kuse naščuvati za vojno proti Angležem. Ker pa poljskim listo pri poročilih o Rusiji ni ravno preveč treba verovati, zato treba počakati od drugih stranij potrdila o tem počenjanji.
Francozom ne godi se preveč dobro vTon-kingu. Slednja poročila generala Courcyja pravijo, da v Tonkingu še vedno vladajo nemiri. Na severu in vzhodu Delte nastopile so sovražne tolpe, vender se nadeje general Courcy, da bode nova vlada v Hučji ugodno vplivala na položaj. —• Povsodi pričela se je uže živahna agitacija za volitve. Stranke uporabljajo vsa možna sredstva, da bi si pridobile več pristašev. Konservativci razširjajo vsak dan napačna poročila o slabem stanji financ, češ, da tako spravijo zdanjo vlado ob veljavo. Vlada baje namerava koncem zasedanja izdati tiskano pojasnilo o zdanjem političnem položaji na zunaj.
O angleško-ruskih dogovorih se poroča iz Petrograda, da je tamošnje merodajne kroge neprijetno dirnolo, ker angleški listi to zadevo še vedno pesimistično obravnavajo. Zagotavlja se, da ruska vlada gotovo ugodno rešitev afganskega vprašanja ne l)ode zavirala s tem, da bi stavila neizpeljive zahteve. Da se zadeva do zdaj še ni rešila, je vzroka iskati pač v tem, da obe stranki z vztrajnostjo skušata varovati svoje interese.
Med Anglijo in Rusijo vršijo se, kakor poročajo :najnovejše včsti, razgovori gledč afganske meje prav mirnim p6tem in pričakovati je kmalu ugodne rešitve vsaj gledč nekaterih točk. Angleški listi sicer ne izražajo posebnega zaupanja do brze rešitve, drugače je vender mnenje v merodajnih krogih.
Pristaši eks-kediva Ismail paše razširjajo zopet govorico, da ga Sultan hoče zopet posaditi na prestol. Ta vest pa je vender zdaj še mnogo menj utemeljena nego je bila prej. Dasi je Ismail paša in njegovi pristaši v slednjem času mnogo prizadeval, pridobiti Sultana zd-se, je gotovo. Težko pa da bi to prizadevanje imelo kaj vspeba, ker Anglija pač ne bode pustila odstaviti zdanjega kediva, kajti razmere med Anglijo in Carigradom ravno zdaj niso preveč prijazne. Da bi Pa Nemčija želela, naj se nastavi zopet eks-kediv0i je to malo verjetno, ker je težko uvideti za t0 važnega razloga.
Iz Madrida se poroča, da si obeta ministerstvo ugodnih posledic od zasačenja revolucijskega
provizorij. Velikodušni kralj v družbi s svojo soprogo je danes skoro jedini moment, v katerega brezmejno zaupa narod; ministerstvo se menjuje skoro tako kakor mesečne faze in za to je razumljivo, da se njegovo stališče ne more tako hitro utrditi. Pogled na vladarja, ki je znal tako lepo pokazati ljubav do svojega nesrečnega ljudstva, pa daje politikom up, da se razmere na Španj-skem kljub strašni nesreči vender le ustanove in prived6 ubogo deželo do miru, katerega tako krvavo potrebuje.
Položaj v Egiptu.
P. C. Prejšnje angleško ministerstvo je srečno doseglo, da je v Egiptu svoje najboljše prijatelje spremenilo v sovražnike; težko da bi se bil našel v Egiptu kak Anglež, naj je bil častnik ali uradnik, kateri bi bil obžaloval Gladstonov pad. Da-si je Angleška polagoma poslala svoje najboljše moči na egiptovsko bojišče, vender ni dvojbe, da so razmere danes tam bolj neugodne nego so bile pred napadom na Aleksandrijo. Niti Evropci niti domačini niso zadovoljni s tamošnjimi razmerami. Da se bode pričela zopet vojska proti Mahdiju, skoro ni več dvojbe; odnošaji so tu pač drugačni nego pri vojski v Evropi, in če Angleška ne bode prostovoljno napravila miru v Sudanu, bode kmalu, in morda na jako neprijeten način, v to prisiljena. Med tem pa se vedno razširjajo novice o Mahdijevi smrti, ali pa se položaj slika kot jako ozbiljen, češ, da divjajo tam grozne kužne bolezni; a Angleži se ne Bmejo po takih vžsteh pustiti motiti, kajti gotovo je, dokler živi Mahdi, dokler ga Angleži ne uničijo, imel bode v Sudanu največjo moč, in ko bode mrtev, zavzel bode njegovo mesto mnogo odločnejši Osman Digma.
Sicer pa te vesti ne zaslužijo prav nič vere, ker jih dotični poročniki navadno sami izmislijo, da bi le Angležem kolikor možno prijetna poročila prinesli ter tako dobili tem večjo nagrado. Ravno tako se ne smejo verjeti do pičice poročila, da misli Mahdi ofenzivno postopati, saj skoro ni verjetno, da bi mogla poročila iz Mahdijevega tabora priti v Kahiro. Gotovo je, da bode v Sudanu Angleška in Egipet prinesti morala še marsikatero človeško življenje v žrtev in marsikateri šterling se bode tu požrl. Da se je zapustila Don-gola, je bila to velika napaka, katera se bode težko poravnala; Angleška je s tem Egiptu naložila veliko brSme, v tem, ko je 12000 prebivalcev iz Dongole pomaknila proti severu, jim tako vzela eksistenco in iz marsikaterega napravila tatu. Mnogo bolje bi bilo, da bi bili ostali na svojem bivališči, kjer bi se bili lahko z Mahdijem, čegar prijatelji so itak bili, sporazumeli.
Hussein paša Kalifa, prejšnji mudir v Ber-berji, kateri je pri osvojitvi tega mesta bil vjet
Kraljevo spremstvo pride po Alija ter ga vede v palačo. Na kraljevem dvoru pa so čakali Alija. »Kako je bilo danes kralju?" poprašuje debelušni polkovnik z najtanjšim glasom stražarje
šahovih soban.
»Danes je kraljevo veličanstvo blagovolilo po preteku toliko mesecev prvikrat nasmejati se,“ odvrne dvorski stražar. nVse džamije po Perziji imajo slaviti zahvalni dan.“
„Tudi mu gre vse bolje v tek“, pripomni kraljevski uradnik. »Daje bolj razumljiva znamenja, katera je moči tolmačiti. Vse to je storil trgovec Ali s svojo igro."
Ta trenotek zadoni godba, Ali se bliža kraljevi dvorani. . . . Naproti mu stopajo šabove straže, za temi pačurji, noraki, velikan, noseč kraljevo opico, skakači, mola, duhovniki, vezirji, bajadese, evnuhi, kitajski igrači, zdravniki, upivci, bičevniki, ministri, kavska vedežka, telesni strežaji, in naposled šah sam, sedeč na svilenem palankinu, zraven njega kozelniki, znamarji, žezlonosec, novo-postavljeni šahoigravec in drugi dvorjani. Ko se ustavijo, denejo šaha, majhinega, debelega, čmer-nega, dolgočasnega, starega možica na otomauo
pod nebom, in dvorska dostojanstvenika mu skri-žata noge.
»Živel šah Azum, gospod Perzije, solnca, meseca, zvezd!" zakliče upivec, bičevniki pa so mahali po ljudstvu, da bi pripravili navdušenost iz njega. In res, ljudstvo se je drlo na vse pretege, padalo na tla ter s čelom se dotikalo zemlje.
Šah naredi nepovoljno znamenje.
»Mizico za igro!" tolmači znamar. »Njegovo veličanstvo, šah Azum, gospod Perzije, solnca, meseca, zvezd blagovoli igrati!"
Ko prinesti mizico, naredi šah milostivo znamenje.
„Kar leži v prahu, naj ustane, toda le trepetaje," prestavlja znamar jezik svojega gospoda.
Ljudstvo vstane in trepeta, dokler mu šah tudi te neprijetnosti ne izpregleda. Nato pokličejo velikega vezirja, naznanjajoči mu veliko srečo, da sme igrati partijo šaha z njegovim veličanstvom.
»Gospod vse mogočne Perzije, solnca, meseca, zvezd, kralj vseh kraljev, prosim te, usmili se me, in daj me rajši obesiti. Včeraj in predvčerajšnjim sem jih držal petdeset po podplatih, ker sem izgubil vsako partijo. Kaj bi se bilo še !e zgodilo,
ko bi bilo njegovo kraljevsko veličanstvo katero izgubilo. Šepam na obeh nogah. Ako pojde tak° naprej, izkaži mi rajši milost, da smem umreti ofl vislih.*
Šah dela znamenja, zelo nerazgovetna.
»Ako njegovo veličanstvo prav umevam," p«"6' vaja tolmač, »to pravi ono, da si partije nala^ izgubljeval. Njegovo veličanstvo neče dobivati P° tvojem spoštovanju, ampak s svojim razumom." , »Pri sveti Kaabi v Meki," klikne najv^1 državuik, »nisem jih izgubil iz spoštovanja, amp9^ iz čiste priproščine. Od vodarja si me povzdig^1. na mesto vezirja. Od kod torej mi bo razumi ga je treba k tako težki igri?"
Šah se glasno nasmeja in gibne z roko. »Njegovo veličanstvo zapoveduje vsem, v0r-kemuvezirju se smejati!" poroča kraljevi zD^to Zgodi se. Velik krohot nastane po dvorani- ujj0v, se zapove s šahom igrati moli, višemu e',0firiaio drugim dostojanstvenikom, toda vsi se izg0,*u ne_ z nevednostjo, šah je pri vsakem nev^116 ‘ milostljiviši. Zdaj naredi znamenje štetja- ^ nVezir! Je-li denarja v blagajni1' P’ znamar.
odbora v Saragosi. Udeleženci kaznovali se bodo zel6 strogo, da se tako da vzgled, kako se uporniki kaznjujfjo. S tem mSni tudi zadušiti dalnje razširjanje revolucijskega gibanja.
Razne vesti.
— (Prašanje o sežiganji mrličev.) Tudi tržaškemu deželnemu odboru se je vsled dotične deželno-zborske resolucije naznanilo, da ministerstvo notranjih zadev po dogovoru z ministerstvoma za bogočastje in pravosodje ne more predložiti državnemu zboru zakono-vega načrta o sežiganji mrličev.
— (Kolera na Španjskem.) Španjska vlada Je objavila, da jo za kolero, odkar je vstala, okolo 60000 ljudi zbolelo in 17 000 umrlo. Bolezen v nekaterih provincijah pojenjuje, ali temu nasproti še širi v druge provincije, španjskih mej pa ni še prestopila. Število bolnikov je uže dalj časa vsak dan skoro enako.
V	Madridu so uže več časa posamezni pripetljaji in zdi se, da v tem mestu ne bo hudo. Največ oseb pa je zbolelo 18. t ra., in sicer 1885 ter umrlo 718, 19oga Pa je zbolelo nad 2000 osob in umrlo nad 850. Prav ta dan se poroča, da se je kolera prikazala v provincijah : Soria, Salamanca, Badajoz, Huelva in Cu-enza.
(Čuden testament.) Pred sodiščem v Avignonu na Francoskem bode se v kratkem razpravljalo o jako teškem pravniškem vprašanji. Svetovalec Henrik Meynard, ki je pred nedolgim umrl, zapustil je testament,. v katerem voli vse svoje premoženje „ svojemu truplu". On želi, da ostane v hiši, katera jo bila njegova last, vse tako, kakor je bilo pri njegovi smrti Dalje zahteva, da se ne sme odstraniti nobena Živalij, ^ jih jfi imel v svoji hiši in da se morajo ondi rediti, dokler ne poginejo. Dalje določuje v hiši kraj, kamor naj se njegovo truplo položi v kamen vsekan grob, kateri naj se zavesi s kamenito ploščo. Duhovnika ne želi h pogrebu, ampak želi, da se njegovo truplo s postelje naravnost prenese v grob. Vse premoženje originalnega svetovalca ceni se na 200 000 fran-v. Sedaj so praša, je li mogočo izvesti to volilo, a i se ima kakemu sorodniku na koristi ovreči ?
rinu / ^ rasti lasi j.) Profesor Molleschot v Tu-u kavil so je več let s tem, da je opazoval, kako J® rastejo. pri tem opazovanji in večletnem razis-vanJi prišel je do sklepa, da lasje pri človeku tem Počasneje rastejo, čim večja je teškost njegovega života, dalje, da ljudem po zimi lasje mnogo manj ra-at°jo, nego po leti, kar je pri živalih ravno nasprotno. Da postanejo lasje gosteji, ako se večkrat pristrižejo, J® v obče znano.
— (Žalosten rodbinsk dogodek) poroča se lz Pariza. V nedeljo na večer podal se je bil nek gospod Marais z mlado avojo soprogo obiskat taščo Sv°jo. Ostala sta pri nji do kake desete ure, potem se Poslovila ter odpravila se proti domu. Dospevši domov 0l*Preta vrata in bila sta skoro uže na vrhu prvih s^°pnic| ko nekdo za zvonec pri hišnih vratah pozvoni.
»Niti bakreni asper, nič!" kah zmigne z ramama.
, . »Njegovo veličanstvo pravi, da to je hudo!" tol»ači znamar.
»O, nepresežna modrost!" klikne vezir, do a' 8e priklonivSi.
^ Pred kralja pripeljejo zdaj Alija, trgovca, ki zvezd^ Da Ua Pred gosP°dom solnca. meseca nTrgovec !M
igra je vzbudila naf^čT ^ clvorski tolmač, tvoja veličanstvu. Ves dvor 8e veseH^0081 v njegovem vidim iz previšnjih potez, smes^kTr*^0’ Kakor kleče občudovati prestol ter milost Mičanstvo zmajuje z rameni. To se pravT'1' A ®**rkoli, le denarja ne, dragocenosti ne, ki ^,o°S1 tudi ne dežehV“
Ali posluša to napoved mirno in tiho, potem dS: „Gospod Perzije, solnca, meseca, zvezd! er sem našel milost pred tvojim obličjem, drznem 86 Prednašati tole prošnjo: Dovoli mi, da na prvo ^°lje svoje igre denem ječmenovo zrno, na drugo Vei na tretje štiri, na četrto osem, in tako dalje
Ko hišnik odprč, prileti tašča mladega moža po stopnicah za njim, potegne revolver ter mu ga sproži štirikrat zaporedoma v hrbet. Ko so ljudje na to skup prileteli, dala se je, ne da bi se bila kaj branila, prijeti ter odvesti k policiji, kaj je bil povod temu dejanju, se ne v6.
—	(Očeta umoril.) V Krovni na Češkem pri-godil se je pred kratkim strašen zločin. Nek oče delal je s svojim dvajsetletnim sinom na polji. Pri tem začel je oče sina nekaj karati, kar je tega tako razjarilo, da je namahnil s koso ter odsekal očetu glavo preč. Hudodelec je uže zaprt.
Domače stvari.
— (Podpora.) Visoko ministerstvo za uk in bogočastje dovolilo je v podporo za izkopavanje starinskih stvarij v Drnovem svoto 200 goldinarjev.
•— (Doktorjem juriš) bil je pred kratkim na graškem vseučilišči promoviran g. Mrak, koncipist pri finančni prokuraturi v Ljubljani.
— (Očitna razstava cerkvenih para-mentov,) ki jih bode bratovščina presv. Rešnj. Telesa v Ljubljani letos razdelila ubožnim cerkvam naše škofije, bo 2., 8. in 4. prihodnjega meseca v sobanah tukajšnjega ursulinskega samostana. Odprta bo imenovane dni od 9. ure zjutraj in do 6. ure zvečer.
— (Odsek „Bled“ avstrijskega kluba turistov) naznanja, da se bode v soboto, dn<5 25oga t. m., razsvetlila jama pri Babjem Zobu z 2000 lučij; v ponedeljek, dnč 27. t. m., otvorilo pa so bode zavetišče na črni Prsti.
— (Dela na Krasu.) V slednjem času obrnila so planinska društva osebito svojo pozornost na Kras. Pred nekaterimi dnevi odprl se je jeden najbolj romantičnih prostorov javnemu pohodu, namreč prostrana Reka-jama pri Škocijanu. Deroča Eeka pada tu čez 60 metrov visoko skalovje v prepad ter se potem nenadno izgubi. Čez ta propad, čegar stene so v višini 50 metrov na 10 metrov približajo, pelje zdaj trden železen most, kateri se v spomin na znanega botanika in raziskovalca Krasa imenuje Tomazinijev most. To delo je bilo zel6 težavno, ker so se morale skalnate stene prej razstreliti, da se je mogel postaviti most. Most prepeljal se jo v osmih dnevih čez Divačo in Škocijan na namenjen mu prostor ter je bil potem tam razstavljen pet dnij. Dela avstrijskega kluba imajo v slednjem času namen, zvezati posamezne kotline Postojinske, Planinske, Cerkniške in Ložke doline. Tako bode tujcem v pohod več milj širok prostor, kjer je mnogo naravnih lepot, jam, kotlin, votlin, podzemeljskih voda in fantastično sestavljeno kamenje. Pa tudi na drugo stran se obrača pozornost, da se namreč pogozdi del Krasa v tržaški okolici. Upa se, da se s tem ne bodo samo sklalovita tla spremenila v gozd, marveč da se bode tako tudi ovirala borja, katera zdaj po zimi in spomladi neusmiljeno nadleguje Trst.
— (Mrtvega našli.) Iz litijskega okraja se nam z dn6 18. julija piše: Pretečeno noč vračala
na vsako polje, tako, da bo ua vsakem polji še enkrat toliko zrn, kakor jih je na poprejšnjem.* Šah se smeja, da mu mora dvorjan držati trebuh. Navzočni se tudi smej6. Na to stegne vladar svoje premilostive roke ter jih drži nad ušesmi.
„Njegovo veličanstvo mžni, da si velikansko magare, ker ne veš nič boljega prositi si!“ razloži znanovedec.
Ker se Ali po polnem zadovoljuje s svojo zahtevo, ukaže šah nadzorniku žitnic, naj prinese perišče ječmena, da se zadovolji skromni trgovec.
„Naj le še počaka", dč Ali, „treba bo nekaj več perišč. Zahteva moja ni tako majhna, kakor se vam vidi. Deska ima šestinšestdeset polji. Dvojim, da bi bilo v vaših žitnicah dosti ječmena." Šah se pokrohoče, prime za brado in kimne. nPri bradi prorokovi, obeta ti šah ječmena za vso igro!"
„Dobro!“ odvrne trgovec. »Da se pa sveta kraljeva prisega v ničemur ne krni, prosim ponižno, naj se določi, kaj dobim, ako kralj ječmena ne uzmore. v tem pripadu tirjam jeden nos in dve ušesi. “
(Konec prihodnjič.)
sta se dva moška iz Zdenske Vasi, kjer sta bila na semnji, proti svojemu domu v Perovo Selo in sta ob cesti zavgledala ležati človeka, o kojem sta se kmalu prepričala, da je mrtev. Pred ta dan pa se je vozil s pošto s Trebnjega na Litijo nek mož, ki je na cesti, predno se pride v Leskovec, z voza stopil, a se ni več vrnil. Bil ,je bolan in je pripovedoval, da je namenjen v ljubljansko bolnico. Ker je poštni voznik mislil, da se je ta podal peš po bližnjici, pognal je dalje. Nazaj-gred<5 spoznal je poštni voznik v najdenem mrtvecu onega človega, ki so je prej ta dan z njim vozil. Na mrtvem ni bilo nikakega sledu, iz katerega bi se dalo sklepati, da se je dogodil kak zločin. Kedo da je ponesrečeni, se do sedaj še ni konstatovalo.
— (Iz Gorice) se poroča, da je dne 22. t. m. tam umrl predsednik goriške trgovinske in obrtne zbornice vitez Viljem baron Eitter, v 65. letu svoje dobe. Pokojnik je bil posestnik lepe vile v Bledu.
— (Samomor.) Iz Trsta se poroča:	Dn6 21. t. m. zvečer ostrupila se je kuharica Marija Benko, rojena v Vipavi. Domači prepiri so baje vzrok temu obupnemu dejanju.
— („Ljudske knjižnice") izšel je ravnokar 14. snopič, kateri prinaša na 52 straneh nadaljevanje narodnih pravljic in pripovedk (28 do 50). Na konci tega snopiča pa se pričenjajo „Pravljice“. (Nemški spisal Viljem Hauff, poslovenil V. Benkovič), in sicer so v tem snopiči natisnjene- „Karavana. — Pravljica o kalifu Štrku." Tudi ta zvezek je po svoji vsebini jednako mičen, kakor drugi. Snopič velja samo 6 kr.
Iz seje mestnega odbora ljubljanskega.
V	Ljubljani, 21. julija.
(Konec.)
Mest. odb. T. Zupan poroča v imenu šolskega odseka o določbi prostora za gradnjo nove mestno ljudske peterorazrednice. Poročevalec pravi, da si je združeni šolski in finančni odsek ogledal razne mu ponujene prostore za zidanje nove šole, da pa se je ko-nečno odločil, naj se šola zida na zemljišči gospoda Mihaela Pakiča in Gašparja Jemca. Tukaj bi šolsko poslopje imelo na vso strani dosti zraka. Tudi bi se storilo nekaj za olepšavo mesta, če se gradi na tem prostoru nova šola, kajti podrle bi se potem na Poljanskem nasipu mestne mesnice in stare kolibe. Prostor gori omenjenih posestnikov obseza 1588’6 štiri-jaških metrov; potrebni prostor kupil bi se od gosp. G. Jemca za 6000 gold., od gosp. M. Pakiča pa za 12 000 gold., torej bi stal ves prostor za novo šolo 18 000 gold. Poročevalec priporoča, naj se kupi ta prostor.
Mest. odb. dr. Dolenc predlaga, na se novo šolsko poslopje sezida na cesarja Jožefa trgu. Tam stoječe tržne kolibo da se zel6 malo rabijo, da bi se prav lahko pogrešale; prostor pred šolskim poslopjem naj bi se spremenil v park. Tudi stroški bi bili tu manjši, ker je ta prostor lastnina mestne občine.
Mest. odb. Go go la se poganja za to, naj bi se nova šola zidala poleg učiteljske pripravnice na starem živinskem trgu. Če se zida šola na tem prostoru, bili bi stroški manjši in mestna občina, katera ima itak obilo stroškov, gledati mora na to, kje bi se kaj prihranilo.
Mest. odb. Ravnihar meni, da bi ne bilo primerno, zidati novo šolo na starem živinskem trgu, ker bi bila tam za male šolarčke preveč oddaljena; po njegovem mnenji naj bi se šola zidala na trgu cesarja Jožefa.
Mest. odb. Trtnik priporoča, naj se za gradnjo nove šole kupi prostor, kjer stoji Piklova hiša v Frančiškanskih ulicah; ta prostor obseza 4000 štir. metrov, kupnina bi torej znašala za meter 7 gold., v tem ko kupnina za Pakič-Jemčev prostor znaša 12 */* gold. za meter. Piklovo posostvo je bolj sredi mesta, razen tega pa še mnogo ceneje.
Most. odb. Nič man meni, da bi bil po njegovih mislih najbolj primeren prostor na cesarja Jožefa trgu.
Most. odb. žagar se izreka, da bi bil po njegovem mnenji najprimernojši prostor za novo šolo na starem živinskem trgu, v drugi vrsti pa prostor, kjer stoji Piklova hiša v Frančiškanskih ulicah.
Mest. odb. Potočnik meni, naj se konečna odločitev te zadeve odloži.
Mest. odb. Valentinčič poganja se s toplimi besedami za gradnjo nove šole na Pakič-.Temčevem posestvu, ker bi se s tem tudi kaj storilo za olepšavo mesta. Da bi se pa Sola zidala na cesarja Jožefa trgu, zdi se mu neumestno, kajti tako zazidal bi se jedini večji javni prostor; in ta prostor potrebujejo kmetje, da tam prodajajo drva.
Poročevalec šolskega odseka, mest. odb profesor Zupan, zagovarja konečno še odsekov predlog, naj se kupi Pakič-Jemčev prostor, poudarjajoč, da pri tem treba v prvi vrsti gledati, kaj najbolj ugaja šolarjem, da se pri tako važnem sklepu ne sme gledati na par krajcarjev. Sicer pa bi tudi tu ne bili troški tako nezmerni, in mestne občine dolžnost je vender, da skrbi tudi za zdravje šolarjev, ne samo za duševno izobrazbo.
Pri.glasovanji se sprejme Potočnikov predlog, naj se konečna določitev odloži.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu
Gradec, 23. julija. Gradenje železnice Celje-Šoštanj se bode v kratkem pričelo. Okrajno zastopstvo celjsko je postavilo odsek petorice, da uravna odkup zemljišč.
Petrograd, 23. julija. Uradno poročilo pravi, da se je ozimino in jaro žito dobro obneslo v Poljski.
London, 23. julija. V dčlenji zbornici naznanila je vlada, da se vžst o Mahdijevi smrti v Assuanu splošno veruje.
Bombay, 23. julija. Zaradi dalje trajajočih nemirov poslala je kitajska vlada čete v Ili-Kašgar.
New-York, 23. julija. General Grant je umrl.	___________
Telegrafično borzno poročilo
z dnž 24. julija.
gld.
Jednotni drž. dolg v bankovcih.................82 -70
>	*	»	» srebru....................83'45
Zlata renta.....................................108'jJ®
5°/„ avstr, renta.................................
Delnice narodne banke.................................—
Kreditne delnice...............................284‘60
London 10 lir sterling.........................124 • 90
20 frankovec................................... 9’89
Cekini c. kr...................................... °-89
100 drž. mark..................................61'35
Uradni glasnik
z dnč 24. julija.
Eks. ssemlj. dražbe: Na Vrhniki posestvo Jos. Mazija iz Kamenika (70 gld;) dn6 4. avgusta. — V Crnomlji posostvo Katre Valant,iz Belčega Vrha (150 gld.) dn6 21. avgusta; posestvo Jur. Žagarja iz Prodgrada (224 gld ) dnfe 21. avgusta; — posestvo Jan. Šuštariča iz Sela pri Otavici (728 gld.) dn6 21. avgusta; — posestvo Jos. Macelleta iz Malih Toplic (150 gld.) dn& 21. avgusta; — posest.o Jak. Pavlešiča iz Brezja (350 gld.) dn6 21. avgusta.—V Ljubljani posestva Pr. Ruperta na Studenci (810 in 1275 gld. 40 kr.) dne 8. avgusta. — V Rudolfovem posestvo Urše Kump iz Štal (455 gld.) dne 27. avgusta. — V Logatci posestvo Miho Brenčiča iz Rovt (4330 gld.) dn£ 20. avgusta. — V Ljubljani posestva Fr. Purkerta iz Dol. Sela (10j7 gld.) dn6 1. avgusta.
Sre6ke
7. dn6 22. julija. Praga:	35	45	3	46
Meteorologiono poročilo.
S D	Ča. opazovanja
d if	7. zjutraj
3 •f*	2. pop.
£	9. zvečer
"Stanje barometra v mm
Tempe-
ratura
741'08 738-44 737 88
15-7 23'G 18-6
Vetrovi
szpd. sl. s vzh. sr. bzv.
Nebo
Mo-krlna v mm
pr. ob. obl. sk. js.
000
Listnica uredništva.
Gosp.
  d. v Rudolfovem: Častiti gospod, oprosti to, da
Vašega dopisa kot odgovor na v „Slov. Narodu" št. 63 priobčen dopis iz Rudolfovega 19. julija ne objavimo, kajti bilo je in bode vedno naše načelo, ogibati se osebnostij, nam je stvar vse, oseba nič. Da se v onem dopisu v nebo povzdiguje neka oseba, katero je še pred kratkim nesramno z blatom ometaval „Slov. Narod", se ne smete čuditi, saj veste, da gospodje v „Narodni Tiskarni" nimajo posebno dobrega spomina, o doslednosti pri njih niti govora ni; promnogo imamo uže vzgledov. S kom pa se mogo združiti ti gospodje v dosego svojih namenov, pokazala glasna" dolenjska volitev.
vam jo „zlo-
Umrli so:
D n (5 22. julija. Josip Merzlikar, sin hiš. posestnika, 18 mes, Ilovica št. 3. driska. — Marija Kenk, mizarjeva hči, 10 minut, Trnovski pristan, št. 8, plučna tuberkuloza.
I) n e 23. julija. Urša Pelko, črevljarjeva vdova, 35 1., Poljanska cesta št. 17, plučna tuberkuloza.— Avgust Bobek, zasebni uradnik, 63 1 .,’ Florijanske ulice št. 16, plučna hiba.
Terno! Terno! Terno!
Proč z matematiko!
Mi imamo trdno prepričanje, da so potem matematičnega izračuna-nja ne morejo številko, ki imajo biti vlečeno, preračuniti uže naprej.
Naročili smo pri vseh matematikih in kričačih številke, toda ni-kedar dosegli kaj povoljnega, dokler nismo prosili svdta pri svetoznani mojstrinji sedanje dobe, milostivi gospe
Heleni de Csekefalvy, Košiče
(Ogerska), Glavna ulica št. 86, vsled kojega smo na
dobili.
31 15 66
12800 gl.
Line
s številkami 10 6 61
veliko terne po 960 gl.
Dunaj 20 10 53
1200 gl.
Hočete li srečni biti, potem se le obrnite do to velike mojstrinje, kor je lo ona poklicana, da vas vsled svojega neizmotljivega sv&ta reši revščine in bžde.
Giarotm Josip,	Pran	Hulbusz,
čolnar na Roki.	mesar v Budimpešti.
Josip Nittiche v Nussdorfu pri Dunaji.
Proti vpošiljatvi zneska 1 gld. 50 kr. in treh poštnih mark dopošljejo se številke.	(119)	5—1
=! Moje tak6 priljubljeno, ne prozorno, ampak istinito vsebinsko, povsodi kot izborno priznano
univerzalno glicerin-milo
priporočam vsakemu kol najnežnejo in zdravji kože ugajajoče umivalno milo. Isto odpravlja pri daljši porabi vse pege, kožne izpustke, preveliko kožino rudečico in podeljuje isti sploh največjo nežnost in čisto belino; komad stane 10 kr., 14 in 20 kr. — Neobhodno potrebno za umivanje otr6k. Samo pristno iz tovarne	(49)	12—10
H. P. Beyschlag-a v Avgspurku.
Jedina zaloga v Ljubljani pri K. Karingerji Mestni trg štev. 8.
asaiasaHPjasasasasasasasesiisasHsasasasas^
Tržaška
Trstu.
Tržaška komercijalna banka vsprejemlje denarne uloge v avstrijskih bankovcih in državnih papirjih, kakor tudi v zlatnikih po dvajset frankov in se zaveže, kapital in obresti nazaj plačati v isti novčni vrednosti.
Ista eskomptuje tudi menice in daje preddatve (posojila) na javne vrednostne papirje in blago v gori omenjeni novčni vrednosti.
Vse operacije izvršujejo se po pogojih, ki so časoma naznačeni v tržaških lokalnih listih.	(66)	36—10
Kleinmayr-jevi in Bambergovi knjigarni
se dobivajo:
Josipa Jurčiča
4 H) **! I
I. zvezek: Deseti brat. Cena 1 gld.
II. » Pripovedni spisi: Jurij Kozjak, Spomini na deda, Jesenska noč mej slovenskimi polharji, Spomini starega Slovenca. — Cena 70 kr.
III. zvezek: Pripovedni spisi: Domen, Jurij Kobila, Dva prijatelja, Vrban Smukova ženitev, Golida, Kozlovska sodba. — Cena 70 kr.
IV. zvezek: Pripovedni spisi: Tihotapec, Grad Rojinje, IClošterski Žolnir, Dva brata. — Cena 70 kr.
Jurčičevi zbrani spisi se dobivajo tudi v lične platnice vezani, vsak zvezek po 50 kr. več.
Kdor se želi po pošti naročiti, naj blagovoljno po nakaznici za poštnino pri vsakem zvezku 10 kr. priloži. (11) 28
Razno blago
za pletenje in tkanje
dr. Gustav Jaegra
normalno perilo, nogovice, žoki, plavarske hlače, znojni telovniki, rokavice,
jopiči za gospe
ki se nosijo vrh obleke itd., v velikem lzbiru in P° najnižjih oenah pri
G. J. Hamann-u
Mestni trg. (68) 13
V založništvu našem izišla je na svitlo knjiga:
Šaljivi Slovenec.
Zbirka najboljših kratkočasnlo iz vseh stanov.
Nabral
-i&.n.t©n. Brezovnik
učitelj.
12 pol v 8". Mehko vezana stane 60 kr. franko po pošti 65 kr.
Ij. v. Kleinajr & M.
knjigotržnioa v Ljubljani.
'E
0
01 o
.s
G>
■o
.S
G>
■H tiQ
" F*
. <0 rt
-O O.
% M
ca
š g
M
■g«
a
cS
>
o
M
(d
o
ti)
o
.O
.H
rt
O
®
ca
>
<v
03
<d
S
4
»d
o
co
>
o
03
O)
JO
rt
M
JS
zavarovalna družba za življenje v London«;
Poddružnica za 0g&s^°' Budimpešta s
Poddružnica za Avstrijsko: Dunaj Giselastrasse štev. 1
v lastni hiši
Fran Josipov trg
v lastni hiši
87
17 13* H!,*#010'' S39««a,‘’"
132*
7 70
129,55
Aktiva družbe..................................................frk.
Letni prejemek zavarovalnin in obrestij dn6 30. junija 1884 ...	„
Izplačila na zavarovalno in rentne pogodbo in kot tako nazaj kupljeno
itd. od početka družbenoga obstanka (1848) znašajo več nego	„
V poslednjih dvanajstih mesecih prometne dobo predložilo so jo
družbi za........................................... .	„
novih zavarovalnih pogodb, in je vsled tega skupna svota od po-
četka družbenega obstanka predloženih pogodb narasla na	„
Izkaze in vsa druga pojasnila podaje
generalno zastopništva v Ljubljani, Tržaška cesta št. 3, H-
T7"eul- ZescliHo- (7°) 10"4
Odgovorni urednik J. K aglii.
Tiskata in zalagata Ig. v. Kleinmayr A Fed. Bamberg v Ljubljani.