Glasilo jugoslovanske socialne demokracije. Naročnina za avslro-ogrske kraje za celo leto 10-40 K, za pol leta 5-20 K, za četrt leta 2 60 K, mesečno 90 vin.; za Nemčijo za celo leto 12 K, za pol leta 6 K, za četrt leta 3 K: za Ameriko za celo leto 14 K, za pol leta 7 K. Posamezna fttcvllka 10 v v Reklamacije io poštnine prosta. Nefranklrana pisma se ne spre jenajo. Rokopisi se ne vračajo, tnserati. Enostopna petit-vrstiea, (Širina 83 mm) ia enkrat 80 vin., večkrat po dogovoru. 12. štev. V Ljubljani, v sredo, dne 12. februarja 1908 Leto XI. NASLOVA: Za dopise in rokopise za list: Uredništvo «Rdečega Prapora», LJubljana. — Za denarne pošiljatve, naročila na list, reklamacije, inserate i. i. d.: Upravništve «Rdečega Prapora», LJnbljan», Jurčičev trg štev. 3/1. Poslanec Schuhmaier o militarizmu. V vojnem odseku avstrijske delegacije, kjer so socialisti letos prvič zastopani, je te dni govoril poslanec Schuhmaier. Dejal je: Razložitev našega načelnega stališča o militarizmu si pridržim za glavno sejo delegacije. Tukaj hočem le omeniti, da si stojita militarizem in socialna demokracija sovražno nasproti, le da se izraža sovraštvo na različen način. Militarizem in njegovi zastopniki se bojujejo zoper socialne demokrate osebno, socialna demokracija se pa ne bojuje zoper osebe, temveč zoper zistem. Socialna demokracija noče državi vzeti zmožnosti za obrambo, temveč zahteva višji način obrambe na ta način, da se izpremeni stoječo vojsko v ljudsko brambo. Socialna demokracija zahteva tudi, naj odločuje ljudsko zastopstvo o miru in o vojni. Militarizem v svoji sedanji obliki je volkodlak, ki sesa mozeg narodov; militarizem je glavni vzrok trajne vojne nevarnosti. Nam se ne ljubi, čakati na čas, ko bo izpolnjeno vse, za čemur stremimo. Za svojo dolžnost smatramo, korak za korakom uveljaviti ljudske potrebščine zoper militarizem. V primeri z veliki bremeni, ki jih militarizem nalaga narodom, je nujno potrebno, da se uresniči razne olajšave glede izpolnjevanja vojaške dolžnosti. Predvsem je nujno potrebna vpeljava dveletne vojaške službe. Tega že zato ni treba posebej utemeljevati, ker se je v parlamentu ponovno priznala, da se izdela nov brambovski zakon s samo dveletno vojaško službo in da je treba premagati le še ovire na Ogrskem. Ako bi imelo vojno ministrstvo le nekoliko veC dobre volje, bi moralo biti to vprašanje že davno rešeno. Tudi olajšave za orožne vaje so nujno potrebne. Rešiti se mora vprašanje odškodnin za družine rezervistov, ki so poklicani na vaje. Čudno je, da se smatra oboroženje meščanske garde in sablje za veterance za nujnejše, nego preskrbo rezer-vistovskih družin s kruhom. Poboljšanje vojaške dnine se ne sme smatrati tako, da se porabi za vojaško hrano pet vinarjev več. Hrano se lahko zboljša z notranjimi sredstvi, delegacija pa mora skrbeti za to, da se zviša dnino vojakov od 12 vsaj na 24 vinarjev. Vse, kar potrebuje vojak, se je podražilo, ampak dnina vojakov se ni nikdar zvišala. Vojaški kazenski z a k o n i k gori takorekoč za nohti vsem ljudem, najbolj morda pa vojni upravi. Neizogibno je tudi potrebno skrbeti za zdravniško varstvo vojakov. Po podatkih iz letopisa vojaških zdravnikov za leto 1908 se lahko konstatira, da leta 1907 ni le deset polkovnih zdravnikov drugega razreda in en polkovni zdravnik prvega razreda zapustil armado, ampak da je tudi osem višjih zdravnikov odložilo šaržo. Iz tega je razvidno, da zdravniki kar beže od vojske, kar je obžalovati. Posledica tega begunstva je pomanjkanje zdravnikov, vsled česar mora trpeti zdravniško varstvo vojakov. Kadar je čas nabora, se komandira celo vrsto zdravnikov tja, tako da ostanejo garnizije brez zdravnikov. Posamezen zdravnik mora tedaj delati službo pri dveh ali treh vojnih četah. Vojak, ki je navezan na vojaškega zdravnika, ne more in ne sme iti drugam; vsled pomanjkanja časa pri zdravniku pa nastanejo potem napačne diagnoze, ki so imele že za marsikaterega vojaka usodne posledice. Ob času manevrov, ko se zahteva od vojaka izvenredno velik napor, je pomanjkanje zdravnikov posebno občutno. Pri enem polku služi samo en zdravnik. Predpisane «marodevizite» ne more izvršiti, ker je polk raztresen in ker je sam preveč truden. Kako si predstavlja generalni štabni zdravnik Uriel, da naj zdravnik v takih razmerah vestno izvršuje svojo dolžnost? Čudno ni, da zdravniki beže. Glavni vzrok je v gospodarstvu, ki ga je vpeljal generalni zdravnik Uriel. Naj se ne trdi, da beže zdravniki zato, ker ne dobe «feldbinde» ali ker je avanziranje preslabo. Kajti, če bi bil to vzrok, da utekajo zdravniki od vojske, je vprašanje, zakaj da ne beže od deželne brambe? Znano je, da bi mnogo zdravnikov od vojske rado prišlo k deželni brambi, pa ne dobe dovoljenja od najvišjega generalnega zdravnika. Sedaj ne manjka pri vojski nič manj kakor 200 zdravnikov. Da trpi v teh razmerah tudi izobrazba zdravnikov, je umevno in zgodilo se je, da je bilo izmed 80 zdravnikov, ki so se oglasili za višjo izobrazbo, komandiranih samo 16. Vojni minister bi nam lahko povedal, kako se porabi tisti znesek iz vojnega proračuna, ki se ga ne izplača vojaškim zdravnikom, ker jih ni. Volilni boj na Goriškem. Naš prvi shod v Vrtojbi. Predpreteklo nedeljo se je vršil prvi soc.-dem. volilni shod na Goriškem. Velika dvorana v gostilni H. Batističa v Vrtojbi je bila natlačena. Shoda so se udeležili tudi «agrarci» s svojim voditeljem Mer m olj o na čelu. Predsednikom je bil izvoljen sodrug A r č o n. Poročal je sodrug M i-lost, ki je ostro napadel meščanske stranke radi nove deželnozborske volilne postave, ki je vnebo-vpijoča krivica bodisi v narodnem, kakor tudi v socialnem oziru. Slovenski meščanski poslanci so, PODLISTEK. I. S. Macher: Legenda o smrti Jožefa Rednika. (Iz knjige «Golgatha».) Jesen je žitja že njegovega, sinovi so iz doma vsi odšli in kakor ptički godni vsi so že si naredili svoja gnezdeča, se poženili. Mali rastejo, in srečni so. Marija tudi šla in v hišah biva svojih zdaj sinov, pomaga snebam v vsem izkušena v domačem delu in pri porodih. Tovarišica v igrah vnukom je, učiteljica prva žitja jim. On, Jožef, tudi proč odšel je zdaj iz Nazareta zapuščenega, preselil v beli se Jeruzalem, da posvečenim mestom, tempeljnu, prorokov grobom da bi bliže bil, pobožen mož je Jožef vedno bil, prinašal žrtve napovedane. Ker Bog mu sam v samoti je ostal, oklenil se Boga. A Jezusa je poleg njega v srcu hranil si, imel kakor najdražji ga zaklad, y njem živel je, bil radost, bil je vse, ponos njegovih osivelih let Ko je zvečer šel iz delavnice, na strehi gori odpočival si, podobe y duši so mu vstajale minulih časov; prejšnje svoje dni v spominih tihih zopet je živel. In videl Nazaret, svojo mladost, z Marijo tisto prvo srečanje, kak vitka je, oči povešajoč temne, k vodnjaku z vrčem stopala. Trenotke videl, ki je v njih spoznal, da raste hrepeneče nagnjenje v njem k tihi deklici. In videl dan, ko ji je rekel: bodi žena mi! In ona se je zaročila ž njim Dan videl je, ko z grozo mu oči, da je noseča, so zapazile, čeprav je ni poznal. Skrivaj tedaj ji odslovitve dati hotel list, kot zakon dovoljuje Mojzesov. Pa mogel nil Moža je v njem ponos ljubezen zmagala. In vprašal ni, čigavo dete je pod srcem ji in sama nikdar ni povedala. In videl noč je tam ob jaslicah, ko se brez strehe jim popotnikom rodilo dete. Velikanska pa na nebu zvezda je bila tedaj in prav nad hlevom rep povešala. Pastirji so pritekli tamkajšnji, pokleknili pred malim detetom, ki ga gotovo k velikim stvarem Gospod sveta namenil Najvišji. Kako je ljubil tisto detetce, ko ročke k njemu je iztezalo, radost igrala v čistih mu očeh. Bite oči so to Marijine, velika, tiha, rjava okenca v pravljične večnosti pokrajine. In videl muke bega tistega, ko pred Heroda jezo skrivala sta detece, preganjalcev besnost, puščave in zverine divje v njih in solnca žar, hlad ljudstva tujega, življenje tam v Egiptu žalostno. Vrnitev videl; dete raslo je. In sin je ljubši bil človekov mu od lastnih vseh. Cvetel v modrosti je, po volji bil Gospodu je Bogu odprl mu k slavi svoji ustnice. In videl dan, ko Jezus je odšel, držati niso se ga upali, Gospoda volja ga je klicala. In čul o njem je; duše množice so ustne svoje mu nastavljale. Gospod mu dal je slavo čudežev prorokovanja dar, resnico vso. In starec ni ga videl nikdar več, Usodo nosil brez mrmranja je in niti bal se ni, ker vedel je, da ta stvarem sveta je izgubljen, ki ga izbere v službo si Gospod... To vse je duša njega videla, ko zrl v svetlobo zvezd mu je pogled, nad mestom topla noč ležala je In mirno čakal starec konca je, naloga žitja je dovršena naloga slavna: njemu revežu iz Nazareta možu prostemu skupaj z italijanskimi sklenili volilno postavo, ki daje 140.000 Slovencem 14 mandatov 80.000 Italijanom 15 Voditelji slov. meščanskih strank, ki očitajo slov. socialistom narodno mlačnost, so pokazali, da jim je narodnost deveta briga, samo da so si zagotovili tudi s socialnimi krivicami v prihodnjem deželnem zboru premoč in nadvlado. Evo nekaj podatkov: 200 veleposestnikov ima 3 poslance 140.000 prebivalcev ima tudi 3 » Odnosno: 27.000 oseb, ki plačuje direktni davek, ima 11 poslancev, 113.000 prebivalcev ima pa samo 3 poslance. Pripomniti je treba tudi, da se tiste 3 poslance voli splošno, to se pravi, da imajo vsi veleposestniki, posestniki, trgovci i. t. d., ki so si že volili poslance, spet pravico voliti in majorizirati delavstvo v splošni kuriji. V splošni kuriji se pa za ves slov. del dežele voli skupaj tri poslance, tako da nazadnjaški elementi na kmetih številno majorizirajo naprednejše volilce v mestih in trgih. Socialisti se volitev udeleže v znamenju protesta proti tej inlamni volilni postavi, ki podaljša slovenskemu življu na Goriškem narodno tlačanstvo, delavcem pa socialno-politično tlačanstvo. Sodr. Milost ljuto napada klerikalce, ki so prej bili v deželnem zboru za to volilno postavo, potem so bili proti njej; slednjič so se pa na Dunaju kot drž. posl. spet potegnili pri vladi, da se jo je dalo v višjo sankcijo. Slednjič je sodr. Milost še ostro prijel liberalce in klerikalce za nesramen način, ki ga rabijo v volilnem boju. Obrekovanje, blatenje oseb, pretepanje i. t. d., to je orožje mešč. strank v volilnem boju. Mi soc. se moramo zavzeti za dostojen politični boj, kjer naj se agitira z argumenti, ne pa s pestmi ali psovkami. Potem je sodr. Milost prijel «agrarce», kateri so začeli nekoliko ugovarjati. Rekel je, da nima ta nova stranka nobenega jasnega cilja, da ima zmešane pojme in da je bivstveno čisto podobna klerikalcem in liberalcem. Oglasil se je nato za besedo voditelj agrarcev gospod Mermolja ter trdil, da je nova agrarna stranka edina zastopnica Slovencev na Goriškem, ker so ti v večini kmetovalci. Kakor so si delavci pomagali z organizacijo, tako hočemo mi, da se kmetje organizirajo in s tem pomagajo. Delavci naj se združujejo zase, kmetje se hočejo tudi organizirati in tako se emancipirati meščanskih strank. Kmetje naj volijo kmečke kandidate. (Agrarci odobravajo.) Sod. Milost zavrne Mermoljeve trditve o kmečki nadvladi. Delavci so vsi oni, ki delajo, torej tudi kmetje. Sama kmečka stranka pa ne more zastopati vseobčne koristi ljudstva. Ge se danes upiramo nadvladi enega razreda o človeški družbi, tako in še več se bodemo uprli nadvladi enega stanu. Pozdravljamo z veseljem kmečko organizacijo, toda ne političnega nastopa s stanovskim programom. Ge hoče nova organizacija biti politična, se mora izreči ali za ali proti preureditvi človeške družbe. Razmere, ki jih vstvarja kapitalizem, so krive, da se ljudem slabo godi. Ce se agrarci izrečejo za socializem, potem smo skupaj, če pa ne, potem so čisto navadna meščanska stranka z novim imenom. (Odobravanje.) Mermolja pravi, da se njih stranka ni še pečala s tako svetovnimi vprašanji. Soc.-dem. kandidature so bile nato sprejete med burnim odobravanjem. Politični odsevi. Civilna lista (t. j. znesek za cesarski dvor) je v letošnjem proračunu za dva miliona kron zvišana. A že od leta 1904 se je izplačevalo višji znesek na podlagi naredbe po § 14. Leta 1903 menda tedanji finančni minister B6hm-Bawerk ni privolil v to, prihodnjega leta je pa vlada izplačala zvišano svoto ne le za leto 1904, ampak tudi za 1903. V parlamentu je pričakovati resne boje zaradi tega. Zaradi žaljenja boga je bil konfisciran — klerikalni list «Mahrisch-schlesische Post» dne 31. januarja. Krščansko-socialni poslanec Walcher je v proračunskem odseku dejal, da ni bil navdušen za znižanje sladkornega davka, vsled katerega izgubi država 20 milionov dohodkov (kar še res ni!) Sicer pa stvar še ni končana; saj se še ne ve, kaj poreče gospodarska zbornica k paragrafu 2. — Sodrug dr. Ellenbogen ga je takoj prijel: »A, to je zanimivo! Torej izvemo kaj, kakšne namene imajo gospodje s § 2. Le pripovedujte!» Krščanski socialec F u c h s je pa izpoznal, da se je njegov kolega Walcher že zablebetal, pa ga je hitro prijel za roko in je dejal: «No, no, je že dobro. Nič ne govorite o tem!» Torej spletkarijo kršč. socialci pri članih gosposke zbornice, da bi še preprečili znižanje sladkornega davka! V legitimacijskem odseka se je v torek pokazalo, da je vladna večina izgubila vse pomisleke glede politične dostojnosti. Vladne stranke hočejo preprečiti resno preiskavo volilnih sleparij, ki so se godile na Gališkem. Odsek je zahteval od nekaterih sodnij na Gališkem različne spise, ki se tičejo volitev. Teh spisov ni dobil, nasprotno pa zahtevajo sodišča, naj bi jim odsek poslal voliine akte za preiskavo! Poslanec dr. Diamand je ogorčen protestiral zoper tako zahtevo. Po dolgi debati je bil sprejet predlog, da se zahteva od sodišč, naj pošljejo dotične spise na osem dni, v volilne akte pa lahko vpogledajo v odseku. Slovenski poslanec Rybai' je v legitimacijskem odseku podpiral Schiilingerjev predlog, da naj se gališkim sodnijam kar pošlje spise, ki bi jih rade imele. Ge bi tam sedel policist, bi tudi tako govoril. Poslanec sodrug Seitz je v proračunskem odseku predlagal, naj se črta svoto za «dispozicij-ski fond» (iz katerega podpira vlada časopise, ki so ji prijazni), ali pa da naj vlada poroča o gospodarstvu z dispozicijskim fondom in naj pove, kateri časopisi dobivajo iz njega podpore in koliko. Večina je seveda odklonila ta predlog. Že ve, zakaj. Cenejšo sol so zahtevali vsi govorniki v proračunskem odseku. Finančni minister se je branil, znižati cene soli. V poljedelskem odseku je bila v torek dolga debata zaradi socialističnih predlogov o draginji. Poslanca Resel in Winarsky sta izvrstno zagovarjala predloge, toda agrarna večina je odklonila vse razven onega dela, ki zahteva, da nadzorujejo obrtne oblasti in državna pravdništva maksimalne tarife za živila. Sprejet je bil še predlog zoper kartele za prodajo mesa. Sodrug Resel je oglasil svoje predloge ket p r e d 1 o g manjšine. Poljedelski minister Ebenhoch je v odseku dejal, da nikdar ne bo dovolil uvoza inozemskega mesa, tudi zanesljivo zdravega ne, češ, da potrebujejo agrarci visoke cene. Seveda so mu agrarci živo pritrjevali! Agrarni poslanec Zazvorka je dejal v odseku, da ga nič ne bi bilo sram, vpeljati množico kulijev s Kitajskega, ki bi delali za nizko ceno, da bi s tem olajšal položaj posestnikov zoper zahteve delavcev. Organizacija novega ministrstva je za vlado že sklenjena stvar in ker so meščanske stranke vladi brezpogojno uslužne, je precej gotovo, da se ustanovi Gefimannovo ministrstvo res na ta način, kakor razglaša baron Beck. Le to je še vprašanje, če bo parlament zadovoljen, da se izvrši ustanovitev deloma potom zakona, deloma pa potom naredbe. Važno je, da novo ministrstvo ne bo obsegalo socialno-političnih zadev. Imenovalo se bo «ministrstvo za javna dela in obrtno produkcijo». Pri volitvi volilnih mož za gališki deželni zbor je v Buczaczu neki žandar zabodel kmeta Marka Kalonzca z bajonetom, vsled Cesarje ranjenec v kratkih minutah umrl. Kandidat žlahte v tem okraju je grof Henrik Badeni. V srbski skupščini je vodja mladoklerikalne stranke Stojanovič protestiral zoper to, da se dovoli prestolonasledniku v proračunu apanažo. Govornik je tudi kritiziral brutalnost policije in je navedel za primer, da je neki pristaš vlade dne 27. januarja ustrelil opozicionalca, ki ni hotel pristopiti vladni stranki. Morilec je še vedno prost. Srbski prestolonaslednik je pisal z ozirom na dogodke v skupščini predsedniku Jovanoviču pismo, da odklanja za letos apanažo, oziraje sc na položaj v deželi. Iz Maroka je javil admiral P h i 1 i b e 11, da so maročanske čete napadle tabor v El Meki. — Ustaši so imeli tri topove. Francoske čete so preganjale ustaše do Setata, ki je baje razdejan. Trije Francozi so padli, 14 je ranjenih. Med parobrodarskimi družbami, ki vozijo v Ameriko, je dosežena sprava, vsled katere se zopet zvišajo cene za potovanje čez ocean. V angleškem parlamentu se je več kakor 130 liberalnih poslancev zavezalo, da bodo glasovali za Bog dal proroka je mladost v roke morda največjega od Mojzesa Že bliža čas noči se Velike, odeva se vse mesto praznično, iz krajev vseh prišli so romarji Gospodov sveti tempelj obiskat. Ob zori v delavnico Ježefa s korakom težkim stopi že vojak in reče te besede Jožefu: «Pilat iz Ponta, ki je poglavar Judeji, pravi mož hebrejskiti: Tri križe teši trdega lesa oddaj jih jutri; dva na Golgato, a tretji mi v palačo pelji sam dobiš plačilo tam zasluženo.» Izteše križe trdega lesa in na morišče gori pošlje dva, za tretji vzame osla močnega, priveže ga na hrbet žilavi, pobravši s pota vejo palmovo živin če žene k mestu sodnemu odda tam križ, zaslužek prejme svoj. O hudodelcih čul je v naglici da dva pocestna sta razbojnika, a tretji da cesarju se uprl, da hotel biti kralj je judovski. In v petek Jožef gre na Golgoto, da križe vidi, delo svojih rok. Gre skozi ljudstvo. Duša starčkova nemirna je. A sam ne ve zakaj. Po noči sanje so ga plAšile, ves dan kakor mora ga teži . . . Gredč posluša pogovore o treh zločincih, ki telesa jim se bela že od daleč vidijo. Morilcev smrti ljud se veseli in ki se kralja zval, upornika. Da, ta je več zagrešil od obeh, ker iz Boga se on je norčeval, češ, da je božji sin. In Mojzesa je sramotil. Sobot ne praznoval, postil se ni. Zavrgel zakone. In Salomonov hram postaviti v treh hotel dneh. Tako vsi govorč. Na nebu kakor bi narisani s telesi križi.. . Doli množica. Pogleda bolje. V grozi se pogled razširjeni upre na srednji križ So sanje to: Okoli ljudstva krik: Oj zdrav nam nazareški Jezus ti! Oj zdrav nam bodi kralj ti judovski! Ti božji sin! Ti norčevalec ti! Za hip oči odpro se Jezusu, v daljavo nezavestno gledajo. Ustavi starček se, v te zre oči. .. Stoje tam svečeniki zakona in čuje: Glejte, senca smrti že na veke pada norčevalčeve. Beži že iz šatora up njegov. Trdnost je večja hiša pajkove od upa mu. Enaka prahu je njega veljava, blata kupom je njega povišanje. Potomci se nad njega dnem zgroze. Strah pride v njih, ki pričujoči so, Kak6r mrlič on iz spominov pojde. Vrč razbit so iz telesa mu napravili. Odhaja Jožef. In po poti vse se trga, trese, lomi v duši mu, kakor palača krasna tam bi se podirala. Zastoka duša mu. Za hipec molk. Potem pa kakor spet tramovi težki v njo bi padali : Sin božji! Norčevalec ta! Sobot častil ni! Mojzesa grdil! Ni postil se! Zavrgel zakon ves. Hram Salomonov je postaviti v treh hotel dneh. In duša starčkova zastoka spet. Zdaj doma. Leže pred njim ostružki, treske, iverje od križa onega. Omahne k tlom in glavo starček nanje položi. Umolkne vse v notranjosti. Vse proč, polomljeno, podrto, mrtvo vse, tramovje težko na tramovju le« In vsi molče. S stopinjo tiho tja, prihaja Angelj Smrti. znižanje vojaških izdatkov. Na Angleškem! Naši liberalci pa pravijo, da so žrtve za militarizem potrebne. Dogodki na Portugalskem. Nova vlada je res začela z drugo taktiko, kakor jc veljala v časih Francota. Kralj M a-nuel je v nekem dekretu izrazil željo, da naj se izroči kraljevskemu dvoru samo tiste svote, ki jih je dovolil parlament. Kakor znano, je Franco prav s tem največ razburil duhove, da je rajnemu kralju izplačeval «predujme», ki jih je iztlačil iz ljudstva, brez kakršnegakoli dovoljenja. — V Madridu so iz Lisabona prihajajoči potniki pripovedovali, da so bili v zaroti visoki aristokratje, ki so prisegli, da ubijejo Francota, a ko se jim to ni posrečilo, so streljali na kralja in na prestolonaslednika. Vsi politični jetniki, vštevši one tri, ki so bili osumljeni zaradi atentata, so izpuščeni na svobodo. Izpuščeni republikanski poslanci pripovedujejo, da niso vedeli nič o atentatu, ker so bili popolnoma ločeni od zunanjega sveta. V nedeljo ponoči so le slišali nemir, ki je nastal vsled gibanja vojaških čet, pa so mislili, da je ustaja. Kralj K ar los je bil pri raznih francoskih in amerikanskih družbah zavarovan na 1,875.000 mark, ki jih namerava kraljica baje izročiti revežem. Franco je s svojo družino odpotoval v Pariz in se baje ne vrne na Portugalsko. Kralj je razveljavil dva dekreta, s katerima je bila omejena tiskovna svoboda in brezmejno razširjena pravica preiskovalnega sodnika. Francova vlada je bila nastavila po mestih namesto občinskih zastopovod vlade odvisne upravne komisije. V Lisabonu je sedaj ta komisija odstopila in pričakuje se, da se zgodi to po vseh mestih. Razpiše se povsod občinske volitve. Oficielno se priznava, da ena izmed oseb, ki so jih ubili policisti po atentatu, ni bila v nikakršni zvezi z napadom. V Oportu so revolucionarji naskočili policijo in municipalno gardo ter so na mestni hiši razobesili republikansko zastavo. V soboto je bil pogreb umorjenega kralja in prestolonaslednika. Po ulicah je pihal leden veter. Od zgodnjega jutra so peli zvonovi po vseh cerkvah. Po vseh ulicah je bilo polno ljudstva, le na mestu umora ne. Portugalci so namreč zelo praznoverni. Na omenjenem prostoru je bil oddelek konjenikov. Ob 11. dopoldne je duhovništvo vzdignilo krste. Kralj Manuel in kraljici Maria Pia in Amalija so sledili z gorečimi svečami v rokah do izhoda kapele. Ko se se sprevod začel pomikali, se je kraljevska družina vrnila v palačo. Bivšega poslanca Viconte Coello de Ama-rala so na meji pri Badajozu prijeli, češ, da je na sumu, da se je udeležil umora kralja in prestolonaslednika. Mizarji, pozor I Vsakdo, ki namerava zapustiti prostor ali delavnico, da si poišče v kaki drugi delavnici dela, sploh vsak mizar ali delavec pri strojih, ki išče dela, naj se oglasi poprej v društvenem lokalu na Rimski cesti št. 19. Nihče ne išči dela v nobeni delavnici, preden se v društvu ne informira o položaju! Domače stvari. Klerikalni kandidatje na Kranjskem so po poročilu graških listov; V okraju Radovljica-Kranj-ska gora Josip Pogačnik; Kranj-Tržič-Škofja Loka župan J. Zabret; ljubljanska okolica dr. bušteršič in Fran Povše; Kamnik-Brdo dr. Krek; Postojna-Logatec-Lož dr. Žitnik in Fran Drobnič; Trebnje-Žužemberk-Višnja Gora dr. Evgen Lampč, župan Vehovec in Fr. Košak; Novo Mesto-Krško Jos. Dular; Črnomelj-Metlika Fr. Šuklje; Velike Lešče-Ribnica-Kočevje Fr. Jaklič in župan Bartol. Razven tega kandidira v okraju Kranj-Škofja Loka Fr. Demšar in v okraju Idrija-Vipava 1. Lavrenčič. — V Idriji (mesto) kandidirajo dekana Ar ko t a, za gorenjske trge in mesta «podpirajo» glavarja Detel a, v Kranju Pavšlerja, v Loki Hafnerja, za Po-stojno-Vrhniko-Lož pa Josipa Verbiča. Najnovejše vesti. Dunaj, 11. svečana. Novo ministrstvo se bo imenovalo samo «ministrsyo za javna dela». Sicer bo sestavljeno, kakor smo že poročali. Budimpešta, 11. svečana. Pri ministrskem predsedniku Wekerlu je bila konferenca zaradi zvišanja častniških plač. Predsednik delegacije Bara bas žuga z demisijo, če se spravi to vprašanje na dnevni red v ogrski delegaciji. Donaj, 11. svečana. Zaradi trgovinskega ugovora med Avstro-Ogrsko in Srbijo je dosežen sporazum glede veterinarno-policijske kontrole. Danes bo menda ugovor dogotovljen. Belgrad, 11. svečana. Prestolonaslednik je pre» klical pismo, ki ga je pisal predsedniku skupščine in je izjavil, da bo apanažo sprejel ali odklonil, kakor sklene skupščina. Pariz, 11. svečana. Poslanec J a u r e s je Včeraj interpeliral zaradi dogodkov v Maroku in je mi- nistru Pichonu očital, da je pred osmimi dnevi slepil zbornico, rekoč, da ne ve ničesar o prošnji sultanov za intervencijo Nemčijo, kajti danes mora minister sam priznati, da sta oba sultana prosila Nemčijo, naj posreduje in minister je vedel za to. Lisabon, 10. svečana. V vojski in mornarici vre. Več podčastnikov so zaprli zaradi upora. V vojašnici 16. pešpelka so imeli vojaki po atentatu pravo bitko med seboj. Peterbnrfl,'10. svečana. Policija je odkrila ni-hilistično zaroto zoper carja in njegovo družino. Na postelji prestolonaslednika je carica našla pismeno smrtno obsodbo revolucionarjev. V palači so našli 17 bomb, ki so bile z električno žico spojene. Shodi. Ljubljana. V nedeljo, 9. t. m., je bil v «Mestnem Domu» prvi volilni shod socialne demokracije za deželnozborske volitve. Udeležba je bila dobra, čeprav ne taka, kakršne je socialno - demokratična stranka vajena na svojih shodih. To se nam z ozirom na deželni volilni red, ki izključuje skoraj vse delavstvo od volilne pravice, ne zdi čudno, vendar pa priporočamo ljubljanskim sodrugom za prihodnje shode živahnejšo agitacijo, kajti te shode mora delavstvo smatrati za več kakor navadne volilne pogovore. Oni pomenijo v prvi vrsti demon-stracijeza splošno in enako volilnopra-vico, opomin bodočemu deželnemu zboru in strankam, ki bodo vnjem odločevale, da nimajo sprejemati vladnihdiktatov, ampak da imajo tudi proti vladi zastopati ljudsko voljo in z vso odločnosjo voditi boj za splošno in enako yolilno pravico. Liberalci in klerikalci morajo izprevideti, da se v boju za splošno in enako volilno pravico, če ga vodijo resno in odločno, lahko naslanjajo in zanašajo na delavsko ljudstvo, da pa najde vse delavstvo združeno proti sebi, kdor iz sebičnih namenov zataji ali izda to pravico. To morejo pokazati naši shodi tako jasno, da pozneje ne bo nobena stranka imela izgovora. Volilna pravica za kranjski deželni zbor ne sme postati predmet kup-čevanja za naklonjenost vlade. To mora proletarijat povedati prizadetim strankam. Shod, katerega se je udeležilo nekaj nad 300 zborovalcev, je otvoril sodrug Bar ti v imenu okrajnega odbora. Za predsednika je bil izvoljen sodr. Bartl, za zapisnikarja sodr. Vičič. Predsednik je označil namen shoda in je dal takoj besedo poročevalcu sodrugu E. Kristanu. Govornik je omenil položaj, ki je nastal vsled trajne nedelavnosti deželnega zbora in pasivnosti vlade in je naglašal škodo, ki jo vsled tega trpi dežela in prebivalstvo. Izvajal je, da se ta položaj ne more iz-premeniti, če se ne predrugači sestava deželnega zbora. Izkušnja bi bila morala že poučiti prizadete faktorje, da ne smejo upati na zboljšanje, dokler se bo volilo deželni zbor na podlagi sedanje volilne pravice. Obstrukcija je doslej prehajala iz klerikalnega tabora v liberalni, a ves čas je bila obstrukcija karakteristikon deželnega zbora. Odtod sledi, da je neobhodno potrebno, vpeljati nov element v deželni parlament in povečati moralno odgovornost poslancev, kar je mogoče le na podlagi druge volilne pravice, ki pa ne sme biti taka, da le mehanično zagotovi večino eni stranki s priveskom kake četrte kurije, ampak mora končno res ustvariti volilno pravico ljudstva. Rrivičnost sedanjega volilnega reda se jasno kaže v Ljubljani, kjer približno polovica državnozborskih volilcev nima volilne pravice za deželni zbor. Ponekod po deželi je to razmerje še bolj kričeče, zlasti tam, kjer je kaj industrije. Stališča strank, da vlada ne dovoli splošne in enake volilne pravice za deželne zbore, se na noben način ne more odobriti. Ce smo res v ustavni državi, tedaj se mora vlada smatrati za izvrševalni organ zakonodajnih zastopov in ima respektirati voljo večine, ki se je jeseni leta 1905. že vsak dvom izključevaje izrazila v zmislu splošne in enake volilne pravice. Govornik je kritiziral namen takozvane splošne kurije, s katero se hoče vpeljati na korist klerikalne stranke pluralni volilni zistem in delavstvu vzeti možnost, da bi dobilo svoje lastne zastopnike in dokazuje, da ima delavstvo v deželnem zboru prav tako važne interese, kakor drugi sloji. Zato mora socialna demokracija porabiti sedanje volitve kot agitacijo za splošno, enako, tajno, direktno volilno pravico. Vsak glas, ki bo oddan za so-cialno-demokratične kandidate, je demonstracija za splošno, enako volilno pravico. Zaradi tega je dolžnost socialnih demokratov, udeležiti se volitev tudi tam, kjer je zmaga izključena. Zbrati mora vse svoje glasove, zato da ž njimi stori kolikor le more za splošno in enako volilno pravico. Govoru je sledilo živahno odobravanje. Ker se ni nihče več oglasil za besedo, je predsednik zaključil shod. Brežice na Štajerskem. (Benkovičevame-toda.) Pretečenega tedna je železniški mojster sodrug Rottmann pri okrajnem glavarstvu naznanil ljudski shod za nedeljo popoldne v «Narodnem Domu». O tem shodu je vedel klerikalni državno-zborski poslanec dr. Benkovič, tisti, ki se je v Trstu, ko je še zahajal v «Delavski Dom» in na Ferrije v a predavanja, rotil, da nikoli ne more postati klerikalec. Vedel je za ta shod, a ker je menda mislil, da je sodrug Rottmann tak klerikalec kakor on, je bil zelo vesel. Zvezal se je z glasa* vitim Milavcem, med železničarji dobro znanim višjim sprevodnikom v pokoju, da bi ta prišel iz Ljubljane agitirat za obskurno «Prometno Zvezo», in je mislil na ta način vjeti brežiške železničarje na klerikalne limanice. Naenkrat je izvedel, da sodrug Rottmann ni Milavčev trabant, da torej sklicani shod ne bo klerikalen sejm. Hitro jo je na to dr. Benkovič ubral na okrajno glavarstvo m tam je brez dovoljenja sodruga Rott-manna podpisal naznanilo, katero je bil vložil sodrug Rottmann. Na ta način je dobil od okrajnega glavarstva potrdilo, da je vzelo od njega naznanjeni shod na znanje. Opomniti moramo na to dvoje. Prvič se kvalificira Benko-vičevo ravnanje kot skrajno nelojalno in če bi imela obveljati ta praksa, ne bi bil noben sklicatelj shoda več varen, da mu ga za njegovim hrbtom ne prevzame nasprotnik. Nihče ne bi bil mogel braniti drju. Benkoviču, sklicati svojega lastnega shoda. Ampak da si na tak zahrbten način prilasti shod, ki ga je sklical drugi, je predrznost, ki obseva lojalnost Benkovičeve politike s čudno lučjo. Drugič nam je pa neumevno, kako je moglo okrajno glavarstvo v Brežicah dovoliti tako manipulacijo ! Ce sem jaz naznanil shod, se nima brez mojega dovoljenja nihče več vtikati vanj. Kako je moglo okrajno glavarstvo brezRottmannovega dovoljenja, ki je bil pravi sklicatelj, sprejeti Benkoviča kot sosklicatelja? Če seje smatralo Benko-vičev doktorat ali pa njegovo državno poslanstvo za zadostno legitimacijo, tedaj mu uljudno priporočamo za bodoče več previdnosti, sicer pridemo v razmere, da neklerikalna stranka sploh ne bo več varna svojih zakonskih pravic. Ko je Benkovič s tem, nedvomno nelojalnim ravnanjem dosegel «dekret» okrajnega glavarstva, je naročil vabila «na shod Kmečke zveze!» in je rotil kmete, naj pridejo, ker — nameravajo socialni demokratje razbiti shod! Ne vemo, če se da tako ravnanje krstiti drugače, kakor z nesramnostjo! Zahrbtno prevzame sklicateljstvo socialno demokratičnega shoda in potem kriči, da ga hočejo socialni demokratje razbiti! Svojega namena pač ni dosegel. Milavec seje sicer pripeljal iz Ljubljane, tudi veleposestnik Mlakar je bil navzoč, ampak tistih klerikalnih množic, ki jih je Benkovič pričakoval, le ni bilo. Toda mož je korajžen. Ko je bila ura tri, skoči na stol in — začne otvarjati shod in kar napovedovati, da je Milavec oglašen za govornika. Te samolastnosti pa le niso socialni demokratje mirno vtaknili v žep. Kmalu se je moral Benkovič prepričati, da se je močno urezal. Socialisti so protestirali, da hoče dajati besedo, še preden je izvoljeno predsedništvo in ne da bi pravi sklicatelj sodr. Rottmann sploh prišel do besede. Benkovič je mahal s svojim «dekretom» po zraku in je mislil, da s tem užene vse v kozji rog. Toda najprej se je zmotil v tem. Nekoliko se je ljudstvo pomirilo šele tedaj, ko je hotel dati voliti predsedništvo. Predlagalo se je za predsednika s socialno - demokratične strani Rottmanna, s klerikalne pa Mlakarja. Čeprav je bil Rottmann prvi predlagan, je vendar Benkovič hotel dati najprej Mlakarja na glasovanje. Seveda se tega ni pripustilo. Benkoviču je bilo vroče. Dal je Rottmanna na glasovanje, a čeprav je slepec videl, da je zanj glasovala večina, je Benkovič naštel samo 25 rok. Umevno je, da je to razkačilo ljudj; nekateri so-drugi so stopili na stole, da bi kontrolirali to štetje, a Benkovič je ostal pri svojih 25. Za Mlakarja je pa kar v hipu naštel 60 rok in je hotel razglasiti njega za predsednika. Tega terorizma večina seveda ni trpela in ni dovolila, da bi neizvoljeni predsednik vodil zborovanje. Tudi je ljudstvo, ki je vedelo, da je sodrug Rottmann sklicatelj, hotelo slišati njega in izvedeti, zakaj Benkovič preprečuje otvoritev shoda po pravem sklicatelju. Mlakar ni mogel priti do besede. Benkovič je bil že tako nervozen, da je par svojih pristašev vpraševal, «če nimajo nič krvi v žilah P» Tudi to ščuvanje ni nič zaleglo. Nemir je trajal dalje in bilo je očitno, da se na ta način sploh ne bo zborovalo, čela ura je že tako pretekla. Tedaj je sodrug Kristan predlagal sledeče: Ker je sodrug Rottmann sklical shod v «Narodni Dom», a v gostilniških prostorih ni mogoče zborovati, odidejo socialni demokratje v dvorano v prvem nadstropju in bodo tam zborovali, toda dr. Benkovič mora poskrbeti, da bo dvorana na razpolago. To se je končno zgodilo in socialni demokratje so odšli v prvo nadstropje, Sedaj je bilo jasno, kako lepo je Benkovič štel. Nas je bilo 85, kar se je takoj po otvoritvi shoda po sodrugu Rottmannu, ki je bil izvoljen za predsednika, seštelo, dočim jih ni ostalo v gostilni niti 50. Omenjamo, da je sodrug Čobal opozoril Benkoviča na to, ki pa ni znal reči nič druzega, kakor «da so ljudje odšli po sili». Kakor da bi jih kdo mogel siliti. Mi smo potem povsem mirno zborovali. Sodrug Etbin Kristan je poročal o državnem zboru, sodrug Kopač pa o železničarski organizaciji in oba sta prav temeljito posvetila klerikalcem. Navzoči delavci in kmetje so zelo pazno poslušali in so glasno pritrjevali prepričevalnim besedam govornikov. Končno je sodrug Čobal povedal, da je spodnji shod zelo klavern in je navedel nekoliko primerov, kako farbajo kmete. Naši zaupniki, ki so ostali doli, so nam potem poročali, da so klerikalci klatili naravnost neverjetne budalosti. Se- veda so skušali kmetom dokazati, da je treba meje še bolj zapreti, modri Milavec je pa lovil železničarje, katerih ni bilo. Čeprav niso že vedeli, kaj govoriti, so vendar raztezali shod, ker so se bali, da bi sicer še njih peščica odšla na naše zborovanje. Mi smo po govoru sodruga Cobala, ki je toplo priporočal socialistično časopisje, mirno zaključili shod in udeleženci so potem korporativno zapustili zborovališče. Morda se je Benkovič vendar prepričal, da s takimi zvijačami ne ujame zavednih ljudi. Dopisi. Trst. «Edinost» je pred kratkim ljuto napadala italijanski narod in «kalabreže» povodom umorov kočijažev. Sedaj se je pa izvedelo, da je ubijalec kočijažev — Slovenec! «Slovenski narod» ni nič kriv na tem, ampak škribarji pri «Edinosti» bi morali sedaj, če bi hoteli biti dosledni, same sebe pretepsti zato, ker so — Slovenci. Zadnja notica v «Rd. Praporju», da vlada v «Narodnem Domu» konsternacija, je zelo zbodla gospode pri «Edinosti». Včeraj je prinesla cel članek, kjer taji vse; ampak boji se povedati, da je poslanec Gor j up postal klerikalec. Poroča tudi, da se društvo «Narodni Dom» ni razpustilo, zato ker se misli še — zidati. Proiit nekaterih vlagateljev denarja, ki dobe lepe obresti, imenuje «Edinost» «narodno delo». Mi zagotovimo «Edinost», da bodo za dobiček vložili denar za zidanje «Narodnih Domov» tudi — kitajski kapitalisti. Denar, ki nese lepe obresti, ni narodnjaški. To bi se lahko tudi pri «Edinosti» naučili. Iz stranke. Okrajna konferenca brežiško-laškega volilnega okraja se je vršila v nedeljo, dne 26. prosinca na Zidanem mostu v gostilni gospoda 1. Moserja z dnevnim redom: 1. Poročilo. 2. Organizacija in taktika. 3. Časopisje. 4. Razno. Navzočih je bilo 26 delegatov iz celega volilnega okraja. Za predsednika je bil izvoljen sodrug Pondelakiz Vidma, za zapisnikarja pa sodrug Pohar iz Zidanega mosta. Sodrug Sitar je poročal k prvi točki o vsem političnem gibanju med volitvijo in o delovanju socialno-demokratičnih poslancev v državnem zboru. Debate so se udeležili sodrug C o b a 1, P o n-delakin Pohar, nakar se je soglasno sprejelo sledečo rezolucijo: Danes, dne 26. prosinca v gostilni gospoda I. Moserja na Zidanem mestu zborujoči zaupniki brežiško-laškega volilnega okraja vzamejo poročilo na znanje, obsojajo delovanje poslanca Benkoviča zlasti radi tega, ker je glasoval proti predlogu Renner-Schrammel ter izražajo zahvalo socialistični zvezi za njen energični nastop. Ob drugi točki je poročal sodrug C ob al o važnosti politične organizacije; narisal je ves načrt organizacije ter predlagal, da naj se ustanovijo krajevne organizacije v brežiški okolici, v Rajhen-burgu, v Zidanem mostu, ki so v trajni zvezi z volilno okrajno organizacijo v Trbovljah. Sodrugom zaupnikom se nalaga, izvršiti hišne in cestne organizacije, pri vsakem pristašu pobirati strankin davek ter sklicevali v okraju politične in agitato-rične shode. Predlog je bil soglasno sprejet. K tretji točki sta govorila sodrug Sitar in C o b a 1 o strankinem tisku in o važnosti časopisa. Narisala sta v daljnem govoru hinavščino in sle-parstvo nasprotnih listov ter sta končno stavila predlog, s katerim se nalaga zaupnikom, nabirati naročnike za «Rdeči Prapor» in širiti strankine brošure, ter imajo mesečno obračunati z upravo lista. Z navdušenim končnim nagovorom je bila konferenca zaključena. Izjava. Tisti, ki laže o meni v „Slovencn" z dne 8. februarja 1.1. (v idrijskih novicah), Jo čisto navaden katoliški laž-njiveo- V IDRIJI, 9. februarja 1908. Anton Kristan. Zahtevajte po vseh gostilnah, kavarnah in brivnicah jgflV JJ NOTO! Novo! „Kdo uničuje proizvajanje v malem?" Tako je naslov lepi brošuri, ki je pravkar izšla v založbi «Na-prejal» v Idriji kot V. zvezek knjižnice „Napreja!«'. „Kdo uničuje proizvajanje v malem?" je napisal znani socialistični pisatelj K. Kautskv kot 1. del Erfurtskega programa. — Kdor hoče temeljito poznati socialno demokracijo, mora brati Erfurtski program. „Kdo uničuje proizvajanje v malem?" stane 30 vinarjev. Naroča se pri upravi lista «Rdeči Prapor» in «Naprej!», kakor tudi v vseh knjigarnah. Čitajte in širite sledeče knjige in brošure: H. Kirchsteiger: „Pod spovednim pečatom". I. del velja 2 kroni 60 vinarjev. II. del velja 2 kroni. A. Kristan: = „Socializem". == Gena 20 vinarjev. A. Kristan: „Socialna demokracija in kmetiško ljudstvo". Gena 10 vinarjev. K. Marx in Friderik Engels: „Komunistični manifest". Cena 40 vinarjev. Vse te knjige in brošure se dobe v upravi «Rdečega Pra-porja> v Ljubljani, «Napreja!» v Idriji in v vseh slovenskih knjigarnah v Ljubljani, Trstu, Gorici in Kranju. Panorama Kosmorama v Ljubljani, Dvorski trg št. 3 (pod Narodno lt« ivnrn o). Od 9. februarja do vštetega 15. februarja: Avstrijska Riviera ¡me bazare kakor tudi slavnostne predmete dobavlja najceneje WUNIBALD PLANN Dunaj;, VI/2, Wallgasse 19 (poleg Raimundteather). 13 itvo v ¿agorji vpisana zadruga z omejenim poroštvom. VABILO na redni občni zbor kateri bode 2-1 tfbinüti. i/kjiwrißto Materi xtfii/o <5ubro, po evni in jrwrnvi/jtiKrpvtevali nti/.sv obrn^fo < ^wio/i