GLASILO OBČINSKE KONFERENCE SZDL LJUBLJANA-VIČ-RUDNIK • LETO VII) • ŠTEVILKA 3 • 27. MARCA 1972 darniško delo kot VOLIVCI O PRORAČUNU vod v praznovanje ba ^Prav nas loči od letošnjega občinskega praznika še mesec dni, že sedaj zapišemo, da se je praznovanje začelo že v prvih n,h ^neh. Ne le, da je v tem času začel z delom pripravljalni ?r’ P1®0 je tudi do udarniške akcije, ki pomeni pravi delovni 1 v praznovanje. in Skrilje, med vojno Partizanski vasi, sta imeli naj le brleč električni tok. Prihajal do njih po velikem U’ zat0 je padla v konicah •etost od 220 tudi le na 160 v’re yeč let je bilo jasno, edina rešitev tega problema zavitehdveh vasi z vodom Ke napetosti. nipšnji občinski praznik z , na Golem je k temu H "Ji^pripomoge1. Priprave Od 25. febmaija do 10. marca je bilo v naši občini 58 zborov volivcev in članov delovnih skupnosti. Obravnavali so predloga občinskega in mestnega proračuna za tekoče leto. rolo li SC' vijo, da ni več v navadi, je tokrat združilo v skupnih prizadevanjih 120 mladincev, 54 članov zveze rezervnih vojaških starešin, 27 pripadnikov JLA in nekaj borcev Ljubljanske brigade, domačinov pa ni mogoče točno prešteti, saj so sodelovali praktično vsi, dekleta in žene s pripravo obrokov in malic, pionirji z raznašanjem okrepčil in čaja, možje in fantje pa so bili seveda na trasi, razva-žali so drogove ali tesarili, lo r'"J’ " ra j'- Tehnično pomoč in opremo je do akcije. Ker smo že tako zagotovilo Komunalno podjetje ■,fni’ naj nam jo prikažejo Vič. Vso organizacijo akcije pa e: na trasi, dolgi 4930 m, je izpeljal poseben odbor, ki gaje prej, 4. marca pa je > n, rf^,a kopati več kot 80 j 8j°b°kihjam za drogove. J oilo vse prej ko lahko, saj > n' lnskem ilovnatem svetu P zalivala voda, drugje pa .i; mP1 in lopate že kmalu uiu itr<* materlal- Kljub jia i b!!0 del° Povsod veči-*»1“xfe.do kosila opravljeno, ^ k"1 Pa so medtem uspeli af eni i*lnzai)ctortirati tudi obe I in " Konstrukciji za transfor-■ "S Me in Gob. Pnklop ' fmen^abonatrans ormator v delo, za katero pra- vodil sekretar občinske konference SZDL Bine Lenaršič. Po opravljenem udarniškem delu je ostalo v najtršem terenu še nekaj opravila. S fem so pospravili v naslednjih dneh pripadniki JLA s primerno tehnično opremo in minami. Medtem so domačini nadaljevali z razva-žanjem drogov. Ob zaključku redakcije te številke Naše komune je v teku nadaljevanje del, gre za tekmo s časomL da bi za občinski praznik v Skrilju in na Golem že zagorela „močna“ luč. SaS isti ir P° UsPeSno izvedeni udarniški akciji za izgradnjo elek-of -yL0c*a {8-Skrilje-Golo se domačini teh dveh vasi toplo sci j pljujemo vsem, ki so nam prišli pomagat, tako mla-£ j članom ZRyS. vojakom, borcem, občinski konfe-■Jj SZDL kot organizatorju in vsem ostalim, ki so ka-(jrf Jrkoli Pripomogli k uspehu te akcije. ^ PREBIVALCI SKRILJ IN GOLEGA [»favljaH tf° P°nekod še poglabljali jame za drogove, so te Gzanskih ^3 , i? de* ve^' domačini, še malo, pa bo zažarel 8seh Skrilje in Golo drugačna hič. že zažarela v Osnutek predloga občinskega proračuna so volivci v načelu povsod sprejeli. Pripombe so bile izrečene večinoma za področja, kjer odločajo sredstva krajevnih skupnosti. Splošna ugotovitev zborov volivcev je, da so proračunska sredstva za dejavnosti krajevnih skupnosti premajhna. Kritika je nadalje zadevala najpoprej slabo stanje in vzdrževanje cest. O podrobnih zahtevah po posameznih krajevnih skupnostih bomo poročali v naslednji številki. Tudi osnutek mestnega proračuna je doživljal kritiko, čeprav mu je na splošno veljalo dosti manj pokornosti kot občinskemu. Volivci so zahtevali natančnejša pojasnila o nekaterih proračunskih postavkah, tako o sredstvih za izdelavo „progra-mov, študij in analiz", za „razvoj kvalitetnega športa", za ..kulturne akcije in prireditve" itd. Volivci iz naše občine so spet opozorili na ne-odlžljivo potrebo po rekonstrukciji Karlovškega mostu in so se zavzeli zoper nadaljnje onesnaženje mesta in okolice ter za nedotakljivost Tivolija. O zbranih pripombah so razpravljali tako odborniki občinske skupščine kot člani izvršnega odbora občinske konference SZDL. Na ta način je prišlo v predlogu osnutka občinskega proračuna do nekaterih sprememb, s tem pa jc predlog postal osnutek, o katerem bodo odločili naši odborniki 30. marca. IO obč. konf. SZDL je ugotovil, da so bili zbori volivcev na splošno bolje obiskani kot lani in večinoma tudi bogatejši po vsebini, čeprav so še vedno preveč drobnjakarski, kadar se zadržujejo le pri proble- Našivn bralcem in poštarjem „NaŠa komuna" prihaja v marsikatero družino v naši občini z veliko, celo tritedensko zamudo. Ob tem sc zde prizadevanja izdajatelja, da bi mesečnik spremenil v štirinajstdnevnik, nesmiselna. Ali pa bo treba drugače urediti način raznašanja. Kot prvi ukrep v tej smeri smo podvzeli objavljanje dneva natisa na črni liniji pod naslovom. Od tega dneva pa do prejema časopisa bi nikjer v občini ne smelo miniti več kot teden dni. Prosimo vas, javljajte nam na naslov uredništva Naše komune, Trg MDB 7, večja odstopanja roka, da bomo lahko argumentirano nastopali v razgo-roštno upravo. i problem / dostavo! Vsak mesec se nam vrne del naklade, rdi normalno, ljudje se odseljujejo, umirajo ali pa se jun -asopts zaradi česa zameri. Toda zdi se nam, da včasih le ne gre za to in da bi naslovljencu ne bilo prav, ko bi ga odjavili. To pa se zgodi, če nam poštar vrne naslovljeni izvod. Zato nam tudi takšne primere javite v uredništvo. In ko smo že pri tem: tiste časopise, ki morda kje obležijo in jih nihče ne bere, nam, prosmio, le vrnite. Dovolj je drugih, ki bi radi brali, tako pa so te stroški brez koristi. Po drugi strani pa vas vabimo. SPOROČAJTE NAM NASLOVE TISTIH. KI BI „NASO KOMUNO" RADI PREJEMALI, pa je ne, ker na naših spiskih še ni njihovih naslovov. Ob tem še enkrat poudarjamo, da prejemajo naši člani svoje glasilo ZASTONJ! Naposled še povabilo k sodelovanju. DOPISUJTE! Posredujte nam novice iz vašega kraja, iz vašega kolektiva. Pišite o problemih, postavljajte vprašanja m zahtevajte javne odgovore pristojnih forumov in oseb. Sodelujte, da vam ..Naša komuna" ne bo ie PRIPOVEDOVALA, ampak da sf bomo prek nje POGOVARJALI in DOGOVARJALI. V« dobro in lep pozdrav! Uredništvo in meš^gj^^vod. v letošnji občinski praznik je združilo r ~ Program občinskega praznika 27. aprila bo v KS Golo nad Igom letošnji praznik občine Ljubljana Vič-Rudnik. Sestavljen je že tudi predlog okvirnega programa za praznovanje. Začelo se bo s slavnostno sejo skupščine občine in občinske konference SZDL. V tem delu bo razen slavnostnega govora tudi podelitev domicila II. SNOUB Ljuba Šercerja ter podelitev nagrad OF za najboljša knjižna dela na temo OF v preteklem letu. V kulturnem delu bodo sodelovali poleg godbe na pihala še mladinski pevski zbor osn. šole I*. gojenci glasbene šole Vič-Rudnik in teci tat oiji. Po proslavi pa bo zbor bivših borcev SNOUB Ljuba Šercerja. 2e na predvečer praznovanja bodo po občini zagoreli kresovi, mladina pa bo šla po poteh partizanskih enot. V celoti bo vse praznovanje v znamenju obujanja in prenašanja tradicij NOB. Krajevni praznik na Golem Na Golem nad Igom. kjer bo letos prizorišče občinskega praz-nika, so 18. marca praznovali svoj krajevni občinski praznik (ki je uradno 19. marca). V teh dnevih pred 30 leti seje pričelo tipljenje in preganjanje tamkajšnjih prebivalcev, medtem ko so njihove vasi večkrat pogorele. Padlo je tudi mnogo žrtev in teh so se spomnili udeleženci proslave z enominutnim molkom. Predsednik KS Golo Alojz Kraljič je v jedrnatem govoru nanizal nekaj ugotovitev iz preteklosti in sedanjosti, preteklost je bila slavna, sedanjost pa ni v vsem takšna, kot bi si jo bilo mogoče želeti. K njegovim besedam je dodal nekaj svojih podpredsednik skupščine občine Stane Virtič. V kulturnem delu so izvajali spored domači moški pevski zbor in pionirji - recitatorji. Sledila je projekcija slovenskega filma Ne joči, Peter! Zvečer pa je zaigral zabavni trio. da je bilo bolj veselo. SaS matiki, ki sodi bolj v področje krajevne skupnosti kot na zbor volilccv. Ponekod pa so se le kazali tudi širši pogledi, tam je bilo čutiti zlasti močno zahtevo naših, občanov po nadaljnjih učinkovitih ukrepih za gospodarsko stabilizacijo. Na obravnavani seji jc bilo slišati tudi ostrejša stališča. Ta so ugotavljala, da so zbori volivcev postavljeni pred več ali manj nespremenljiva dejstva in da se je zato treba bolj zavzemati za ostvaritev možnosti dolgoročnejšega vplivanja občanov na teh področjilt družbenega samoupravljanja. Za sedaj pa smo še daleč od tega, da bi občani odločali o družbenih sredstvih in je ta vrsta demokracije le navidezna. S tem da se razprave ustavljajo pri sredstvih krajevnih skupnosti, ne obravnavajo niti desetine občinskih proračunskih sredstev, kaj šele mestnih. ,.Pogovarjamo se o milijonih, ne pa milijardah," je dejal eden izmed disku-tantov. Beseda je bila tudi o tem, koliko so letošnje širše in najširše proračunske usmeritve v prid stabilizacije. Izoblikovalo se je stališče, da pri tako visoki planirani devalvaciji še ne more biti govora o resnih stabilizacijskih prizadevanjih, marveč v najboljšem primeru le o predhodnih politično stabilizacijskih težnjah. SaS Popit v Podpeči -Preserju Na povabilo organizacije ZKS Podpeč-Preserje seje v tej krajevni skupnosti mudil 1. marca predsednik centralnega komiteja ZKS Franc Popit. Komunisti te organizacije so tovariša Popita najprej seznanili z delom lastne in drugih družbenopolitičnih organizacij v krajevni skupnosti, nato pa je predsednik CK ZKS odgovarjal na vprašanja komunistov. V pogovoru so se še posebej zadržali ob vprašanju osebne odgovornosti. Franc Popit seje strinjal s komunisti iz Podpeči Preserij, da je osebna odgovornost še vedno premalo opredeljena, ponavadi začnemo o njej govoriti šele, ko pride do prekinitev dela ali različnih konfliktov. M. Ž 1* ! s s N S S s s * i > krara^j M> 113 5 14,11 dol8‘ ,rasi elektrovoda Ig- Škrilje- Delo je uspešno opravljeno, še posnetek za spomin, nato pa s prijetnimi spomini vsakdo na svoj dom. Na sliki: člani RVS Kolezija. 0 socialnem razlikovanju Na tretji seji konference Z K Slovenije, ki je obravnavala socialno razlikovanje, je bilo izrečenih mnogo odkritih besed. Ker je seja spregovorila in sklepala o položaju ljudi v naši družbi, ni nič čudnega, da je med občani bilo za sejo veliko zanimanje, pa tudi pričakovanj, ne le odločnih besed in sklepov, temveč tudi odločnih ukrepov. Kljub temu, da se ne da čez noč nekaj korenito spremeniti, pa menim, da bi morali v pr\’em obdobju pri uresničevanju sklepov dati večji poudarek tistim problemom, ki jih občani najbolj boleče čutijo. Tako bi bilo nujno dati prednost izboljšanju položaja ljudi, ki'žive v nemogočih razmerah. Na že omenjeni seji je bilo ugotovljeno, da v Sloveniji živi precejšen del občanov ~ okrog 11.000 - v najhujši bedi in ti dobivajo več kot skromno denarno pomoč - približno 100 din mesečno. Med njimi je kar polovica takih, ki jim tovrstna pomoč pomeni edini vir preživljanja. To in pa dejstvo, da v situaciji, ko smo dejansko še vedno revna družba, živi i> njej mnogo ljudi izredno razkošno, povzroča med občani upravičeno kritiko. Prav gotovo je potrebno na tem področju čim hitreje in odločno ukrepati. V tem zapisu pa bi želel opozoriti še na drug vidik tega vprašanja, na katerega žal nismo dovolj pozorni. Pri tem mislim na posledice socialnega razlikovanja, ki se kažejo v odnosih med ljudmi. Čeprav jc tovrstno razlikovanje težko opredeliti, pa ga pogosto srečujemo v vsakdanjem življenju. Naj navedem le nekatere tovrstne razlike, ki se kažejo v odnosih med ljudmi: Mnogokrat ugotavljamo, da je pehanje za materialnimi dobrinami ena od značilnih negativnih lastnosti p naši družbi, ki povrhu vsega ruši marsikatere duhovne vrednote v današnjem človeku. Brez nekih osnovnih vrednot pa se odnosi med ljudmi vse prerodi krhajo. Kot primer naj navedem le vsebino članka „Prijatelj postane šef", objavljenega nedolgo tega v Delu. Pisec članka pravi, da je izgubil prijatelja, ko je le-ta postal šef oddelka v podjetju, v katerem skupaj delata. Pravi, da se je njegov prijatelj kar naenkrat iz sicer prijaznega človeka spremenil v sitnega, zadirčnega šefa. Ni več prijazen, ko ga vidi in celo pozdrav komaj spravi iz ust. Navedeni primer je značilen in ga ne srečujemo tako poredko v medsebojnih odnosih. Posebno dimenzijo daje medsebojnim odnosom tudi takoimenovani politični jezik. V političnih govorih se ljudi pogosto deli v dve kategoriji, običajno kar po črno beli tehniki Po tej razdelitvi žive v naši družbi na eni (negativni) strani birokrati, dogmatiki, tehnokrati, klerikalci, razredni sovražniki itd., na drugi strani pa samoupravljavci in delovni ljudje. Prav je, da se ugotavlja tiste med nami, ki nastopajo proti začrtani poti p samoupravno socialistično družbo, ali pa to pot celo rušijo. Slabost take razdelitve pa vidimo p tem, ker tovrstne sovražnike premalo ali nič ne konkretiziramo, pa tudi v tem, da ob takem ocenjevanju in prizadevanju ljudi prerodi pozabljamo na to, da v naši družbi žive tudi ljudje, ki so si tovariši, sodelavci in bratje. Nadalje nenormalnim odnosom pogosto daje oporo tudi tisk, ko propagira najrazličnejša lepotna tekmovanja, ko poudarja vrednost ženske le p telesu kot blagu, ki ga je mogoče tako ali drugače dobiti (kupiti), pse premalo ali nič pa ne poudarja vrednosti žene kot matere, vzgojiteljice, delavke, znanstvenice itd. Tudi pri drugih vrednotah najdemi r tisku včasih izkrivljena merila. Tako o tem, kaj je sreča, lahko beremo take ugotovitve kot: „Bil je najsrečnejši človek p lanskem letu, ker je zadel na loteriji toliko in toliko milijonov. “, „ V hišo smo prinesli srečo — diamantni prstan tvrdke Danvil “ Potemtakem bi lahko sklepali, da je edino merilo za srečo v naši družbi le denar in bogastvo. Pri tem bi se lahko skupaj s filozofom Machovcem vprašali: „Ce pojemo večji kos mesa, ali smo za prav toliko srečnejši? “ Odgovor je te p spoznanju, da je.za življenje p materialnem bogastni potrebno imeti tudi več duhovnega bogastva, kot pa za življenje p revščini. To spoznanje pa zahteva od nas, da se borimo tudi na tem področju za odpravo izkrivljenih odnosov, ki so med nami. SERGIJ PELHAN \ * * * * * * * * * * * * i * * $ * * * * i 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 \ 4 Njun pogovor: Anton Prilesnik (levo), Male Lašče: Ti, bomo res dobili pokojnino, mi, ta stari? Ivanc Jože, Velike Lašče: Nekaj se sliši! Zakon o pokojninah kmetom sprejet Prizadevanja kmetov so končno kronana z uspehom. Njihovo delo je dobilo družbeno priznanje v obliki pokojnine z zakonom, ki ga je pred dnevi sprejel socialno zdravstveni zbor slovenske skupščine. Zakon je od svojega osnutka do končne oblike - do sprejema — doživel pozitivne popravke, vendar ni mogel vključiti vseh dobrih predlogov, ki jih je dala javna razprava. Predstavlja začetek izenačevanja kmetov z delavci v industriji. Izenačevanje je res začetniško, ali izenačevanje je. To je zmaga naprednega spoznanja in vodi k obstoju vasi. Pokojnina 250 din na gospodarstvo, ki jo prihodnje leto prično prejemati zavarovanci, stari nad 75 let, predstavlja simboličen znesek, vendar v rokah zavarovancev občutek vrednosti in gotovosti za nadaljnje življenje. V treh letih bomo prešli na redno izplačevanje pokojnine vsem zavarovancem od 65. leta dalje. Ni še rešeno vprašanje kmečke žene, matere, gospodinje, ki je sedanji zakon ne vključuje. Čas bo prinesel še nadaljnje izpopolnitve zakona in takrat lahko pričakujemo, da tudi kmečka žena ne bo izpuščena. Še bi lahko naštevali pomanjkljivosti zakona v sedanjem času, vendar je to potrebno le toliko, da se zavemo najvažnejših nalog pri nadaljnjem razvoju zakona o pokojninah kmetom Zbiranje sredstev se prične takoj z letošnjim letom Ni še povsem rešeno vprašanje tehnične službe pri izvajanju zakona. To so: zbiranje sredstev, izplačila, evidence itd. Tudi pri organizaciji službe ne bodimo formalisti, temveč dosledni, da bo čim manj nerodnosti - slabe volje pri izvajanju. Mnogi niso zadovoljni s sprejetim zakonom o pokojninah kmetom. Zal nočejo priznati stvarnosti in prednosti spremenjenega odnosa. To niso bile lahke stvari. V zakonu vidijo samo obveznosti, nič pa napredka, ki ga zakon prinaša. Zakon ocenjujejo samo skozi prispevek, ki ga morajo dati kmetje. Prispevek mora biti, to je potrdila tudi javna razprava, vendar se bo oblika spretninjala. Na srečo nezadovoljnih kmetov ni tako veliko, večina je na drugi strani in je zakon že v osnutku toplo sprejela. Spet se je pokazala stara resnica, da vsem ni mogoče ustreči. Z novim pokojninskim zakonom za ostarele kmetijske proizvajalce se začenjajo na vasi novi socialno-ekonomski odnosi. i,'g. L. H. S POSVETOVANJA SEKRETARJEV ORGANIZACIJ ZKS Kadrovanje — ena najpomembnejših nalog Nekaj več kot pol leta je preteklo, odkar v Ljubljani spet delujejo občinske organizacije ZKS. Čeprav je to kratko obdobje, se v delu posameznih organizacij Zveze komunistov vobčini Ljubljana Vič-Rudnik že krepko poznajo dobre strani obstoja organov kot so občinska konferenca, komite in komisije pri občinski konferenci. Če po ničemer drugem lahko to sodimo že po sami razpravi na posvetovanju, kije bilo v tem tednu za sekretarje organizacij ZK ter člane komiteja in kadrovske komisije pri občinski konferenci v Polhovem Gradcu. O nebogljenosti s prvega sestanka sekretarjev v preteklem letu na tem posvetovanju ni bilo sledu. Nasprotno! Iz njihovih razprav je bilo čutiti prizadevnost, vsaj v večini primerov, da Zvezi komunistov povrnejo ugled, ki ga bi kot avantgardna sila morala imeti. Ugled pa ji bo mogoče povrniti le z izpolnjevanjem vsaj osnovnih nalog, ki jih nalaga članom statut ZKJ oziroma ZKS vseh komunistov v občini. „Za komuniste," so menili udeleženci tega posvetovanja, „ki ne izpolnjujejo teh nalog, v naših Organizacijah ZK ne more biti več prostora." Seveda je za pregled izpolnjevanja teh nalog posameznih komunistov potrebna čvrstejša organizacijska po- vezanost, kot smo ji bili doslej priča. V posameznih organizacijah ZK jc treba torej najprej zaostriti osnovni odnos komunistov do družbe - odnos odgovornosti ter se sprijazniti z dejstvom, da je bolje nekaj komunistov manj, pa da so tisti, ki ostanejo, „pravi“ komunisti. Zvezi komunistov s takimi člani ne bo težko uresničevati nalog, kijimjih nalagajo trenutne družbenopolitične razmere in dolgoročna usmeritev razvoja naše družbe. Taki Zvezi komunistov tudi ne bo težko uresničevati resolucije o kadrovski politiki, ki jo je sprejel CK ZKS na 14. seji in ki je pravzaprav bila osrednje vprašanje tega posvetovanja. Organizacije ZK pa čaka, morda kot ena prvih nalog, še sprememba odnosa do kadrovanja v drugih družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih, še posebej na ravni krajevnih skupnosti. S prstom so pokazali na primer krajevne organizacije SZDL Krim -Rudnik, kije že leto dni brez predsednika. Če jc treba v takih primerih koga obsoditi, so to komunisti, v tem primeru I 17 članov ZK, ki živijo v tej krajevni skupnosti. Ti komunisti prav gotovo zaslužijo obsodbo za neodgovornost in nesposobnost. M. Z. Javna razprava za uspešnejše delo SZDL f Na seji občinske konference SZDL Ljubljana Vič-Rudnik 21. februarja smo se prisotni delegati dogovorili, da izvršni odbor občinske konference SZDL vodi javno razpravo v občini, zbira in ureja pripombe, mnenja, predloge ter jih sproti posreduje RK SZDL Slovenije. Na konferenci smo se dogovorili z delegati družbenopolitičnih Milijonski mestni promet Ljubljanski mestni potniški promet je lani pod taktirko Viatorja (prej Ljubljana-transporta) prepeljal po ljubljanskih cestah in našem obrobju 65 milijonov 100 tisoč potnikov. Med nekaj deset milijoni potnikov jih dobršen del odpade tudi na proge, ki jih ima Viator v naši občini. Za ugodnejše (predvsem pa pogostejše) zveze predvsem s kraji izven osrednjega mestnega območja, bo letos Viator nabavil 25 novih merce-desovih avtobusov. L V. in družbenih organizacij v občini za tako razpravo, da bodo lahko v njej sodelovale vse strukture občanov. Podpredsednik RK SZDL Slovenije Vlado Beznik nas je seznanil z osnovnimi vprašanji, o katerih naj bi tekla javna razprava. Delovna skupina za spremembo statuta pri RK SZDL Slovenije je na osnovi zapisov s sektorskih posvetov in seminarja predstavnikov občinskih konferenc SZDL pripravila oz. zbrala vsebinske pobude za oblikovanje dopolnil k statutu kot tudi dokumentu „SZDL danes" iz leta 1970. Te materiale in dosedanji statut bodo vodstva KO SZDL in vodstva občinskih družbenopolitičnih ter družbenih organizacij prejela do konca marca v javno obravnavo, ki naj bi potekala do zadnjega dne v maju. Dosedanja razprava bo v nadaljevanju morala načeti prav vsa bistvena vprašanja sodobne dejavnosti Socialistične zveze, zlasti pa vprašanje odnosov med SZDL in drugimi družbenopolitičnimi organizacijami. Dokument „SZDL danes" sicer te odnose že opredeljuje, vendar je tu zapisana opredelitev doživela vrsto pripomb. Drugi sklop vprašanj, ki bi prav tako moral dobiti odgovor v javni razpravi in potem v naših dokumentih, zadeva odnose med SZDL in družbenimij organizacijami, društvi in združenji občanov. Sem sodi predvsem vprašanje aktivnosti delegatov organizacij v vodstvih in drugih oblikah delovanja. Vprašanje odnosov med SZDL in skupščinami družbenopolitičnih skupnosti je v razpravi nujno temeljito opredeliti, ker se vežejo na bližnjo razpravo o skupščinskem sistemu, ki ga snujemo na delegatskih odnosih. V hitrejši demokratizaciji SZDL ali, z drugimi besedami, v borbi za uveljavitev delegatskega sistema, smo že naredili prve korake, na osnovi katerih je možna prva ocena dosedanje uspešnosti in učinkovitosti uveljavljanja tega principa. Razprava bo verjetno pokazala še na druga vprašanja in zahteve, kijih moramo na-to statutarno opredeliti ali pa vnesti v pravilnike in poslovnike republiške, občinskih in krajevnih organizacij SZDL. Potrebna bo razmejitev, kaj po vsebini sodi v poslovnike in pravilnike, kaj pav statut. Plodno sodelovanje osnovnih in občinskih družbenopolitičnih in družbenih organizacij v javni razpravi, predvsem pa sodelovanje zainteresiranih in odgovornih članov v teh organizacijah, bo tudi pogoj za bolj uspešno delo v vseh oblikah združevanja občanov in delovnih ljudi ne glede na družbeni položaj, nazorske in druge razlike. Osnovne d1 oblike dela v okviru SZDL S« pa so bile dogovorjene ob s| manju dokumenta ,,SZDLdan31 povedali, da priporočajo vsem nom, da si osveže znanje U' grafije iz posebnega pripomoči ga je mogoče naročiti pri k,J' organizaciji ali na občinske® boru (stane 19 ND). Ta trenutek je vse odvisno od tega moža! — Jernej Rihar, upokojeni poštar z Dobrove je takole pripomogel pri zakoličenju nove šole. Šolaiji z osn. šole Dobrova so šli gledat, kje bo stala nova šola v njihovem kraju. #1 r ■ Občinski konferenci SZDL Ljubljana Vič-Rudnik in uredništvu glasila »Naša komuna« i i i i V letošnji januarski številki glasila „Naša komuna" so bila objavljena mnenja, pripombe in stališča občinske kandidacijske konference Ljubljana-Vič-Rudnik, ki jih je konferenca sprejela na seji 19/1-1972. Povezana so s kandidacijskim postopkom za volitve člana predsedstva Skupščine SRS in s postopkom za predlaganje možnih kandidatov za predsednika izvršnega sveta Skupščine SRS. Izvršni odbor republiške konference SZDL Slovenije, ki je določil in vodil oba postopka, je o objavljenih stališčih in vprašanjih razpravljal. Javnosti in delegatom občinske kandidacijske konference daje naslednje odgovore (po točkah, kot so bila vprašanja postavljena): 1. Pri oblikovanju sklepa o poteku in postopkih kandidiranja za člana predsedstva republiške skupščine je izvršni odbor RK SZDL Slovenije upošteval obstoječe.prcdpise, ki so bili sprejeti za volitve 1969 - to so zakon o volitvah republiških poslancev, zakon o volitvah zveznih poslancev in volilni pravilnik SZDL Slo- venije — ter stališča in predloge s posveta predsednikov občinskih konferenc SZDL 27. 12. 1971. Določila predpisov in stališča I I I I I I posveta s predsedniki ObK SZDL je uporabil skladno z določili 51. dopolnila k ustavi SRS in ustavnega zakona. Sam osnutek ustavnega zakona je celo določal, da se morata predsedstvo in izvršni svet Skupščine SRS konstituirati v 30 dneh po sprejetju ustavnih dopolnil. V skladu s svojim nenehnim odporom proti časovnim stiskam pri kandidacijskih postopkih je izvršni odbor RK SZDL predlagal, da bi predvideni rok za konstituiranje obeh organov republiške skupščine podaljšali na 45 dni. Takšno podaljšanje je največ, kar je bilo mogoče doseči. Delo republiške skupščine in njenih o-ganov namreč ne sme biti prekinjeno za daljši čas. Ker potrebuje republiška skupščina za konstituiranje 15 dni, je za izvedbo kandidacijskega postopka ostalo le 30 dni. Kandidacijski postopek je potekal od 27. 12. 1971 do 25. 1. 1972. Takšna omejitev časa za izvedbo kandidacijskega postopka ni omogočala, da bi bolj temeljito in širše izvedli zlasti fazi predlaganja in usklajevanja predlogov o možnih kandidatih za člana predsedstva. Tudi za izvedbo občinskih kandidacijskih konferenc je bilo razmeroma malo časa. Opozoriti moramo, da gre pri kandidiranju za člana predsedstva Skupščine SRS za poseben primer - za izreden kandidacijski postopek sredi mandatne dobe republiške skupščine. Kljub temu si je izvršni odbor prizadeval, da bi postopek kandidiranja izvedel demokratično in odgovorno. Zato je volilna komisija pri RK SZDL že 21. 12. 1971, torej teden dni pred sprejemom ustavnih dopolnil, s posebnim dopisom (št. 012-1/65) opozorila občinske konference SZDL na predvideni kandidacijski postopek in na kratek rok, v katerem bomo morali postopek opraviti. Seveda pa bi formalno izvajanje kandidacijskega postopka v času, ko ustavna dopolnila še niso bila sprejeta, pomenilo, da bi ravnali nezakonito. Naj omenimo še to, da v občinah ne bi bilo I I večjih težav pri kandidiranju, če bi vse občinske konferen« SZDL v skladu s sprejetim sklepom na 7. seji republiške konference SZDL Slovenije 3. marca 1970 o stalnih kadrovskih pripravah na volitve bolj dosledno in stalno evidentirale in zbirale predloge za možne kandidate za voljene družbene funkcije. Tako bi bilo mogoče tudi v tem kratkem času bolj demokratično izpeljati kandidacijski postopek. 2. Republiška konferenca SZDL Slovenije je ob pripravah na volitve 1969. leta sprejela kadrovska načela in programska izhodišča za kandidiranje odbornikov in poslancev. Izvršni odbor RK SZDL jc pri kandidiranju za člana predsedstva slovenske skupščine upošteval omenjena dokumenta skladno z določili 51. 'ustavnega amandmaja, ki govore o vlogi in nalogah predsedstva Skupščine SRS. Sprejetje še nekatera dopolnilna merila za kandidiranje. Z njimi jc konkretiziral splošna kadrovska načela in posebnosti, ki jih je treba upoštevati pri kandidiranju člana predsedstva republiške skupščine, ki ga izvolijo delegati občin na zasedanju v republiški skupščini. Izvršni odbor RK SZDL je zato poudaril, da morajo kandidati biti ljudje, ki v občini politično delujejo pri oblikovanju in razvijanju komunalnega sistema ter dobro poznajo družbeno-ckononi-ske odnose v tem sistemu. Sprejel je tudi stališča, da funkcija člana predsedstva ni združljiva s funkcijo predsednika občinske skupščine, poslanca ali z drugo politično-izvršilno funkcijo. Kandidatura Zdravka Krvine ni bila sporna, ker je tovariš Krvina ob sprejemu kandidature izrazil pripravljenost, da sc ob morebiti'1 izvolitvi odreče funkciji predsednika občinske skupščine. Ccprav občinska skupščina takrat, ko je bil Zdravko Krvina predlagan za kandidata, še ni sprejela njegovega odstopa (ne moremo pa zahtC' vati, da se kandidat že pred izvolitvijo odpove prejšnji funkciji)* moramo opozoriti, da 69. člen ustave SRS določa, da ima vsak nosilec javne funkcije pravico, da sc funkciji s primerno utemeljitvijo odpove. 3. V 51. ustavnem dopolnilu k ustavi SR Slovenije jc določeno, da enega člana predsedstva Skupščine SRS izvoli zasedanje delegatov občin izmed kandidatov, ki jih po prej opravljenem kandidacijskem postopku (analognem kot pri kandidiranju P°' slancev zbora narodov zvezne skupščine) neposredno predlag8 Socialistična zveza. Pri tem moramo upoštevati, da zbor delegatov občin doslej še ni bil konstituiran kot volilno telo in je zate to popolnoma nov primer v naši volilni praksi. Kar zadeva kandidaturo za predsednika republiškega izvršnega sveta, ga po določilu 52. ustavnega dopolnila izvoli republiška skupščina izmed kandidatov, ki jih predlaga predsedstvo repm bliške skupščine. Socialistična zveza vpdi samo predlaganje m pravila ravnanja v teh postopkih treba proučiti ter na osnovi n vili teoretičnih spoznanj in praktičnih izkušenj pripraviti ustrcZJV predloge za nove zakone o volitvah. Sklenila sta tudi, da je trc<£ stališča, pripombe in predloge občinskih kandidacijskih k0/1 t p-renc upoštevati pri nadaljnjih razpravah o novem skupščinske frc sistemu oziroma pri oblikovanju nove volilne zakonodaje.*' ^ 1 I tudi za to, da bodo vse faze kandidacijskega postopka vključil _ jrž potrebnimi roki sestavni del zakonov o volitvah odbornikov [ ■ pai :ra :n' tal *>i poslancev Izvršni odi’?' RK SZDL Sloventr Elektromontaža bo gradila novo iovarno brez kreditov i »ljubljansko elektroinštalutersko 1» Ujetje ELEKTROMONTAŽA sla-v letošnjem letu 15-lctnico oboja. Ni pa to edina pomembna za-va. zaradi katere bi kazalo pred- staviti to podjetje, ki ima sedež v naši občini. Elektromontaža je za naše jugoslovanske pojme gospodarjenja dokaj čudna reč, ki tako vsaj malce Daj-dam v Velikih Laščah? V Velikih Laščah se bo problem gostinstva in mesnice v kratkem zelo zaostril. Obstoječe gostilne ne ustrezajo higienskim in lehničnim zahtevam oz. so zadolžene, tako da je že v teku postopek za njihovo zaprtje. -3. marca so se v Velikih Laščah sestali predstavniki krajevne skupnosti, kmetijske zadruge, občinske skupščine, inšpekcijskih služb in Daj-Dama, da bi ugotovili, če je mogoča rešitev v seda-n|c'n' okviru. Ker so roki. predvideni za sanacijo, že potekli, to ni wč mogoče. Pa tudi sicer le krpanje sedanjega stanja ne bi pokrilo krajevnih, kaj šele naraščajočih turističnih potreb. *2 tega stanja sc kaže pot v temeljitih posegih v velikolaško f^tmstvo. Izdelan je že ustrezen projekt, ki predvideva v traktu zadružne zgradbe restavracijo in tri turistične sobe s kopalnicami, v arkadah pa novo mesnico z delikatesnim oddelkom. Proračun preureditvenih in investicijskih del znaša 160 milijonov SD. Projekt je naročilo Gostinsko podjetje Daj-dam Ljubljana, ki ga je Pripravljeno tudi financirati. Pri tem ga ne vodi toliko pričako-vanJe hitre rentabilnosti, kolikor dolgoročno planiranje z ozirom n‘lpazvoj kraja in prometa skozi Lašče proti moiju. I realizacijo tega projekta podpirata krajevna skupnost Velike Lašče in skupščina občine z ustreznimi službami, v tamkajšnji knietijski zadrugi pa so mnenja deljena, ker posamezniki nastopajo proti temu projektu. Vendar so ta nasprotovanja brez pravih argumentov in bolj plod krajevnih razmer, tako da lahko upra-i .no pričakujemo, da bo zadeva v kratkem času rešena v korist aja, kjer se potreba po urejenih razmerah v gostinstvu že dolgo Izjavlja kot pereč problem. Podjetje Daj-dami s svojim ugledom, kušnjami ter kadrovskimi in investicijskimi možnostmi lahko zagotavlja, da bodo naposled tudi Velike Lašče stopile v korak s t-stimi kraji, ki imajo te zadeve že urejene v skladu s sodobnimi Potrebami. SaS kaditi več stanovanj! leva i- t m loj. 7/jornunalncga sklada so na »pehil. ■ sc3' Pretresali poročilo o [tu, tcr tottspehih v preteklem jkočc feto10'*6*' Pr0!5rain sklada za XSam-, k' so st ga zastavili v i* JV . 'T1 'Otu, je bil po sodbi čla-'4 'otj* Daf» Ptotapot. njegova rcali-'odarskii bl a v sPloSno znanih go->trov,i tazmerah, katerim pa so travna«, v,P'eceiinjt meri tudi ne-t** atna ^ ‘orjatve, tako le 71 od-'1''. >sež^P ,ana realizacija pa jc bila V Itsikaj3 1^} Pr"’''žno 50-odstotno. !&' ■“ ^ Potrebno „izpi- Wizoriti Ina,rs‘ka-i Pa bo potrebno fdijov n^d’ gradbena podjetja, ki fli j((ia- nasi občini; ,,naj nam tudi Jislo^'- Predložijo dokaze svojega “tliko ini na' sc jasno izrazijo, kaj, s*j ijvnr,d0 kduj bodo svoje obveznem * s° menili v kar malce edviden!'11' *"e odstotkov od dnjih nL' .'zgradnjc stanovanj v tdjeti-i ,,C ..'c*ih so zgradila ta ’ obravn1**^ občmi. Zato je bila to šc lav'. programa za letošnje *enziVn„Sbcj izražena zahteva po Sicer n. • stanovanjski izgradnji, »tnaineoa Je'etoJnjt program Ko-Uiovj u® , sklada zastavljen na !l° realnih e.rea"zac‘jc> sc pravi na ni 'zkazair, temeU*b- Kot seje že -sijiv ci„ °> so krediti zelo neza-mj ne bouCnt dohodka, zato pač : Poz-Ornn.,0 Ptog1' polagati bistve-t- Glavne'1' pr' us,vuijanju dohod-tograina IPtcmiee tega letnega 'stavljen' .PPmogrede povedano je višmi 32,9 milijona di-. narjev, pa so naslednje: pospeševanje stanovanjske izgradnje na tistih soseskah, kjer so gradnjo že začeli, pristop k začetku gradenj v soseskah (priprava tehnične in urbanistične dokumentacije), pridobitev novih investitorjev za poslovno gradnjo ob Tržaški in Dolenjski cesti, nadaljevanje del v soseskah in karejih po že sklenjenih pogodbah iz lanskega leta. Odkup zemljišč kot ena in priprava ter komunalna oprema teh zemljišč kot druga naloga Komunalnega sklada pa sta v letošnjem programu izenačeni (vsaka je zastopana s po 50 odstotki). JANJA DOMITRO VlC Jože Oreškovič, direktor Elek-tro montaže diši po čudežu, saj dobro gospodarijo in nikomur niso nič dolžni. V vsem času svojega obstoja si pod jetje ni privoščilo življenja s tujimi sredstvi, temveč so vedno pojedli le toliko, kot so lahko sami zaslužili. Podjetje zato še danes neovirano taste, saj se zanaša le na lastne sile. O položaju Elektromontaže smo se razgovaijali najprej z njenim di-rektoijem JOŽETOM ORESKO-VIČEM. Ta človek je na krmilu podjetja že celih 14 let, to je od takrat, odkar jc Elektromontaža rentabilna. Direktor je začel po prisilni upravi v tedanjem Elosu ubirati pot, ki je privedla -podjetje iz dolgov v eno vodilnih v svoji stroki ne le v Ljubljani, temveč tudi v Sloveniji. Za tak uspešen razvoj gre nedvomno velika zasluga direktorju, saj je bil duša kolektiva, ki je štel v začetku le tri člane, danes pa šteje 80 zaposlenih in 15 vajencev. Direktor Jože Oreškovič je povedal; ,.lz obrtnvdelavnice smo zras li v tovarno in to predvsem zato, ker smo vedeli, kolikšen kos kruha si lahko odrežemo. Nismo pojedli vsega, kar smo prizvedli, kol so to počeli drugi, in lako imamo danes nekaj. Hranili smo in tudi še bomo. Nas tegobe jugoslovanskega gospodarstva ne prizadenejo. Mi v vsem času našega razvoja nismo imeli niti enkrat niti en sam dan blokiran račun, saj finančno dobro stojimo. Vemo pa tudi točno, kam damo kak dinar. Takega poslovanja nas je naučil položaj, v katerem smo bili po prisilni upravi, ko smo imeli dol- Hiša sredi ceste Murglc so bile pred leti pred-videne za stanovanjsko izgradnjo predvsem za tiste, ki nimajo tako zelo globokih žepov. O upravičenosti tedanjega načrta ustvarjanja četrti ,.bolj revnih" in manj revnih bi se dalo precej debatirati, posebej po zadnjih razpravah o razlikovanju v naši družbi na osnovi materialnih sredstev. No, in tako očitno razhkovanje bo nastalo v kratkem v Murglah oziroma se že končno oblikuje. Murgle bodo tako razdeljene na novi in stari del, na revni in bogati. Leta 1967 je v ,,revnem" delu veljala hiša 10,1 milijona že popolnoma gotova, današnja hiša pa velja do že četrte faze e°Pold Krese na obisku v )°spodarskih organizacijah Nase občine i £ uiti Krese ^ '*e Prealcc s;' Hče, 10- ..Prav kar ,s,e verjetno (otmuv 2an,ud,'7(,VhrjCtnu ie keteh.no nadoknadit-0 P7J ali sk'i tesanim, “M1 s kar se da p° . C * ’ Jc Pnpomnil 'Sv' ^b'pa0sfdU 2ičn'ce na aij^no *gp«je napotili fckje^V- D.relctor Cin! Fatem’,lmi XH . vaVl1 P0djetjc kar z ' h 'o na.n ,kl ln vprašanj, o sPregov0ri|j še za okroglo mizo: v desetih letih je tovarna, ki je mimogrede povedano tudi ena največjih vijakarn v deželi, kar dvanajstkrat povečala obseg proizvodnje in trikrat, zaposlenost, lani se je dohodek v primerjavi z letom 1970 povečal kar za 38 odstotkov, dosegli pa bi morda še višjega, če jih pri tem ne bi ovirale težave pri dobavi potrebne žice (morali sojo uvažali), nič kaj spodbudno pa ni tudi ..pritekanje" usposobljene delovne sile; morda za ilustracijo še podatek, da je najnižji osebni dohodek 1350 dinarjev, poprečni pa se suče okrog 1800 dinarjev.... Sicer pa tovarno nenehno razšiljajo. Prav sedaj gradijo dva nova moderna obrata - tat lilnico in galvanizaetjski obrat, tako da bodo sicer že močno avtomatizirano proizvodnjo (gostje so si ogledali tudi veliko halo, kjer poteka proizvodnja domala avtomatično) še izpopolnili. To investicijo - približno v višini 30 milijonov pa bo kar s 70 odstotki lastnih sredstev pokrivala tovarna sama. Predstavniki lesno industrijskega podjetja Hoja pa so predsednika Kreseta povabili na ogled njihovih obratov obrata Velox plošč in Galanterije v Podpeči, ter seveda spregovorili nekaj besed tudi o težavah, kijih tarejo. JANJA DOMITROVlC 40 milijončkov oziroma gotova od 50 do 60 milijonov. To pa se mi zdi, da ni ravno najbolj primerna cena za delavčev žep, saj še za kakega drugega ni. Ideja o poceni gradbiščili in hišah je očitno pokopana, kar kaže tudi struktura kupcev novih hiš, saj med njimi ni delavcev, je pa projektant celotne izgradnje Murgel ing. I ranče Ivanjšek. On bo stanoval že v lepi novi hiši s prizidkom, ki sicer je v načrtu, vendar ga stare hiše nimajo. Stare hiše so montažne, nove pa so zidane, stare so bolj skromne, nove bolj razkošne, kakšne pa še bodo, potem ko bodo dokončno opremljene, pa je sploh vprašanje. Prepričan sem, da sc bodo med seboj krepko razlikovale. Prebivalce starih hiš zanima, zakaj so se odločili za spremembo materiala v gradnji novega dela naselja, saj so se stare montažne hiše dobro izkazale. Morda p so za koga preslabe? O tem, da delavci ne bodo mogli kupovati novejših hiš, ki naj bi bile za njih, menda sploh ni treba posebej diskutirati. Otroci pa se bodo kasneje lahko enostavno delili pri svojih igrah o vitezih in tlačanih. Kdo bo predstavljal kateri razred, ni treba pojasnjevati. Stari prebivalci pa se sprašujejo tudi, do kdaj bodo morali še poslušati nenehen ropot tovornjakov skozi naselje, ob dovažanju materiala za nove gradnje. Tovornjaki vozijo tudi precej hitro in tudi ceste ravno ne polepšajo, da bi jo izboljšali s težkimi tovori, pa tudi dvomim. Cesto pa so s svojim komunalnim prispevkom plačali stari prebivalci Murgel. Saj poznate tisto, kako je bolan volk nosil zdravo lisico. In zdaj morajo tovornjaki voziti skozi naselje? Iz enega samega preprostega razloga, ker ni obvozne ceste. Cesta je sicer v grobem zgrajena, vendar je neprevozna. Ing. Ivanjšek je pri projektiranju te obvozne ceste pozabil le na eno »malenkost", da naj bi potekala skozi sredo neke hiše in stoji tako sedaj ta hiša sredi ceste, oziroma se cesta konča pred hišo, kar nič ne pomaga graditeljem, le denar so zabili za njeno urejevanje. Projektant te ceste ing. Ivanjšek je namreč pozabil, da morda lastnik te hiše le ne bo preveč navdušen nad tem, da bi mu podirali streho nad glavo, in da tega ne bo dovolil. In glej čudež: lastnik hiše si res ne dovoli podreti strehe nad glavo, pa tudi na odškodnino ni pripravljen pristati in se bo stvar tako verjetno vlekla do dokončne izgradnje Murgel. M. D. gove, pa smo se v letu dni izvlekli in celo zaslužili. Še se spomnim, da sem bil šest mesecev brez plače in da me je tedaj vzdrževala žena. Naša poslovna odločitev, da ne bomo šli na horuk v opremljanje turističnih objektov ob Jadranu, se je tudi že pokazala kot pravilna, saj smo si raje zagotovili medtem solidna mesta v industriji, kjer res denar ne pride kar tako hitro, je pa siguren." Ce naštejemo nekaj številk, ki pa v tem primeru niso suhoparne, saj dosti povedo, moramo najprej povedati, da je bil lanski brutoprodukt tega podjetja 13,518.403 dinarje. Na sklade so dali v Elektromontaži 40 odstotkov od dohodka, čeprav bi ga bili po samoupravnem sporazumu dolžni dati le 10 odstotkov. Tako imajo sedaj 713 starih milijonov obratnih sredstev, pa še letos bodo to številko povečali. Lanski poprečni osebni dohodek v podjetju je bil 2021,20 dinarjev. Vse te številke kažejo na zelo solidno poslovanje, saj so prejemki zaposlenih visoki, pa tudi skladi so štirikrat večji, kot je minimum. Sredstva s skladov pa bodo v Elektromontaži kmalu potrebovali. Delavski svet je namreč sklenil, da je treba zgraditi novo tovarno, saj je sedanja že premajhna. Tako tare sedaj Elcktromontažo prostorska stiska, vendar sc ob sedanji tovarni ne morejo širiti. Novo tovarno bodo začeli graditi v industrijski coni ob Tomažičevi cesti. Letos bodo zagotovili vso potrebno dokumentacijo, medtem ko naj bi v prihodnjem letu začeli in tudi že končali gradnjo. Vso gradnjo bodo financirali iz lastnih sredstev brez kakršnihkoli kreditov. V ta namen so že odkupih 5000 kvadratnih metrov zemlje v industrijski coni, sedanje prostore pa bodo prodali. Kaj pravzaprav proizvajajo v Elektromontaži? Priznati moram, da me je bilo kar malce strah, ko sem si ogledoval aparature, za katere človek sploh težko verjame, da niso rezultat nekega čudeža, temveč tehnike. Ob komandnih ploščah in razdelilnih omarah človek občuti, kako daleč sta že segla človekova tehnika in um. Podjetje izdeluje vse vrste razdelilnih pločevinastih baterij sistema „U“, razdelilne plošče in omare, komandne in signalne omare, plošče, pulte za upravljanje, signalizacijo in zaščito posameznih tehnoloških procesov. elektro- instaiacijske vozle itn. Podjetje pa opravlja ludi servisne usluge v svojem servisu za tovarno TIKI. Elektromontaža projektira svoje izdelke po želji kupca in jih popolnoma prilagaja naročilu, saj tu ui serijske proizvodnje. Podjetje v veliki meri pokriva Slovenijo in območje Zagreba m Čakovca. Elektromontaža pa je izdelala tudi kompletno komandno aparaturo za celoten kombinat Belje. Pred kratkim pa so njeni monterji zaključili svoja dela pri gradnji bolnišnice velikanke v Libiji. Pri vsem lem pa kaže poudariti, da jc za vso proizvodnjo potrebna velika preciznost, saj če le ena od nekaj tisočih žic ni v redu, celotna reč ne deluje. Zato tovarna zaposluje pretežno visokokvalificirano delovno silo, medtem ko inženirja v tovarni ni majo, ker se ni mogel vklopiti v delo, ki ni serijsko, temveč zahteva vedno nove in nove prijeme, kar je značilno za obrtniške storitve. Zaposleni sc največ monterji. Kljub tej visoki strokovnosti pa podjetje nc velja kol drag izvajalec, nasprotno, kot dokaj poceni izdelovalec. Elektromontaža trna tudi lastno projektivo in sploh zagotovljeno bodočnost. V bodoče pa nameravajo še dopolnjevati delavniško dejavnost v avtomatiki Ob vsem tem odličnem pošlo vanju pa niso pozabili tudi na zaposlene. Poleg dobrih zaslužkov jim podjetje nudi tudi stanovanja oziroma kredite za njih nakup ali zi- / "\ Bile »KRIŽIŠČE« MARA MAH0VIC 61000 Ljubljana, Tržaška 93 vam nudi topla in mrzla jedila ter dobra vipavska vina. \________________________/ Kemična čistilnica Etilen ekspres HERMINA POLLAK Ljubljana, Čopova ul. 9 se priporoča v_________________________/ N Gostilna »RIBENCAN« GORNIK Ljubljana, Tržaška 88 # vam nudi topla in mrzla jedila ter dobra vipavska vina V ______________________J * Tivoli ostane nedotaknjen?! Tistim v prid, ki terjajo nedotaknjeno tivolsko podobo, £ je posijcrl kanček upanja. Mestno komunalno podjetje S Rast (njegove zelenice segajo tudi na območje naše obči- £ ne), se je ..odločno" postavilo na stran zagovornikov ne-\ okrnjenega ljubljanskega zelenega bisera. Podjetje, ki £ skrbi za vzdrževanje zelenic in parkov na Rožniku, S Gradu, Golovcu in v Tivoliju, je samo lani uredilo v Ljub-' Ijani 92.61 P kvadratnih metrov zelenih površin. Za ja-S snejšo predstavo naj povemo, da so podjetni delavci Rasti 3 poželenih minulo leto na novo za polovico Tivolija! Zagovorniki ljubljanskega ponosa se bodo letos soočili ^ z začetkom etapne sanacije in ureditve Tivolija. Že prvi ^ programski obrisi kažejo, da bo treba tivolski park raz-S širiti (nikakor pa ne uničiti z betonskimi skeleti) na ob-2 močju sedanje vrtnarije, ki obsega 35.000 kvadrantih X metrov. Hortikulturniki zatrjujejo, da ima prav ta zeleni 2 pas neprecenljivo ambientno vrednost in da hi ga veljalo S izkoristiti do skrajnih možnosti. 2 V podjetju Rast že razmišljajo o tem, da bi „dopol-* nilna ljubljanska zelena pljuča" izpopolnili s terasami, 2 sprehajališči, vodnimi motivi, počivališči; urediti pa ka-2 nijo tudi stalno vrtnarsko razstavo na prostem in paviljon \ za občasne razstave cvetja s prodajo. Mestni očetje se bodo morali hočeš nočeš sprijazniti s V tem, da je že pripravljen načrt zelenih površin z enotno 2 politiko pri vzdrževanju, ureditvah in vrstah zelenic, kot s S svojim osnovnim usmerjevalcem. Navsezadnje sodi k po-2 stopni sanaciji in razširitvi Tivolija tudi veliko otroško \ igrišče in obnova rastlinske odeje s tistimi drevesnimi 2 vrstami, ki se hitreje kot ostale prilegajo spreminjajočim S se vremenskim razmeram. 2 V borbi mnenj za ohranitev ali za uničevanje tivolske 2 oaze, bo moralo ob trezni presoji prevladati spoznanje, da S so negovane zelene površine odraz kulturne ravni mešča-2 nov katerekoli svetovne metropole. Ljubljančani med S njimi ne smejo (tudi ne morejo) ostati škodljive izjeme! 2 IVAN VIRNIK davo hiše. Od leta 1963, ko so začeli podeljevati kredite za stanovanja, pa do konca lanskega leta, so razdelili 137 milijonov starih dinarjev kredita, letos pa bodo za to namenili še nadaljnjih 50 starih milijonov. Problemov s stanovanji tako ni. Kupili pa so tudi sveekend hišice ze letovanje v Rovinju. Za zaključek bi kazalo povedati le še nekaj o notranjih odnosih, ki so, enostavno rečeno, odlični. Ob kolektivih z zdrahami je pravi užitek obiskati tovarno, kot je Elektromontaža, kjer vlada vzdušje sodelovanja in zadovoljstva. Taki notranji odnosi gotovo tudi veliko pripomorejo ne ie k dobremu počutju vseh zaposlenih, temveč tudi k uspešni in visoko produktivni proizvodnji. Milovan Dimitrič Več pozornosti kmetijstvu T ako bi lahko označih glavno in vseskozi prisotno misel in željo iz razprave o srednjeročnem programu razvoja kmetijstva v viški občini, na zadnji skupščinski seji. Z nekaj manjšimi pomisleki so odborniki precej ugodno ocenili poročilo o stanju in programu razvoja kmetijstva v občini, ki ga je podal predsednik občinskega sveta za kmetijstvo. Že splošno znani problemi, ki tarejo vsakega slovenskega kmeta (ponekod še vedno neizenačeno zdravstveno zavarovanje kmetov z zavarovanjem delavcev, večni problem odkupnih cen, problem urbanizacije, premalo olajšav pri nabavi mehanizacije ...) in izmed katerih bi izbrali za tistega, ki še posebej zaskrbljuje našega kmeta izobraževanje bodočih kmetovalcev, so bili vsekakor žarišče razprave. Omenili smo torej izobraževanje. »Danes je izobrazba kmetovalca še vedno na zelo nizki stopnji, čeprav se vsi zavedamo, da mora biti vsak kmet, ki želi in hoče dobro poslovati, zelo široko razgledan. 1’rav zato naj bi dali več poudarka tudi strokovnemu izpopolnjevanju kmečke mladine," je menil odbornik Pristavec. Že v osnovnil) šolah naj bi podali osnovne smernice, seje pridružil še horjulski odbornik Golc. Vprašanja, ki zadenejo najbolj viškega kmeta in so nanje še posebej opozorili, pa so se nanašala na problem združevanja zemljišč zaradi različne sestave zemlje, na zapuščenost in zanemarjenost Ljubljanskega barja, ki bi verjetno lahko nudilo kmetijstvu več, če bi njegovo usodo reševali z neko skupno in enotno-akcijo v širšem ovkiru, saj navsezadnje to le ne more ostati večna viška zadeva. Nasploh pa so izrazili tudi željo, da se kdaj o kmetijski problematiki na nivoju mesta ne bi bilo slabo pogovarjati, saj viški kmetje in nasploh okoliški zalagajo s pridelki vso Ljubljano. Srednjeročni program obsega tudi preusmeritev kmetijske proizvodnje na približno 25 kmetijah v občini. Zato so bile tudi zelo umestne želje po kar se da dobro pretehtanih možnostih za realizacijo te preusmeritve Jože Debevec je predlagal ustano-' vitev posebne komisije pri občinski pospeševalni službi za kmetijstvr (slednja pa naj bi se v prihodnje zaradi obilice nalog še ojačala). JANJA DOMU ROVKI POLHOGRAJSKI KMEČKI TURIZEM SE ČAKA Kmetje z območja krajevne skupnosti Polhov Gradec se sprašujejo, kaj je s pomočjo za razvoj kmetijstva in kmečkega turizma. Vedo namreč povedati, da je na primer na sosednjem škofjeloškem območju razvoj zasebnega kmetijstva in kmečkega turizma v velikem razmahu in da ga tamkajšnja občina vsestransko podpira. V la namen zbirajo denar, ki ga prispevajo delovne organizacije, ki potrebujejo surovine iz kmetijstva in gozdarstva. Prispevajo pa tudi tisti kmetje, ki so posojila iz namenskega sklada že porabili in odplačujejo obveznosti. Za letos je pri svetu za razvoj kmetijske dejavnosti na naši občini zagotovljenih 690 tisoč dinarjev. Ta denar naj bi se porabil za gradnjo silosov v zasebnem kmetijstvu, tako da b dali vsakemu, ki bi zgradil tipski opaž, pet tisočakov. Vendar kmetje menijo, da je to premalo denarja, in če bo šlo tako naprej, bo razvoj zasebnega kmetijstva in kmečkega turizma močno zaostal. Zato bi kmetje radi, da bi jim občinska skupščina posvetila več pozornosti in skrbi. A. A. ODPLAKE \ (iRI ZNICO, GREZNICA NA CESTO (md) TURJAK. Prebivalci Turjaka se že dalj časa razburjajo zaradi neurejene kanalizacije v kraju. Vas namreč nasploh nima urejene kanalizacije, najhuje pa je okoli zadružnega doma. V zadružnem domu ima namreč turistična agencija Alpe-Adria svoje gostišče, ki bi potrebovalo urejeno kanalizacijo. Gostišče vse odpadke odlaga v greznico, greznico pa so speljali na cesto, tako da se širijo po kraju neprijetne vonjave, še posebej pa v toplejših dneh. Gostišče je že ob začetku obratovanja obljubilo vzdrževanje, vendar je ostalo le pri obljubi. Alpc-Adria jc sedaj ponovno obljubilo, da bodo uredili vprašanje odplak iz gostišča, slej ko prej pa bo treba v Tuijaku začeti razmišljati o ureditvi sodobne kanalizacije za celoten kraj. TURJAŠKI GRAD BREZ SANJ TURJAK. Prebivalci Turjaka z žalostjo opazujejo že vsa leta po vojni razpadajoči grad. Ta nekdanja mogočna graščina je bila med vojno požgana in potem se dolga leta ni nihče zanimal zanjo, zavod za spomeniško varstvo pa ima prepičla sredstva, da bi lahko obnavljal eno največ-jih slovenskih graščin. Od nekdanjega blišča turjaškega gradu je ostalo le malo. Se mogočni zidovi propadajo. Lani jeseni so končno pokrili v celoti grad, tako da so ustavili nadaljnje razpadanje. Pokrivanje so izvajali v etapah pet let, ker ni bilo denarja. To spet opozarja na to, da bi bilo treba dodeljevati zavodu za spomeniško varstvo večja sredstva, da bi nam lahko ohranil vsaj največje zgodo- Sedanje stanje obnovljenega turjaškega gradu vinske spomenike. Za prevzem gradu so se zanimala že nekatera podjetja, najresneje Slovenijavino, vendar so vsa opustila svoje načrte ob misli na visoke stroške ureditve take mogočne trdnjave. Tako sedaj vse skupaj bolj slabo kaže, kot tudi za kraj sam, kije ostal brez industrije. Prebivalci se morajo voziti na delo v Ljubljano. Grad bi bilo moč naravnost fantastično izkoristiti zaradi njegove lege, v bližini važne in dobro vzdrževane ceste na Kočevje, lahko bi uredili smučišča v njegovi bližini, govorili so tudi o bazenu in sploh bi lahko postal ne le turistični center, temveč tudi kulturni. V njem bi lahko po vzoru severnih sosedov (npr. Hochosterwitz v Avstriji) uredili poletne kulturne prireditve, viteške igre ali slično, toda kdo bi bil pripravljen investirati? M. DIMITRlC GASILCI V ŽELIMLJAH (md) ŽELIMUE. Gasilsko društvo se je v Zclimljah v zadnjem času zelo razmahnilo in je moč povsod čutiti njihovo aktivnost. V društvu, ki ima 40 članov, jc več kot polovica mladih, ki so v zadnjem času tudi dali spet etan temu društvu, ki je bilo že pred razpadom. V krizi, ko naj bi bili celo ob gasilski dom v korist trgovine, pa so mladi poprijeli za delo. V tem času so kupili novo veliko brizgalno Rosenbauer in uniforme. Gasilsko društvo, za katero so mislili že, da bo „umrlo“’, je tako spet zaživelo na plečih mladih. RALLV SAFARI V ŽELIMLJE Glavna cesta - odcep za Želimlje je še znosna zadeva, čeprav je v časovnih presledkih zaprta v eno ali drugo smer, medtem ko so ceste med posameznimi zaselki te krajevne skupnosti dosti slabše. Do zaselka Želimclj na hribu je do nedavnega vodila naravnost v hrib st-"' 'sta, ki z avtomobilom sploh ni bila prevozna, kot trdijo prebi-vr:L . Neprevozna je tudi sedaj, razen če imate džip. Prebivalci so namreč spcn.-i i novo traso, ki pa še ni utrjena in se tako kolesa vgrezajo po 15 cm v v to, luknje na tej cesti pa so globoke tudi po 30 centimetrov. Kdaj ': J tanje izboljšalo, ne ve nihče, ker ni denarja za dokončanje gradnje, ki > „> začeli lani jesen. /ciimlje so dobile lani dva stara milijončka izven dotacije krajevni skr musti za popravilo te poti, ko bo cesta dokončana, pa bo vredna več kot ;edem milijonov. Za sedanjo traso ceste, ki se v ovinkih položno v/i m’1 i v hrib, so dali zemljo kmetje sami. Probleme je delal le en kmet v do ,r" ob sami cesti in so zato speljali cesto prek koščka njegove zemlje k:.r cz njegovega dovoljenja. Stvar so menda potem uredili tako, da so mu dstopili košček zemlje na drugem kraju. Prebivalci Želimclj so vložili precej truda v izboljšavo te poti, posebej še prebivalci osmih hiš s hriba. Vsaka hiša je vložila vgradnjo te ceste že preko 100 ur prostovoljnega dela. Prostovoljno delo in podarjena zemlja so precej zmanjšali stroške gradnje, vendar je domačinom ostalo po vseh dajatvah le še 300 starih tisočakov. Z denarjem, ki so ga porabili, so plačali buldožer in ostalo mehanizacijo, ki jim je utrla traso. Sedaj bi morali nasuti cesto s peskom in gramozom, ki ga pa ni. Voziti pa ga tudi ni mogoče, ker most med glavno cesto in novo traso ne bi zdržal, tako da bodo morali gramoz voziti verjetno s traktorjem. Že več let pa ugotavljajo, da bi morali zgraditi preko tega potoka betonski most. Za to bi morali most prestaviti s sedanjega mesta. Letos nameravajo naročiti načrt novega mostu in predračun stroškov. Kako bo z nedokončano potjo, prebivalci Zclimelj s hriba nc vedo. Imajo namreč občutek, da jim tudi predsednik krajevne skupnosti ni ravno naklonjen. Če pa bodo dobili pomoč, bo jeseni cesta gotova. M. DIMITRlC „Cesta“ skozi Želimlje Organizirajmo zemljiške sklade! Zemlja - največje človekovo bogastvo! Za zemljo se jeprelivala in se še preliva kri. Boj med Arabci in Izraelci je boj za zemljo še danes. Palestinci se borijo za izgubljeno zemljo na življenje in smrt. Koliko pravd, solza, žalosti, sovraštva in nasilja je nastalo zaradi zemlje. Boj za zemljo je še toliko močnejši, če na njej prebivajo ljudje. Ljudje so svojo zemljo čuvali pred naravo in človekom. Njivice, travnike so obdali s plotovi, kamnitimi ograjami, bodečo žico itd. Vse to niso delali brez razloga, temveč zato, da bi jo zaščitili. Kitajci in Izraelci spreminjajo puščavo v rodovitno zemljo. In mi? Pozabili smo vse "to, nimamo odnosa do zemlje, da ne omenjam lastništva. Tovarne postavljamo na najbolj rodovitnih poljih (Logaško, Krško polje itd.). Urbanistu se ne zdi vredno vprašati agronome za mnenje pri nadaljnjem načrtovanju, kreiranju pokrajine. Politiki ne upoštevajo interesov poljedelcev, živinorejcev, vinogradnikov, sadjarjev, skratka: zemlja jih ne zanima več, O pač, zanika majih v modernem smislu, kje postaviti vikend. In ta zemlja joka, ker ostaja neobdelana, zaraščena, nepo-košena, preorana le od miši in krtov. Z njo joka naš kmet, ki bi rad ostal na njej, pa ne more, mora jo zapustiti, ker nima naslednika, ker mu je bila zemlja odvzeta ali arondirana. Posledica je vedno ista - zemlja ostaja zapuščena, neobdelana, brez gospodarja. Posledice že občutimo. Kljub temu, da veljamo za agrarno deželo, smo v minulem letu uvozili za 400 milijonov agrarnih produktov od koruze do mesa in solate, dasiravno imamo doma dovolj možnosti za kmetijsko proizvodnjo. Spremeniti moramo odnos do kmetijstva in zemlje in nam ne bo treba ničesar uvažati, celo nasprotno, imeli bomo dovolj tržnih viškov tudi za izvoz. Kako spremeniti odnos do zemlje? Tako, da ji bomo priznali tisto vrednost, ki jo zemlja ima v vsakem nacionalnem gospodarstvu. Zemlja jc najcenejša tovarna, potrebna so le orodja za proizvodnjo. Poiskati moramo lastnika te zemlje, ki ostaja neobdelana in ugotoviti, kaj namerava z njo. Zemlja ne sme ostati neobde- lana, to je pogosta zahteva zborov rredanih in n volivcev predanih in nepredanih kmetov, ljudi, ki ljubijo zemljo in vedo. kaj lahko da. Danes bomo še našli ljudi, ki so pripravljeni obdelovati zemljo, jutri bo to že žeto težko. pojutrišnjem pa že nemogoče, ker - - .Iti ljudi ne bo več. Stari ljudje, ki pravzaprav predstavljajo našo kmetijo, umirajo. Mladih gospodarjev je zelo malo in še ti omahujejo - ostati na kmetiji ali oditi v industrijo. Zelo malo manjka in odšli bodo. Vendar, naloga družbe je omogočiti kmetu dostojno življenje in ostali bodo doma. Prihodnost je že nakazana - preusmerjene kmetije z blagovno proizvodnjo in sodobnim gospodarjenjem. Vendar, da bo ta cilj dosežen, mora družba prispevati svoj delež. Tako mora omogočiti kmetom ugoden kredit, da bo lahko preusmeril svojo kmetijo iz naturalnega v tržno gospodarstvo. Razviti mora kooperacijo, ki bo kme- tu nadoknadila obratna sredstva in prevzela del proizvodnih rizikov. Omogočiti ekonomske garantirane cene za kmetove proizvode. Omogočiti kmetu dovolj velike obdelovalne površine, da bo lahko uporabljal mehanizacijo. Če bo družba kmetu to omogočila, bo ostalo kmet rešil sam in ostal na zemlji. Te probleme je naša družba sposobna in pripravljena rešiti! S preusmerjanjem kmetij smo že začeli, razvoj vodi dalje. Kooperacija ni več redkost in kmetje že spoznavajo njeno prednost. Tudi mehanizacija je že prisotna. Niso rešeni krediti in zemljišča. Kako rešiti zemljišča? Čedalje več razprav se zaključuje tako, da se organizirajo zemljiški skladi pri občinskih skupščinah. Skladi naj bi vključili vsa zemljišča, ki iz različnih vzrokov danes niso obdelana. Poiskati je treba izvor lastništva. Osnovni cilj zemljiških skladov naj bi bil obdelana zemlja. Setev drugi fazi naj bi reševali vprašanje lastništva. Sklad naj bi naprej zemljišča posredoval v zakup tako zasebnim kmetovalcem kot družbenim obratom. Opravljal naj bi nalogo pospeševalne službe, tj., zemljišča naj bi urejal,jih klasiral, zlagal, komisiral, arondiral, kupoval, kakor tudi prodajal. Tako urejevanje zemljišč naj bi opravljal v skladu s preusmerjevalnim programom kmetij. Naša preusmerjena kmetija z obstoječo zemljiško strukturo 3 ha obdelovalne zemlje ni sposobna razviti tržne proizvodnje;omogočiti ji moramo vsaj 20 ha obdelovalne zemlje, da bo lahko razvila tudi linijsko obdelavo zemlje. Razprave gredo še dalje, osebno jih podpiram, da naj bi na opuščenih kmetijah, to je tam, kjer gospodarska poslopja in stanovanjska hiša še kažejo znake življenja, ponovno organizirali kmetijo. To pomeni, da zakonskemu paru, ki je zdravstveno sposoben in pripravljen kmetovati, podarimo opuščeno kmetijo. Seveda, če bi kmetijo zakonski par zapustil, bi le-to dobil nazaj zemljiški sklad. Misel se mi ne zdi prav nič presmela. Zanjo govori cela vrsta razlogov od delovnega mesta v industriji, ki ga ni na razpolago, do strateških razlogov itd. Posebno poglavje predstavljajo že arondirana zemljišča, ki so v upravljanju družbenih obratov. Tudi ta zemljišča naj gredo v sklad, če obrat ne obdeluje površine oziroma nima organizirane kmetijske proizvodnje in je v kratkem času ne namerava organizirati. Kompleks mora ostati skupaj in nedeljiv. V takih primerih naj bi našli takega zakupnika, ki bi bil zainteresiran za cel kompleks. Najemni aranžmaji bi morali biti praviloma dolgoletni, da bi omogočili proizvodno usmeritev ter ustrezno agrotehniko. Pri kratkotrajnih odnosih koristniki običajno ničesar ne izboljšajo, zemljo samo izkoriščajo. Potrebni sta ustrezna obdelava in gnojenje. Zemljišča, ki so že nekaj let neobdelana, niso več kultivirana in je založno gnojenje nujnost. Le-to pa daje rezultat šele po nekaj letih. Spremenjena zemljiška politika bi pozitivno vplivala nc samo na kmetij- skega proizvajalca, temveč na slehernega občana, da bi pričel razmišljati in spreminjati odnos do kmetijstva nasploh. Pogosto zasledimo informacije na vasi, ki še pospešujejo odhod mladih iz vasi. Proti takim pojavom se sama agrarna politika ne more boriti, temveč je to naloga družbenih organizacij in strokovnih služb, da ljudi pravilno obvestimo in informi- Hiter razvoj kmetijstva postavlja pred nas korekcijo agrominimuma. Obstoječi zemljiški agrominimum ne dovoljuje uporabe sodobnih strojev. Zemljiški agrominimum naj bi obsegal vsaj 20 ha rodovitne zemlje. Seveda ni mogoče postaviti univerzalnega recepta za vso Slovenijo, temveč bi morah to prilagojevati posameznim razmeram in kraju. Sodobne preurejene in preusmerjene kmetije si ne moremo zamisliti brez ustrezne mehanizacije. Če se bomo odločili - mislim, da se moramo za individualne kmetije, potem moramo imeti v vidu dovolj velike parcele za obdelovanje z mehanizacijo vsaj 6 do 7 ha. Na tako velikih parcelah jc moč sodobno pridelovati in uporabiti sodobno agrotehniko. Tako velike parcele je moč organizirati prav prek zemljiških skladov. Nalogo, organizirati zloževanje parcel, moramo jemati dokaj resno, kajti v letih intenzivnega pridobivanja zemljišč sije arondacija pridobila negativen pomen in ljudje čutijo odp r do arondacije. Zemljiško lastniške odnose je potrebno reševati tako, da lastniki ostareli kmetje ali njihovi sorodniki ne bodo prizadeti, to pomeni, zemljišča, ki sicer niso obdelana, je po- trebno odkupiti po ceni, D merna za’ tisti kraj in čas. I ziranja zemljiških skladov nes razumeti kot odvzem zemlje(|, nacionalizacijo zemlje sedanjil nikom, temveč kot napredeni s ki hoče v največji možni merit | vati prisotne interese. • j 1 Ob koncu moram žal opo^ neodgovorne in netočne vesti zadnjem času širijo med našij11 tovalci na vasi, kako bo družb vila z dosedanjimi lastniki zem Ing. Lojzel Ceste dolgoroČ n or4’ Na svoji zadnji seji je raz! občinski svet za komunalne tudi o zakonu o dolgoročne gramu za gradnjo, reko ustni* vzdrževanje magistralnih “ nalniii cest v Sloveniji v 1971-1985. Obregnili so sc« vsem ob tiste člene zakona,*® rijo o planskih in gradbew* vatih ob cestah, kajti zdijo sc' sožni, saj bi močno ovirali gr* tudi ob sedaj še nejasnih ira* njenih cest (kar zahtevali so trejšo odobritev tras) bi verje1 šlo do precejšnjih rušenj, k®1 stroške močno povečalo. Ob razpravah o tako o1 zakonu pa bi morali sprego' kakem širšem posvetu tudi njaki za ceste, urbanisti, prot saj gre konec koncev za ogro', vesticije, pogojenost za gradnjo pa mora biti utenieljn stransko, so menili člani. J.DOMlT8! r*7_' /-j, •*, i - ^ V •• '*• • - V ‘ * «4: V.--VN ■ '■> i* vL ^ Revolucionar in partizan Tone Jarc iz Črne vasi je v81. letu,' . s prvim pomladanskim soncem spet prijel za lopato in zarezal^ barjansko ilovico. ZVEZA POLHOVEGA GRADCA Z OSTALIM SVETOM Krajevna skupnost Polhov Gradec je iz občinskega proračuna za letos dobila za redno dejavnost 44 tisoč dinarjev, za investicije pa 50 tisoč dinarjev, v kar pa niso všteti stroški za elektrifikacijo vasi Sela in dela vasi Selnica. Od tistih 50 tisoč dinarjev, ki jih je občina dodelila za investicije, bo šlo 20 tisoč za izdelavo dokumentacije za novo vodno omrežje v Polhovem Gradcu. Naslednjih 20 tisoč dinarjev je občina prispevala za ureditev ceste od Robeža do Gont, dolge štiri kilometre. Predračun za ta dela sicer znaša približno sto tisoč dinarjev. Preostalih 10 tisoč dinarjev pa je namenjenih za ureditev ceste od Medvejka do Selnice, ki je dolga tri kilometre. Celotna ureditev pa bi po sedanjem predračunu stala okrog 80 tisoč dinarjev. Ureditev in razširitev cest v te krgjc jc nujna, ker so bili doslej slabo povezani z ostalim cestnim omrežjem, razen tega pa so to zelo raztresene vasi. A. A STARŠI DELAJO GAZ OTROKOM (md) TURJAK Štiri kilometre ceste Pirman-Cetež povzroča krajevni skupnosti Turjak, še več pa prebivalcem oddaljene vasi sive lase že dalj časa. Cesta je namreč že nespremenjena zadnjih 50 let in je kot gozdna pot sploh neprevozna. Pozimi dostikrat nastane situacija, da otroci ne morejo v šolo, ker je pot neprehodna. Tedaj se zberejo starši, po vsak iz ene hiše in gazijo sneg pred otroci, tako da lahko pridejo ti v šolo. V kraj ni moč dobiti zdravnika in je sploh odrezan od sveta. Zaradi takega stanja, ki bolj malo sodi v atomski vek, .o sklenili prebivalci z udarniškim delom izboljšati cesto, tako da bodo dobili zvezo s svetom tudi v slabih vremenskih razmerah. Po predarčunu bi izboljšava te gozdne poti veljala milijon starih dinarjev, vendar so dobili prebivalci za modernizacijo le sto starih tisočakov. VIKENDI NA VISOKEM Bližina mesta, pa vendar popolnoma drugačna Okolica in klima privabljata na območje naše občine, posebno pa v njen hriboviti podeželski predel vse več graditeljev vikend hišic. Tako lahko opazujemo njihovo rast po poti z Iga na Golo in še naprej do Visokega, kjer jih je v skoraj idiličnem gozdičku zraven vasi največ. Večinoma so po tipu arhitekture in z načinom postavitve lepo vključujejo v okolje, tako da ne kvarijo pokrajine. Vaščani jih gledajo večinoma kar prijazno, saj prinašajo v njihovo vas utrip sodobnega življenja, pa tudi praktični momenti so tu, mogoče je kaj prodati, prisesti na poti ali pa pričakujejo podporo, ko sc potegujejo za ureditev poti in druge potrebe. Kaže, da tudi zakon o začasni prepovedi prodaje zemljišč ni zavrl tega procesa. Razen tega pa so poleg redkih izjem vse te vikend hišice zgrajene na črno, kar velja tudi za eno prvih takšnih zgindb na Golem - zgradil si jo je na črno pravnik visokega ranga. Naš komentar: Tudi eden izmed pokazateljev, kako neurejene so naše razmere na tem področju. Življenje pa je prožnejše od paragrafov. ŽELIJO Sl OBRAT (md) VELIKE LASCE Problem nezaposlenosti v kraju v veliki meri rešuje obrat ljubljanskega podjetja IGO, ki pa zaposluje predvsem moško delovno silo. Zato bi v kraju potrebovali vsaj še en obrat, ki bi zaposlil okoli 50 žensk. Razmišljajo o kakšnem tekstilnem obratu, ker bi bil najprimernejši. Prebivalci se namreč zavedajo, da bo kraju prinesla napredek le industrija. TRGOVINA NA RAKITNI Nad sedanjo trgovino na Rakitni se vrsti pritožba za Pr'|0xjr' Barje bi moral jioskrbeti za sodobnejšo in lioljc založeno lr¥u' ^ boljšo izbiro in kultumejšo postrežbo. Morebiti bi bilo najbdv j I povabili na Rakitno Mercator. ll0 predturistiCno sezono UREDITI JEZERO iji Oskrbovanje rakitniškega jezera je sjiet na kocki. Ni ne jiu ^F1 jasno lastništvo. Posledice tega se že kažejo. Okolica je neurejetjjfa ne ve, kako bo z. biološko zaščito jezera pred žabjim žaro do niso urejene, sanitarije popolnoma zanemarjene. Pred kratk" rj znani zlikovec oifiirl tudi zapornico, da je voda odtekla, k®1 J zgodi samo, če ni urejena čuvajska služba. Rakitničani ‘n^Jes vikendov se sprašujejo, kdaj bo mnenja, da bi morala občinska stičnega društva, da postavi rakitniški turizem spet i stvar urejena, vsi so pa kupščina podpreti prizadev*"|ja iški t urizem spet na noge. l Uj ASFAL1 NA RAKITNI Končno bo dobila asfaltni trak tudi Rakitna. Navsez: že več kot potrebno. Čedalje večji promet z avtomobili jc Ll vasico ob suhih dneh že povsem zasul s prahom. Ne samo, “ j? Rakitničani že kakih 40 motornih vozil, na hrib prihajajo juU.jj turisti. Že danes je na Rakitni več vikendov kot je starih rakitrl ■ Asfaltirati bodo začeli te dni. Asfalt bo tekel od začet*' ovinka nad jezercem. Položen pa naj bi bil do 1. maja. Cesta milijonov starih din. Sredstva je dala pretežno občinska deloma pa bodo sredstva nabrana od samo] eiezno onem**« .sir" iprispevka občano%,, kov vikendov. Seveda zdaj pričakujejo vaščani Rakitne, p;l %5T jim je Rakitna pri srcu, čimprejšnjo dograditev (in razširit® > Kamnika do novega asfaltnega traku na Rakitni. Wl led RA KITNA IMA SVOJE GLASILO Pred kratkim je izšla prva številka obnovljenega rakitniŠ*cyy£ Naš kraj. Urednik lista Janez Klemenc pravi, da ima lis*L, pomen, saj Naša komuna ne more objavljati prav vseh P(ulr!j^. problemov ene same vasi. List je ciklostiran in obsega Fonnata A 4. Objavlja bilanco rakitniškega standarda, delo ČL, organizacij in krajevne skupnosti, na koncu pa krajevno kri^Kl bo izhajal dvomesečno ali pa enomesečno. K sodelovanju vaf' ; mke. TURISTIČNEOBJEKTE TURISTIČNEMU DRUŠTVU Na Rakitni že dlje zahtevajo, da bi domačini sami prevz® .jj Ijanjc vse turistične objekte jezero, bife in vlečnico. Up0^ kdorkoli ie doslej s temi objekti upravljal, je zaslužil, malo • , investiral za nadaljnjo turistično izgradnjo ali vsaj za vzdrževa ,, tov. Samo za primer nuj povemo, da je smučarsko vlečnico i11’1 najemu smučarsko društvo Snežinka. Ker je lastnik ViatofP prehude finančne pogoje in ker nimajo kvalif ieiranih m®1'^ i.» izv to /Itiicfti/v .v t v 11. i ■ 1.1 J i :_ t.: r.j3„ vzdrževanje, jo jc društvo opustilo. Žičnica, ki je dolga /d . morala steči do vrha hriha, kupiti hi bilo treba tudi teptal®® ^ Viatoi m- bo vzdrževal žičnice, bo naprava čez nekaj let s;l" rjavega železa. osjima zgodnja pomlad. Tako bi lahko naslovili to fotografijo, če bi ! ^vas'id^601 kmetiistvu d°vo|jevalo pesniško razpoloženje. Toda čiščenje Strojanove vode Na zboru Barjanov pododbora Škofljice in pododbora Ig, kije bil v decembru 1971, je bilo dogovorjeno, da sc vključi v program del za leto 1972 na tem delu Batja čiščenje Strojanove vode. Strojanova voda je eden večjih batjanskih odvodnikov in poteka preko teritorija dveh pododborov: preko pd. Škofljica v zgornjem toku, od Strojanovega mlina do mostu na cesti Škofljica-Ig ter preko pd. Ig pa od tu do izliva v Iščico, v skupni dolžini ca 6 km. Pretočni profil jarka je po vsej dolžini močno zasut z naplavinami in zaraščen, saj je bil zadnjikrat očiščen leta 1952, področje ob njem pa je ob vsaki večji vodi poplavljeno. Strojni izkop Strojanove vode bo izvajala SVS Ljubljanica Sava iz sredstev za vzdrževanje drobne melioracijske mreže na Baiju, lastniki parcel ob jarku pa bodo sami izvršili posek grmovja vzdolž jarka ter na lastne stroške obnovili vse nefunkcionalne prepuste in mostičke za dostop na parcele, ki bodo ob priliki izkopa odstranjeni. SVS Ljubljanica-Sava poziva vse lastnike, da posek izvršijo čim prej, ker je z deli že pričela na izlivu v Iščico, obenem pa prosi, da se v primeru kakršnihkoli zadržkov oglasijo na upravi SVS Ljubljanica Sava, Ljubljana, Slovenčeva 95. SVS Ljubljanica-Sava Sekcija za Barje Ing. jelka Tratnik Gradaščica ni »prodrla«? Odbor za proslavo obletnice kmečkih puntov na Slovenskem, vodi ga Ldvard Kardelj, je na svoji seji 14. marca razpravljal tudi o lokaciji osrednjega spomenika v počastitev 500-letnice kmečkih puntov. Varianta, da bi spominsko obeležje predstavljal nov most čez Gra-daščico, med člani odbora ni naletela na razumevanje. Po njihovem mnenju Ljubljana ne potrebuje ..vseslovenske pomoči" za izgradnjo mostu čez Gradaščico. Seveda pa ob vsem ostane med prednostnimi variantami še vedno aktualen nov most čez Gradaščiso. L V. na vasi i več! Nemalo bi bil dandanes presenečen, kdor bi prišel v vas in bi nosil v srcu sliko srečnih in zadovoljnih ljudi. Nasmeh na ustnicah starega očaka ob pogledu na pridelek dobre letine in jekleno yoljo, moč in pogum pri mladem gospodarju bi na vasi zaman iskal. Prikrajšan bi bil za pogled na neoskrunjeno in tihotno naravo. Te ni več ne v mestu, ne na vasi. Sedaj ludi na vasi avtomobili vsevprek dvigujejo prah, novogradnje rastejo kot gobe po dežju, narava se postavlja v železo-betonske okvire. Ljubezen do narave in zemlje je pregnana, ljudje zapirajo v krog hiše in strojev in se kregajo med seboj. Vas, ki N od nekdaj veljala za kraj umirjenosti, prijetnega utrujevanja ob premagovanju naporov, ločenosti od hrupa, je danes samo še razvalina tega, kar je bila, oskrunjena je od racionalnosti, dobička-'•eljnosti in potrošnje. Narava je bila od nekdaj nemočna pred močjo tehnike. Kolo časa je nusmiljeno povozilo srečo in zadovoljstvo, prineslo pa je množico vprašanj, skrbi in negotovosti. Nasmeh na ustnicah starca je zamenjal trriek izraz bolečine ob brezizhodnosti. Kdo je vzel človeku prostost, svobodo in srečo v imenu pro-stosti, svobode in sreče, kdo mu je vzel motiko in mu pokazal traktor, da se je človek nebogljeno stisnil in zaprl vase? Kdo je Pregnal ljudi v svoje domove s jx>lja in poslal zdražbo mednje? ako bi vpraševal, kdor bi prišel na vas iskat miru, srečnega petja m ljubezni. Pa bi se mu pričakovanje in upanje razbilo ob neusmiljenem razdejanju. Kmet, nekoč znan kot steber slovenstva, danes vklenjen v mno-zteo problemov, je na robu propada. Ponekod se v zadnjih trzajih 0prijemlje rešilne bilke mehanizacije. Z nezaupanjem zre v svojega gospoda državo, nikoli dobro vedoč, kako mu bo rezala vsakdanji kruh. Dolga leta je moral poslušati šole o pravičnosti družbe, ko mu je hkrati družba pila kri v obliki davkov, odvzema zemljišč, rubeža ... Se več, v svojem letenju - biti boljši in pravičnejši -■!® l e*a ‘Ifužba prav materinsko skrbeti za kmeta. Povedala mu i i ? *'v<; v Ru«iji, kako na Zahodu, kako je s stroji laže obdelati zemljo. Kmet se je čudil in ni verjel. Poznal je motiko, onje m plug, vedel je, kdaj je treba sejati pšenico in kdaj najbolje oorodi, tako kot so ga učili stari oča, ni pa vedel, zakaj na njivi w>lje zraste, če zorješ s traktorjem. Vedel je tudi, da do traktorja ne more, zato ni gojil pobožne želje, da bi ga kupil sam, traktor in uržava pa sta postala njegova sovražnika. Da pa bi gospod država dokazal kmetu, kako laže se dela s traktorjem, mu je pobral še malo zemlje in naredil zadružna posestva. Domislica se mu je •'la tako dobra, da je kmetom še malo zvišal davke, si s temi nakupil traktoije in sezidal zadružne hleve (odprtega tipa) ter se s traktorji veselo zapodil po nič hudega sluteči zemlji. Kmet pa je še vedno zmajeval z glavo, ker je od starega oča vedel, da krave dajo več mleka, če so pozimi na toplem, in tudi to, da zemlja potrebuje ljubezni in nege. Ce je kmet z nezaupanjem gledal gospodove umetnije, pa je vendar bilo nekaj, kar je pritegnilo njegovo pozornost. Opazil je namreč, da so na vasi nekateri pričeli hoditi v kravatah, se voziti v avtomobilih in si graditi lepe hiše. Slišal je, da so ti ljudje delavci. Pa si je mislil: ti so v kravatah in jim gre dobro, mene, v škornjih in umazanega, pa stiskajo, da nimam za dva deci. Premišljeval je in premišljeval, pa jo je uganil - tudi sam bo šel delat! In je šel. Zaslužil je za avto, popravil hišo in se pražnje oblekel, pa še napil sc ga je včasih lahko! Na zemljo pa je počasi pozabil, na starega oča, ki ni imel kam iti in je še naprej garal, garal v pozno starost. Tistim, ki so še kmetovali, je začel kazati jezik. Saj je postal delavec in spet se mu je vrnila čast! Tako na vasi počasi vsi pozabljamo na zemljo, pozabljamo na matere in očete, kupujemo avtomobile in se gibljemo, živimo. Le nekateri najstarejši in nekaj mladih zmajujejo z glavami in pravijo, da ho vsega konec, če bo šlo tako naprej. Mogoče bi kazalo o tem razmisliti, če ni v njihovih besedah kančka resnice. Po eni strani se pojavlja primanjkljaj v zunanji trgovini, nestabilna gospodarska gibanja, juimanjkljaj kmetijskih proizvodov, po drugi strani pa je še vedno mnogo zemlje neobdelane ali slabo obdelane. Srca |>a ostajajo trda in neusmiljena, dokler ljudem ne prične teči voda v grlo. Res je, da je kmet od nekdaj veljal za trdnega, odpornega, za steber naroda. Vendar so tudi njegova pleča iz mesa in kosti, kaj, če se nazadnje vdajo pod težo stalnega bremena? Kdo bo potem reševal čast in obstoj naroda? Vas pa je postavljena na nova tla. Nekdanji časi so za vedno pokopani. Je že tako treba bo proizvajati, trošiti, se voziti z avtomobili in se zapirati v hiše, med stroje. Kdor pa bo prišel v vas, bo poslej zaman iskal utehe, razvedrila, ker so obrazi ljudi postali kisli. Da, idile na vasi ni več ... Pa bi spet mogoče lahko prišla, drugačna, posebna idila, saj se taka kot je bila, itak ne bi mogla dolgo upirati času. C a s je terjal svoje, svoje pa so terjali tudi ljudje, to si moramo priznati iz oči v oči, zato ne smemo prepustiti našega podeželja na milost in nemilost slučaju, amjiak moramo okremti razvoj v novo smer, vrniti moramo zaupanje, čast in samozavest ljudem, ki so bili od nekdaj čuvaji najlepšega, kar lahko narod ima: narodne zavesti, običajev in tradicij. Priznajmo nazadnje tudi kmečkemu delu vrednost, sicer bo plaz ljudi, ki bežijo v mesta, v proizvodnjo, težko ustaviti. CIRIL mravlji: študent, Brezovica ^ Aprila V°DA na Mčeli z meritvami za novo vodno zajetje, eri zdr‘,vi]j;,?° nov vodni rezervoar zadostoval za potrebe velike Rakitne »rt katerj , a za 30 let. Letos upajo, da bodo lahko zabetonirali hišico, rov°lj vodoi?;?. trpnika. Že dosedanje meritve so pokazale, da bo ‘Udi v najbolj sušnem obdobju. teV0OKOLM ja ne paJX?:zo. Pupic konzervne škatle in druge ostanke. ( postaja odlagališče gradbenega in drugega materiala. ,^N,K-laze k 0(1 Kamni?rVem P°lctJu nameravajo asfaltirati 1200 m dolg pas 3*eina, dein Sredstva je dala deloma občinska '4Jniani*a - Da KO hlln 7hr»nn « ti>tm«-trtricrw»iA'rt*rt rtka*in/iu ^ .Hscina cj , ^ naselja La/e. Sredstva je dala deloma občir tri^iSa v P* so bila zbrana s samoprispevkom občar 1 delu občin« kC kila 150.000 starih din. Štirinajst gospodinjsti nt bo zbralo približno 5 milijonov S-d in. občanov. :ev v -- jc uua i .su.uuu starin din. Mirinajs e bo zbralo približno 5 milijonov S-din. viasiicj ;l'vni. GasiltuH'ro<'JU Krajevne skupnosti Podpeč Preserje so zelo lc‘vkczanovobrjllr.U|*,vo '*ezero P'1 Prav zduj zbira prostovoljne pri- !> JEZERA ASFALT Falta, e CL"''e do kopališča na jezeru bo letos steklo 8(X) m novega gd °pusko ji m^KTET NARADIU /"'^i^gihob^1'* “ P°Jpuči se pripravlja za snemanje na radiu. i4|^ rznosti so letos samostojni koncert opustili. j ZA OSEBNo ZAŠČITO na KS lCi*k^jji Za,'oht''.L’,e Prl KS Podpeč Preserje :n KS Rakitna je prišel iliUi ° naihitr,-u?" lakup osebnih zaščitnih kompletov na dobro 0 kar v okvir,, i ,n naJl'encjši poti bo poskrbel, da si bodo občani tu domače organizacije kupili komplet. iv^A0VPODPEC' plotova maia 0‘,Prti‘ na križišču Podpeč Jezero ijpa h„ ,1 vsein hstnu- * . rPa|ka 1,0 normalno oskrbljena in bo /lasti )llu Približali v koni kmečke in seveda cestne mehanizacije, hkrati Ji... “ vrste goriva tudi okoliškim hribovskim kmetijam. f0v>COV,NA / u^pečin I upravljajo novo trgovino z gradbenim materialom. NOV PREDSEDNIK (md) VELIKE LA SC L V Velikih Laščah so izvolili novega pred- sednika krajevne skupnosti. Novi predsednik je Niko Valjavec. Na konferenci so sc prebivalci najtopleje zahvalili za'njegovo prizadevno delo za kraj dosedanjemu predsedniku Alojzu Venturini. LUKNJA PIRI LUKNJI, PA LE AVTO DRŽI ŠKOFLJICA. Znano je, da republika le slabo skrbi za ceste vpadnice v Ljubljano ali v njeni okolici, ker je pač treba razporediti denar na toliko koncev. Najslabša med vpadnicami pa je gotovo že dolga leta Dolenjska cesta, ki je polna asfaltnih krp in med njimi za gume zelo nevarnih previsov m lukenj. Problem so enostavno rešili z omejitvijo na 40 km hitrosti in je tako vpadnica ozko grlo tudi ob običajnih dneh. Prvotnih krp astalta na granitnih kockah sploh ni več moč ugotoviti. Republiški cestni sklad bi se moral končno odločiti, da bi dolenjsko vpadnico temeljilo modernizirali, saj nam taka dela tudi sramoto pred tujci, ki so vsui pri središčih navajeni lepih cest. Z vsakoletnim krpanjem in dodajanjem nekaj lopat asfalta tu in tam ne bomo imeli nikoli spodobne ceste. Druga cesta na taistem območju, ki jo ima na vesti republiški cestni sklad, pa je cesta v Kočevje. Ta cesta je od Škofljice do Pijave Gorice milo rečeno grozna, saj je ponekod asfalt že popolnoma izginil in je cesta makadamska. Stvar so spet enostavno rešili: omejili so hitrost na 15 kilometrov na uro. kaj dosti več pa itak'ni mogoče varno voziti Ta odsek bi bilo treba nc le asfaltirati v celoti, temveč tudi razširiti, saj je cesta sedaj preozka in tudi nevarna, ker je na sredini cestišča greben. Na republiškem cestnem skladu bi se lahko končno spomnili z modernizacijami tudi na jugovzhodni del ljubljanskih vpadnic in modernizirali ti dve cesti, da bi bilo po njih moč voziti več kot 40 kilometrov na uro in da bi bil ob tem nepotreben strah, kdaj bo počila guma zaradi kake luknje. M D. Občni zbor vojaških vojnih invalidov v Velikih Laščah. Obravnavali so tekočo problematiko, govorili pa so tudi o politični situaciji doma in v svetu. FRESKE NA VISOKEM Miklavževa cerkev na Visokem se ponaša s srednjeveškimi stenskimi slikarijami. Leta 1443 jih je naslikal freskam Janez Ljubljanski, znan še po freskah na Muljavi in Kamnem vrhu nad Ambrusom. Njegovo delo je za slovensko umetnostno zgodovino osrednjega pomena. Posebna zanimivost jioslikave Visokega je gola Eva na zunanjščini cerkve, saj je akt razmeroma redek pojav v naši umetnosti tistega časa. To je ena stran medalje. Druga je manj imenitna. Cerkev - spomenik je v celoti potrebna vzdrževalnih in obnovitvenih del, od teh pa so še nadaljnji koraki k potrebni turistični prczcntaciji spomenika. Najbolj kritično stanje izkazuje leseni in poslikani gotski strop v ladji ter renesančni zlati oltar, ki dobesedno razpada. DOM NA KUREŠCKLi Pomladansko sonce povsod jioživlja izletništvo in turizem, dom na Kureščku pa od tega poživila ne dobiva dovolj priliva, skratka, obiska je mnogo manj. kot bi pričakovali spričo bližine mesta in lepih terenov na Kureščku. Morda ni dovolj storjeno za propagando, slišati pa je tudi. da vzdušje v domu ni takšno, da bi bilo za obiskovalce bolj vabljivo. Pravijo, da lahko v tem domu srečaš dobrega znanca, ki pa te ne bo hotel spoznati - seveda, zaradi spremljevalke nekam vpadljive zunanjosti. Ob večerih, tako se sliši, pa motijo vzdušje v domu domači razgrajači. Kolikor so naše navedbe točne, upajmo, da bo šlo poslej vse na bolje. Podjetje Alpe-Adria, ki upravlja dom, skuša stvari vsekakor spremeniti. Pravkar so v teku razgovori z novim oskrbnikom, ki bo s svojo družino prevzel dom. Upajmo, da bomo prihodnjič že lahko zapisali s Kureščka tudi kaj pohvalnega. POŽAR NA IGU V noči od 16. na 17. marec so na Igu planili plameni, zagorel je nekdanji hlev AK Barje, sedaj v funkciji skladišča gumijastih izdelkov podjetja Vulkan, v glavnem škornjev in copat. Objekt, v katerem je tlelo še več dni, je popolnoma pogorel, prva groba ocena škode znaša 200 milijonov SD. Uprava javne varnosti je poslala komisijo, ker obstaja sum, da je bil požar podtaknjen. To domnevo podpira tudi mesec dni pred požarom po telefonu izrečena anonimna grožnja. V hlevu, od katerega so ostale le ožgane stene, je nameravalo podjetje Svilaprodukt urediti del svoje proizvodnje, ki zaradi smradu ne sodi v sedanje obrate. Tako pa še bo ta zadeva še zavlekla in končne rešitve še ni mogoče prav napovedati. Obstaja tudi možnost, daje požar povzročil kratek stik..O zadevi bomo še poročali. SVEČA 13 KM IZ LJUBLJANE Pri Reboljevih v Dragi pri Igu so brez elektrike, svetijo si s treskami, petrolejem in svečami. Pri tej svetlobi je delalo naloge tudi vseh pet otrok, kolikor jih je pri tej hiši. Gospodar Matija, kmet, med vojno ves čas na strani OF, terenski delavec, borec, naposled z ženo v koncentracijskem taborišču, je že kar malodušen. Po vseh prizadevanjih, tako meni, je danes dlje od tega, da bi pri njih doma zagorela električna luč, kot kdajkoli prej. Tudi trasa na Golo je šla mimo njega. Sedaj je od najbližjega možnega priklopa oddaljen 1,5 km. Pripravljen bi bil dosti narediti sam, stroškov, ki bi jih bilo treba plačati v denarju, pa ne zmore. Naj bo naš zapis spodbuda krajevni skupnosti in družbeno političnim organizacijam v njej, da bi pregledale, kaj se da narediti! V začetku marca je imela svojo redno letno konferenco osnovna organizacija Rdečega križa „Milan Česnik". Na njej so opozorili na problematiko ostarelih v svoji KS in nujnost organiziranja konkretne pomoči. Pri pobiranju članarine se nameravajo opreti na aktiviste SZDL. Sicer razvijajo živahno aktivnost, eno od teh, tečaj prve pomoči, kaže tudi naš posnetek. MLADI TURJAČANI IGRAJO (md) TURJAK Mladina v Turjaku je pripravila starejšim pred časom veselo presenečenje, ki ga pa sedaj starejši tudi kolikor le morejo podpirajo: začeli so delati. Ml-adi so oživeli svoj aktiv, ki šteje trenutno 50 članov. Za predsednika so izvolili Franca Purkarta. Mladi so v Tuijaku začeli sedaj delati šele po dolgih letih mirovanja, vendar jili tarejo finančni problemi, saj nimajo denarja, kljub podpori, ki so jo dobili Za začetek uprizarjajo igre, ki so dobro obiskane. TURJAK KONČNO DOBIL GASILCE (md) I URJAK - I urjak kljub svoji velikosti in starosti do nedavnega sploh ni imel svojega gasilskega društva. Ustanovili so ga šele pred kratkim, vendar še ni registrirano, skratka formalnosti še niso opravljene, čeprav društvo dejansko obstaja. Pravzaprav je to bolje, kot da bi bilo formalno vse lopo in prav, dejansko jia nikjer nič. Zaenkrat so ustanovili desetino, od Rašice pa so kupili brizgalno Savica. S prispevki so uspeli zbrati dovolj denarja /a nakup cevi. ki so jih sedaj nakupili 90 metrov. Problem, kitare mladoustanovljeno društvo, pa je pomanjkanje prostora. Brizgalno shranjujejo začasno v sobici agrokombinata Barje, vendar bodo morali začeti razmišljati o lastnih prostorih. O gasilskem domu zaradi skromnih financ lahko zaenkrat le še sanjajo. MLADI SO RESNC ZAGRABILI (md) VI LIKI 1A SC 1 V Velikih Laščah je mladina pripravila ostalim podobno presenečenje kot v fuijaku s pričetkom svoje aktivnosti. To domačine v zadnjem času sploh najbolj veseli, ker obeta organizirano delovanje mladih, ki so bili doslej bolj ah manj prepuščeni sami sebi in domači vzgoji. Mladinci so dobili za svojo aktivnost takoj prostor, saj jc prebujeni aktiv dobil zelo široko podporo vseh družbeno političnih organi-zauj v Velikih Laščah. 35 mladincev, kolikor jih je trenutno vključenih, se zbira v prostoru nad zadružno dvorano. Krajevna skupnost jim je ob začetku delovanja pomagala z 2000 dinarji, mladi pa so si na konferenci zastavili obširep program in ga bodo kot kaže tudi uresničili Ustanoviti so že košarkarsko in šahovsko sekcijo, v bodoče pa naj bi organizirali tudi plese. ^ ODSLEJ POKOPALIŠČE ZAPRTO ZA DIVJAD (md) I URJAK Tukajšnje pokopališče je bilo že večkrat na tapeti zaradi svojih pomanjkljivosti. Pokopališče je trenutno neograjeno, ker se je /id okoli njega porušil m je tako zbirališče divjadi namesto prostor name-nicn poslednjemu počitku. Krajevna skupnost seje odločila, daje treba zadevo určditi in vaščani so pričeli s prostovoljnim delom. Skupaj so opravili že preko 400 ur dela, kar znaša osem ur na hišo. Vsaka hiša je prispevala nuli po 50 dinarjev, tako da so še s sredstvi krajevne skupnosti /brah 800 starih tisočakov, kar naj bi zadostovalo za ureditev. Zgraditi nameravajo zid okoli jKikojmlišča in ga tudi sicer ustrezno popraviti, kjer ga le že načel/ob časa. USTANOVILI BODO AMD (nul) \ II IKI l A SC F V kraju deluje /. velikim uspehom strelska družina, ki stoje 25 članov. Člani (ega društva so predvsem mlajši, ki delajo v okviru Partizana. V kraju pa nameravajo ustanoviti tudi avto moto društvo v okviru Partizana, ker je zanj zelo veliko zanimanje, posebej med mopedisti. I etos so /e organizirali tečaj za voznike amaterje, ki se gaje udeležilo 25 ptchivalcev predvsem mlajših. Med občani pa jc še vedno veliko interesen-im za podobne tečaje, posebej še ker bodo v kratkem prejšnji tečajniki opravljali izpite. Še ščepec Ljudske tehnike Občinska skupščina Ljubljana Vič-Rudnik sodi med ona politično upravna telesa, ki odmerjajo tudi Ljudski tehniki vsaj malo, če ne morejo več! Vendar pa v primerjavi z ostalimi in tudi mnogo bogatejšimi občinami, kar precej. Skupno je na viškem in rudniškem terenu 580 pionirjev in 1650 mladincev ter starejših članov v šestih večjih organiziranih enotah Ljudske tehnike. Le-te nastopajo v raznovrstnih dejavnostih v okviru naših domačih meja ter tuui izven njih. Poznamo delo in uspehe Ljubljanskega brodarskega kluba, Radiokluba Vič in Horjul ter Študentsko organizacijo Ljudske tehnike s 6 foto-kino klubi in sekcijami, radioamatersko sekcjjo, raketarsko sekcijo, s klubom finomehanikov in avto klubom- Torej, dela več kot dovolj na vseh toriščih! Mestni odbor Ljudske tehnike v Ljubljani je za kritje vseh potreb v letu 1971 predvidel din 53.000. Vendar pa je bil celoten prispevek Občinske skupščine Ljubljana Vič-Rudnik le 16.500 dinarjev za leto 1971. Do konca preteklega poslovnega leta je bilo porabljenih 9.800 dinarjev za opremo delovnih prostorov. Stroški seminarjev in tečajev so znašali skupno 7.050 dinarjev. Za pripravo raznih razstav in drugih prireditev so porabili skupno 4.200 dinarjev v letu 1971. Razni drugi izdatki pa so znašali lansko leto skupno 4.950 dinarjev. Skratka, vsi ti izdatki nam prikažejo skupni znesek 26.000 dinarjev. Za kritje potreb v letu 1972 pa je predvidenih skupno 62.000 dinarjev. Vse številke do zadnje nam dokazujejo namensko porabljena sredstva. V skupnem interesu vseh občanov pa je, da se sredstva za leto 1972, spričo porasta vseh cen, dokaj dvignejo. Torej vse enote Ljudske tehnike pričakujejo mnogo razumevanja in pomoči, da bodo svoje delo nadaljevale in nenehno razvijale vzporedno s sodobnimi dosežki v svetu. Ljudska tehnika pa je tudi ena od najbolj množičnih organizacij v naši domovini. Iz leta v leto se število članstva in sodelavcev veča. Posebna skrb vsekakor sodi mlademu rodu. Naši mladini, vse od prvih razredov osnovne šole dalje, moramo posredovati nesebično svoje znanje in izkustva ter v ta namen tudi izdatno podpirati dejavnosti mladine. S tem pa bomo doprinesli svoj delež k širjenju tehniške kulture pri nas, ki je še vedno vsem tako zelo odmaknjena. Vrste mladih tehnikov dokazujejo, da sledijo vodilni misli svojih očetov, ko so prenesli težnje Ljudske tehnike iz osvobojenega ozemlja v letu 1946 na čvrste temelje naše osvobojene domovine. Vrste mladine in predvsem še učencev osnovnih šol morajo ostati homogena osnova Ljudske tehnike, kar bo zagotovilo k višji kakovostni stopnji na vseh področjih. Mladi izobraženci bodo sposobni nadaljevati pot Ljudske tehnike, če bodo že prvi koraki v osnovno šolo usmerjeni v organizirane krožke in sekcije Ljudske tehnike, ki morajo vsekdar vzgajati in utrjevati zaupanje v lastne sile. BOŠTJAN NOVSAK, Ljubljana, Šarhova 2 5 S I * * * * J s 5 n i * * v I s 5 N s * * s % N H ! N % N % V * H * * s Kaj bi morali vedeti, preden postanemo starši Ko mi je bilo 17 let, sem zanosila in kmalu nato sva se s fantom poročila. Ni bilo lahko vstopiti na novo življenjsko pot, čeprav se takrat tega še nisva dovolj zavedala. Bila sem noseča in verjela sva, da je poroka edini izhod in da bomo z rojstvom otroka poštah srečna družina. Nekaj časa sva živela v lepem upanju in pričakovanju. Živela sva pri starših, nato pa sva se presehla v podstrešno sobico. Mož je bil zaposlen, jaz pa sem gospodinjila in čuvala najinega sina. Sčasoma pa so se začele težave. Moževi dohodki so komaj zadoščali za vsakodnevne življenjske potrebe. V tesni podstrešni sobici nam ni bilo lepo, saj je zaradi neugodnih stanovanjskih razmer otrok večkrat zbolel. Noči in noči sem prečula ob njem in trepetala za njegovo zdravje. Mož pa je postajal vse bolj hladen in je pogostokrat odhajal z doma. Prihajal je pozno ponoči, godrnjal, češ, da se je prezgodaj oženil, da ima same skrbi, očital mi je, da nisem zaposlena, da sem brez poklica, druge žene pa zaslužijo za družino itd. Tako so se podirali pravkar postavljeni temelji najine družine. Trpela sem, vendar si pomagati nisem znala. Mož se je seznanil z drugim dekletom. Med nama je bil otrok, vendar ta ni mogel obuditi naše sreče. Odločila sva se z možem za najtežji korak, za razvezo zakona. Tako sem ostala sama z otrokom. Zaposhla sem se kot nekvalificirana delavka. Delam v več izmenah, zato ne morem imeti otroka pri sebi, temveč živi pri starih starših na vasi. Družine ni več.Razšli so se, vsak na svojo stran. Ah se bodo še kdaj srečali v podstrešni sobici? Morda res nikoli več. Ostalo je razočaranje, grenki spomini in otrok, ki potrebuje oba starša. To je le ena izmed mnogih življenjskih zgodbj ki polnijo spise sodnijskih in socialnih predalov. Toda posledice neizpolnjene družinske sreče ne zagrenijo življenja le mladim zakoncem, temveč ' obremenjujejo tudi njihove otroke. Dognano je, da se otroci, ki živijo v neurejenih družinskih razmerah ali izven lastne družine, počutijo osamljene, nesrečne, prikrajšane za ljubezen enega ali celo obeh staršev, pridružijo se še težave v vzgoji in izobraževanju itd. Tudi takrat, ko bi ti otroci morali postati starši, se bojijo, kaj bo z njihovo družinsko srečo. Zato razmislimo o tem, kako bi morali že starši pripraviti otroke za življenje, ko le-ti zapuščajo družino. Človek v naši družbi je svoboden, enakopraven član v družini in v družbi. S tem, ko sodoben človek uživa več pravic, se mu nalagajo tudi večje dolžnosti in odgovornosti do lastne osebnosti,do sočloveka v družini in v družbi, do potomstva in do družbe nasploh. Že v mladem človeku se zgodaj prebujajo želje in potrebe, kijih dostikrat ne zna uravnavati skladno s svojimi sposobnostmi in zmožnostmi. Zato pravimo, da mora človek dozoreti, da bo lahko uveljavil svoje pravice in želje, da bo sposoben sprejeti tudi posledice svojih ravnanj. Človek nc postane človek le s svojo telesno dozorelostjo, temveč so tu vpleteni biološki, psihološki in socialni faktorji. Pravimo, daje človek sposoben skrbeti zase, za družino, se prilagajati delu, ljudem in življenju ter prevzemati odgovornost zase in za druge, ko jc telesno, duševno in socialno dozorel. Te sposobnosti pa niso človeku prirojene, temveč jih pridobi s pomočjo vzgoje, s pridobivanjem življenjskih izkušenj v svojem ožjem in širšem okolju. Mlad človek je dolžan spoznavati samega sebe, svoje okolje in se prilagajati različnim življenjskim situacnam. Vprašal naj bi se, ali je že dosegel stopnjo polne dozorelosti? Če ne, bo treba z izbiro življenjskega tovariša počakati, presojati, spoznavati življenje z vso resnostjo in odgovornostjo, kajti nihče nima pravice onesrečiti drugega človeka. Starši in vzgojitelji smo še posebno odgovorni, da pomagamo mladim ljudem, da jih ne usposobimo le za delo, temveč da jih pripravimo na življenje v družbi in v njihovi bodoči družini. Res pa je, da se starši in vzgojitelji prav te naloge izogibljemo. Ce so naši starši ostali prikrajšani za spolno vzgojo, za vzgojo mladih, storimo za mlajše'generacije več in to z ljubeznijo in odgovornostjo do mladega rodu. Danes so mladi pogostokrat žrtve neznanja. Prepuščeni so lastnemu razmišljanju in iskanju življenjskih vrednot. Tako prihaja do problemov, ki obremenjujejo mlade, njihove starše in družbo, npr. kršitve spoštovanja osebnosti, nehumani odnosi med spoloma, prezgodnja in nezaželena nosečnost, nepremišljeno sklepanje zakonske zveze, neodgovornost do vzreje in vzgoje otrok, družinska nesoglasja, zakonske razveze in podobno. In šele takrat se vprašamo, kdo je kriv, kje so vzroki? Starši bi morali z lastnim zgledom in ravnanjem pokazati otrokom, kaj je srečna družina. Z odkritimi, toplimi besedami je treba dajati otrokom, mladostnikom oporo na vseh stopnjah razvoja in pomagati, da bodo mladi našli svoj smisel življenjske sreče. V šolah, delovnih organizacijah, v krajevnih skupnostih naj bi vzgojno-izobraževalne ustanove organizirale šole za življenje, predavanja za mlade, razgovore in posvetovanja. Starši in vzgojitelji se moramo vživeti v probleme mladih in sprejeti duh časa, ki ni zmerom lahko razumljiv. Tudi s pomočjo literature za družinsko vzgojo izpopolnjujmo znanje o sebi in uresničujmo naše dolžnosti do vzgoje mladega rodu. \ ZlBKRNA Nagrade so podeljene lira la, da gre vse jx> pravici, smo povabili naše stalne bralce: Micko Legan, Ljuba Masleta in Marijo Verdenik. Marjana je iz velike škatle vlekla po vrsti te rešitve: lasuljo je dobila Ida PELJHAN, Rožna dolina cesta 11/38, 3 velike kolekcije so dobili: Irena DOBRAVC, Dolenjska c. 80, Marjana II1RSMAN, Podmilščakova 46 in Edita TAVŽELJ , Trg komandanta Staneta. 11 malih kolekcij proizvodov Ilirije pa so pri žrebanju dobili: Stanko KAPS, Horjul 104, Jožefa CERDINA, Prevalje 27. p. Preserje, Marija PAJK, Šentjakob n.h. Dol pri Ljubljani, Branka MAKOVEC, Rutarjeva 4/a, Stanko JELOCNIK, Dolenjska c. 9. Draga SKODA, Rožna dolina, c. XVlI/22, Natalija KAJTNA, Kore-ninova 4, Igor 1'URLAN, Brezovica 20, Tatjana VELI-KAJNE, Vidičeva 21, Fani STEBLAJ, Velike Lašče št. 50 in Jože PEZDjC, Rožna dolina c. V. 26. V zadnji številki je tovarna Ilirija pripravila za ljubitelje križank lepo nagradno križanko, ki pa se je pokazala tudi kot težka. Do žrebanja je namreč prišlo v uredništvo le 289 rešitev, pa še od teh so bile mnoge napačne. Najtrši oreh so predstavljali pojmi obaltnež, tanatos in bisus. Bili smo skoraj malo razočarani nad številom rešitev, vendar smo uvideli, da je del krivde tudi na nas, ker smo postavili pretrd oreh. O nagrada!): lasulji Nartalas, 3 velikih in 11 malih kolekcijah, ki jih jc dala kot nagrado tovarna Ilirija, je odločal žreb. Tokrat smo sklenili za spremembo, da bo žrebalo nagrade mlado in simpatično dekle. Iskali je nismo daleč, temveč smo pregovorili kar našo tajnico, da je prevzela to dolžnost. V komisijo, ki je kontro- Srečne dobitnike smo tako imeli na seznamu in prve štiri smo obvestili s telegramom, da sc udeleže podelitve nagrad, medtem ko bomo ostalim poslali nagrade po pošti. Slovesna podelitev je bila v Narta studiu tovarne Ilirija, kjer je v imenu Ilirije izročil nagrajenkam nagrade vodja ekonomske propagande Stane Urbančič. Nagrajenke so si ob tej priložnosti ogledale tudi lani odprti Narta studio. Za prvo nagrado lasuljo Nartalas pa je poskrbela Milena iz frizerskega salona Narta studia. Vsem nagrajencem iskreno čestitamo, vse bralce pa vabimo, da tudi v bodoče rešujejo naše križanke. Pravilna rešitev; vodoravno: Abraham, Ilirija, do-linar, ak, ksenon, opna, mlaj, Endo, Lola, Slak, ajda, ir, Uteratura, nudistka, Aca, TN, TT, obaltnež, tarzan, Aar, ml, ara, Esad, La, ej, ilo, adut, stan, tanatos, bisus, osa, enota, OA, dlan, rabar, bara, tg, lan, SD, oval. Argonavti, Adrijan, Al, Isere, brezov šampon, JAT, Ancona, pista in Ana. Na referendui —odločitei Integracijske priprave ^ pojitev AK Baije Ljubljanskih karnam se bližajo koncu. Kr AK Barje se bo na refercndiUj marca odločil, ali je za pripoj nc. Temelji te priprave fl rendum in razpoloženje kol kažeta na to, da bo rcfel uspel. AK Barje, ki je nastal s nim združevanjem raznih dni obratov in kmetijskih zadl tako na poti; da sc združi s Kolektivna odločitev najbrž težka saj lahko veliko več kot pa izgubi. Vrsto nerešeni tijskih problemov bo v novi OJ zaciji lažje reševati kot v stari Porazdelitev proizvodnih riti sedanjem času je nujna, ki] razmere še nekaj časa ne bo) jene kljub prizadevanju družbe. A K Barje je velik prod*1 mleka na svojih obratih, kako) v kooperaciji. Znano je, da lika proizvodnja doživlja pr® krizo, kajti proizvodna cena ek od odkupne. Negativne razlike, nastale, jykolcktiv pokrival d11 virov oziroma omejeval tC Pionirji naše občine pred pomembnimi nalogami V današnji številki vam predstavljamo delovanje in to precej uspešno ene izmed družbenih organizacij v občini, na katero pa po pravici povedano kar precejkrat pozabimo. Morda ste uganili ali pa ne, spregovorili bomo o občinski zvezi prijateljev mladine, o njenem delu, nalogah, ki stojijo pred njo v letošnjem letu in še marsičem. Slava Prijatelj, sekretarka ZPM pa nam je priskočila na pomoč, saj kot aktivna delavka, ki se v vsakdanjem življenju srečuje z življenjem mladih, ve povedati veliko več. - Naša komuna: Morda bi nam kar našteli naloge in akcije, ki ste si jih naložili v letošnjem letu? — S. Prijatelj: „Morda bi bile najprej izpolnitve nalog pionirskih odredov pod naslovom Tisoč radosti (igre v okviru jugoslovanskih pionirskih iger). Pionirski obredi morajo izpolniti šest različnih nalog, po oceni pa bodo najboljši odredi tudi nagrajeni na zaključni slovesnosti ob koncu te dveletne manifestacije konec decembra v Ljubljani, ko bomo istočasno praznovali tudi trideseto obletnico Zveze pionirjev Jugoslavije." - Naša komuna: Pionirji zbirajo nekakšne materiale o tej zvezi? - S. Prijatelj: )yEna izmed zahtevnejših nalog, ki smo sijih zadali, nedvomno tudL zbiranje gradiva o delovanju pionirske organizacije med NOB. Teh materialov ni pravzaprav nikjer zbranih, zato prav ob tej obletnici skušamo napraviti nek pregled in to izčrpnejši o delu te organizacije. Ta akcija pa je splošna. Naši pionirji .-aUaLiJi tel« Slava Prijatelj'sekretarka občinske organizacije ZPM Pionirji ob osmem marcu iz občine bodo tjiko vsak za svoj kraj zbrali s pomočjo učiteljev podatke in dokumentacijo; npr. prav pred kratkim so me O svojem uspešnem delu seznanili že pionirji iz vasice Golo." — Naša komuna: Morda slavi ob- letnico, če lahko tako rečemo, še katera akcija pionirjev? - ,S. Prijatelj: „Letos bomo praznovali deset let, odkar je krenila prva Kurirčkova pošta po partizanskih poteh. Zato bodo še posebno slovesne proslave ob javkah, kjer se bo pošta predajala. Prav sedaj pa se pogovarjamo o organiziranju večjega slavja v Borovnici, kjer naj bi ta dogodek še p sebej proslavili. V Borovnici pa se bomo srečali tudi s pionirji Vrhnike, torej sosednje občine, s katerimi smo sklenili navezati prijateljske stike." — Naša komuna: Zbor slovenskih pionirjev pa bo letos v Ljubljani, kajne? - S. Prijatelj: „Zbor slovenskih pionirjev naj bi bil letos v Ljubljani in sicer na petih mestih. J ako naj bi na vsako občino odpadla po ena ključna točka te manifestacije. Zbor oziroma srečanje bomo v naši občini organizirali na Rakitni ali na Kurcščku. V goste pa bomo sprejeli okrog sedemsto pionirjev iz bratskih republik in Benečije. Prav sedaj že tečejo priprave na tb prireditev, ki bo konec maja." - Naša komuna: Kaj pa v bližnji prihodnosti? - S. Prijatelj: ..Trinajst pionirskih odredov bo poslalo po štiri ekipe na šahovsko tekmovanje pionirjev, ki bo v občinskem merilu konec tega meseca na osnovni šoli Bičevje." - Naša komuna: Tudi letos bodo viški otroci letovali? - S. Prijatelj: ,,Junija, juhja in avgusta bo v štirih izmenah letovalo v naši obmorski bazi v Pacugu približno sedemsto pionirjev. Organizirali pa bomo tudi štiri šole v naravi." JANJA DOMITROVlC virov oziroma omejeval proizvodnjo, kar pa ni v Ljubljanskih mlekarn. Mlečni®* na pragu Ljubljane so redkjjj zato zaželeni, če so vir pffjl benih artiklov za vsako mesHI organizacija, ki se ukvarja ji metom mleka, še posebej uj santna. Prav iz teh razloge*) stajajo realne možnosti za slflf organizacijo. I A K Barje naj bi po pripoj>,li loval v okviru samostojne en®1 J kmetijsko proizvodnjo. , i Ing-1 Ljubljana dobi krematorij? Komunalno podjetje Žale ^ tos razpisalo javni natečaj O * lavo idejnega projekta noveg*, upravi podjetja 11 matorija. Na , jejo, da bi (kolikor bodo scvj® voljo potrebna sredstva), tlP3, L jubljani krematorij do leta^ Ljubljanski krematorij bo f Sloveniji, za beograjskim K« n/1 im \ na HfUK* ’ OlUVKillljl, /.a » še pred zagrebškim) pa drugi' Odločno proti potresom Po dolgih letih smo nap?*!, Ljubljani dobili študijo o seij^j mikrorajonizaciji. Njeno izd6'?] finančno podprle organizacij urejanje stavbnih zemljišč. >i Pričakujemo, da bo mestni*] ia:-.. že v kratkem sprejela p*’] , s katerim bo določila rl me in seizmični koefic,t| ščina odlok ju jc zavuu za iuzisnuvu i konstrukcij), bodo tudi na . mestnem območju bistveno | šani stroški gradnje stanovanj | slovnih objektov. v 1 Ob mednarodnem dnevu žena 8. marcu so se osnovnošolčki viške šole še posebej izkazali. Vse občanke krajevne skupnosti Malči Belič, ki so starejše nad 70 let, so obiskali na domovih, jim podarili šopke cvetja in bonboniere, nato pa so jim v domu Svobode pripravili še prisrčen kulturni program. J. D. Naša rojaka -dopisna člana SAZU Skupščina Slovenske akademije znanosti in umetnosti je na svoji zadnji seji v Ljubljani izvolila znana slovenska jezikoslovca dr. Antona Bajca in dr. Tineta Logarja za dopisna člana SAZU. Prominentna znanstvenika sta naša bližnja rojaka dr. Bajec je bil rojen 1897 v Polhovem Gradcu, dr. Logar pa 1916 v Horjulu. Dr. Bajec, ki sodi med najvidnejše predstavnike starejše generacije slovenistov, je upokojeni izredni profesor deskriptivne gramatike slovenskega jezika na filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, dr. Logar pa je redni profesor za zgodovino in dialektologijo slovenskega jezika filozofske fakultete - najvišje slovenske visokošolske ustanove. 1. V. —'I i I I Quiz v Velikih Laščah i Ob pomoči OK ZMS Ljubljana-Vič-Rudnik so mladinke in mladinci MA Velike Lašče priredili v nedeljo, 12. marca 1972 kviz ..Obramba socialistične Jugoslavije". V imenu predsednika skupščine občine je bil pokrovitelj Ivo Starin, predsednik občinskega odbora zveze rezervnih vojaških starešin. Nastopilo je 12 tričlanskih ekip, in sicer 6 iz aktivov in klubov s terena, 6 pa iz. aktivov na srednjih šolah. Pogrešali smo le mladinske aktive iz delovnih organizacij. izločilni koli se jc posrečilo prebiti ekipam: i” j Brezovica, MA na šoli KMRLP in ekipi aktiva j Po tekmovalni plati je bilo treba izbrati 3 ekipe, ki Strojne tehniške šole. kjs| Kviz je zajel okoli 20 mladink in mladincev, 6 » se seznanili z zakonom o SLO ter s koncepcijo J sistemom obrambe naše domovine. Kot je na kon J ugotovil tov. Starin, uspeh prvega kviza v ob? * terja od vseh, da s to prakso nadaljujemo. Zaje** *i bo treba čim širši krog mladih, ki bi se pomeri*1 j znanju o narodnoosvobodilni borbi. j,|| bodo zastopale našo OK ZMS na zaključni prireditvi v republiškem merilu konec aprila letos. Skozi dve Ostane nam še, da zaželimo najlioljšim tre1"* ,j pam čimveč znanja in sreče na zaključni NASA KOMUNA Glasilo občinske konference SZDL Ljubljana-Vič-Rudnik. Izhaja mesečno. Urejata izdajateljski svet častni predsednik dr. Josip Vidmar in uredniški odbor: Milovan Dimitrič, ing. Alojz Habjan. Slavo Kobe, Sergij Pelhan in Sandi Sitar (glavni in odgovorni urednik). Uredništvo in uprava Ljubljana, Trg MDB 7/L, tel. 20-728, tekoči račun SDK 501-8-349/3. Rokopisov ne vračamo. Tiska Tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani. Z zaključka uspelega quiza v Velikih Laščah. Ob mikrufonu Janez Starman, sekretar občini 'At renče ZMS t Strelci so tekmovali pmp Srebrna v svetovnem merilu Ha divjih vodah brata Bemot v kanuju dvojcu Zapis o vsestranskem športniku: N ATA N BERNOT Natana Bcrnota poznamo kot Športnika, zagovornika masovne ^■esne vzgoje in neutrudljivega družbeno-političnega delavca. Ta šport je prelep, da 1 ” " ’ -- ' obč r”‘' -®e PreleP. da bi ga zapustil." je dejal na letoSnjem ,r ,c.nern zboru Kajak kanu kluba. S temi besedami je zopet po-.trd1 svojo pripadnost............................... p kateri Športni panogi, s katero je zrasel in ob _o_ J® spoznal vrednost Športa in telesne vzgoje. „Včasih," se lih. 0S*° sPomlnja' ..smo bili odvisni od lastnih sredstev in iznajd-i ,0st|. Samo v kopalkali, z veslom in z lesenim ali platnenim ževi0nJ Sn?° k°s tud' najhujSim brzicam. Nihče se ni prito-Henin " ^ morai Pe*iat' do’n na vozičku in peš v Tacen na jj X Tacnu imamo kajakaši in kanuisti svoj ,,studio" z brzicami in vratci. Danes divjevodaši, kot se tudi imenujejo, veslajo po .Jih vodah s plastičnimi in modernimi čolni ter z opremo, ki jo ajo najboljši tuji kanuisti. Tudi po uspehih so v samem vrhu tek °Vne e.*'te' lmaj° lcP° urejene klubske prostore, na treninge in b, a„i ?Vanja pa se vozijo s kombijem. Da imajo takSne pogoje ;rnota. Cu :i ima Sc v e bi sodelc >oJ eorrVa,ec ln or8anizator tekmovanj, vodil je tečaje za gradnjo i i It i!{ I A I I I I I I I H'!l m |3i pa se vozijo s Kombijem. Ua imajo taksne pogoje dfj kaiak^lV reuogod«11 zasluga prav Natana Bernota. Čutil je, daje J no *• kanu na divjih vodah mlada panoga, ki ima Sc velike mož-,a j tg]?"' N* se mogel sprijazniti z mislijo, da ne bi sodeloval. Bil je ,o4 čnl^ovalec in organizator tekmovanj, vodil je tečaje za gradnjo str jOV, ‘n začetniške tečaje za podmladek. Po poklicu je inženir čarsk tVa’ Pa ie skonstruiral prikolico za čolne, klubsko smu-vansk° v*edn'co 'n naš prvi plastični čoln. V teh čolnih je jugoslo-osv-j ? ramoPrt!>pevkom, porabljena tako, kot so se rrav gotovo |e družba izbrala pravega človeka. j t; 5 s 5 s s s s ! i * * ! i s s X X s * s s s s s * Občinski strelski odbor je imel 23. 2. 1972 občinsko strelsko tekmovanje ekip in posameznikov v prostorih strelske družine „Rajko Škapin". Tekmovali so člani, mladinci in pionirji iz strelskih družin ..Rajko Škapin", Krim in „Mokerc" Ig. Tekmovale so 5-članske ekipe. Pri članih je zmagala ekipa SD ..Rajko Škapin" s 1223 krogi, druga jc bila ekipa SD „Mokerc“ - Ig s 1045 krogi, SD Krim pa ni imela članske ekipe. Od članov posamezno je največ krogov dosegel Dušan Paravinja, drugi je bil Janez Vrenjak, tretji pa Vlado Kejžar, vsi trije iz SD „Rajko Škapin". Tekmovalo je 16 članov. likipno je pri mladincih zmagala ekipa ŠD ..Rajko Škapin" s 1194 krogi, druga pa je bila ekipa SD Krim s 1179 krogi. SD „Mokerc“ Ig ni imela mladinske ekipeTOd mladincev posamezno je največ krogov dosegel Mitja Kersnik iz ŠD „Rajko Škapin", drugi je bil Janez Merkun iz SD Krim, tretji pa Srečko Bizjak iz SD ..Rajko Škapin". Tekmovalo je 15 mladincev. Od pionirjev je imela 2 ekipi po 5 članov le SD „Rajko Škapin". Prva ekipa je dosegla 693 krogov, druga pa 526 krogov. Od pionirjev posamezno je največ krogov dosegel Marko Mi-horko, drugi je bil Niko Cradišar, tretja pa Mojca Fuchjaeger. 19. marca 1972 je bilo v prostorih SD „Rajko Škapin" občinsko tekmovanje za „ZLATO PUŠClCO". Udeležilo se ga je 14 članov. Prvi je bil Janez Merkun iz SD Krim, ki je dosegel 518 krogov, drugi in tretji pa sta bila Dušan Paravinja iz SD „Rajko Škapin" 509 krogov in Zlatko Podržaj iz SD Krim, kije tudi dosegel 509 krogov. Nihče od navedenih ni dosegel predpisane norme 525 krogov za finalno tekmovanje „Zlata puščica", toda sc bo tekmovanje kljub temu udeležil prvoplasirani na občinskem tekmovanju Janez Merkun, član SD Krim. ker tako predvideva statut Strelske zveze Slovenije. SD „Mokerc“ Ig jc imela 1. 2. in 8. 2. 1972 v domu mladine na Igu družinsko tekmovanje članov in pionirjev. Tekmovanja se je udeležilo 13 članov in 9 pionirjev. Prvi pri članih je bil Martin Leskovič, pri pionirjih pa Lrnest Hitejc. 22. 2. 1972je bilo vdomu mladine na Igu liga tekmovanje med SD „Mokerc“ Ig in SD Krim. Tekmovale so 10-članske ekipe. Prvo mesto je dosegla ekipa SD „Mokerc“ - Ig s 1884 krogi, ekipa SD Krim pa je dosegla 1883 krogov. 29. 2. 1972 je bilo na strelišču na Dolenjski cesti povratno liga tekmovanje med SD „Mokerc“ - Ig in SD Krim. Tekmovale so 10-članske ekipe. Prvo mesto je dosegla ekipa SD „Mokerc“ - Ig s 2118 krogi, ekipa SD Krim pa je dosegla 2.055 krogov. Prvega občinskega tekmovanja z zračno puško SD „Rajko Škapin" se je udeležilo 42 članov. Prvo mesto je zasedel Dušan Paravinja, drugi je bil Tomaž Strakelj, tretji pa Janez Vrenjak. 10. marca 1972 je bilo v prostorih SD „Rajko Škapin" liga tekmovanje. Tekmovali sta 10-članski ekipi ŠD „Rajko Škapin" in Krim. Prva je bila ekipa SD ,,Rajko Škapin", kije dosegla 2.319 krogov, ekipa SD Krim pa 1.392 krogov. TATJANA JA PF L J PIONIRSKA PROMETNA SLUŽBA NA ŠKOFLJICI Zaradi vse večjega prometa na naših cestah so tudi otroci izpostavljeni večji nevarnosti. Posebno velja to za naseljene kraje ob cestah vpadnicah. Med tako izpostavljene kraje sodi tudi Škofljica, kjer mora večina šolskih otrok prečkati cesto L reda Škofljica—Zagreb, cesto II. reda Škofljica—Kočevje in cesto IV. reda Škofljica—Šmaije. V tem naselju se je pripetilo že veliko hudih nesreč, na srečo med njimi niso bili udeleženi otroci. Na pobudo občinske komisije za vzgojo in varnost v cestnem prometu je bila v osnovni šoli Škofljica že v začetku šolskega leta ustanovljena pionirska prometna služba, ki skrbi za varen prehod otrok čez cesto. Doslej seje ta služba pokazala kot zelo uspešna. A.SOVDAT Uspel smučarski tečaj Letošnjega smučarskega tečaja, ki ga je organizirala OBZTK Vič-Rudnik v Mojstrani, se je udeležilo 95 učencev osnovnih šol. Razdeljeni so bili v 10 jakostnih skupin, katere je vodilo skupno 11 smučarskih učiteljev in vaditeljev. V eni vrsti je bilo torej poprečno 9 tečajnikov, kar nam pove, da je bil pouk smučanja res kvaliteten. Dejansko je bilo v prvih petih vrstah po 12 otrok, v ostalih vrstah, kjer so bili povečini začetniki, pa je bilo le po 8 tečajnikov. Da bi se res vsi tečajniki naučili krmarjenja na smučeh, sta zadnjo vrsto vodila dva vodnika, da sta se res lahko posvetila vsakemu smučarju posebej. Prvi dan, ko je bil skupen izlet v dolino skakalnic Planico, so udeleženci tečaja pokazali svoje znanje. Ko so jih vodniki razvrstili v posamezne vrste, so vsak s svojo vrsto odšli na smučeh na kratek izlet pod skakalnice. Vaditelji so učencem povedali nekaj o zgodovini smučarskih skokov ter vse o največji planiški skakalnici. Ob povratku so se seznanili še s snežnimi plazovi in drugimi nevarnostmi v gorah. Vsak dan so se tečajniki odpeljali z avtobusi s Trga mladinskih delovnih brigad in so bili že po uri vOžnje na smučišču v Mojstrani. Potem ko so si nataknili smuči, so se po vrstah zagrizli v prve smučarske like. Vse dni in po ves dan so se nato slišali klici: ..Tovariš Rudi," ..tovariš Jure," pa zopet „ali je tako dobro, tovarišica Irma? “ Najbolj glasni pa so bili vendarle učitelji: ..Potisni kolena naprej!" in „v nižjo prežo, vbodi palico." Opoldne so vodniki s svojimi vrstami odšli v okrepčevalnico, kjer sta jih že čakala topel čaj in enolončnica. Bližal se je konec tečaja in že so znali, nekateri v plužnih zavojih, drugi kar v paralelnih kristjanijah, krmariti po strmini navzdol. Vsi do zadnjega so se tudi znali vzpeti z vlečnico na vrh smučišča. Pred zadnjo preizkušnjo, tekmovanjem v veleslalomu, so jim tovariši postavili nekaj vratič za trening. To je bila prava tekma; vratca so bila taka z dvojnimi kolči, vmes pa je bila na- peta rdeča pa zopet plava zastavica. Zgoraj je tekmovalce spuščal star-ter: 58,59, smuk! spodaj pa se je bleščal napis CILJ. Vsi so si vroče želeli, da bi ga dosegli in presmučali vsa vratca. Tudi startne treme ni manjkalo. Razglasitev zmagovalca je bila kar se da svečana. Diplome in nagrade je podelil predsednik OBZTK ing. Natan Bernot. V kratkem nagovoru je poudaril pomembnost smučarskega tečaja ter povabil tečajnike, da tudi drugo leto pridejo in povabijo še sošolce in prijatelje. Organizacijski sekretar zveze Jože Mešl je mnenja, daje tečaj res uspel. Vsi znajo krmariti na smučeh, nobeden se ni poškodoval. Tudi stroški tečaja se niso povečali, kljub povečanju življenjskih in drugih stroškov. Ostali so skoraj do dinarja v okviru planiranih. J. G. Republiška priznanja Partizana Slovenije ob 30-ietnici OF in 25-letnici telesne kulture v novi Jugoslaviji Priznanja Partizana Slovenije za dolgoletno amatersko delavnost na področju telesne kulture so dne 23. februarja 72 prejeli tudi požrtvovalni delavci društev Partizan v občini Ljubljana Vič-Rudnik. Priznanja jim je podelila in jim čestitala podpredsednica Partizana Slovenije Ada Klanjšček. Podpredsednik občinske skupščine prof. Stane Virtič je odlikovancem izrekel zahvalo za njihovo delo pri vzgoji mladine in rekreacije odraslih, za trud, kije včasih vse premalo cenjen. V imenu SZDL je slavljencem čestital Bine Lenaršič. Priznanja za 20-lclno delo in več so prejeli: Danilo Cerkvenik Jože Hvale, Marija Hvale. Stanko Kavčič, Vinko Simonič, Cirila Simonič, Gvido Vitek, Uric Natlačen (vsi Partizan Vič), Marija Rvška, Stanko Trček, Ciril, Mirko in Mara Stanič, Andrej Rupnik, Božidar Keršnik (Trnovo), Polde Pristave (Podpeč). Za 10-letno delo in več pa so prejeli priznanja: Jože Kokole Silva Slabe (Vič), Dušan Micič, Nace Krapež, Danica Planinšek in Jože Mešl (Trnovo). Nagrajencem ob prejetih priznanjih iskreno čestita ObZTK Ljubljana Vič-Rudnik. Jože Mešl C ŠPORTNE VESTI J Člana partizana trnovo M. Kunčič in J Kunčič sta se na četrtem tekmovanju za pokal Gimnastike v Slovenskih Konjicah odlično odrezala. V pokalnem mnogoboju sta se med jugoslovansko gimnastično elito (zmagal je Vratič), uvrstila na presenetljivo deseto in enajsto mesto. Izreden dosežek za mlada in obetajoča Trnovčana. JANA MARKOVIČ, perspektivna plavalka Ljubljane je na mednarodnem troboju izbranih plavalnih vrst Raven, Ljubljane in VVolfsberga na Ravnah dosegla s časom 2:41,0 nov državni rekord na progi 200 metrov kravl za mlajše pionirke. Med zmagovalci najdemo še Čarga, Maroltovo, Vovkovo in moško štafeto Ljubljane v disciplini 4 x 100 metrov. NASI OLIMPIJSKI KANDIDATI - kajakaši in kanuisti ljubljanskega brodarskega društva (Guzelj, Andre-jašič, Prelovšek, Tuma, Žitnik, Mally in Svetek), so bili na večdnevnih pripravah v Kranjski gori. Skupne pri- Telesna kultura na rešetu Že ko so se občinski odborniki sestali prvič v letošnjem letu in ko so pretresali predlog občinskega proračuna, je bilo slišati odločne zahteve po povečanju proračunske postavke za telesno vzgojo. Prav problematiki telesne vzgoje pa je bila na zadnji skupščinski seji posvečena posebna točka dnevnega reda. Priloženo poročilo sveta za telesno kulturo je pravzaprav realen in kar malce zaskrbljujoč odsev neuspešnega reševanja finančnih in kadrovskih vprašanj na področju telesne kulture v občini. Prav to pa počasi potiska telesno kulturo, ki pravzaprav postaja za sodobnega človeka nepogrešljivo področje družbenega razvoja, vedno bolj na dno. V naši občini je kar i 4 društev in klubov, 3 te lesno vzgojna društva Partizan, 13 šolskih športnih društev in 9 mladinskih aktivov, ki razpolagajo s skupno 117 objekti (od teh je 61 športnih), od skupno 72 trenerjev je le 50 delno honoriranih, 22 jih dela brezplačno, število le-teh pa je še vedno nezadostno, saj bi jih trenutno za normalno vadbo potrebovali še 70. Za vzdrževanje objektov, za normalno vadbo, za kvalitetnejši in številnejši vaditeljski kader, za kvalitetnejši premik v šolski telesni vzgoji ... so torej potrebna večja finančna sredstva. Kako malo prispevamo za telesno kulturo v naši občini, jc razvidno iz podatka, da odpade v ta namen na občana Viča 8,07 dinarja, na občana Šiške 14,96 dinarja, na občana Most 12,08 dinarja in če hočemo še podatek za Center 17,78 dinarja. Odborniki so v razpravi s precejšnjo zaskrbljenostjo ugotovili, da se jc nad takšnim stanjem resnično treba zamisliti, saj delovni človek ob takem položaju rekreacije, ki mujo nudimo, pač ne najde možnosti za udejstvovanje. Potrebno je ojačati propagando in množičnost v telesni kulturi, več rekreacije tudi v delovne organizacije . . . ,,Sredstva za telesno kulturo, namenjena občinski zvezi za telesno kulturo, bomo skušali zagotoviti v kar se da možni vsoti, opozoril pa bi tudi na to, da bi spričo finančnih razmer vendarle na to vprašanje opozoriti tudi gospodarske organizacije v občini, sai gre Lotiei koncev le za delovnega človeka in njegovo rekreacijo," je dejal idscik predseoujk skupščine Slavko Korbar. I DOMU ROVK prave najboljših jugoslovanskih „divjevodašev" sta vodila zvezni trener Bogdan Svet in trener KKLBD Miro Dvoršak. OKREPITVE NOGOMETAŠEV MERCATORJA (Kulenovič, Kokot, Corn in drugi), se po štirih spomladanskih kolih tekmovanja v zahodni skupini 11. zvezne lige niso kdove kako obnesle. Morda bodo Vičani imeli več sreče v prvi polovici aprila, ko se bodo doma pomerili s Šibenikom in Karlovcem. MARLENKA KOVAČ,vaditeljica pionirske vrste TVD P rtizan Vič in dolgoletna članica državne gimnastične reprezentance, seje dokončno poslovila od tekmovalne arene. Razgovor z Marlenko bomo objavili v naslednji številki našega Usta. KOŠARKARJI TRNOVEGA, ki so uspešno sklenili jesenski del nastopov v slovenski ligi, se bodo 22. aprila spet predstavili ljubiteljem košarke. PRIR EDITE L J1 PA D A LS K EC. A TEKMOVANJA ZA JADRANSKI POKAL z Lepega pota 6 (sedež ZLOS), so dobili iz Oklahome (ZDA) visoko priznanje za odlično organizacijo tega, sicer neuradnega svetovnega prvenstva v padalstvu. DVOJE ZMAG je iztržek članov KKLBD na prvem uradnem tekmovanju s kajaki in kanuji v letošnji sezoni. Spust od Medvod do Tacna in 1200 metrov dolg kros so najuspešneje prestali Grašič v kategoriji enosedežnih kajakov ter Andrijašič in Guzelj med pari v dvosedežnih kanujih. KOSTANJŠEK, ČARGO IN VOVKOVA so bili najboljši plavalci Ljubljane na pravkar končanem zimskem državnem prvenstvu v Beogradu. MILAN KUNClC SEDMI V MODEN! Sredi marca je bil v Modeni (Italija) IV memorial „Alberta Braglia", trikratnega olimpijskega zmagovalca v gimnastiki. Nastopilo je 10 tekmovalcev mladincev iz. 5 držav: Italije, Romunije, I rancije, ZRN mJugosla-vije. Za Jugoslavijo sta nastopila Milan Kunčič (Partizan Tmovo-Ljublja-na) in Miroslav Kezunovič iz Sarajeva. Prvo mesto je zasedel Zah. Nemec Gienger, ki je osvojil 53,90 točke, Milan Kunčič pa se je uvrstil na zelo dobro sedmo mesto, zbral pa je 46,65 točke. Najboljše ocene je dobil za vajo na konju z ročaji (8,4) in za preskok (8,45 točke). Zelo dobro pa je telovadil tudi na bradlji, kjer te dobil 8 točk. Zimsko prvenstvo Slovenije v rokometu V nedeljo,5. marca je bilo v hali Tivoli končano zimsko prvenstvo SRS v rokometu za kvalitetno skupino A. Za rokometaše Š. D. Mo-kerc se je končalo uspešno. Premagali smo nekaj republiških liga-šev, krona naših uspehov pa je prav gotovo zmaga nad zveznim ligašem Slovenj Gradcem. To je bilo eno največjih, če ne največje presenečenje zimske lige. Niti največji optimisti niso pričakovali, da bi lahko član conske lige premagal tako renomira-nega nasprotnika, kot je Slovenj Gradec. Zmagala pa sta srce in borbenost. V svoji skupini smo zasedli tretje mesto takoj za Tehnomeicatorjem (Celje) in Slovenj Gradcem. Samo zaradi slabše gol razlike se nismo uvrstUi v finale (v borbo za prva štiri mesta). V končni uvrstitvi smo med 16 klubi osvojili 8. mesto. Zmagala je ekipa Tehnomercatorja pred Ribnico, Slovanom in Slovenj Gradcem. Naša bilanca na zimskem prvenstvu pa je naslednja: porazi: Tehnoniercator, Radeče in Rudar (Trbovlje) - zmage: Olimpija, Sevnica, Jadran, Tržič, Slovenj Gradec - neodločeno: Zamet (Reka) Zimsko prvenstvo jc pokazalo, da vestne zimske priprave vodijo ekipo k dobri formi, da lahko z optimizmom pričakujemo start v spomladanskem delu LCRL. Dokazali smo, da se lahko enakovredno borimo z marsikatero renomirano ekipo, prav tako pa se vsi zavedamo, da so naši uspehi plod trdega in sistematičnega dela skozi celo leto. Ob koncu zimskega prvenstva čestitam vsem igralcem, prav tako pa gre zahvala zvestim navijačem, ki so nas podpirali od začetka do konca zimskega prvenstva v Hali Tivoli. NIKO MARKOVIČ SLAB START MERCATORJA Pričel se jc spomladanski del v H. zvezni nogometni ligi. Nogometaši Mercatoija so startali zelo slabo, saj so v prvih štirih kolih ostali praznih rok. Najprej so doma izgubili z Ori-jentom z Reke 2:0, potem v Zagrebu z Zagrebačkimi plavimi 0:3, mestni tekmec Ljubljana je premagala Vičane 2:0, 7 istim rezultatom pa so bili Ljubljančani poraženi v Bosanski Gradiški od Kozare. V naslednjem kolu igra Mercator doma z. Istro iz Pulja, nato pagostuje v Zagrebu, kjer se bo pomeril z istoimenskim moštvom. Grem, greš, gre — v kino če je bil marec resen... Pa je bil res, na platnih nekaterih ljubljanskih kinodvoran. Gre za dve pomembni akciji, ki ju v zadnji številki NAŠE KOMUNE nismo omenili, dasi tehtno napolnjujeta marčevski ljubljanski kulturni prostor. Omeniti pa ju moramo, že zategadelj, ker skuša biti NAŠA kOMUNA pravičnejša v ocenjevanju deleža ljubljanskih kulturnih akcij, pravičnejša od vseh sredstev javnega obveščanja, še posebej radia in televizije. Za kaj gre? Ljubljansko kinematografsko podjetje, ki so mu, mu še zdaj in bodo najbrž tudi v bodoče očitali, da je v bistvu ..trgovsko podjetje", ki s „ku-rantnim blagom" dobro služi... itd., je namreč marca pripravilo Ljubljančanom dve presenečenji: TEDEN NOVEGA SOVJETSKEGA FILMA (tudi za Maribor in Koper) s posebno sovjetsko filmsko delegacijo iz Moskve ter reprizo XIX. FESTIVALA JUGOSLOVANSKEGA DOKUMENTARNEGA IN KRATKEGA FILMA, ki se je komaj kak dan pred tem končal v Beogradu. Verjamemo: težko gre z jezika priznanje, da take in podobne akcije ponuja podjetje, ki je trn v očesu vsem poklicanim za praktično uveljavljanje kulture v Ljubljani, pa tega ne počno, ker ne znajo ali ne morejo. Torej: pregled novih dosežkov sovjetske kinematografije je med ljubljanskim občinstvom lepo odzvenel. Z navdušenjem so sprejeli ČAJKOVSKEGA (igra ga nepozabni mojster ruskega filma 1NOKENTIJ SMOKTUNOVSKI), film BELA PTICA S ČRNIM MADEŽEM (poskus sovjetskega političnega filma), POSTAJA BELORUSKA (družbena drama), predvsem pa vojni spektakel s čudovito pirotehniko OGNJENA MAVRICA (L del vojne epopeje OSVOBODITEV), v katerem nastopajo vse vidne osebnosti na šahovnici zadnje vojne od Stalina, Hitlerja, Churchilla, Mussolinija pa do maršalov in generalov, ki so premikali figure na bojnih poljanah Evrope. Druga kulturna akcija je bila repriza beograjskega XIX. festivala jugoslovanskega kratkega filma: ljubljanski gledalci so tako lahko videli vse, kar je bilo (dobrega, po mnenju uradne žirije) posneto leta 1971. Tega pa ni malo. ...bo april (filmsko) bolj zaletav! Kar še posebej velja za našo dvorano, za kino Vič. Zavoljo slovitega LETALIŠČA (saj ste film najbrž že videli, ne? ) se bo verjetno malce zakasnil ameriški vojni film ESKADRILA SMRTI. Posneli so ga leta 1968 pod taktirko režiserja Borisa Sagala, nastopajo pa manj znana imena ameriškega zvezdniškega tržišča. Gre seveda spet za eno od tisočerih zgodb, tokrat letalskih, iz II. svetovne vojne, ki je - kot kaže neusahljiv vir filmskih tem, od velikih vojaških spektaklov tipa MOST PRI REMAGENU do zoženja na specifične dogodke, kot je ESKADRILA SMRTI. No, ljubitelja letalskih spopadov film ne bo pustil na cedilu. Potlej pridejo na vrsto ljubitelji pustolovskih zgodb, tistih bolj romantičnih. Pri nas priljubljeni igralec TERENCE HILL bo to- ■ ■ ■ B B B B B B krat ČRNI GUSAR v istoimenem italijanskem filmu, v katerem je veliko mečevanja, veliko naropanega zlata, ljubezni in kar je š e takega. ' Italijani se zadnja leta vse bolj ukvarjajo s kriminalom. Da ne bo pomote: na filmu! Iz tako imenovanega „špageti-westerna" (med njimi je bilo precej odličnih kavbojk) so prešli na pustolovske filme, zdaj se pečajo s kriminalkami, ki tud niso slabe. V njih je precej akcije, pa tudi igralske ekipe so vse boljše. Kak Charles Bronson in drugi že skoraj redno nastopajo v italijanskih filmih, seveda tudi zato, da se izmaknejo visokim davkom v Ameriki. No, na VICU bomo videli kriminalko MILANČANI UBIJAJO V SOBOTO, ki jo je režiral Duccio Tessari, igrajo pa RAF VALONE, FRANK WOLF, Gabriele Tinti in drugi. opil V vlog} režiserja Tonina Valerija. Charles Bronson, Tony Curtis, Michele Mercier (se spomnite Angelike? ) in drugi obiščejo vaše filmsko platno z ameriškim barvnim pustolovskim spektaklom PLAMEN NAD SMIRNO režiserja Petra Collinsona. Že to ime pove, da bo film razgiban, dinamičen, in (žal) tudi krut. Za konec le še opozorilo: te dni bo v KOMUNI film JOE ... TUDI TO JE AMERIKA. Ne zamudite ga! 1 a i B m I 3 I » 91. m Medvedka Ben in Bon Sosedova psička Murka je divje mahala z repom in se zaganjala proti kletki na Zalarjevem dvorišču v Iški vasi. Prišla je bliže in se spet odmaknila n to je ponavljala hitreje in počasneje in sc vedno bo(j pogumno približevala. Naenkrat pa je bilo tega Benu dovolj in je zarenčal. Reakcija te, za Murko nenavadne živali, jo je tako prestrašila, da sije odslej dve kosmati gmoti ogledovala le od daleč. Ben se je tako pomiril in se pridružil Bonu pri spanju. Bon je sicer bolj poreden, vendar včasih tudi spi in ne le brunda. Sedaj pa je že čas, da predstavimo oba junaka, to sta okoli dva meseca stara medvedka z imeni Ben in Bon. Prvi je temnejši, drugi pa svetlejši. Oba pa so odkrili v nedeljo popoldne otroci na pobočjih Krima pod Ustjem. Družba petih otrok je svoj izlet s kolesi morala nadaljevati kar peš in so se tako vzpenjali v gozd. Ko so menili, da bo le treba domov, so se odpravili dol po drugi poti, kot so prišli. Zalarjev Ivan pa je naenkrat zaklical: Medvedi! Pa niso bile kake pošasti, temveč sta bila na skali dremajoča Ben in Bon. Sploh se nista upirala, ko sta ju Ivan in Kržičev Slavko vzela naročje in se začela igrati. Tako so sklenili medvedka popeljati s seboj, saj sta resnično simpatična. Medveda sta se tako kmalu zatem znašla s fantoma vred na kolesih in kmalu nato v Iški vasi. Domovanje so jima uredili v kletki, da se ne bi slučajno odpravila na kako potepanje. Pa za to medvedka nista niti bila zainteresirana, saj je bil bolj mamljiv kavč pri Zalarjevih, kjer se da tako lepo dremuckati. Tako sta živela ,v slogi dva dni, nakar pa je postal Bon zlobnejši do svojega bratca in ga je' začel napadati, tako da so morali kletko pregraditi, s čimer pa sta bila spet oba medveda nezadovoljna. Pa sta potem sklenila, da ves čas eden dežura na rešetkah in renči na obiskovalce, pač že zaradi lepšega, da si ne bodo mislili, da smo medvedi kar tako. Eden izmed najditeljev, Zalarjev Ivan je povedal: „Bila sla nam tako všeč, da smo ju sklenili odnesti domov. Simpatična sta in se odlično razumemo." Otroci pa se šele sedaj zavedajo nevarnosti, ki jim je pretila pri njihovem pohodu od matere Bena in Bona. Ce bi jih medvedka dobila, bi gotovo prišlo do nesreče, ko bi branila svoje mladiče. Toda stare medvedke na srečo ni bilo v bližini in seje tako vse končalo srečno. Koliko časa bosta Ben in Bon še gostovala pri Zalarjevih, ne vedo, saj lovska družina zelo poudarja, da sta medveda njihova in da bodo z njima razpolagali le oni. O nadaljnji usodi obeh medvedkov se sliši več variant od zoo loškega vrta do italijanskih lovcev. Najboljša varianta pa bi bila verjetno, da bi Bena in Bona od nesli nazaj v gozdove Krima in jima pustili uživati svobodo, kije le najlepša. M. D1MITRIC Časopisno je Ljudska pravica KNJIGOTISK - BAKROTiSK UTO- OFSETNI TISK ROTOTISK KLIŠARNA KNJIGOVEZNICA čestita občanom občine Vič-Rudnik ob njihovem prazniku 27. aprilu! JE DETOMORILKA EDINI KRIVEC EPILOG DETOMORA BO PODALO SODIŠČE, DEJANJE PA OPOZARJA ŠE NA MNOGE PRIMERE, KI SE LAHKO ZGODE BO MILIČNIK ..DEKLICA ZA VSE"? V dnevnem časopisju razvlečene faktografske podatke lahko strnemo v nekaj stavkov: Pred časom so v smetnjaku na območju občine Vič-Rudnik odkrili truplo dojenčka. UJV je bila stvar jasna, da gre za detomor, vendar krivec ni bil znan. UJV je zato sprožila široko akcijo in tudi zelo hitro odkrila mladoletnico - storilko gnusnega dejanja, ki ga pa zakon privilegira. Mladoletnica, ki je med tem postala polnoletna, bo morala stopiti pred sodišče. Uradni epilog celotni zadevi bo dala torej tehtnica pravice, ki bo tokrat le bolj ali manj milostna, saj je zadeva že sedaj kristalno jasna. Ob vseh teh člankih o iskanju brezvestne matere sc je valil val komentarjev, ki so najostreje obsojali storilko in ljudje so le čakali na ime te ženske, da bi jo raztrgali s svojim mišljenjem. Zakon je tu žensko zaščitil, ker je bila mladoletna, (judska želja po kruhu in igrah pa tako ni bila zadovoljena. Le redki so sc ob vsem tem vpraševali za ozadje. Na UJV so razmišljali tudi o tem, čeprav končno niso socialna ustanova. Neštetokrat, tako v teoriji kot v praksi izpričan materinski nagon in želja za otrokom včasih odpove. Za blokiranje tega močnega čustva pa morajo biti že zelo močni vzroki. Ozadje, ki privede do tega, mora na storilko močno vplivati, da se odloči za tako dejanje. Okolje je tisto, ki jo včasih prisili k detomoru, kasneje pa redko kdo upošteva to, da bi morali iskati vzroke za to dejanje obupa v socialni okolici in v družbi, kjer se je to zgodilo. Brez socialno ugodne klime takih dejanj ne bi bilo. In kje je tu socialistična družba? Bila je okoli in okoli detomorilke, vendar je postala ženska socialno interesantna za to družbo šele po storjenem dejanju. Detomorilki je bila sicer zagotovljena materialna eksistenca, vendar ji družba ni dala tistega človeškega, ni ji uspelo privzgojiti občih norm temu mlademu dekletu. Tako je prišlo do dejanja. Storilka izvira iz materialno še dokaj ugodno stoječe družine, vendar očitno ni nikoli občutila topline doma. Družina je na seznamu zavoda za socialno varstvo kot problematična. Oče je milo rečeno - absolutist, ki se večkrat spoprime z alkoholom in v boju vedno izgubi. Sledijo domače scene, v katere pa si mati ne upa dosti posegati, ker si želi miru. Edinko je vzgajala v podobnem duhu: ..Delaj tisto, kar ne bo povzročalo težav z očetOTi, tako da bo pri hiši mir. Ce že kaj narediš narobe, tedaj to skrij pred očetom, samo da bo mir." Storilka je rasla v tem vzdušju in jc skušala vedno uporabiti to linijo najmanjšega odpora: „Če oče ne zve, se ne more jeziti, in če se ne jezi, jc vse dobro." Pod pritiskom tega strahu se je šolala, rasla in sprejemala to skrivalnico kot občo normo: ,,Kar ljudje ne zvedo, se lahko naredi in je vse v redu." Vse je prepuščala času in dogodkom in nekako apatično zrla na vsa dogajanja. Tako je zapustila tudi svoje šolanje in se je po enoletnem brezuspešnem poskušanju na tehnični srednji šoli sklenila izučiti za vajenko. Za to njeno gledanje na življenje in dogajanje sploh pa je treba iskati vzroke tudi v njeni psihi, ki po stopnji razvoja ne ustreza povsem njenim letom. Gre menda za manjšo zaostalost, vendar še popolnoma v normalnih mejah. Ljudje to običajno označujejo kot žensko neumnost. „Pa veste, kdo jc oče vašega otroka? “ so jo kasneje vprašali na UJV „Tega pa res ne vem, saj bi lahko prišli kaki trije v poštev. Sicer pa je njihovo navajanje brezsmiselno, ker bi ga ne mogli sedaj ugotoviti. Sicer pa sc sploh ne spominjam, kdo bi le lahko zares bil, sgj nitCne vem, s kolikimi fanti sem imela odnose." Dekle je dobivalo menstruacijo dokaj neredno in sc sploh ni zač je nekaj mesecev ni bilo Selc v petem mesecu, ko se jc začel otrok f kati, je ..ugotovila", da ne more biti '-se v redu. Tedaj pa je bilo tudi že prepozno. Poti nazaj ni bilo, vendar se dekle tega niti ni povsem Vse je sprejemala nekako kot nujnost, ki bo minila in potem bo že bVi! vsem Iti dosti razmišljala, na UJV pa jc svoje mišljenje pojasnjevala: sem, da bo to že minilo samo od sebe. Daje kot neprijetne sanje, kE( izginile zjutraj, ko sc bom zbudila. Tak izid sem tudi pričakoval* otroka sploh nisem mislila." .d Vsa njena prizadevanja so bila usmerjena na zanjo splošno veljaj rolo: ,.Skriti pred očetom, okolico, v podjetju in sploh ljudmi." ToMf uspelo. Njene nosečnosti ni nihče opazil, sama pa tudi ni povedala Do samega porodu je nosila svoja običajna krha in sploh ni-bilo p razlike. To jo je še mirilo v njeni že siceršnji apatiji, saj se jc bal®' f naredil oče. Bala sc jc jezikov sosedov in da bi jo v podjetju, kjetr J* slena kot vajenka, zaradi nosečnosti odpustili. j,t Porod jc opravila v kopalnici in stvar je bila gotova v nekaj minU|\j|j problemov, še krvavela ni dosti. Ko je rodila, jc otroka hitro spravila ^ kavča in počakala naslednjega jutra, ko gaje zavila v polivinilasto (f-podjetja, kjer jc bila vajenka, in ga je spotoma odložila v smetnjak- •'p bil zanjo problem rešen. Najhuje je bilo mimo in za njo je kljub vsej ®rj ‘ ' olajšanje, saj ni bilo več morečega strahu, da bi kdo kgj od*1^ morečega strahu, da bi kdo kaj c , ,.Zavedala sem se, da me bodo odkrili, vendar sem obenem f® j, nekako verovala v možnost, da bo vse minilo brez odkritja in da ne b bodoče nihče izvedel," je povedala storilka na zaslišanju. To je bilo5® ^ lažno upanje, saj jc bilo dejanje storjeno na ne pretiralo preračunaj Verictno tudi ni imela namena skriti truplo za vedno, temveč ga!®j Jedila, kot da ie nič I spraviti stran od sebe Menda jc res ni. Poročilom v časopisju je sledila, kot da je i jtsšaBčtttšss c S? na, kar kaže poudariti, jc del krivde za dejanje prav gotovo na dru*^ na šoli, starših in sploh socialnih ustanovah, ki mladega človeka nis° uspele vzgojiti. ,1 Kakšna bo sankcija na sodišču, še ni znano, dejstvo pa je, da F ., uspela njena namera. Za zadevo niso zvedeli ljudje, katerih se boji v boji le njihovega mnenja. Zakon jo kot mladoletnico ščiti, čep ji odkrili že kot polnoletno. Tako tudi niso sporočili, na njeno zadevi staršem, temveč so obvestili le socialni organ, ki naj bi v hod0 popazil na dekle. ^ Njena namera je uspela in je vprašanje, koliko jc to pozitivno-kontrola it tudi ostala brez pravega rezultata in kaj, če se bo d*-'® / njič spet spomnilo, da lahko brez posledic naredi še kako kazni'"^ Njena želja po tajnosti o vsem se je uresničila, posebno še, ker j® kaznivo dejanje, pri katerem upoštevajo niz olajšanih okolnosti. ^ (I Tak primer da misliti. Mislili o izgubljenosti mladega čl°v družbi, ki toliko poudarja skrb za človeka. Ta skrb bi sc moral® jpii vidneje odražati, saj socialne ustanove delujejo vse preveč na P premalo v praksi. Mnoge funkcije pa po sili razmer padejo na ran j nikov, ki se morajo vse več ukvarjati z vrsto stvari, ki končno nb^jjf stvar. MILOVAN DlM“