Poštnina plačana v gotovini. Maribor, petek 30. Julija 1937 Štev. 171. Leto XI. (XVIII.) iariborski Cena 1 Din VECERNK Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tel. uredn- 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 JUTRA Cifrg milijona liisdi na patri-jarhovem po* mebu Beograd je bil včeraj ves v žalosti in v znamenju edinstveno veličastnega pogreba velikega pokojnega patriarha Varuave. Računati je, da je pogrebnim svečanostim prisostvovalo nad četrt mi-'ijona ljudi. V središču mesta, zlasti pa v 0 ,clSaborne cerkve so se v nemi tugi ''-Krnile ogromne množice ljudstva, da iz-. azeio velikemu pokojniku poslednjo čast 111 Počastitev. Pogrebne slovesnosti so Se Pričete v Saborpi cerkvi s službo bo- ki sta jo ob navzočnosti zastopnika 'j- Veh kralja Petra II. kraljevega na-mestnika dr. Radenka Stankoviča in dru odličnikov opravila mitropolita Gav-iilo in peter ter škofa Georgije in ” i ko 1 a. Po končani službi božji je spre .-tovoril podpredsednik svetega Sinoda metropolit D osi tel j, ki se je v imenu Pravoslavne cerkve poslovil od velikega Parna:ha povzdigujoč patriarhove zaslugeza cerkev, narod in državo. °.so ^rsto prenesli pred cerkev, je množica pokleknila. Ob gostili, nepreglednih množicah se je pomikal mrtvaški sprevod. Ljudje so se kleče poslavljali od vel. patriarha in se je v tem razodela vsa velika ljubezen, ki je družila patriarha ^arhavo s pravoslavnimi verniki Na 1 erazijali se je poslovil od patriarha Var liave predsednik beograjske občine Vlada Ilič, pred Slavijo pa se je poslovil v[ imenu vseli nacionalnih organizacij, ki s» sodelovale pri pogrebu ljubljenega pa-^'arha, predsednik Narodne odbrane Ilija r ’ f n n o v i č. Pred cerkvijo sv. Save so sledili še ostali poslovilni govori, jako se je poslovila v imenu ženskih clrUštev predsednica Jugoslo venskega jenskega saveza gospa Leposava P e t-\0vie, nadalje romunski škof V a s i-‘‘ie> albanski škof Visa rij ter g. N e-111 a n i c v imenu Plevlja, patriarhovega r°istnega kraja. Po končanih govorih je Množica defilirala mimo patriarhove kr-nakar so duhovniki cerkve sv . Sa-Ve prenesli krsto v cerkev, kjer so velikega pokojnika položili v kripto. Globoko občutje Beograda in nepreglednih množic iz vseli delov države je včeraj izpričalo toplo, sinovsko ljubezen in spoštovanje naroda do pokojnega patriarha Varnave. Solze klečečih množic so govorile glasneje kakor vsa zmogljivost človeške govorice. Težke izgube, ki je doletela pravoslavni narod, ni mogel narod prenesti brez izrazov globoke bolečine in neme tuge, s katero je sprem lial svojega verskega poglavarja na v&2-rajŠDji zadnji poti. Dostojanstveno so potekli parastosi in opeki po vseh delih države in tudi v Sloveniji. Ljubljanskemu parastosu je prisostvoval tudi knez namestnik Pavle s kne Sinjo Olgo in njeno materjo kneginjo Jeleno. Po končanih obredih se je knez !3avle vrnil na Brdo. Svečano so potekli Parastosi tudi v drugih slovenskih mestih i.n je tako tudi Slovenija izkazala mrtvemu poglavarju srbske pravoslavne eerkve poslednjo čast. _________________ Wmdsorsk5 vojvoda v Benetkah Preko Salzburga »ta prispela v Benet-ke vojvoda Windsorski in njegova žena. Njunin prihod v Benetke je bil sicer oblastem napovedan, vendar pa so ga do Poslednjega trenutka čuvaji v tajnosti. Ponesrečen atentat na britanskega vladaria LONDON, 30. julija. Teroristične akd-je in atentati radikalnih irskih republikancev ob obisku kraljevskega para v Belfastu so zbudili po vsej državi veliko vznemirjenje. Četudi sta bila kralj Jurij in kraljica v Belfastu sprejeta z velikim navdušenjem, se vendarle na čuden način komentira eksplozija v nekem skladišču v bližini mestne hiše. Policijska direkcija je izdala službeni komunike, da je sicer eksplozija nastala radi uhajanja svetilnega plina, vendar pa je kmalu zatem izšel drugi komunike, v katerem se zatrjuje, da ni bila eksplozija slučajna, ampak da so teroristi pripravili atentat na britanskega vladarja. Eksplozija je raz dejala vsa stekla v okolici in je povzročila preko ceste globok razval. Kralj Jurij in kraljica sta se z jahto »Viktoria and Albert« vrnila na Angleško. Alfonz X I. - le par ur španski vladar PARIZ, 30. julija. Javno pomiejenje bivših španskih suverenov se tolmači v dobro informiranih pariških krogih kot pojačenje šans za eventualno kandidacijo Don Juana, tretjega sina bivšega kralja Alfonza XIII. na kraljevski prestol. Za časa bivanja bivšega suverena v Rimu je bil izdelan naort, v smislu katerega bo Alfonz XIII. dobil nazaj krono, ki se ji pa bo v par urah odrekel v korist svojemu sinu Don Juanu. Vdor Japoncev v kitaisko presfollco ŠANGHAJ, 30. julija. Iz dobro poučenih krogov se dožnava, da je general Cih Ju Čan, poveljnik civilne garde v severni Kitajski, ki ga smatrajo za prijatelja Japoncevr, presekal železniško linijo Pej-ping-Su Juan Čaho, ki leži 10 km severno Pejpinga. Radi tega izdajstva nave- denega generala so edinice 29. armije zapustile Psjping in krenile proti Pao-Ting-Fiu. Generala izdajalca bo začasno zamenjal general Čang Če Črnig. Japonci so vdrli v Pejping ter so prekinjene vse telefonske in telegrafske zveze. Tudi Irankovei pobijajo duhovnike in redovnike PARIZ, 30. julija. Predsednik baskovske vlade Aguirre, ki se mudi v Parizu, je izjavil zastopniku »Oeuvre« med drugim: Mi smo vlada brez ozemlja, kakor je bila Belgija 1. 1914. Naše vojaštvo ima zaseden le še majhen košček naše dežele, kar pa zadostuje za ohranitev baskovskega patriotizma. Organizacija naših čet napreduje ter se pripravljajo za prihodnjo ofenzivo. Naše glavno mesto Bilbao je ostalo nepoškodovano, le predmestja so bila porušena z bombardiranjem nemških letalcev. Pet izmed 7 župnikov v Bilbau je pobegnilo iz mesta, kar dokazuje, da je baskovska duhovščina skoro v celoti na strani avtonomne vlade. Duhovščina trpi mnogo zaradi preganjanja 9 strani Francovih čet. Pet redovnikov je bilo usmrčenih,•mnogi drugi pa zaprti ali pa izgnani. DmJšAUsM. MfOifS V nadaljnjem poteku razprave so bile zaslišane številne druge priče. Zasliševanje katoliških akademikov Precej zanimivo je bilo zasliševanje akademika F. Ž e b o t a, sina istoimenskega točasnega mariborskega podžupana. Zlasti zanimiv je bil oni del zasliševanja, ko je zasebni udeleženec dr. Ogrizek vprašal, kako je bilo tedaj, ko so akademiki v Mariboru korakali mimo Narodnega doma. Priča: Policija nam je zaprla vse glavne ulice in tako smo prišli mimo Narodnega doma. Tam je nekdo iz okna s prsti zažvižgal. Tistikrat je padlo jajce na to okno, morda je bil tudi kamen, ledaj sem 'skočil in pomiril fante, ki niso poznali Maribora in povedal, da je to Na-1 čati. rprlnj dom. Potem so se takoj pomirilu 1 Celje, dne 30. julija. Ravno tako bi demolirali Cirilovo tiskarno ali Zadružno gospodarsko banko, če bi bili izzvani. Dr. Lipold: Pobili so toliko oken na Narodnem domu, da se je videlo, da je bilo vrženih več kamnov. Priča: Jaz sem povedal, kar sem videl! Predsednik: Ali so imeli akademiki kamne iti nože? Ker Beigott je bil ranjen od noža. Priča: Ne vem! Po F. Zebotu je bil zaslišan akademik Suhadolc zatem, posestnik Ivan Pirš iz Prihove, ter 22 letni tehnik Vlado Pograjc, ki je med drugim dejal: V Maribo- Dati — dobiti »Trg. list« piše v štev. 84: »Pol milijarde din daje Slovenija na leto več kakor pa prejema. Ogromne vsote je na ta način plačala majhna Slovenija. A kljub temu se ne da Sloveniji niti dei tega, kar ji pripada. To je ona usodna krivda ki ubija v ljudeh vsako voljo, ker jim ne da>2 možnosti udejstvovanja.« Nov klub Iz JRZ izključenih 19 poslancev j^ ustanovilo svoj klub. 30 : 24 - 6:5 Od 54 narodnih poslancev katolikov jih je glasovalo 30 proti in 24 za konkordat. Od poslancev muslimanske vere pa jih je glasovalo 6 proti in 5 za. Nov pozdrav »Kmetski list« poroča v štev. 30: »Nov pozdrav imajo na Hrvatskem. Pri nedeljski proslavi dr. Mačkovega rojstnega dne so v Zagrebu prvič v velikem številu nastopili po vzoru hitlerjevskih udarnikov, znanih SA in SS, organizirani oddelki tako zvane Hrvatske seljačke zaščite. Ko je dr. Maček prihajal pred te oddelke, jih je pozdravil z besedami: »Vjera u Boga!« Udarniki so mu odgovorili v zboru »I seljačka sloga!« Tako se je uradnemu vojaškemu pozdravu pridružil še poseben hrvatski. Kakšnega bi neki izbrali Slovenci. Mislimo, da bi bil najbolj primeren odlomek iz znane popevke. Pozdrav bi bil: »Sam’ en mau je zaškripalu —« Zarubljeni kmetje pa bi odgovorili v zboru: »Pa nas je hudič uzeu!« Daj mu . . . Glavno mačkovsko glasilo »Hrvatski dnevnik« objavlja govor, ki ga je imel predsednik sreske organizacije HSS na Rabu ob proslavi rojstnega dne dr. Mačka. Med drugim ;e rekel: »Iz ust 6 (?!) milijonov našega mučeniškega naroda se dviga v nebo klic, poln ljubezni, udano-sti in pobožnosti: Veliki Bog, ti edini, ki nisi prevaril našega rodu, ki si nas do sedaj varoval in obvaroval pred raznimi tlačitelji, ohrani nam čilega in zdravega našega Vodjo, ki nam je tvoja Previdnost odredila, da nam bo Vodja. Daj mu moči, da bo kos vsem napadom in izkuš-njavam in da naš narodni brod odločno povede do cilja, ki si ga vsi želimo: da bomo svoji na svojem! Daj mu, o Bog, da ostane, kakor do sedaj. Svetilnik naš, ki bo v viharnih nočeh, ako so nam še prisojene, z žarko in neodoljivo lučjo razsvetlil vsako mišico našega narodnega življenja!« Boj proti naraščajoči draginji »Nova Pravda« piše v zadnji številki: »Delavstvo, ki danes s svojimi nezadostnimi plačami ne more vzdržati s svojo šibko kupno močjo ravnovesja na trgu najnujnejših življenjskih potrebščin, bo stopilo v obrambo svojih življenjskih pravic iz rezerve in bo pričelo boj prot' naraščajoči draginji.« D&&uHe, za spomenik blago* pokojnega viteškega ru sem šel pred hotel »Orel«. Tam so za- kralja Aleksandra I Zedirif-> čeli dol leteti kozarci in jajca. Potem so j tel j a v Mariboru. Pisarna.' začeli tudi od naše strani jajca gori fr 'Mestno poglavarstvo, Roifov- (Nadaljevanje na 2. strani.) 1 ir9 ^ soba št. 6 a Predsednik: Tudi kamenje, so bile šipe razbite. Priča: V Narodnem domu je šipa za-žvenketala. Potem sem zvedel, da je to Narodni dom. Popoldne je prišel eden vprašat, ee hočemo iti v Ljubljano. Nekateri so pravili, da se bomo ustavili v Celju, drugi so bili za to, da gremo domov. V Prelogah so nas napadli. pravi šofer Stepančič Zelo zanimivo je bilo zasliševanje šoferja prvega avtobusa akademikov Stanko Stepančiča, ki je med dragim dejal: Dolinarja nisem poznal. On je bil do zadnjega v avtobusu, pa so morali vsi ven. Potem ne vem, kako so ga tolkli izven avtobusa. Predsednik: Ali so že plačali avtobus? Pravijo, da nočejo plačati, ker ste bili z onimi. Priča: Sem hotel naprej peljati, pa so hoteli, da ustavim. So se skoz tolkli, dokler ni prišel drugi avtobus. Skoro do konca sem pobiral drobce šip v avtobusu. Dr. Kalan: S kako brzino ste vozili, ko ste bili napadeni1? Priča: Od 15 do 20 kilometrov, na vrhu sem pa ustavil . Na vprašanje branilcev je priča izjavil, da je naročil avtobus pri njegovem šefu neki Ludvik Jeras, ki je rekel, da bodo plačali nazaj grede. Status thymus fymphaticus V središču pozornosti na procesu je bilo izvedeniško zdravniško mnenje primarija dr. Steinfelserja, ki je natančno obrazložil, kaj je status thymus lympha-ticus. Po podani izjavi so se vrstila vpra sanja zagovornikov. Zagovornik dr. Kalan: Gospod primarij, Vi ste nam prej povedali, da utegne pri ljudeh ki imajo status thymus lym-phaticus, tudi vsak večji duševni ali živčni insult povzročiti smrt. Ali je mogoče, da je v tem primeru tudi brez ozira ha to, samo na sebi ne tako težko poškodbo nastopila smrt zaradi razburjena, ki je prevzelo Dolinarja zaradi tistega spopada v Prihovi? Predsednik: Tu moram potem pove- dati, da je ta Dolinar bil pri spopadu v avtobusu, da so ga najbrže, kar pa ni ugotovljeno, nasilno iztirali iz avtobusa, da ga je potem eden izmed obtožencev prijel, stresel in vrgel ob tla in da je na tleli ležečega potem zabodel, ko je že klečal na njem. Dr. Kalan: Zdi se mi, da je bil v Mariboru tudi že aretiran. Predsednik: To je bila trditev, ki je v aktih ni. Izvedenec dr. Steinfelser: Na to vprašanje sem že kolikor toliko poprej odgovoril, ko sem razpravljal o statusu thy-mus lymphaticus. Že takrat sem omenil, da tudi duševni ali živčni pretresljaji za-rnorejo pri organizmu, ki boleha na tem statusu, povzročiti smrt. Možno Je tudi, da bi v danem primeru sama groza pred napadom, tresenje, metanje kamenja in živčno razburjenje, ki je bilo s tem zvezano, povzročilo'smrt, ker pač često nastopi pri takih slučajih smrt že celo pri bolnikih, pri katerih še nismo izvršili ope racije, ampak se samo pripravljali na operacijo in je bolnik to videl, pa se razburil in umrl. Predsednik: Dolinar je bil vržen na tla in je, ko je dobil poškodbo, še zaječal. Torej do takrat še ni nastopil tak smrtni učinek tega njegovega stanja. Dr. Steinfelser: Verjetno je, da je poškodba kot taka, izguba krvi itd. šele privedla do tega, da je srce v svoji funkciji. ohromelo, ker je poškodba bila tiste narave, ki je zmožna v primeru stanja thymus lymphaticus povzročiti smrt. Dr. Hrašovec: Koliko časa je Dolinar po poškodbi z ozirom na to prav za prav še živel? Iz obdukcijskega izvida .se vidi, da je bila drugi dan. popoldne, ko je bila obdukcija, še zelo slaba mrliška okr-oenost. lii kako je vplivalo dejstvo, da je imel v želodcu dober liter črno-sive tekočine, ki je zaudarjala po alkoholu in svinjskem mesu? Ali je tudi zavživanje alkohola lahko vplivalo na smrt Dolinarja? Dr. Steinfelser: Kdaj je Dolinar umrl, se ne more z gotovostjo povedati, ker je otrdelost mišičevja po smrti odvisna tiidi od zunanjega podnebja. Na drugo vprašanje, ali je učinek alkohola pri statusu thymus lymphaticus kvarna, moram odgovoriti z da. Kajti alkohol spada v isto vrsto strupov, kakor klor in eter in so takšni ljudje proti alkoholu manj odporni. Zastopnik zasebnih udeležencev dr. Ogrizek: Če bi ta status thymus lympa-tfcus ne obstal pri Dolinarju in če bi ga bili potem, ko je bil zvečer zaboden, drugi dan ob 9. našli, ali bi bil ostal pri življenju? Dr. Steinfelser: Ker poškodba šamana sebi nikakor in v nobenem primeru ni bila smrtna, je verjetno, da bi Dolinar, če ne bi bolehal na statusu thymus lympha-ticus, poškodbo telesno prebolel. Dr. Ogrizek: Tudi če bi ga še le ob 9. našli? Dr. Steinfelser: Tudi v tem primeru bi lahko ostal pri življenju. Mnenju dr. Steinfelserja se je v polnem obsegu priključil tudi drugi izvedenec dr. Bregant, ki je prav tako potrdil, da bi pri Dolinarju zadostoval že navaden živčni pretres da bi lahko nastopila smrt. Smrt ni mogla nastopiti zaradi ubodljaja samega, ker niso bili poškodovani nobeni vitalni organi. Obdukcijski izvid kaže, da notranja krvavitev ni bila tako velika, da bi lahko povzročila smrt zaradi slabokrvnosti. Ker so bili vsi notranji organi dobro prekrvljeni, se z absolutno verjetnostjo lahko izključuje smrt zaradi izkrvavitve. Predsednik: Potem bi tudi ta šok zaradi poškodbe lahko smrtno vplival? Dr. Bregant: Poškodba kot taka je šok lahko izzvala. Predsednik: Kaj pa alkohol? Dr. Bregant: V zvezi z njegovim živčnim stanjem in ker je verjetno, da je za-vžil nenavajeno množino alkohola, ni mogoče izključiti, da bi tudi to stanje samo na sebi lahko izzvalo smrt. Drž. tožilec dr. Rus: Dr. Steinfelser je rekel, da je poškodba, ki je bila v vzročni zvezi s smrtjo, ker je holehal na status thymo - lymphaticus, izvala toliko okvaro funkcije srca. da je nastopila ohro melost. Dr. Bregant: V bistvu sem istega mne lija. Smrt lahko nastopi zaradi živčnega vpliva kot takega. Ker pa je slučajno dobil tudi poškodbo, jo lahko, da je zaradi poškodbe nastopila smrt. Dr. Ogrizek: Če pri Dolinarju ne bi bilo tega stanja thymo-lymphaticus, ali bi bil umrl, če je bil zvečer zaboden- in bi ga bili naslednjega dne ob 9. uri našli? Ali bi bil ostal živ? Dr. Bregant: Verjetno drugi dan še ne bi bil mrtev, ker poškodba sama na sebi nikakor ni smrtonosna. Dr. Bregant: Vsa izkrvavitev ne more povzročiti smrti, če so organi dobro prekrvljeni. Obdukcijski izvid pa izrecno trdi, da so bili dobro prekrvljeni. V tem primeru ni mogla nastopiti smrt zaradi izkrvavitve. Po obdukcijskem zapisniku je tudi povsem irazvid.no, da smrt ni nastopila zaradi izkrvavitve. V prsni duplini so našli komaj pol kozarca krvi. Tudi če bi bila polovica tekočine v želodcu Kri. še to ni bila taka količina krvi, da bi smrt nastopila zaradi izkrvavitve. fteva m mmshkt In odšli so domov in do doma jih je spremljal lepi Enrico de Pontc, polagajoč živo oglje v Petrinino razpaljeno srce.. 111. Noč je priplavala in se dotaknila trudnega stvarstva, hoteč zazibati ga v sladek sen, Petrina pa je še vedno strmela nemo predse. V svoji strasti je delala načrte, kako si osvojiti Enricovo ljubezen, vsi poskusi so bili zaman. Enrico je bil stanoviten in zvest svoji Marti; nobena moč ga ni mogla odvrniti od nje. Petrina je s strahom opazila, da prihaja vedno bliže in bliže ura, ko se Enrico na veke zveže s srečnejšo tekmovalko. Tam zadaj so že postavljali Sertičevi delavci mlaje za Martino poroko. Culi so se udarci sekir in batov ter kratki, nerazumljivi ukazi. Prebledela je in se streznila na mračnem, a še vedno lepem čelu pa se je pojavilo dvoje globokih, temnih črt . . . Vzdihnila je kakor človek, ki pričakuje nečesa in se tistega nečesa hkrati tudi boji . . . Postajala je nemirna. Sedaj bi že moral biti tu. In zaprla ie oči, kakor Dr. Ogrizek: Prvi izvedenec pravi dru gače in sc torej Vaše mnenje ne strinja z njim. Predsednik: Prvi izvedenec pravi, da je smrt nastopila zaradi statusa thvvmo-!ymphaticus. Dr. Steinfelser: Mislim, da sem stanje thymo-lymphaticus tako razložil, da ga je moral vsak razumeti. Vsak živčni napor ali duševno razburjenje lahko povzroči smrt. Predsednik: Po mnenju izvedencev je torej stanje tako, da oba smatrata status thymo-lymphaticus za vzrok smrti in da smatrata, da je v tem primeru lahko povzročilo smrt razburjenje samo na sebi in tudi alkohol v zvezi z razburjenjem, na kar je lahko vplivala tudi poškodba. Med čitanjem je predsednik izjavil, da mora še dopolniti mnenje izvedencev in ju je znova pozval, da se izjavita o tem, kakšna je bila poškodba ne glede na thy-mo-lymphatično stanje Dolinarja; ali je bila sama po sebi težka ali smrtno nevarna? Dr. Stinfelser: Poškodba sama na sebi je težkega značaja, ker predstavlja ubod v prsni koš s perforacijo prsnega koša in obenem prsne mrene pri pljučih. Prizade- Branilci Ob napeti pozornosti vseli navzočih so sledili zagovori branilcev in je trajala raz prava sinoči do 21.30, nakar je predsednik najavil obiavo obsodbe za danes ob 11.30. Dr. Mfkuletič zagovornik S.ReJe Kot prvi branilec je govoril zagovornik Slavka Reje dr. Mikuletič. V uvodu je obrazložil okoliščine, ki so dovedle do prihovskega spopada. Poudarjal je, da to stori v interesu svojega klienta in vseh ostalih obtožencev. Misel o samoobrambi se je v Mariboru porodila spontano kot izraz razpoloženja celokupne nacionalne javnosti, kateri so bile znane grožnje pod župana Žebota, ki je zmerjal nacionaliste in jim grozil. Glede na to razpoloženje je prav vseeno, kdo je prvi sprožil misel, da se je treba poslužiti samoombrambe. Obtoženi Reja je po svojem značaju temperamenten in agilen. Gotovo ima prav gotovo vse lastnosti, da bi: igral pri obrambni akciji vodilno vlogo, vendar pa, če bi on imel ta namen ali če bi bil od koga naprošen, bi bil prav gotovo pri izbiranju ljudi bolj previden. Skupina, nacionalistov, ki je šla v spremstvu Reje, pa je bila sestavljena po večini iz ljudi, ki se med seboj niti poznali niso. Torej ni bilo nobene organizacije. Gospod državni tožilec je, oziraje se na to, pravilno trdil, da je treba onega gospoda v avtomobilu, ki je opozoril Rejo in druge nacionalne fante, smatrati kot tistega, ki je povzročil vse, kar je sledilo. Reja je majstarejši, zato je povsem naravno, da ;e tovariše pozval, naj pazijo, da z noži koga ne poškodujejo, in naj gledajo, da dosežejo samo cilj, to je, onespo šobiti avtombi! za nadaljnjo vožnjo. Re- m Mamica bi sc bala ugledali pošastno podobo pred seboj .... Takrat pa je bilo že končano »Petrina, Petrina!« »Kaj pa je, oče?« »Obleči se naglo, greva k Sertiču! Pomisli, ta nesreča! Enrico de Ponte je...«, mož je malo prenehal, da bi prišel k sapi, potem £a je naglo dovršil stavek . . . »mrtev!« »Enrico de Ponte?« se je začudila mladenka in se stresnih nehote. »Da, Enrico — utonil je pred uro v rečici pri kopanju. Tako mi je pravil ovčar. »Ta nesreča, ta grozna nesreča!« je tarnal obupno stari Vojnovič. Petrina je stala nekaj hipov kakor kip pred očetom; vsa kri je bila iz njenega telesa. »Hiti«, je priganjal stari Vojnovič nestrpno, videč, da je hčerka onemela. »Spodobi se, da prideva vzlic pozni uri prva tolažit nesrečno Marto.« In zopet se je streznila in krčevito položila ledeno mrzle roke na nagubano čelo. »A kaj ti je, Petrina?« je vprašal jana je bila z močnejšim sunkom primerno dolgega ostrega koničastega orodja. Take poškodbe se navadno zacelijo v 3 do 4 tednih, če ne nastopijo komplikacije, ki so ravno pri poškodbah te vrste pogoste t. j. vnetje rebrne mrene ali ab-sces na pljučih, obolenja, ki zah^vajn j precej dolgotrajno zdravljenje. Predsednik: Ali ;e smrtnonevarna ta poškodba? Dr. Steinfelser: Poškodba sama na sebi je težka, lahko tudi nastali esmrtno nc varna, če nastopijo komplikacije. Na-glašam pa, da je smrtno nevarna Ic P"> komplikacijah. Če teh ni, ni smrtno nevarna. Predsednik je pozval tudi drugega izvedenca dr. Breganta, da se izjavi o poškodbi pokojnega Dolinarja. Dr. Bregant je izvajal: Poškodba je bila prizadejana z nožem ali priostrenim predmetom in jo ie smatrat} za težko telesno poškodbo, vendar ine za smrtno. Smrtno nevarna je lahko le z ozirom na ‘komplikacije, ki bi mogle nastopiti. Predsednik: Koliko časa je potrebno za \ izlečenje? Dr. Bregant: Dva do tri tedne. govorilo ja je bil le primus inter pares. Okoliščino, da so tekli nacionalisti za avtobusom, ! potem ko je že odbrzel naprej po klancu i in se nato izgubili, si moremo razlagati* le na dva načina: 1. da so hoteli morda streljati v gume in 2. da bi prišli do svojega avtomobila, ki jih je na stranski poti onstran klanca čakal. Ko so prišli vrli -j klanca, se je pričela druga faza prihovskega spopada. Tedaj so katoliški akademiki, kj so se ustavili kakih 1300 metrov od kraja napada, s kamenjem napadli Goriškov avto, ki so je že umikal nazaj. Oni, ki so šli za Goriškovim avtom, so priskočili na pomoč. Potisnili so akademike daleč nazaj preko avtobusa, a večina nacionalnih fantov se je ustavila, da onesposobi avtobus katoliških akademikov za nadaljnjo vožnjo. Razrezali so rezervne gume. Iz tega dogodka je razvidno, da so imeli nacionalisti edino namen onesposobiti avtomobil za nadaljnja vožnjo in s tem preprečiti pravočasen pri- I hod akademikov v Konjice in Celje. Na- s cionalni fantje za drugi avtobus sploh niso vedeli. Zato so se, čeprav korajžni, po njegovem prihodu razbežali. Zamislite se v položaj tistih, ki so bili oblegani v dvorani hotela »Orla« in so bili v nevestnosti, kaj se bo še vse zgodilo. Treba je vedeti, da so bili demonstranti dobro organizirani pri svojem nastopu. Samoobramba je bila torej namen. Vsi obtoženci naj se zato oproste, za Rejo je pa treba izreči zelo milo kazen, fkakor je tn predlagal sam državni tožilec v odličnem J zaključku svojega govora, za katerega f objektivne besedese v imenu svojega klienta najiskreneje zahvaljujem. Reja ni primeren za kak fizičen pretep, niti ni mogel izdati poziv za napad. V tem po- skrbno. »Meni?« Se je začudila kakor odsotna. A' hipoma se spomni resnosti trenutka in pristavila je: »Meni? — nič! . . . Da spodobi se . . . Idiva!« In šla sta . . . Na levem bregu rečice v meliki travi je ležal mrtvi Enrico in okrog njega je bila kopa radovednih ljudi. Očar, ki je bil prišel mimo, ga je izvlekel iz tolmuna. Zaman so bili vse poskusi, vrniti mi' mlado življenje. »Enrico^ sladki, zlati moj Enrico, soln-ce moje žarko«, ga je klicala nesrečna nevesta, toda Enrico je ni čul. Petrina pa je smrtno bleda, tresoča sc na vseh udih, stala poleg mrliča ter nemo zrla na bolestno zvijajočo se nevr sto. Zjutraj je prišla sodna komisija. Utopljenca so bili že ponoči prenesli na Ser-tičev doni in le s težavo so odtrgali nesrečno nevesto od mrtvega ženina. Bilo je lepo belo truplo brez znakov kakega nasilja, samo na levi strani prsi je bila mala, neznantna, ozka ranica. »Umor«, je dejal kratko zdravnik. »Bodalce mu je prerezalo glavno odvodnico in umrl je na notranjem izkrvav-Ijenjtt . . . Smrt je nastopila v par trenutkih, ker jo je pospešilo dejstvo, da je bil rajnik ranjen med kopanjem . .« (daije.) gledu si pričevanja katoliških akademikov. močno nasprotujejo. Žebot Franc, akademik, je predestiniran vodja katoliške mladine. On je dober govornik, vče-raJ pa smo videli, da se mu je beseda zatikala. pesnica gladko teče. To se pa o nastopu g. Žebota ne more trditi. Nasprotno pa dokazuje nastop Milana Goriška, obdolženca. Že iz njegovega mirnega nastopa je razvidno, da je podal resničen potek dogodka. Druga faza prihovskega dogodka je bi-ja torej nepredvidena. Zakrivili so jo ljubljanski študenti. Lepo od njih je, da so hoteli zaščititi tovariše iz drugega avtobusa, toda za ta drugi avtobus obtoženci [Kso vedeli. Reja se spopada ni udeležil 1,1 se tudi ni hotel pretepati. Zagovornik Dugine dr. M. Hrašovec Dr-ugi je govoril dr. Milko Hrašovec, ,! >2 med drugim izvajal: Moja naloga le Ilaitežja, saj mi pripada obramba obtočnega Viktorja Dugine. Včerajšnji nje-Sov zagovor in današnje njegovo odkri-osrcno kesanje naj senat upošteva v nje r°\0 dobro. Vpoštevati je treba, da je j111-* Dolinarja lahlko nastopila vsledpo-• e . ^'žičnega stanja ali zaradi razbur-■ nja alj vsled strahu. Pri Dugini gre za st l Z' a^’ kvečjemu za § 181, 1. od-Dov ^ z- Neresnične so trditve, da vil 'nar n-' '^e' takoj, ko se je avtobus usta avLJf 1,Je^a- Priče potrjujejo, da so v miki)USU osta'i trije katoliški akade-Xin ’ niet^ katerimi Dolinarja ni bilo. Du-m a.Je napadel Dolinarja potem, ko se v,- Je omračil um zaradi udarca po gla-vei žtYadi 'katerega je tudi močno krva-ud i - °kt°žnici bi bilo sklepati, da so e eženC} prihovskega spopada, to je ‘ ^onalisti, sami kriminalni tipi in prete- pači. Iz nravstvenih spričeval, ki jih je či-! tal g. predsednik, pa smo spoznali, da je bil samo eden predkaznovan in da imajo vsi drugi odlična nravstvena spričevala. Nacionalisti niso bili nobena organizacija, temveč je bil njih nastop le izraz spon tanega in splošnega razpoloženja vseh nacionalnih ljudi. Smatrati ga je treba za nujno samoobrambo. Treba je uporabiti paragraf kazenskega zakona, ki govori e ravnanju v stiski in samoobrambi. G. Žebot je v Mariboru grozil. Vsi ljudi-: Mefcmene vesti 25 mtivUt m 25 težka mti mšmmške katosttofe pni Mmm PARIZ, 30. julija. Policijska prefektura je izdala službeno sporočilo, v smislu katerega se je pripetila pri ViHeneuf-St. so lahko zvedeli, katerega življenje je j George pri Parizu težka železniška nesre- vsaj toliko vredno, kakor je vredno živ-j ča in sicer radi zavoženja brzovlaka, ki Ijenje vsakega drugega državljana. Vpralje vozil v St. Etienne, v potniški vlak, ki sati se je treba, kaj bi bilo, če bi dana-i je sta! na postaji, železniška katastrofa šnji obtoženci katoliških akademikov ne j je zahtevala 25 človeških življenj in je bilo 25 oseb ranjenih. Nesreča se je pri-losten, ker je zahteval smrt mladega člo- petila 300 m od navedsne postaje, ki se nahaja 20 km pred Parizom. Meni smrtnimi žrtvami so številni romarji. Davi ob zadržali. 'Kakor je prihovski dogodek žalosten, ker je zahteval sm veka, je vendar verjetno Ostali zagovorniki Nato je govoril dr. J a n č i č, ki 'e s pravnega stališča ob napeti pozornosti vseh navzočih razčlenil znane dogodke in zakonske predpise, ki prihajajo v poštev za presojo tega procesa. Dalje so govorili branitelji dr. Sbrizaj, ki brani Brajkoviča, Bunca in Kodriča, dr. Irgolič, 'ki brani Franca Klanjščka, dr. Goričan za Mlinarja in Parovana, dr. Bele, ki je zagovornik bratov Filipa in Mirka Primca ter Urbančiča, dr. Vrečko, ki brani Goriška Milana, dr. Lipold, ki ;c zastopal Ranarja, Štancerja in Siliča, dalje dr, Rajh, ki brani Korošca, Markeža in Ncu-\virta, in slednjič kot zastopnik Milana Orožna dr. Ernest Kalan, 'ki je reasumiral vso razpravo, izrazil priznanje in zahvalo sodišču za objektivno postopanje, preiskovalnemu sodniku za hitro preiskavo in državnemu tožilcu za njegovo objektivnost. 3. so izkopali prve smrtne žrtve. Reševalna dela vršijo pariški reševalci, še v teku noči je prispel na mesto katastrofe predsednik vlade Chautemps. Z njim sta prispela tudi notranji minister Maks Dormoy in minister za zgradbe. Vzrok je v napačni uravnavi kretnic. Službujoči uradnik je svojo pomoto opazil in je takoj stekel popravit, vendar pa je prispe! par sekund prepozno, število mrtvih znaša v smislu zadnjih poročil 25. JAPONCI BOMBARDIRAJO TIENCINSKI KOLODVOR. WASHINGTON, 30. julija. Položaj pred Tiencinom se označuje kot zelo resen. Japonci bombardirajo neprekinjeno kolodvor v Tiencinu, tako da je promet med Tiencinom in Pejp/ngom prekinjen. Japonski pos!anik v Washingtonu je sporočil ameriški vladi, da ni namen Japoncev, da bi prekoračili črto, ki teče 33 km južno * -’p7nifke linije Pejping—Tiencin, l i*.(iraško i« ce nehaio Kitata ogrožati laponske inte rese. 16 POTNIKOV ZGORELO NA GOREČEM PARNIKU. BALTIMORE, 30. julija. Ameriški parnik »City of Baltimore« je nedaleč od obale zgorel. Med 158 potniki je nastala strahovita panika. Večina potnikov in posadke se je rešila s skokom v morje. 16 oseb je našlo smrt na parniku v plamenih. Ostale so rešiie iz morja na po-moč prispele ladje. SODBA O blšcife I f m ' _uapetostj je bila danes ob nrii raz^a®e,*a sodba v prihovskem .. . U’ °£r°nini tišini je predsednik nsJ e8a krožnega sodišča in predsed-R|k senata dr. rs/, sodbo: Vidovič razglasil sledečo Slavko Reja na S mesecev strogeg/ ?EPora, nepogojno. Viktor Dugina na 3 *eta težke ječe ter izgubo častnih državljanskih pravic na dobo 3 let, Slavko Rajkovič, Josip Bunc. Franc Klanjšček. Franc Kodrič, Ivan Ml>nar, Filip Primec- Mirko Primec ii: Miroslav Ranar na št^ri mesece strogega zapora, pogojno dve !ct;. Anton Parovan na štiri mesece stro gega zapora. Ivan Silič na tri in pol me-' sece strogega zapora, pogojno dve leti. Drago Štancer in Ludovik Urbančič na štiri mesece strogega zapora, pog. na dve leti, Vinko Markež je bil obsojen na pet mesecev strg. zapora, pog, tri leta. Milan Gorišek, Ivan BeSgott, Mirko Korošec. Ivan Kranjc, Feliks Neuwirt in Milan Orožen pa so bil' oproščeni. Preiskovalni zapor se šteje v kazen. od 31. julija do S. avgusta 1937 fSD 'V, popusta na žcfeznicafi od 29. ds> 10. avgusta 1937) mOiiŠMsSsž Mššššikž Krik s Pohorja ^ ogromni škodi, ki jo je povzročilo ^adnjc neurje, prihajajo sedaj vesti tudi s j^iartna na Poharju. Zlasti Spodnje Pre-ukovje je silno prizadeto. Vsi pridelki ° zbiti v zemljo. Vse je pokončano, koruza to, žito ,krompir. Koliko usodepoine ‘°Ce se je vsipalo na polja in travnike, aže najbolje dejstvo, da so včeraj v če-rtek §e po treh dneh, odkar je toča vse Pobila, pripeljali iz Attemsove rrže dva Polna voza leda in toče, debele kakor e^niki; Opazilo se je, da jc škoda manjša x bližini gozdov ki ščitijo, dočim je ško-JJa zelo velika tam, kjer jc gozd pose-an. Ubogi ljudje so obubožali ter je po-'»oč nujna. NAŠIM NAROČNIKOA1! Današnji številki »Večernika« smo pri-'Ožiii poštne položnice za vse zunanje naročnike ter jih prosimo, da nam na-rflčnino za mesec avgust nakažejo takoj ' začetku meseca. Tudi one naročnike, ki *° z naročnino še v zaostanku, prosimo, svoj dolg čimprej poravnalo se !>m ,Jo tudi v nadalP list r^^ro ^ožiljal. Uprava »VM;'.F^’'”'A«. ^rj l>orbi za pohorski prehodni pokal, Z:' najboljši čas dneva pri III. internacionali pohorslci-gorski moto-dirki v ne1-"eUo dne 1. avgusta 1937, prirejeni po ■'"'■toč.-športnem klubu »Pohorje« se nam Če prej ne, jutri zjutraj bo že kdo vrata odprl,« je rekel sam pri sebi in se stegnil na zaboju ter vzlic vsem razburjenjem tega dneva trdno zaspal in spal do dneva tako, da se je moral zjutraj še skrivat! po stopnicah, ko je hišnik odklepal vrata. 56 »To hišo moram enkrat natančno revidirati,« je razmišljeval, ko je šel proti svojemu domu, »in s kakim človekom se moram seznaniti, ki tu stanuje — o ni še vse izgubljeno. Spetiča moja, ni še vse izgub-lj2no.« XIII. V sami srajci srajci je sedel Angelik na postelji v svoji skromni podstrešni sobi ter z intenzivnim zanimanjem ogledoval svoje gole noge. Ta dan je prišel prvič do spoznanja, da so njegove noge kosmate ■kakor njegova vest, in to rpu je dalo zaupanje, da bo naposled vendar premagal vse težave, zavzel vse barikade, ki jih je usoda napravila na potu njegovega življe- nja, ter dosegel cilj svojih stremljenj: bogastvo in Špelico. Preštel je bil dvakrat in trikrat svoje imetje in uspeli tega štetja je bilo spoznanje, da njegova imovina čudovito hitro gl-neva in da bo treba dobiti izdaten vir dohodkov. »Ce pojde tako naprej, bi si moral nadalje še res kakega poštenega dela prijeti,« je slabo voljno govoril sam s seboj. »To bi bilo jako nepri jetno. Posebno zdaj, ko moram odgnati onega starega Laha, kizapljuje Špelico. Z delom še ni noben človek prišel do bogastva. Ruda, goljfija tebe redi« bi bil moral peti Vodnik, kije tudi kuto slekel in potem imel tako srečo, da je postal velik gospod, če je izkoriščanje človeške neumnosti goljufija — pa naj bo. Jaz drugega nič ne znam kot babnice za norca imeti — si bom pa s tem služil kovano rudo.« Ta samogovor je lo sumarično izrazil i to, kar je Angelik že prejšnji dan zapo-čel pri usmiljeni vdovi, ki mu je bila tako prijazna pomagala iz velike stiske s tem, da mu je posodila par hlač. Vdova, ki je bila sicer stara že kakih petdeset let, je pa kraj vse svoje pobožnosti in vzlic svojj starosti imela še trenutke jako človeških hrepenenj. To je Angelik spoznal takoj pri svojem prvem obisku, ko je vdovi vrnil posojene mu hlače. Ker je ob tej priliki tudi izvedel, da ima vdova nekaj premoženja, da ima še več prijateljic, katerih slabše polovice že spe večno spanje, ter končno dognal, da se vse to ženstvo tudi najživahneje zanima za loterijo, je po resnem povdarku napravil natančen načrt za svoje nadaljnje postopanje ter si obetal, da svojih moči in svojega časa v krogu teh vdov ne bo zaman trosil. (Dalje.) Izdaja konzorcij »Jiutea« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA’. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.