Torek: Ted ni kov kopalni dan "50 % na odraslo ali otroško celodnevno vstopnico Staientn TEDNIK ?JL M Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite vTermalnem Parku Term Ptuj vsak torek do vključno 19. decembra 2017. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo. t: 02/ 7494 530 e: ternnalni.park@terme-ptuj.si Črna kronika Slovenija • Zaradi odlagališč smeti tožba na evropskem sodišču O Stran 24 :<\i Ptuj, petek, jo 15. septembra 2017 £ letnik LXX • št. 72 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 * Cena: 1,20 EUR ^ TAPETEDECOR .»o/ * WWW TAPETEDEKOR SI ' SENČI LA-ZAVESE-TAPETE (po naročilu] T: 051-818-338 Ormoška c. 5,2250 Ptuj ŠtajerskiTEDNIK HrammH K J Stajerskitednik Slajerskitednik | Haloze Cirkulane • Končno bo zasijala tudi ena od haloških gosposkih hiš O Stran 4 in5 Aktualno Ptuj • V kakšnem stanju so avtobusna postajališča O Stran 3 Šport Nogomet • Sijajno vzdušje in uvodni remi v Ligi prvakov O Stran 11 Rokomet • V novo sezono z mladostno energijo O Stran 12 Štajerski TEDM Ptuj • Dražba parkirišča na Potrčevi uspešna Kako dolgo še brezplačno parkiranje Po precej napetem dogajanju na septembrski javni dražbi zemljišča na Potrčevi cesti na Ptuju je to vendarle dobilo novega lastnika. Zemljišče sta dražila dva očitno zagreta potencialna nova lastnika: Cestno podjetje Ptuj, d. d., v imenu katerega je kot dražitelj nastopal Martin Turk, in Dušan Kuhar, s. p., v imenu katerega je dražil Sašo Kovačec, direktor GP Drava. Več na strani 2. Kronika • Zakaj seje prevrnil gasilski avto v Podlehniku s Stran 3 Aktualno • Končno do projektas za prefreSHBM1 Podravje • Župani soglasno sklenili sofinancirati gradnjo urgentnega centra o Strani 2 in 3 o Strani 6 in 7 2 Štajerski Aktualno petek • 15. septembra 2017 v ( . iv .i i v1. Spodnje Podravje • Pripravljajo dokumentacijo za obnovo vodovodnega Kateri so državni bomboncki V skladu s prvim Dogovorom za razvoj regije (DZRR) bodo v Podravju z evropskimi sredstvi sofinancirani štirje večji projekti v skupni vrednosti dobrih 11 milijonov evrov. Med drugimi so to 5,9 milijona evrov vreden projekt Drava Natura 2000 - Reka za prihodnost, gradnja čistilne naprave v Lenartu (3,8 mio evrov), projekt oživitve gradu Borl (1,5 mio evrov) ter projekt Aktivno in povezano za nova delovna mesta (1,6 mio evrov). Nekateri podravski župani so julija ob potrditvi DZRR temu predlogu nasprotovali, saj so prepričani, da gre za projekte, ki jih je lokalnemu območju ter regiji vsilila država. Kidričevski župan Anton Leskovar je potrditev DZRR in s tem financiranja izbranih projektov označil za državne bombončke. »Država nas je razbila. Podravska regija je predlagala skupni, 140 milijonov evrov vreden projekt celovite oskrbe z vodo ter ureditev ravnanja z odpadnimi vodami, ki je izpadel iz nabora evropsko sofinanciranih okoljskih projektov v aktualni finančni perspektivi. Edini, ki bo zdaj dobil denar, je Lenart. Grad Borl je samo bombonček, saj z 1,5 milijona evrov denarja tam ni mogoče narediti nič. Gre za mačehovski odnos države do vzhodne regije in njenega vsiljevanja financiranja projektov. Financiranje v razvoj in projekte, ki ga izvaja država na način malo delno tukaj, malo delno tam, je neučinkovito,« razmišlja Leskovar. V drugem pozivu DZRR bo imelo Podravje na razpolago 80 milijonov evrov denarja. 33 milijonov evrov je razporejenih po posameznih področjih, med katerimi prerazporeditve več niso možne. 47 milijonov evrov bo na razpolago denarja, ki se bo lahko porabil za različne projekte - tudi gradnjo komunalne opreme, kot sta vodovod in kanalizacija. Objava poziva se pričakuje konec tega meseca. Na ta poziv bodo občine Spodnjega Podravja prijavile 44 milijonov evrov vreden projekt obnove vodovoda. Razrez stroškov investicije po tekočih cenah, z DDV Petletni projekt obnove, Potem ko je ministrstvo za okolje občinam Spodnjega Podravja podalo jasno in mestu in izkazovanju želje po evropskem denarju za namen obnove dotrajanega Projekti 2,5 mio € Gradnja in oprema 40,7 mio € Nadzor 665.000 € Obveščanje javnosti 222.000 € Vir: delovno gradivo DIIP, julij 2017 Na ponedeljkovi seji kolegija občin Sp. Podravja so župani dali zeleno luč, da Komunalno podjetje (KP) Ptuj, ki je upravljavec sistema, pripravi in objavi javni razpis za izbiro projektanta oziroma pripravljavca dokumentacije. Po zadnji različici je projekt ovrednoten na 44 milijonov evrov. Občine še vedno računajo na sofinanciranje z evropskim in državnim denarjem (31 milijonov evrov), 13 milijonov evrov bi za projekt zagotovile lastnih sredstev. Sofinan-cerske deleže si bodo predvidoma razdelile glede na količine porabljene vode na območju vsake posamezne občine. Projekt bodo uvrstili v drugi poziv Dogovora za razvoj regij (DZRR). Če bo nato na vseh nadaljnjih instancah potrjen, bi lahko bil deležen neposrednega financiranja z denarjem evropske skupnosti in proračuna RS. Do konca letošnjega leta naj bi bil pripravljen investicijski program, spomladi prihodnje leto bi pričeli izdelavo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja in izvedbo del, tako imenovano PGD- in PZI-dokumentacijo. Gradbeno dovoljenje bi v skladu z zastavlje- nim terminskim načrtom pridobili septembra prihodnje leto, do takrat naj bi imeli izbranega že tudi izvajalca in začeli delati. Končanje projekta s pridobitvijo uporabnega dovoljenja je predvideno leta 2023. Nosilka projekta bo Mestna občina (MO) Ptuj. KP Ptuj in ZRS Bistra Ptuj sta pripravila osnutek oziroma delovno gradivo DIIP. Projekt zajema celovito obnovo vodovodnega sistema na območju 17 občin - vse občine upravne enote Ptuj oz. Spodnje Podravje in občina Starše. Denar za pripravo projektne dokumentacije bodo občine zagotavljale iz zbrane omrežnine, ki jo plačujejo uporabniki vodovodnega sistema. »Pitno vodo v omrežju sestavljata podtalnica Dravskega polja in globinska podtalnica v razmerju 2:1. Globinska podtalnica se črpa in dovaja v sistem zaradi težav s kakovostjo plitve podtalnice, predvsem glede rabe nitratov in pesticidov. Zraven slabe kakovosti pitne vode, ki je posledica povečanih vsebnosti pesticidov - desetila in njegovega razgradnega produkta desetil atrazina, povečane koncentracije nitratov in občasnega Ptuj • Druga dražba parcel na Potrčevi uspešna Parkirišče na Potrčevi ne bo več (dolgo) brezplačno Po precej napetem dogajanju na drugi javni dražbi zemljišča na Potrčevi cesti na Ptuju je to vendarle dobilo novega lastnika. Cestno podjetje Ptuj je ptujski občini za 14.673 kvadratnih metrov veliko zemljišče ponudilo kar 830.087 evrov. K temu znesku bodo morali prišteti še 22-odstotni davek, stroške cenitve in notarja; skupaj več kot milijon evrov. A zadeva bo dokončna šele po podpisu pogodbe. 1.027.110 evrov je bila izhodiščna cena, ki jo je za parceli 571/5 in 3984/7 na Potrčevi cesti na podlagi opravljene cenitve prvotno postavila Mestna občina Ptuj. Takšne cene za dve parceli, katerih skupna izmera je 14.673 kvadratnih metrov, na prvi dražbi julija letos ni bil pripravljen ponuditi nihče. Zato so jo znižali in v torek, 12. septembra, poskusili z drugo dražbo. Že pred to je bilo slišati, da je interesentov za zemljišče več. A prijavljena sta bila dva, očitno zagreta potencialna nova lastnika: Cestno podjetje Ptuj, d. d., v imenu katerega je kot dražitelj nastopal Martin Turk, in Dušan Kuhar, s. p., v imenu katerega je dražil Sašo Kova-čec, direktor GP Drava. Pogoje dražbe je najprej predstavil Matej Gajser, višji svetovalec na MO Ptuj. Zraven njega sta bili v komisiji še dve predstavnici občine, torej dosedanjega lastnika zemljišč, Asja Stropnik Paternost in Nina Majcen Ogrizek. Med drugim je bilo poudarjeno, da se zemljišče prodaja kot celota, po sistemu videno-ku-pljeno ter da bo po prejemu celotne kupnine izročeno v last dražitelju, ki bo ponudil najvišjo ceno. Kot je bilo jasno iz dogajanja na dražbi, sta si oba dražitelja močno prizadevala kupiti to za mesto izjemno pomembno zemljišče. Izklicna cena, ki je bila postavljena, je znašala 742.087 evrov, a sta jo dražitelja vztrajno dvigovala. V večini primerov za najnižji določen znesek višanja kupnine, 1.000 evrov. Po 62 poskusih so zemljišče prodali za 830.087 evrov, in sicer Cestnemu podjetju Ptuj. To pomeni, da so za parceli iztržili 88.000 evrov višjo ceno od izklicne in za približno 197.000 evrov manjšo ceno od opravljene cenitve. O tem, kaj so nameravali na tem območju graditi, smo po končani dražbi govorili s Sašem Kovačcem. Dejal je, da so razmišljali o gradnji novih bivalnih kapacitet. Skrivnosten pa je bil Martin Turk, predsednik upravnega odbora CPP, ki ni želel razkriti načrtov za prihodnost. Dejal je le, da bodo počakali, da bo pogodba podpisana in takrat začeli kovati nove načrte. Tudi na vprašanje, kako dolgo bo parkirišče, ki je bilo doslej brezplačno, na voljo do- sedanjim uporabnikom, odgovora ni podal. A ne glede na molk je samoumevno, da so parceli kupili z namenom, da na svoji novi lastnini kaj zgradijo. Iz tega lahko sklepamo, da je dejansko le vprašanje časa, kdaj bodo zemljišče zagradili in bo Ptuj ostal brez tega parkirišča. Več informacij si lahko, kot je poudaril Turk, obetamo po podpisu pogodbe med MO Ptuj in CPP, ko bo novi lastnik nakazal še preostanek sredstev. Do ponedeljka, dan pred dražbo, so morali položiti 74.209 evrov varščine, po sklenitvi pogodbe pa imajo še osem dni časa, da poravnajo preostanek. Bo pa ptujska občina na tem območju izdelala Občinski podrobni prostorski načrta. Mestni svet je že februarja letos sprejel usmeritev, da ne sme prevladovati trgovska dejavnost, oziroma je ta lahko zastopana le kot spremljajoča dejavnost v manjšem obsegu. Kako hitro bo na tem mestu kaj zraslo, bo v veliki meri odvisno tudi od arheoloških najdb. Parceli sta namreč v območju varstva kulturne dediščine, ki je zavarovana z Odlokom o razglasitvi nepremičnin kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Ptuj. A kot je bilo posebej poudarjeno v pogojih dražbe, občina reklamacij ne sprejema. Nepremičnini sta prodani po sistemu videno-kupljeno, kupec pa bo s sklenitvijo pogodbe izrecno potrdil, da je seznanjen z dejanskim in pravnim stanjem predmetnih nepremičnin, zato iz tega naslova ne bo mogel uveljavljati nobenih zahtevkov. Bodo pa breme CPP še stroški izdelave cenilnega poročila, davek na dodano vrednost, stroški notarskih storitev in vknjižbe lastninske pravice na svoje ime in v svojo korist v zemljiški knjigi. Skupaj jih bo tako to stalo okrog milijon evrov. Dženana Kmetec Foto: ČG Na dražbo sta se prijavila CPP Ptuj (dražitelj Martin Turk) in Dušan Kuhar, s. p. (dražitelj Sašo Kovačec). Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Fotoreporter: Črtomir Goznik. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Mojca Vtič (02) 749-34-30, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si, www. radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 105,65 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). petek • 15. septembra 2017 Aktualno Štajerski 3 sistema stroji naj bi zahrumeli čez leto dni nedvoumno usmeritev, da brez projekta (dokumentacije) za vodovod ne bo denarja, so te po vsaj dveh letih mencanja na vodovodnega sistema le naredile prve korake za pripravo dokumentacije. Ob robu Da je pogoj za sofinanciranje projekta z državnim in evropskim denarjem izdelana projektna dokumentacija, smo v našem časopisu opozorili že pred letom dni. A so se župani in vsi drugi deležniki, ki so ali bodo vključeni v projekt, o tem (vsaj javno) sprenevedali. Kričali so proti Ljubljani in vladi, zakaj regija ne dobi denarja, ki ji pripada. V vsej svoji razjarjenosti so žugali z napovedjo protestov. Dokončno so se »ohladili« po letošnjem spomladanskem sestanku pri ministrici za okolje, ki jim je jasno povedala, da brez projekta in dokumentacije denarja pač ne morejo pričakovati. »Ko boste prišli s projektom, se bomo pogovarjali naprej,« naj bi jim dejala ministrica Majcnova. In potem so vendarle obrnili ploščo, pljunili v roke ter pričeli zbirati in pripravljati dokumentacijo. Ohladila so se tudi razmišljanja o skupnem megalomanskem 140-milijon-skem projektu s Pomurjem in Zgornjim Podravjem, v sklopu katerega bi urejali vodovod in kanalizacijo. Po novem je projekt obnove vodovoda skrčen na 17 občin Spodnjega Podravja. A tudi njegova realizacija bo vprašljiva, če se deležniki ne bodo znali in zmogli pogovarjati ter dogovarjati. Lep šolski primer za to je bila gradnja kanalizacijskega sistema v minuli finančni perspektivi, kjer so občine kot padajoče domine druga za drugo odhajale iz projekta. zala skozi leta uporabe. Dotrajanost in neprimernost materialov je najpogostejši razlog za številne okvare na sistemu oz. prelome cevovodov. Vodne izgube predstavljajo ekonomski, tehnični in sanitarni problem vsakega vodovoda. S celovito obnovo vodooskrbnega sistema bi bistveno zmanjšali izgube na območju, kar bi vplivalo na povečanje kakovosti pitne vode in oskrbe z njo,« nujnost obnove omrežja utemeljujejo pripravljavci delovnega gradiva za projekt na ZRS Bistra Ptuj in KP Ptuj. Projekt na obstoječem omrežju vodooskrbnega sistema Ptuj (17 občin) zajema obnovo in novogradnjo 167 km cevovodov, avtomatizacijo vodooskrbnega sistema z regulacijo vozliščnih jaškov, posodobitev in nadgradnjo komandnega centra, zamenjavo krmilnikov, komunikacijskih modemov in elektronskih ključavnic z nadzorom na 98 objektih, izgradnjo dveh globinskih vodnjakov in namestitev filtrov za čiščenje mangana na osmih vodnjakih. Mojca Zemljarič Foto: Črtomir Goznik dviga usedlin železovih in manganovih oksidov, prihaja tudi do velikih izgub vode. Cevi so namreč iz neustreznih materialov. Problem predstavljajo plastični materiali (polivinil-klorid PVC in polietilen PE) ter azbestno-cementne cevi. Slabost teh materialov se je poka- Ptuj • V kakšnem stanju so avtobusna postajališča? Stekla na avtobusnih postajališčih polomijo vsaj dva- do trikrat letno V mestni občini Ptuj je 45 nadstreškov, ki služijo kot avtobusna postajališča. Kar precej jih je že dotrajanih, a za zamenjavo vseh bi potrebovali zajeten, za celovito obnovo pravzaprav zelo velik kup denarja: približno 225.000 evrov. Letos so zamenjali štiri nadstreške. Dejstvo pa je, da bi se stanje na nekaterih mestih lahko izboljšalo s precej majhnim finančnim vložkom. Videm • Zakaj seje prevrnil gasilski avto Gasilci tokrat pomoč potrebujejo sami Končno je znano, zakaj se je 3. avgusta letos v rondoju bodočega avtocestnega uvoza za Podlehnik gasilsko vozilo GVC-16/24 Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Tržec prevrnilo na streho. Kot opozarja naš bralec, v Novi vasi natanko osem mesecev čakajo le na zamenjavo stranskih stekel. Ker so bila ta zlomljena, koščki stekla pa še zdaj visijo na okvirju nadstreška, za šolarje predstavljajo potencialno nevarnost. Na razbita stekla na obeh straneh nadstreška avtobusnega postajališča v Novi vasi (pri hišni št. 106), je naš bralec na aplikaciji izbolsajmoptuj. si opozoril pred natanko osmimi meseci. Kot pravi, so mu takrat iz Javnih služb Ptuj odgovorili, da bodo steklo pometli in o dogodku obvestili ptujsko občino. „Vse, kar so naredili, je, da so pometli steklo na tleh, okvirja pa se niti dotaknili niso. Glede na to, da tam vsak dan čakajo otroci na avtobus, je velika možnost, da se med 'igro' porežejo s steklom. Pred štirimi meseci smo jih spet opozorili na to problematiko in so pojasnili, da je 'zadeva v teku'. Ne morem verjeti, da potrebujejo osem mesecev, da naročijo in dobijo steklo. Glede na to, da se je začelo novo šolsko leto, avtobusni postajališči pa sta nevarni ter umazani - niti pokošeno ni bilo okrog - bi se spodobilo, da se to uredi. Za vse naše otroke, ki bodo to sramoto, kot vse kaže, morali gledati celo šolsko leto," opozarja naš bralec. Stekla na tem postajališču ni natanko osem mesecev. Koščki stekla še vedno visijo na okvirju nadstreška. Da so jih obvestili, da je steklo poškodovano, so potrdili tudi na Javnih službah Ptuj. „Steklo smo odstranili in postajališče očistili. Koše za smeti praznimo enkrat tedensko. Košnja postajališča se izvaja v sklopu košnje bankin, dva- do trikrat letno. Za večja popravila oz. zamenjavo nadstreškov avtobusnih postajališč pa se dogovarjamo z MO Ptuj sproti. Letos smo po naročilu občine zamenjali oz. namestili nadstreške v Novi vasi in Grajeni ter na Poljski cesti. Nekateri nadstreški so potrebni zamenjave, vseh je 45," je odgovoril Peter Bezjak iz Javnih služb Ptuj. Kot poudarja, je razlog za poškodbe na nadstreških avtobusnih postajališč največkrat vandalizem. S polomljenimi stekli naj bi se srečevali vsaj dva- do trikrat letno. Cena zamenjave enega (celotnega) postajališča je 5.000 evrov. Zakaj bi v prvi vrsti sploh kdo razbil steklo ter s tem nekoga izpostavil nevarnosti, prevrnil korito z rožami, zabojnike s smetmi ali počel karkoli drugega, s čimer povzroča škodo, pa je vprašanje, na katerega najbrž nihče ne pozna odgovora. Dženana Kmetec Po nesreči se je ugibalo, da je bila zanjo kriva neprilagojena hitrost. Zdaj je jasno, da je šlo za tehnično okvaro vozila. Gasilci so se vračali z gašenja požara kleti v Kočicah. V nesreči so se trije gasilci lažje telesno poškodovali, poškodovano in nevozno je bilo tudi gasilsko vozilo, deloma je bila uničena celo gasilska oprema v njem. »Po izrednem tehničnem pregledu se je izkazalo, da so nepravilno delovale zavore na zadnji osi. Dva naša gasilca sta popolnoma okrevala, en pa na popolno sanacijo poškodbe rame še čaka. Delo v društvu gre naprej, karambolira-no vozilo bo šlo v prodajo, ko dobimo dokončno poročilo iz zavarovalnice z ustrezno odškodnino,« sta zdaj pojasnila predsednik PGD Tržec Matej Bezjak in poveljnik gasilske enote društva Jani Požar. V letih 2019 in 2020 želijo trževski gasilci kupiti novo gasilsko vozilo s cisterno GVC-24/50, vrednost takšnega vozila po njihovih ocenah znaša okoli 230.000 evrov. Občina Videm bo pokrila 70 % investicije, preostalih 30 % oz. slabih 70 tisočakov bodo gasilci morali zbrati sami. Zato so se že vključili v projekt SMS-donacij: s ključno besedo TRZEC na telefonsko številko 1919 lahko za novo gasilsko vozilo donirate en, s sporočilom TRZEC5 pa pet evrov (velja za mobilne operaterje Telekom Slovenije, A1 Slovenija, Telemach, Izimobil in T-2). Donacije sprejemajo tudi na transakciji račun SI56 04202 0000437019, odprt pri Novi KBM. Člani društva se za pomoč že vnaprej iskreno zahvaljujejo. Eva Milošič Foto: MZ Foto: DK 4 Štajerski V središču petek • 15. septembra 2017 Slovenija, Podravje • Stavka voznikov Arrive se nadaljuje y Voznik na Štajerskem zasluži manj Odprtih vprašanj in nejasnosti, zaradi katerih so 4. septembra vozniki avtobusov v skupini Arriva začeli stavkati, še vedno postavko kot tisti na Štajerskem. Zahteve stavkovnega odbora voznikov v podjetjih Arriva Štajerska, Primorska, Dolenjska ter Al-poetour več ali manj od začetka stavke ostajajo nespremenjene. Da bi prenehali zdaj že dvotedensko stavko, ki je bila napovedana že konec avgusta, vztrajajo na šestih jasnih zahtevah. Med drugim zahtevajo dvig urne postavke, preklic vseh sankcij proti članom sindikata, sprejetje kolektivne pogodbe, ki bi bila enotna za vse zaposlene v skupini Arriva ... A za delodajalce postavljene zahteve v takšni obliki, kot jih predlaga stavkovni odbor, niso sprejemljive. Na številnih točkah so že večkrat skušali poiskati skupni jezik, doslej zmeraj neuspešno. Da je v interesu tako stavkovnega odbora kot delodajalca, da se stvari čim prej rešijo, sicer dokazujejo številni sestanki, na katerih se srečujejo večkrat tedensko. V zadnjem tednu so sestankovali že trikrat in končno vsaj malo zbližali stališča. „Škoda je s stavko že bila povzročena, dodatna zaostrovanja pa bodo situacijo za vse vpletene samo poslabšala. Še enkrat poudarjamo, da želimo doseči dogovor z vsemi predstavniki zaposlenih in ne samo s stavkovnim odborom, ki že izvaja stavko in ne zastopa vseh zaposlenih. Vodstvo je že pred današnjim sestankom stavkovnemu odboru podalo predlog po zvišanju osnovne urne postavke za vse zaposlene v podjetju Arriva Štajerska s 1. 9. 2017 glede na to, da v tem podjetju ni več veljavne pa-nožne kolektivne pogodbe in je možno brez sodelovanja preostalih sindikatov to tudi implementirati. S tem bi zaposleni v družbi Arriva Štajerska prišli na enak nivo osnovne urne postavke kot zaposleni v družbi Arriva Dolenjska in Primorska. To ni nova ponudba - ta ponudba je na mizi že eno leto, vendar pa je sindikat Arriva Štajerska do danes ni sprejel. Vodstvo bo nadaljevalo pogovore z vsemi deležniki socialnega dialoga, tako s stavkovnim odborom kot tudi s preostalimi reprezentativnimi sindikati. Vodstvo pričakuje, da se bodo pogovori nadaljevali brez pritiska stavke," so zapisali v izjavi za javnost skupine Arriva. Poudarjajo, da čeprav še niso našli skupnega jezika, zadnji sestanki potekajo v bolj konstruktivnem duhu. Direktor in predsednik uprave skupine Arriva Slovenija Bo Karlsson ob tem poudarja, da so se pripravljeni pogovarjati, a da na izsiljevanje in vsiljevanje takih zahtev stavkovnega odbora ne pristaja. Zato je predlagal me-diacijo s pomočjo tretje osebe. Na Primorskem in Dolenjskem urna postavka 5 evrov, na Štajerskem 4,93 evra Ena izmed nelogičnosti, ki je na dan izplavala ravno zaradi stavke, je tudi, da imajo vozniki, zaposleni v družbi Arriva, različno plačano urno postavko za enako delo. Zaposleni v Arrivi Dolenjska in Primorska imajo namreč višjo urno postavko kot zaposleni v Arrivi Štajerska. To so potrdili tudi na vodstvu podjetja: "Skupina Arriva Slovenija je vselej in v celoti spoštovala vse panožne kolektivne pogodbe kot tudi kolektivne pogodbe posameznih podjetij skupine Arriva Slovenija, redno izplačevala plače, vse dodatke in nadure v skladu z dogovorjenimi višinami. Tukaj govorimo o dveh poslovnih entitetah. V družbi Arriva Dolenjska in Primorska imamo sklenjeno veljavno kolektivno pogodbo. Kolektivna pogodba je bila podpisana lani. Tudi v družbi Arriva Štajerska je bila lani na mizi enaka ponudba, vendar sindikat v družbi ni želel podpisati pogod- Cirkulane, Haloze • Obnova Regentušaka v Velikem Vrhu Končno bo zasijala tudi ena Upokojeni menedžer Stanislav Brodnjak je z nakupom nekdaj reprezentativni dom. V njem namerava z družino urediti nočitvene kapacitete, restavracijo, V Halozah so se doslej lotili obnove več viničarij oz. domačij: Vukove v Dobrini pri Žetalah, Pušnikove v Nadolah in Viničarskega muzeja na Gorci, razmišljajo tudi o obnovi Bez-jakove domačije na Gorci, »pozabili« pa so na večje, gosposke hiše, nekoč praviloma v lasti Nemcev. Brodnjak je zaoral ledino: pred sedmimi leti je kupil in začel obnavljati Regentušak, ki so ga v registru nepremične kulturne dediščine (pod imenom Veseličeva domačija v Ve- likem Vrhu pri Cirkulanah) opisali kot »enonadstropno podkleteno stavbo iz prve polovice 19. stoletja, krito z dvokapno čopasto opečno streho, s tipično razporeditvijo: bivalni del, prostor z leseno prešo in vinska klet«. Gosposko hišo naj bi zgradili okoli leta 1810, po Brodnjakovem mnenju so bili prvi lastniki objekta najbrž štatenberški grofle Attemsi: »Nad vhodnimi vrati sta upodobljena dva račja kljuna, ki sta krasila tudi grb štatenberških grofov.« Lastniki so se skozi desetletja menjavali, med njimi sta se zvrstila tudi Kmetijski kombinat Ptuj in stanovanjski sklad. Brodnjak se objekta spomni še iz otroštva: »Regentušak sem občudoval že, ko sva se z očetom s kolesom vozila v Mali Okič, kjer imamo domačijo. Z ženo sva v iskanju primernega objekta prevozila cele Haloze in do Regentušaka prišla čisto na koncu. Vse stavbe, ki sva si jih ogledala, so bile v podobnem Takšna je bila stavba pred nekaj leti. Foto: Stanislav Brodnjak Upoštevaj varnostno razdaljo! Poskrbi za varen in tekoč promet /i/"-""""""""V ' • ' . • . > ¿TN _ • . . JAVNA ACENCUA (((• 080 22 44 j , prometni . f^ RarsPromet av> —* DARS petek • 15. septembra 2017 V središču Štajerski 5 kot tisti na Primorskem in Dolenjskem ostaja zelo veliko. Med drugim tudi, zakaj imajo vozniki, zaposleni v isti družbi, na Dolenjskem in Primorskem višjo urno Foto: Črtomir Goznik be. Razlika v osnovni bruto urni postavki voznika med družbama je torej zaradi odločitve sindikata Arriva Štajerska, da ponudbe po povišanju osnovne urne postav- ke ne sprejme." In ker je niso sprejeli, je osnovna bruto urna postavka voznika v družbi Arriva Dolenjska in Primorska pet evrov, v družbi Arriva Štajerska pa 4,93 evra. O tem, koliko bi bilo pošteno, enotno plačilo, pa vodstvo in predstavniki sindikata niso želeli govoriti, češ da se še pogajajo. Na ponedeljkovem sestanku, ki je v bolj konstruktivnem duhu potekal med vodstvom skupine Arriva Slovenija in stavkovnim odborom, je bilo dogovorjeno, da ponudb do nadaljnjega ne bomo komentirali v medijih," so odgovorili iz skupine Arriva. Sindikat: vodstvo • V I • naj se vpraša, zakaj vozniki stavkajo! Da to drži, je za naš časopis potrdil tudi Damjan Volf, generalni sekretar Obalne sindikalne organizacije. „Problemov je zelo veliko. Vozniki v Alpetouru imajo celo nižjo urno postavko od zakonsko določene minimalne postavke za študente, ki znaša 4,61 evra. Z vsem spoštovanjem do študentov, pa vendar se sprašujem, ali je to zdravo razmišljanje vodstva firme," poudarja Volf. Potrdil je, da pogajanja o višini urne postavke in uskladitvi kolektivne pogodbe potekajo. Želi si, da prevlada razum in se najde kompromisna rešitev. „Konkurenčnost ne more biti izgovor. Le zadovoljen delavec lahko dobro dela. Iščemo kompromisno rešitev, da bo volk sit in koza cela," je še pojasnil Volf, ki pa si ni upal napovedati, kako dolgo bo stavka še trajala. Ob tem poudarja, imajo zelo veliko podporo zaposlenih. In čeprav se je vodstvo skupine pohvalilo z majhnim številom stavkajočih voznikov, je Volf prepričan, da to nikakor ne pomeni, da so zadovoljni s pogoji dela ali da stavke ne podpirajo: „Delo voznika je specifično, moramo zagotavljati zakonsko določeno minimalno delo. Zato lahko rečem le, da je statistika, s katero nastopa delodajalec, dvoumna. V podjetju bi se morali vprašati, zakaj vozniki stavkajo; koliko jih stavka, je tako drugotnega pomena." Dženana Kmetec Slovenija • Občine spet za višjo povprečnino Ministrstvo ponuja do 550 evrov, občine zahtevajo 100 evrov več Finančno ministrstvo je sredi tedna nadaljevalo pogovore s predstavniki občinskih združenj glede financiranja občin v letih 2018 in 2019. Že avgustovski uvodni sestanek pa je pokazal, da je med predlogi ministrstva in pričakovanji občin precejšen razkorak. Ministrstvo za finance je združenjem občin za leto 2018 predlagalo dvig povprečnine za deset evrov na 546 evrov, za leto 2019 pa povprečnino v višini 550 evrov. A za predstavnike občin predlog ni bil sprejemljiv. Opozorili so namreč, da to ni niti približno dovolj za naloge, ki so jih občine po zakonu dolžne opravljati. Ob tem so izrazili tudi pričakovanje, da se povpreč-nina začne prilagajati izračunani po zakonu, ki pa naj bi bil za prihodnje leto za okoli sto evrov višji od vladnega predloga. Na finančnem ministrstvu po drugi strani opozarjajo, da predstavniki občin vztrajajo pri izračunu povprečnine po razveljavljenem pravilniku in brez upoštevanja zakona o fiskalnem pravilu. Po novem pravilniku, ki bo predvidoma začel veljati čez teden dni, je izračun preteklih izdatkov občin 608,15 evra. Če bi upoštevali tudi državne donacije, pa bi bil znesek še deset evrov nižji, torej 590,58 evra. Kot so še pojasnili, ob tem ni mogoče mimo dejstva, da znesek zbrane dohodnine, ki pripada občinam, ne zadošča za izplačila v tem znesku, zato bi bilo treba v ta namen iz državnega proračuna zagotoviti dodatne transferje in omejiti porabo na drugih segmentih. Pri tem so poudarili, da je cilj vlade do- ločiti povprečnino, ki bi bila najbliže izračunanim preteklim izdatkom občin, »seveda ob upoštevanju omejitev in dejstev, višine pobranih prihodkov iz naslova dohodnine in zakona o fiskalnem pravilu«. Izpostavili so tudi, da je pogajalski predlog vlade za leto 2018 bistveno višji od lanskega in po nekaj letih spet višji od povprečja med letoma 2009 in 2016. Predlog za leto 2019 pa je drugi najvišji znesek v zadnjih desetih letih. Dogovor glede financiranja občin v letih 2018 in 2019 bi sicer moral biti sklenjen do vložitve proračunskih dokumentov v DZ. (sta) od haloških gosposkih hiš objekt Regentušak v Velikem Vrhu pri Cirkulanah rešil pred dokončnim propa-degustacijski in prodajni prostor ter vinsko klet. stanju, samo lokacije ni bilo nobene prave ...« Do takrat je bil Regentušak, sicer stavba z odličnim potencialom, praktično že uničen. »Hiša je bila stokrat prezidana, stropi spuščeni, okna polomljena, nekdanji stanovalci so več kot pol ostrešja skurili, ilovnata tla so bila napita z vodo . Hiša ni imela elektrike in vode, v veh prostorih je bilo toliko nesnage, da smo iz hiše kar tri tedne vozili smeti,« je povedal Brodnjak, ki je dal v hišo vgraditi že več kot 120 ton materiala. Vrednost celotne obnove bo krepko presegla milijon evrov, vsa dosedanja dela so opravili povsem brez državnega ali evropskega denarja. Tudi za najzahtevnejše goste Investitor je pojasnil, da pri obnovi ves čas sodelujejo z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Sloveni- je: »Na stvari na zavodu zdaj gledajo malo drugače kot v začetnih fazah. Dobili so občutek, da objekt mora živeti, za to pa je treba sklepati tudi minimalne kompromise.« Kljub številnim težavam svoje odločitve za nakup ne obžaluje: »Pred desetletjem je bil Regentušak v razsulu. Če takrat ne bi zbrali poguma, bi danes ostale le ruševine. Ali je bilo pametno, da nismo dovolili, da se objekt sesuje sam vase? Ne, z ekonomskega vidika to vsekakor ni bilo najbolj Obnoviti bo treba štiri etaže, ki skupaj merijo več kot 1.200 kvadratnih metrov. Stanislav Brodnjak se je lotil obsežne obnove Regentušaka v Velikem Vrhu 6. pametno. Z vidika kulturne dediščine pa ima ta objekt neprecenljivo vrednost.« Pomemben del Regentušaka je vinska klet, katere posebnost je samo en obok (»velb«), širok kar deset metrov, v preddverju kleti je ohranjena preša z letnico 1869. »Klet sodobnim vinarjem in kletarjem absolutno ne ustreza več in jo bo treba popolnoma posodobiti, razširili jo bomo na 300 kvadratnih metrov,« je povedal Brodnjak. V pritličju bodo uredili restavracijo, v gornjih etažah z odličnim razgledom na Haloze, cerkev svete Ane in Ptuj pa sedem sob za turiste. K posestvu sodijo tudi tri hektarje in pol velik vinograd ter nekaj drugih zemljišč. »Ta lokacija se lahko primerja z najboljšimi vinogradniškimi legami v Evropi. Vina iz Velikega Vrha so tradicionalno prodajali kot vina vrhunske kakovosti,« je dejal Brodnjak. »Najpomembneje je, da bi čim več vina prodali doma, v Halozah. Če pa želimo, da ljubitelji vin Zgodovina se v Halozah ponavlja na okoli 80 let Stanislav Brodnjak je opazil nenavadno natančno cikličnost zgodovine: »Oblasti so februarja 1937 banski svet opozorile na nevzdržne razmere v Halozah. Slovenska vlada je lani, torej skoraj 80 let po sklepu banskega sveta, sprejela strategijo razvoja Haloz z namenom pospešitve razuoja Haloz ...« Pojasnil je, da tudi zamisel o vinarski zadrugi ni nova: »Aprila 1938 je župnik pri sveti Barbari Franc Grobler sklical ustanovno skupščino vinarske zadruge, ki ji je prisostvovalo 33 ustanoviteljev. Zadrugo so ustanovili, da bi od zadružnikov prevzemali in kupovali vino in grozdje ter za svoje člane nabavljali vinogradniške potrebščine, poslovne stavbe in inventar. Aprila lani (spet skoraj 80 let kasneje) je v prostorih videmske občine potekal volilni občni zbor Vinarske zadruge Haloze, ki si je za cilje zadala podobne naloge kot prva.« Prvi veliki projekt nove zadruge bo nabava polnilne in etiketirne linije, je dejal Brodnjak, ustanovni član zadruge: »Tako bomo lahko polnili steklenice, ki bodo dlje časa v trgovinah, ne pa da bomo vino prodajali od gostilne do gostilne za evro in pol; to je samomor Haloz. Brici so se dogovorili, da nobeden od njih vina iz svoje kleti ne bo prodajal pod ceno dva evra in pol, torej pod minimalno ceno, ki pokrije vsaj materialne stroške in davke, dela že ne več.« Opazil je tudi, da so lastniki vikendov v Halozah sicer ogromno prispevali k tehnološkemu napredku in ohranitvi kulturne dediščine, vendar so na vinskem trgu napravili tudi precej škode: »Vino prodajajo za vsako ceno - samo da izpraznijo klet. Vendar pa 'vikendaši' živijo od plač in ne od vina. Vinogradniki tako ne morejo.« pridejo k nam, moramo razviti več tipov destinacij; tako za manj zahtevne kot za najbolj petične goste. Največ bomo naredili, če bomo privabili tiste, ki želijo piti najboljša vina in so tudi pripravljeni plačati najvišji strošek dodane vrednosti,« je pojasnil. Regentušak je še v fazi prenove razkazal članom Društva za oživitev gradu Borl in drugim radovednežem. »Ljudje so izrazili željo za ogled stavbe. Mislim, da je prav, da vedo, kaj se tu godi,« je dejal Brodnjak. Datuma dokončanja obsežne obnove si sicer ni drznil napovedati, je pa sklenil: »Če mi projekta ne bo uspelo dokončati, ga bosta pa moja sinova ... « Eva Milosic Foto: EM Foto: EM 6 Štajerski Politika petek • 15. septembra 2017 Spodnje Podravje • Župani soglasno sklenili sofinancirati gradnjo urgentnega centra Kar za izgradnjo ne želi dati država, Ne glede na občasna nesoglasja in razprtije okrog številnih tem so župani Spodnjega Podravja lahko še kako enotni. To so dokazali začetek izgradnje urgentnega centra na Ptuju. S cmokom v grlu, ker jim država vedno manj da, zahteva pa vedno več, bodo skupaj O pomenu izgradnje urgentnega centra je bilo v zadnjem letu povedanega zelo veliko. Ves čas je velika večina tako stroke kot laične javnosti, pa tudi politike na lokalnem nivoju, trobila eno in isto: da si naša regija in prebivalci ta ur-gentni center absolutno zaslužijo. Nezmožnost zagotavljanja lastnega deleža, pa zakoni, ki preprečujejo prodajo bolnišničnih zemljišč ter tisoč drugih izgovorov je bilo v igri, da le do začetka izgradnje ne bi prišlo. Ves čas je bilo jasno, da se z veliko večino argumentov proti začetku izgradnje lahko hitro opravi, največji problem pa je predstavljalo zagotavljanje lastnega deleža Splošne bolnišnice (SB) Ptuj. Ta svojega deleža nikakor ni mogla zagotoviti. Zganili so se gospodarstveniki in zagnali izjemno akcijo. Talum, Perutnina Ptuj in Skupina Finakos so pomembno Senčar po sestanku s predstavniki ministrstva: izgovorov več ni! V torek, torej dan po tem, ko so župani UE Ptuj in UE Ormož soglasno sklenili, da podpišejo pismo o nameri sofinanciranja izgradnje urgentnega centra na Ptuju, sta se ptujski župan Miran Senčar in podžupan Gorazd Orešek skupaj s predstavniki ptujske bolnišnice odpravila na sestanek na ministrstvo za zdravje. Tam so predstavili omenjen sklep in Tomažu Glažarju, direktorju Direktorata za zdravstveno ekonomiko,jasno povedali, daje SB Ptuj zagotovila lastna sredstva: »S tem smo izničili edini izgovor ministrstva, da se urgentni center na Ptuju ne realizira. Tudi na Ministrstvu za zdravje so zagotovili, daje s tem finančna konstrukcija projekta zaključena, vendar želijo še pisno zagotovilo za to. To jim bo poslano v obliki konzorcijske pogodbe, ki jo bodo podpisale občine Spodnjega Podravja.« Senčar je še izpostavil, da so župani ogorčeni, da morajo samo prebivalci Sp. Podravja zagotavljati finančna sredstva za izgradnjo urgentnega centra na Ptuju: „Vendar smo to storili, ker gradnje tako pomembnega objekta ne želimo prepustiti naključju. Po besedah Glažarja pa sta ravno velika aktivnost in angažma lokalnih skupnosti pripomogla k temu, da bo do gradnje urgentnega centra prišlo." vplivali na to, da se projekt odvija v pravo smer. Ob vsem zbranem denarju pa je nujno potrebnih še 300.000 evrov. In ravno to je delež, ki ga bodo iz občinskih proračunov prispevale občine Spodnjega Podravja. Številne med njimi je obiskal tudi ptujski župan Miran Senčar, ki se je v tej zadevi angažiral in svoje kolege prosil, da ptujski bolnišnici v tem projektu priskočijo na pomoč. Senčar je opozoril, da je od sprejema DIIP izgradnje UC Ptuj minilo že več kot pet let: „Na Ministrstvo za zdravje je bilo poslanih več dopisov s pozivi ter opravljenih več sestankov, vendar se doslej nismo premaknili z mrtve točke." Zadnji sestanek z ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc so imeli ta teden, pred tem so se srečali februarja. Županom občin Spodnjega Podravja ni vseeno za ljudi Državna sredstva so rezervirana, projekt pa je vključen v Načrt razvojnih programov države, a kaj bi se zgodilo, če se letos stvari ne bodo začele odvijati, lahko le predvidevamo. V vmesnem času je bila opravljena še recenzija projekta, ki po besedah direktorja SB Ptuj Andreja Levaniča ne prinaša kakšnih bistvenih sprememb; državni delež je ocenjen na 2,5 milijona evrov, ptujska bolnišnica pa mora zagotoviti Kakšne pomisleke • 1 • v • so imeli župani Skorajda vsi prisotni župani so se strinjali, da bodo pomagali pri izgradnji urgentnega centra na Ptuju, a se jim ne zdi prav, da država ne zagotovi celotnega zneska za izgradnjo urgentnega centra. „To je približno tako, kot da bi svojemu otroku rekel, 60 % za knjige ti dam jaz, preostalih 40 % daj ti," je situacijo para-fraziral Anton Butolen, župan občine Žetale. Janez Jurgec, župan občine Cirkulane, in Daija Vudler, županja občine Sv. Andraž v Slovenskih goricah, pa sta izrazila pomislek okrog uporabe primerne zakonske podlage za to akcijo lokalnih skupnosti. Ormoškega župana Alojza Soka je zanimalo, zakaj je po novem razdelilniku višji znesek financiranja po glavi. Njihov občinski svet je namreč potrdil prvotni znesek financiranja, 2,8 evra po prebivalcu. A konkretnega odgovora, zakaj je prišlo do povišanja, ni dobil. Rajko Janžekovič, župan občine Dornava,je dejal, da bodo sicer sredstva za izgradnjo namenili, a je obenem cinično predlagal, da se na Trojanah postavi mejna kontrolna točka. „Država nas žejne pelje preko vode. Sami smo si krivi. Če bi se ptujsko-ormoška politika poenotila, bi bile stvari drugačne. Zakaj enkrat v Ljubljano ne bi šla Butolen in Leskovar na sestanek z ministrstvom za zdravje," pa je predlagal hajdin-ski župan Stanko Glažar. 820.000 evrov. Ko bodo sredstva zagotovili župani (v proračunih za 2018) in bodo k njim dodali še zbrani denar gospodarstvenikov, bo do 820.000 evrov manjkalo le še 70.000 evrov. Za ta znesek so prepričani, da ga bodo s skupnimi močmi zbrali. „Županom občin Spodnjega Po-dravja ni vseeno za svoje ljudi in se ne igrajo s človeškimi življenji. Čas se zdaj meri v dnevih, ne več v mesecih, zato moramo vložiti še večje napore v to, da prebivalci celotne regije ne ostanejo praznih rok," je bil jasen Senčar. Dalj časa se pojavljajo dvomi in vprašanja, zakaj mora ptujska bolnišnica zagotoviti lastni delež. A kot poudarjata Sonja Žibrat, pred- sednica sveta zavoda SB Ptuj, in direktor te ustanove Levanič, so vse bolnišnice zagotavljale del neupravičenih sredstev. Gre za tisti del investicije, ki po mnenju ministrstva v tem hipu ni nujen. Skupaj z izgradnjo UC se namreč načrtuje posodobitev in razširitev operativnega bloka in oddelka za intenzivno nego in terapijo. Če bi bil Ptuj Spodnje Podravje • Župani proti centralizaciji »Režejo nas kot salamo!« »Postopek reorganizacije sodišč je zaenkrat ustavljen oziroma umaknjen,« je na ponedeljkovi seji kolegija županov občin Spodnjega Podravja povedal državni svetnik Rajko Fajt. spodnjepodravske regije. Seveda ob predpostavki, da se uzakoni re-gionalizacija. »Režejo nas kot salamo. Začnejo na koncu, to gre potem proti sredini. Težko je reči, kaj lahko naredimo. Poslanci iz podeželskih okolij, ki so v parlamentu še vedno v večini, bi morali zaradi predlogov o centralizaciji skakati na glavo. Zunaj dvorane bi se morali dogovoriti, kako bodo zastopali interese podeželja. Spomnimo, da so bila po predlogu ministrstva za pravosodje, ki je zaokrožil v javnosti, na prepihu tudi ptujsko okrajno in okrožno ter ormoško okrajno sodišče. Okrajna sodišča bi ukinili, okrožnega pa pripojili k mariborskemu. V nadaljnji razpravi so se župani soglasno in ostro izrekli proti temu, da bi Ptuj kot središče regije izgubljal sedeže republiških območnih ustanov in izpostav. Župan mestne občine (MO) Ptuj Miran Senčar je poudaril, da s tem okolje izgublja tudi dobro plačana delovna mesta, primerna za zaposlitev višje izšolanih kadrov. Dodal je, da če bo mesto izgubilo sedeže izpostav republiških institucij, se s tem izgublja možnost, da bi lahko Ptuj tudi kdaj pravno-formalno postal središče Foto: Črtomir Goznik Župani Sp. Podravja nasprotujejo ukinjanju sedežev izpostav državnih institucij na Ptuju. To, kar vam sedaj preti na Ptuju, smo v Ormožu že doživeli. Ukinili so izpostavo geodetske uprave in jo združili s ptujsko. Argument za zaprtje izpostave je bil ta, da se s tem znebijo stroškov pisarne. Sedaj se delavci, ki so bili zaposleni v ormoški enoti, vozijo v službo na Ptuj. S tem za delodajalca nastajajo višji stroški za plačilo prevoza na delo. Pa tudi stranke imajo dodatne stroške (s prevozom), saj morajo zadeve reševati na Ptuju in ne več v Ormožu. Če se govori o racionalizaciji, potem naj se predložijo točni izračuni in prikažejo potencialni prihranki. Nizozemski veleposlanik mi je ob nedavnem obisku Ormoža povedal, da opaža, da se v Sloveniji razvijata samo Ljubljana in Primorska. Dejal je, da če želimo imeti bogato državo, bi morali imeti razvito podeželje in bogate kmete. Nizozemska je lep primer tega,« je na seji kolegija poudaril župan občine Ormož Alojz Sok. Društvo ljubiteljev praženega krompirja Kritičen je bil tudi župan občine Žetale Anton Butolen: »Centralizacija je napad na lokalno samoupravo. Kaj pa mi in naši občani pridobimo s temi reorganizacijami in racionalizacijami. Čisto nič, samo izgubljamo dostopnost do institucij in uradov. Centralizacija pomeni tudi napad na ustavno ureditev Republike Slovenije. V skladu z ustavo morajo biti vsem državljanom omogočeni enaki pogoji. Župani na centralistične namere vlade nimamo popolnoma nobenega vpliva in ne moči (so)odločanja. Dejansko smo brez politične moči oziroma je ta približno enaka politični moči društvu ljubiteljev praženega krompirja. Torej nična! Pač to društvo mi je sedaj padlo na misel, hotel sem prikazati prispodobo. Karkoli župani naredimo, predlagamo ali protestiramo, nas vlada ne upošteva. Zamahnejo z roko, češ da se bomo pa ja že umirili in karavana gre naprej.« Zanimivo razmišljanje je podal nekdanji župan Ptuja, danes direktor ZRS Bistra Ptuj Štefan Čelan: »Vse to se dogaja v imenu vsemogočne IKT (informacijsko-komuni-kacijske tehnologije). Če že poslovanje poteka v oblaku in je dostop do tega možen povsod, zakaj bi potem morali vso delo centralizirati in opravljati v Ljubljani? Lahko bi ga na Ptuju. Vsaka izguba dobro plačanega dela pomeni za naše okolje veliko, veliko izgubo.« Mojca Zemljarič petek • 15. septembra 2017 Politika Štajerski 7 bodo dale občine na ponedeljkovem kolegiju, ko so soglasno podprli idejo o zagotavljanju dela sredstev za zbrali kar 300.000 evrov. uvrščen v primeren rang (C2), bi dobili sredstva tudi za ureditev stvari, ki jih po rangu C3, v katerega so uvrščeni sedaj, ne bodo dobili. Kdo je kriv, da so takrat pri rangiranju uporabljali napačne podatke, zaradi česar so uvrščeni v najnižji rang, je stvar, o kateri ne govori nihče. Vsak evrov bo šel za kakovostnejšo oskrbo bolnikov Da je izgradnja urgentnega centra nujno potrebna in da alternative ni, poudarja tudi Borut Kostanjevec, predstojnik kirurškega oddelka v ptujski bolnišnici: „V lanskem letu so v urgentni kirurški ambulanti obravnavali 12.176 bolnikov, okoli 6.000 v urgentni interni-stični ambulanti, nekaj manj bolnikov je bilo pregledanih v urgentni pediatrični in urgentni ginekološki ambulanti. Navedeni bolniki bi bili hitreje in kakovostneje obravnavani, če bi imeli na razpolago ustrezne prostore z ustrezno opremo, kot jih imajo na razpolago prebivalci v drugih regijah Slovenije. Če urgentnim pregledom prištejemo še kontrolne in nenujne preglede, smo v kirurški ambulanti lansko leto pregledali 31.146 bolnikov. Vsi navedeni bolniki so bili pregledani v le dveh ambulantah z majhno čakalnico. Ker čakalnici nujnih in kontrolnih pregledov nista ločeni, je čakanje na pregled daljše in predvsem za bolnike, ki pridejo na pregled dopoldan, dolgo tudi dve uri ali več. Število operacij v kirurškem bloku vsako leto narašča. Lani smo v kirurškem bloku opravili 3.616 večjih operacij v splošni anesteziji. Za takšno število operacij postaja operacijski blok premajhen in prenatrpan z nujno potrebno opremo in osebjem." Prav zato, poudarja, samo prenova zidov, talnih oblog, klime itd. ne bi zagotovila pogojev dela v operacijskem bloku, ki jih narekujejo današnje strokovne smernice in nadaljuje: „Potrebna bi bila celovita nadgradnja operacijskega bloka in oddelka za intenzivno nego in terapijo. Izgradnja UC in nadgradnja nujno potrebnega operacijskega bloka s sodobnim oddelkom za intenzivno nego in terapijo morata zaradi nižjih stroškov in pridobitve časa izgradnje potekati istočasno." Dženana Kmetec Urgentni center Ptuj -trenutna finančna slika (po recenziji projekta): • 2,5 milijona evrov bo zagotovila država, • 820.000 € je neupravičeni del, ki ga mora zagotoviti SB Ptuj; • ta denar bo zagotovljen tako: • približno 250.000 € so doslej zbrali gospodarstveniki, a akcija še poteka, • občine UE Ptuj in UE Ormož bodo prispevale 300.000 €, • zmanjkalo bo še približno 70.000 €, a računajo, da bodo ta delež zagotovili. Deleži občin HbSNW vid redstev 1 1 (št. p reb valcev*3,5 e vra) Cirkulane 8.119 Destrnik 9.013 Dornava 10.231 Gorišnica 14.122 Hajdina 13.178 Juršinci 8.364 Kidričevo 22.894 Majšperk 14.150 Markovci 14.239 Ormož 43.722 Podlehnik 6.454 MO Ptuj 82.108 Središče ob Dravi 7.249 Sv. Andraž v Slov. goricah 4.118 Sv. Tomaž 7.281 Trnovska vas 4.761 Videm 19.458 Zavrč 6.113 Zetale 4.619 Skupaj 300.193 Vir: MO Ptuj Da bodo v rebalansih za letošnje leto ali proračunih za 2018 namenile del sredstev, kot je naveden v zgornji tabeli, so na kolegiju potrdili vsi prisotni župani Spodnjega Podravja. Foto: CG Addiko gotovinski kredit Najhitrejši način do 35.000 EUR resnično obstaja! Addiko Bank Kjer je 2+2=4 Poslovalnica Ptuj - Qlandia ^Ormoška cesta 15 02 450 38 90 addiko.si 8 Štajerski Podravje petek • 15. septembra 2017 Podlehnik • Znani rezultati preiskave Komisije za preprečevanje korupcije Pri imenovanju sveta in ravnatelja osnovne V Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) so ugotovili, da je v postopkih imenovanja sveta in ravnatelja Osnovne šole Martina Povedali so, da so pri tej kandidatki za mesto ravnatelja ugotovili »najmanj videz, da je zasebni interes uradne osebe (v obliki koristi zase) vplival na objektivno in nepristransko opravljanje njenih nalog«. Pojasnili so, da bi morala obravnavana uradna oseba v skladu z 38. členom Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije o okoliščinah nasprotja interesov pisno obvestiti predsedujočega sveta javnega zavoda, ki bi moral odločiti o obstoju nasprotja interesov, oziroma bi se morala samoizločiti iz celotnega postopka. Omenjeni zakon v 37. členu določa: »Uradna oseba mora biti pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in mora storiti vse, da se mu izogne. Uradna oseba svoje funkcije ali službe ne sme uporabiti za to, da bi sebi ali komu drugemu uresničila kakšen nedovoljen zasebni interes.« KPK je že v preteklosti izdala sistemsko načelno mnenje, da bi pri sodelovanju uradnih oseb v kolektivnih organih odločanja pri obravnavi ali odločanju oz. glasovanju o izbiri kandidata, kjer je kandidat sam član sveta ali njegov družinski član, pričakovala vnaprejšnjo izločitev, Bračič Emeršičeva pa tega ni storila. KPK je o svojih zaključkih že obvestila Osnovno šolo Podlehnik ter jo pozvala, da z določbami zakona o dolžnem izogibanju nasprotju interesov ter z omenjenim sistemskim mnenjem seznani vse zaposlene in člane sveta zavoda. Zoper Bračič Emeršičevo je v skladu z veljavno zakonodajo uvedla ustrezne postopke. Za fizično osebo, ki svojega predstojnika ali komisije takoj ne obvesti o nasprotju interesov oz. o možnosti, da bi do njega prišlo, zakon predvideva med 400 in 1.200 evrov globe. Štiri funkcije so se (preveč) prepletle Marca letos so objavili razpis za delovno mesto ravnatelja v podlehniški osnovni šoli. Nanj sta se prijavila dotedanji ravnatelj Dejan Kopold, ki je šolo vodil dva mandata oz. deset let, in Bračič Emeršičeva, zaposlena v drugem vzgojno-izobraževalnem zavodu. Oba kandidata sta za razpisano delovno mesto izpolnjevala vse pogoje, je pa druga kandidatka hkrati opravljala več funkcij: 1 i I i «-T: -k V Jt, \ ■I /II ii f W1$ mit \ I Foto: EM Je Aleksandra Bračič Emeršič na možno nasprotje interesov opozorila prepozno? obenem je bila ena od sedmih podlehniških občinskih svetnikov, članica občinske Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, nova članica sveta podlehniške šole (letos so ravna-teljske volitve sovpadle z menjavo sveta zavoda) in kandidatka za delovno mesto ravnatelja. Bračič Emeršičeva je februarja letos kot občinska svetnica med sedmimi kandidati za tri »občinska« mesta v svetu zavoda (svet šole namreč sestavlja pet predstavnikov zaposlenih ter po trije predstavniki staršev in občine) med drugimi potrdila tudi samo sebe oz. se iz postopka ni izločila. Na prvi seji tega sveta je prisostvovala odpiranju vlog za delovno mesto ravnatelja oz. se tudi iz tega postopka ni izločila. Pri letošnjem postopku izbire Članov sveta zavoda in ravnatelja Osnovne Nova predsednica sveta podleh-niške šole Romana Merc je ravnatelja kasneje opozorila na številna vprašanja, ki so se ob tem porodila; skupaj sta Inšpektoratu RS za šolstvo in šport (IRSŠŠ) ter KPK poslala prošnjo za tolmačenje pravilnosti postopkov ime- knjigovodski tečaji programi za tretje življenjsko obdobje Znanje za vse generacije. Andragoški zavod Maribor - Ljudska univerza Maistrova 5, 2000 Maribor Tel.: 02/234 11 11, 051/356 560 ¡nfo@azm-lu.si, www.azm-lu.si Ptuj • 61. državno tekmovanje oračev Dva dni obračali brazde Zveza za tehnično kulturo Slovenije, Biotehniška šola ŠC Ptuj in Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj so minuli konec tedna na šolskem posestvu Turnišče organizirali 61. državno tekmovanje oračev in 23. državno tekmovanje dijakov biotehniških šol. Najboljši orači so se pomerili v oranju strnišča in ledine, ženske pa v spretnostni vožnji s traktorjem. Tekmovalo je 19 oračev iz devetih slovenskih regij in osem srednješolcev iz petih slovenskih biotehniških šol. Tekmovali so v dveh kategorijah: v oranju s plugom krajnikom in obračalnim plugom. Lovoriko najboljših sta letos ponovno osvojila lanskoletna zmagovalca, Igor Pate z Dolenjske z obračalnim plugom in Anton Filak iz Bele krajine s plugom krajnikom. Ekipno zmago so slavili Belokranjci. Drugo mesto je zasedla ekipa Dolenjske in tretje ekipa Po-savja. Nova-stara državna prvaka v oranju, Pate in Filak, sta si z zmago zagotovila nastop na svetovnem prvenstvu, ki bo prihodnje leto v Nemčiji. V oranju so se pomerili tudi dijaki petih slovenskih biotehniških srednjih šol. Pri oranju z obračalnim plugom se je najboljše odrezal Tilen Vogrinčič, s plugom krajnikom pa Romana Kumin, oba z biotehniške srednje šole v Rakičanu. Srednješolci iz Rakičana so slavili tudi v skupnem seštevku. Dijaki ptujske biotehniške šole so v skupnem seštevku odnesli srebrno odličje. Dijaka Biotehniške šole Ptuj Tomas Kondrič in Aljaž Jurič sta slavila tudi posamično. Kondrič je zasedel drugo mesto v oranju s plugom krajnikom, Jurič pa drugo mesto v oranju z obračalnim plugom. Tekmovalni del je oba dni spremljala vrsta dogodkov. Organizatorji so pripravili strokovni posvet o strniščnih posevkih (od pridelave do uporabe). Izvedli so državno tekmovanje žensk v spretnostni vožnji s traktorjem in tekmovanje v oranju s starodobniki. Na stojnicah so se predstavila društva in posamezni pridelovalci, na ogled so postavili tudi starodobno in novodobno kmetijsko mehanizacijo. Mojca Zemljarič Prejemniki odličij v družbi organizatorjev petek • 15. septembra 2017 Podravje Štajerski 9 šole res prišlo do nasprotja interesov Koresa Podlehnik pri Aleksandri Bračič Emeršič zaradi sočasnega opravljanja več različnih funkcij prišlo do konflikta interesov. Ravnatelj in župan o ugotovitvah Foto: osebni arhiv Dejana Kopolda so za ravnatelja podlehniške osnovne šole imenovali že tretjič zapored. šole Martina Koresa Podlehnik se je precej zapletlo ... novanja sveta in ravnatelja šole. Konec marca je IRSŠŠ na šoli opravila izredni inšpekcijski nadzor in v postopkih imenovanja ni ugotovila »takšnih kršitev določil šolske zakonodaje, ki bi bistveno vplivale na samo zakonitost postopka imenovanja ravnatelja«. Postopek je zato normalno tekel naprej, so pa na IRSŠŠ Merčevi svetovali, da sprejme ukrepe, s katerimi se bo zagotovilo, da bo kandidatka »dejansko izločena iz odločanja oz. možnosti vplivanja v konkretnem postopku imenovanja ravnatelja«. To je Bračič Emeršičeva tudi upoštevala: ob sklicu seje občinskega sveta je podala pisno izjavo, da se iz točke odločanja o ravnatelju izloča. Kandidatka je letos spomladi za naš časopis v zagovor povedala še, da so dnevni red seje sveta zavoda razširili, kar jo je presenetilo. Takoj ko je ugotovila, da bi lahko šlo za konflikt interesov, je o tem obvestila predsednico sveta zavoda, župana Marka Maučiča in predsednico občinske mandatne Dejan Kopold, ki so mu mandat ravnatelja podlehniške osnovne šole potrdili tretjič zapovrstjo, je poudaril daje protikorupcijsko komisijo zgolj opozoril daje morda prišlo do nepravilnosti, kar je po uradni dolžnosti tudi moral storiti. Dodal je, daje vsaka prijava nepravilnosti avtomatsko tudi neke vrste avtoprijava: »Komisija za preprečevanje korupcije je zato pregledala tudi delovanje šole, nepravilnosti ni našla. Pravzaprav je žalostno, da se gleduje predvsem tistega, kije nakazal da mogoče kaj ni prav...« Župan Podlehnika Marko Maučičje pojasnil, da so iz Komisije za preprečevanje korupcije obvestilo o ugotovitvah poslali tudi podlehniški občini: »Navedli so, da so zaznali nasprotje interesov v postopkih imenovanja članice občinskega sveta v svet zavoda osnovne šole. Naložili so nam, da moramo o njihovih ugotovitvah obvestiti vse zaposlene v občinski upravi in vse člane občinskega sveta, kar smo tudi storili, komisijo pa bomo prosili za podrobnejša navodila v zvezi s tem primerom. Po razgovoru z direktorjem občinske uprave imenovanja ne moremo kar tako preklicati. Opozorjeni smo na napake, da jih ne bi več ponovili, nepravilnosti pa niso takšne, da bi bile vzrok za zamenjavo.« komisije Jožefo Svešek. Tudi zdaj je ponovila, da je vse napotke vedno upoštevala, opozorila pa je še na dejstvo, da sta bila na kuverti vloge za delovno mesto rav- natelja njena ime in priimek: »Na konflikt interesov bi me torej na seji sveta zavoda lahko opozorila tudi predsednica tega sveta.« Eva Miiosič Foto: EM Ptuj • Odprtje novih prostorov krt salona keramike Od neurejenega do vzornega dela mesta Eden neurejenih delov Ptuja je v zadnjih mesecih dobil bistveno lepšo podobo, zaradi česar je investitorje posebej pohvalilo tudi Turistično društvo Ptuj. Območje, kjer je nekoč delovala tovarna Agis na Mlinski cesti na Bregu, po kateri se do ptujskih Term dnevno vozi več sto turistov, mestu zadnja leta gotovo ni bilo v ponos. Eni izmed štirih novih lastnikov so vložili zelo veliko truda, volje in sredstev, da so tam postavili Art salon keramike, ki ponuja keramične izdelke in kopalniško pohištvo vrhunske kakovosti. Nataša Gašparič in Ferdo Stopar sta svoj prvi skupni salon odprla pred šestimi leti na Mežanovi ulici na Ptuju (ob Mariborski cesti). Z uvozom in prodajo keramike se Stopar ukvarja že dolga leta. Visoko kakovostna keramika, predvsem tujih dobaviteljev, ploščice velikih formatov s poudarkom na sodobnih linijah in kakovostnih materialih ter ustrežljivo svetovanje so tisto, s čimer je zadnja leta prepričal svoje kupce. V salonu ponujajo tako različne stile kot dimenzije keramičnih ploščic ter pestro izbiro kopalniškega pohištva. Doslej so delovali na Me-žanovi ulici, a ker je tamkajšnji salon postal premajhen, so se pred nekaj tedni preselili na novo lokacijo. Na Mlinski cesti imajo bistveno boljše pogoje, večji razstavni prostor, ogromen skladiščni šotor in veliko ter urejeno parkirišče. Staro, podi-rajočo se stavbo so spremenili v prelep, sodoben objekt. Izjemno lepo so uredili tudi nekoč zanemarjeno okolico. S svojo investicijo in vložki preostalih treh novih lastnikov, ki so odkupili stavbe, v katerih je nekoč deloval Agis, je ta del mesta postal neprepoznaven. „Novi lastniki nekdanjih Agisovih stavb se po svojih najboljših močeh trudimo čim bolje urediti nekoč stare, zanemarjene objekte, sočasno pa seveda tudi okolico. V interesu nam je, da to ni prodajamo keramiko visokega in srednjega cenovnega razreda, zato je tudi videz zelo pomemben," pravi Nataša Gašparič, direktorica Art salona keramike. Na novi lokaciji ima poslovni prostor 320 m2 površine, ob stavbi je tudi veliko šotorsko skladišče, ki omogoča večjo zalogo, s tem pa tudi večjo izbiro artiklov. Prepoznavnost na trgu sta si v za- dnjih letih lastnika Art salona keramike že zagotovila, s kakovostjo in ustrežljivostjo, prepričana pa sta, da jim bo pozitivne učinke prinesla tudi nova pridobitev. Ta nedvomno predstavlja tudi hvalevredno osvežitev na poti, ki vodi do enega najbolj obiskanih turističnih delov Ptuja, termalnega kopališča. Dzenana Kmetec več zbirališče narkomanov, kot je bilo nekoč, temveč del mesta, ki nam je vsem v ponos. Tako salon kot okolica morata biti urejena, saj Iščete nove poklicne izzive? Vas prodaja veseli? Si želite sami organizirati delo? Bi bili radi stimulativno nagrajeni? SOP - Sklad obrtnikov in podjetnikov redno zaposli zastopnike za trženje pokojninskih zavarovanj. Ponudbo pošljite na info@sop.si Več informacij na www.sop.si oz. na telefon 01 300 36 23. Pridružite se nam! Na Mlinski cesti na Bregu je zrasel sodoben Art salon keramike Foto: Arhiv podjetja S TRADICIJO V PRIHODNOST Od leta 1956 10 Štajerski Kultura petek • 15. septembra 2017 Ptuj • Rockcajt 2017 Z umetnostjo svet spreminjajo na bolje Mlada ptujska glasbena zasedba Infected je minulo soboto na turnirskem prostoru ptujskega gradu že drugo leto zapored pripravila samostojni koncert Rockcajt. Lani je dogodek popestrila z glasbenimi gosti, letos pa dodala še presenečenja z drugih področij umetniškega ustvarjanja. Mladi so za mlade pripravili branje poezije pod krošnjami, razstavo fotografij, ustvarjanje grafitov z Aleksandrom Fenosom, koncert mariborske zasedbe LASYE in glavnih zvezd Infected, pridružila sta se tudi pihalna zasedba in vibrafo-nist, za zaključek je glasbo vrtel DJ Herbalist. Rdeča nit dogodka je bil ustvarjalni pobeg, so pojasnili člani zasedbe Infected: »V svetu mladih se večkrat pojavijo trenutki, ko kljub vsemu vloženemu trudu stvari preprosto ne funkcionirajo tako, kot si želimo. Nekatere med njimi čaka list papirja, da nanj napišejo svoje občutke, drugi vzamejo v roke fotoaparat in pobegnejo v skrite kotičke, tretji rišejo grafite ... Nekateri pa za zaprtimi vrati ustvarjajo glasbo in z njo spreminjajo (svoj) svet na bolje.« Mladi Ptujčani so s pogumno odločitvijo, da bodo ustvarjeno delili drug z drugim, pa tudi z odlično energijo in izvrstno organizacijo navdušili okoli 200 ljubiteljev Z gradu prastarega mesta je tudi letos odmevala mladostna energija. glasbene in drugih umetnosti. »To je bil naš najboljši koncert doslej, odziv občinstva je bil odličen. Presenetilo nas je tudi, da precej obiskovalcev ni bilo Ptujčanov, temveč so prišli tudi iz drugih kra- jev, npr. Maribora in Ljubljane,« je dejala ritem kitaristka Taja Islamo-vič. Poleg nje skupino sestavljajo še vokalistka Katja Zinrajh, solo kitarist Jure Pišek, basist Gašper Bračič in bobnar Jure Kovačič. Za- Foto: Rok Zorc sedba ustvarja od jeseni 2014 in pravkar snema svoj prvi studijski album, za prihodnje leto pa že kuje nove načrte. Se vidimo na Rockcaj-tu 2018! Eva Milošič Ptuj • Podobe svetlobe Lucije Stramec V naravo in odmik od potrošništva Do 15. oktobra so v Miheličevi galeriji na Ptuju na ogled likovna dela akademske slikarke Lucije Stramec pod naslovom Podobe svetlobe. Do konca leta bodo postavili še dve, Vesne Čadež, predvidoma 1. decembra pa tudi umetniška dela Janeza Mežana ob 120. obletnici njegovega rojstva, ki jih hranijo v Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož. Lucija Stramec prihaja z Mute (Koroška), živi in ustvarja pa v Mariboru. Za slikarstvo se je odločila že v osnovni šoli. Fokus njenega likovnega ustvarjanja je predvsem narava, v kateri človek uživa in se spočije od vsega, kar prinašata hitri življenjski tempo in sodobna tehnologija. „To želim prenesti tudi na platno in potem predati ljudem kot meditacijo, da si ob opazovanju slike spočijejo oči in odmislijo zunanji svet. To je moja prva samostojna razstava na Ptuju, kjer sem že sodelovala na eni od skupinskih razstav. Slikarstvo je moja osnovna dejavnost, od katere poskušam živeti. Upam, da se bodo razmere izboljšale tudi za likovne umetnike, da bodo ljudje v slikarstvu oz. umetninah videli nekaj več, da bo potrošniška družba dojela, da so tudi v slikarstvu neki presežki, v katerih lahko uživaš. Ustvarjam v posebni tehniki, z diagonalnimi črtami, zelo hitrimi potezami ustvarim sliko, ki je zasnovana na svetlobi. Slikam samo z belo barvo na neko podlago, lahko je tudi surovo platno, prej grundirano, ali pa na rjavo, zeleno osnovo oz. osnovo naravne barve, na katero v bistvu slikam svetle dele, ki jih vidiš v naravi, če pogledaš njene osvetljene dele, z belo barvo. Svoja likovna dela na Ptuju predstavljam pod naslovom Podobe svetlobe," svoje likovne stvaritve oz. ustvarjanje predstavlja akademska slikarka Lucija Stra-mec. Kustosinja Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož Stanka Gačnik je izpostavila, da se umetniška dela Lucije Stramec uvrščajo med opaznejše prakse na področju slikar- stva 21. stoletja, tudi v evropskem kontekstu. Tako je umetnici uspelo poiskati prispodobe, ki prinašajo v naše vsakdanje življenje in v naš velikokrat brezupen svet nekaj povsem novega, svetlega in lepšega, novo upanje, ki deluje. MG H 3 ■ 31*» Foto: Črtomir Goznik V Miheličevi galeriji na Ptuju so na ogled likovne stvaritve akademske slikarke Lucije Stramec. Tednikova knjigarnica Vse - stvar - je Bližajoči se jesenski čas, krajši dnevi in daljši večeri so kot nalašč za branje poezije. Tokrat je zapis, ki ga pravkar berete, namenjen predvsem odraslim, kajti rada bi vas povabila k spoznavanju izjemne slovenske pesnice, pisateljice, dramatičarke, prevajalke, režiserke in pravljičarke Bine Stampe Zmavc (Celje, 1951). Avtorico uvrščajo med klasike slovenske književnosti za otroke in mladino, o čemer pričajo tudi številne nagrade. Naj omenim le nekatere: ZLATA PALIČICA (1994) za Ure kralja Mina, KLEMENČIČEVA NAGRADA (1999) za lutkovno besedilo Ernica gosenica, DESE-TNICA (2007) za pesniško zbirko Živa hiša, VEČERNICA (2009) za Cesar in roža, DESETNICA (2011) za pravljično besedilo Cesar in roža. Pred kratkim je v založniški hiši Pivec iz Maribora in s finančno podporo javne agencije za knjigo RS ter Mestne občine Maribor izšla prijetna, likovno in besedilno privlačna pesniška zbirka VSE - STVAR - JE, ki že z naslovom izdaja vsebino zbirke, kakor tudi nadaljevanje pesniških oblik, besednih izmišljij in vragolij ter posebnega poetičnega pogleda Bine Stampe Zmavc. Vse - stvar - je zveni kot Vse-mir-je, kar je hkrati nasprotje in bližavje. Je stvar. Je mir. Je končno in neskončno. Je enostavno in oprijemljivo. Je zapleteno, neskončno in neulovljivo. In so predmeti, stvari brez katerih ne bi bilo ljudi. Ali bolje: ne bi bilo človečnosti. Pesniška zbirka, ki jo je s fotografijami opremil Andrej Zmavc, podobo knjige je oblikoval Grafični atelje Visočnik, začenja s haikujem: Jaz sem tao, je rekel stol in sedel. Kako lepo premišljeno, pomislim in izberem začetne verze pesmi s strani 16, kot vabilo k branju: KNJIGA Knjiga predvsem si želi biti živa. Čutiti svoj hrbet in svoje strani, z roko, ki ji liste pokriva, v majhnem osončju večerne luči. Vrstica za vrsto bolj očarljiva odstira zgodbo knjižnih strani, zapeljivo še skrita, hkrati odkriva — bajavka slutnje tisoč in ene noči. Da bi se s čelom potopil v sanje, ,vse do neznanih knjižnih globin, iskalec besed se potapljal vanje, , po čudežni gral za knjižni spomin. Neučakano med strani radoživo bi galopiral z zgodbo čez svet, neukročeno držal se za grivo vranca magije onstran besed... Šestindvajset pesmi sledi v naslednjem vrstnem redu: Stvari, Ura, Slika, Skodelica, Knjiga, Klobuk, Škornji, Hiša, Sesalec, Stol, Miza, Zlica, Školjka, Čevelj, Bide, Puška, Omara, zavesa, Slavolok, Ogrlica, Ogledalo, katedrala, Postelja, Šah, Urna, Koledar. Kot pravi Miljana Cunta v spremni besedi z naslovom Na sledi slu-tljivega (str. 73 do 77), pesnica prebudi predmete iz njihove odrevenele namenskosti in tako v aktu domišljije zasijejo kot ponovno ustvarjeni, u-stvar-jeni, podarjeni in še drugače prisotni. Pesnica se z eleganco, preciznostjo in iskrivostjo svečenice jezika dotika stvari, da nekdaj odčarani svet ponovno obudi v življenje. To pesniško zbirko lahko najdete v Študijskem oddelku Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, kjer je na voljo kar 90 avtorskih del Bine Štampe Zmavc, samo v Mladinske oddelku pa pričakuje mlade bralce knjižnih 75 naslovov, ki jih podpisuje navedena avtorica, ki je uvrščena med pet finalistov za 21. nagrado Večemica s knjigo Čarimatika (2016) iste založbe in z ilustracijami vrhunske Andreje Peklar. Liljana Klemenčič MESTNO GLEDALIŠČE Povabilo k vpisu abonmajev sezoni 2017/2018 www.mgp.si abonma abonma □uui ii i i auui ii i o^—. auui II i —. KRESNIČKA in ZVEZDICA IZVEN PREMIERA abonma [za otroke, 7 predstavi [za odrasle, 5 predstavi [za odrasle, 7 predstavi Vpis abonmajev in blagajna Redni vpis v abonmaje bo potekal za dosedanje abonente v času od ponedeljka, 18. septembra, do vključno ponedeljka, 02 749 32 50 25. septembra. Novi abonenti ste k vpisu vabljeni od torka, 26. septembra, do vključno petka, 6. oktobra 2017. into@mgp.si (za odrasle, 5 predstavi (za odrasle, 7 predstavi Rokomet V novo prvenstvo z mladostno energijo Strani 12 Padalstvo Ptujski padalci iz Avstrije z grenkim priokusom Strani 12 Kikboks Iz Makedonije na Ptuj s tremi medaljami Stran 13 Kolesarstvo Hozjan po evropskem še na svetovno prvenstvo Stran 13 Y ¿J »t ■ Košarka Dragic: »Dončič je še otrok, gleda risanke.« Strani 15 Strelstvo Vernikova prvakinja, Venta in Kuharičeva druga Strani 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik iPoibilajts naí na ív¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • Liga prvakov /-»••• J v • • 1 • • Sijajno vzdušje in uvodni remi V mesto ob Dravi se je po treh letih znova vrnila liga prvakov. Razprodan stadion, polno mesto domačih in tujih navijačev ter dinamična igra v obeh polčasih so poskrbeli za novo nogometno poslastico v štajerski prestolnici. Moskovski ekipi ni uspelo upravičiti vloge favorita, iz Maribora je odšla le s točko, le malo je manjkalo, da bi ostala celo brez nje. Resda so vodili do 85. minute, ko je za izenačenje s svojim drugim golom v ligi prvakov poskrbel Damijan Bohar, a so imeli več lepih priložnosti tokrat vijoličasti. Med drugim je Damijan Bohar zadel celo vratnico, nekaj strelov pa je zletelo tik mimo gola vratarja Rebrova. Zaradi vsega skupaj so bili domači igralci po tekmi nagrajeni z dolgim aplavzom razpoloženih navijačev. Povsem zasluženo ... Darko Milanič, trener Maribora: »Priča smo bili odlični tekmi. Zelo sem zadovoljen s prikazanim, zares smo prikazali pogum. Občutek sem imel, da lahko strnemo tekmeca s svežimi igralci, ki bi na- Liga prvakov, skupina E: Liverpool - Sevilla 2:2 (2:1); strelci: 0:1 Ben Yedder (5.), 1:1 Firmino (21.), 2:1 Salah (37.), 2:2 Correa (72.). Maribor - Spartak Moskva 1:1 (0:0); strelca: 0:1 Samedov (59.), 1:1 Bohar (85.). MARIBOR: Handanovic, Šuler, Vrhovec (od 79. Pihler), Ahmedi (od 69. Mešanovic), Kabha, Tavares, Bajde (od 69. Kramarič), Milec, Rajčevic, Viler, Bohar. Trener: Darko Milanič. redili višek. Videl sem Ahmedi-ja, ki so mu malo pošle moči. Mešanovic je prinesel svežino, nasprotnik je bil nemiren. Nisem želel, da nabijamo žogo, želel sem, da igramo in potem smo v napadu zaigrali bistveno boljše. Damjan Bohar je specialist za evropske tekme, ker je hiter. Zelo dobro izrablja medprostor in sodeluje z napadalci, nasploh je igral zelo dobro. Že na tekmi proti Celju je bil zelo dober, spodbudil sem ga h konkretnosti in danes je bil konkreten. Še enkrat, za nami je super tekma, sem zelo zadovoljen, vsak je lahko užival v predstavi Maribora. Dobro smo zdržali, ko je imel pobudo nasprotnik, igrali smo zrelo, vedeli smo, kaj hočemo. Na drugi strani smo imeli kar nekaj priložnosti, ocena je zelo pozitivna, seveda pa nam je malce žal, da nismo zmagali. Vsakomur smo pokazali, da naše besede pred tekmo niso bile prazne. Naredili bomo vse, da bi bili tudi spomladi v Evropi. Pokazali smo kakovost in tudi na preostalih petih tekmah bo treba biti na nivoju.« Damjan Bohar, Maribor: »Po tekmi je bila v garderobi tišina dobrih pet minut. Vsi se zavedamo, da bi lahko osvojili tri točke. A moramo biti zadovoljni tudi s točko, ne smemo biti požrešni. Spartak je dobra ekipa, ena majhna napakica, ko nismo izbili žoge, in že smo dobili zadetek. To je liga prvakov, iz tega se moramo tudi nekaj naučiti. Vesel sem vsa- Nogomet • 1. SNL Nadaljevati niz neporaženosti Po sredi, ko so bile vse oči slovenske nogometne javnosti obrnjene proti Ljudskemu vrtu, kjer je Maribor v Ligi prvakov gostil moskovski Spartak, se bodo na igrišča znova podali prvoligaši. Na sporedu bo 9. krog, s čimer se bo zaključila prva četrtina prvenstva. Der-bi kroga si delita dve srečanji: Olimpija - Domžale in Gorica -Maribor. Aluminij že tri srečanja zapored ne pozna poraza, v gosteh so remizirali v Domžalah in Velenju, doma pa premagali Triglav. Nasploh Kid-ričani v tej sezoni doma redko oddajajo točke, ob remiju s Celjani so slavili proti Krškemu in Triglavu. Nazadnje so točko prinesli iz gostovanja pri Rudarju. »V sredini lestvice je izenačenost ekip kar precejšnja. Ekipe so podobne kvalitete, Nemanja Jakšic (Aluminij) je sezono začel na mestu bočnega branilca, sedaj konstantno igra na mestu centralnega branilca. zato so tekme negotovo in izenačene, tudi naša z Rudarjem je bila takšna. Pomembno je, da dajemo vse od sebe in da se držimo te sredine - to je naš cilj,« se je za trenutek ozrl nazaj Nemanja Jakšic, eden Foto: www.m24.si Svoj delež k remiju je prispeval tudi Martin Milec (desno). Foto: Črtomir Goznik kega doseženega gola in bom tudi vsakega naslednjega, ki ga bom dosegel, a najbolj bom vesel točk, ki jih bomo skupaj osvojili.« Massimo Carrera, trener Spartaka: »Spoštovali smo nasprotnika kot vse druge ekipe v tej skupini. Zadovoljen sem z igro svoje ekipe, imeli smo veliko priložnosti za še kakšen gol. Vseeno menim, da je rezultat pravičen. Še enkrat več se je pokazalo, da v ligi prvakov ni lahko igrati, ne glede na to, kdo je na nasprotni strani. prihaja Ankaran. Novinec v 1. ligi je še brez zmage, na svojem računu ima le dve točki (doma s Triglavom in v gosteh s Krškim). »Ne smemo se ozirati na mesto, ki ga Ankaran zaseda, pomembna je naša priprava na tekmo in nato sama igra. Zagotovo jih bomo pričakali dobro pripravljeni, igramo na domačem igrišču, kjer igramo zelo dobro. Cilj v tem srečanju je jasen: zmaga,« je odločen Jakšic, ki je ob Mumi-noviču in Škofleku edini, ki je doslej pri Aluminiju v celoti odigral vsa srečanja v tej sezoni. Že v torek bodo Kidričani odigrali srečanje 2. kroga Pokala Slovenije, gostovali bodo pri drugoligaški ekipa Jadran Dekani. JM Maribor ni imel toliko priložnosti kot mi, po dobljenem zadetku se nismo dobro od- zvali in tekma se je končala z remijem.« UR, sta Nogomet • 2. SNL Dravaši v prestolnico od stebrov obrambne vrste trenerja Slobodana Gruborja. Ta nima nobenih tehtnih razlogov, da bi menjal ekipo, ki v zadnjih krogih osvaja točke. Naslednji tekmec je na papirju najlažji, v soboto v Kidričevo 1. SNL, 9. krog: Aluminij - Ankaran-Hrvatini, sobota, 16. 9., ob 16.00 v Kidričevem Za drugoligaše se prvenstvo nadaljuje brez premora, na sporedu bodo srečanja 7. kroga. Ptujska Drava (13 točk) vztraja na visokem 4. mestu na lestvici, tokrat se odpravlja na gostovanje k najstarejšemu slovenskemu nogometnemu klubu - Iliriji 1911. Pri ambicioznih novincih iz Šiške je podpredsednik kluba Ivan Simič, nekdanji predsednik NZS. Ilirija je s štirimi točkami manj od Drave na 7. mestu. Po uvodnih treh tekmah, ko so se Ptujčani merili z ekipami, ki ne merijo na vrh lestvice, se je slika sedaj obrnila in so njihovi tekmeci višje rangirana moštva. Zadnjo srečanje so varovanci Simona Sešlarja odigrali z odliko in na domačem igrišču ugnali Roltek Dob. Edini strelec na srečanju je bil Luka Šalamun, kar je bil njegov tretji zadetek v sezoni, še enega več je v modrem dresu dosegel Marko Panikvar. Pri Dravi je bil boljši del ekipe doslej zagotovo napad, v zadnjem srečanju proti Dobu pa se je zelo izkazal tudi obrambni 2. SNL, 7. krog: Ilirija 1911 - Drava Ptuj, sobota, 16. 9., ob 16.00 na stadionu v Šiški del ekipe na čelu z vratarjem Domjanom - prvo srečanje so končali brez prejetega zadetka. To je zelo dragocen podatek pred tekmo z Ilirijo, ki je zelo napadalno usmerjena ekipa; na šestih srečanjih doslej je dosegla 13 zadetkov (prejela jih je 11). Glavno orožje 38-let-nega trenerja Žige Stariča so Mustafa Nukic, Dejan Zad-nikar in Enes Rujovic. Glede na lestvico bo najzanimivejša tekma kroga odigrana v Brežicah, kjer pri petou-vrščeni domači ekipi gostuje vodilna Mura. JM V torek v Pokalu s prvoligašem Nogometaše Drave čaka naslednja tekma že v torek, ko se bodo v 2. krogu Pokala Slovenije na svojem stadionu ob 14.00 pomerili s Celjem. Gostovanje prvoligaške ekipe na Mestnem stadionu bo zagotovo izjemna priložnost za vse navijače Drave, da svojim igralcem pomagajo do morebitnega presenečenja. Ta v pokalnem tekmovanju nikakor niso redka ... 12 Štajerski Šport petek • 15. septembra 2017 Rokomet • 1. A SRL (ž) Rokomet • NLB liga, 2. krog Do obstanka z modernim rokometom Pripravljalno obdobje se končuje, v soboto bodo namreč novo sezono začele tudi roko-metašice v našem najmočnejšem prvenstvu. Med njimi bodo tudi igralke ŽRK Ptuj, ki jih v uvodnem krogu čaka gostovanje na Obali pri ekipi Ž.U.R.D Koper. Že uvodna tekma bo vsaj delno pokazala, kako dobro so Štajerke delale v pripravah, toda če je soditi po generalki pred prvenstvom, ko so Ptujčanke gostile hrvaški Zrinski in se z izjemno močno ekipo razšle s 25:25, potem lahko navijači ptujskega ženskega kolektiva upajo na ugoden rezultat. Ivan Hrupič s svojimi varovankami z optimizmom potuje v Koper, kjer bodo skušali še nadgraditi do sedaj narejeno v pripravljalnem obdobju. To je bilo precej dolgo, na srečo pa je bilo začinjeno s precej prijateljskimi preizkušnjami. Igra morda v tem trenutku še ni povsem takšna, kot bi si jo želel izkušen strokovnjak, toda vidno napreduje; predvsem veseli napredek v igri v obrambi. Dekleta sicer pridno in zavzeto vadijo, nekaj težav jim povzročajo le poškodbe, tako da ekipa v Kopru verjetno ne bo popolna. V tem primeru bodo še več priložnosti dobile igralke, ki so bile vzgojene prav Foto: Črtomir Goznik Patricija Korotaj (ZRK Aklimat Ptuj): „Pričakujem zahtevno prvenstvo, v katerem so naše želje povezane z obstankom." na Ptuju in od katerih v prihodnosti v klubu veliko pričakujejo. Tudi samo vzdušje v klubu in okrog njega je po nekaj mesecih dokaj negotovega stanja precej sproščeno in prijetno, kar daje upati, da bodo Ptuj-čanke uspešno nastopale v ligi, kjer bo seveda glavni cilj obstanek. Liga 10 se letos zdi precej močna in še bolj izenačena, popolnega avtsajderja ni. Na vrhu se večjih sprememb ne pričakuje, edini favorit lige za končno slavje je ekipa Krima. Pred uvodnim srečanjem je o pričakovanjih spregovorila kapetanka ŽRK Ptuj Patricija Korotaj: »V Koper odhajamo s ciljem, da tekmo dobimo. Vemo, da bo težko, ker ne bomo kompletne, toda dobro smo trenirale, forma se dviga in mislim, da lahko osvojimo dve točki. Glede na postavo ekipe se zdi, da bo verjetno Koper ena izmed ekip, ki se bo poleg nas, Jadrana in Ljubljane borila za obstanek v ligi. Sicer pa pričakujem zahtevno prvenstvo, v katerem so naše želje povezane z obstankom. V ekipi vlada dobro vzdušje, popravile smo igro v obrambi, naša ekipa je mlada, zato menim, da bodo lahko naši navijači, ki jih pozivam, da nam pomagajo, gledali moderen rokomet.« tp Rokomet • RK Drava Ptuj V novo prvenstvo z mladostno energijo V športu so sestavni del zgodb vzponi in padci, ki so v zadnjih sezonah zaznamovali tudi Rokometni klub Drava. Ta se je po 20 letih vrnil v zelo močno elitno slovensko rokometno tekmovanje. V njem je ostal eno sezono. Po izpadu v 1. B-ligo je prišlo v klubu do določenih sprememb, glavna je bila na trenerskem mestu, na katerem je ekipo prevzel Nikola Bistrovič. Naslednja značilnost po lanski sezoni je tudi precejšen osip igralskega kadra, za katerega so našli zamenjave v mladih perspektivnih rokometaših. Jedro letošnje ekipe bodo sestavljali še precej neizkušeni igralci, med katerimi bo izstopal le Matej Bračič. Soigralcem bo pomagal dozorevati, zato je pred ekipo kar pravšen izziv tekmovanje v zelo izenačeni 1. B-ligi. V uvodu jih čaka ekipa Krškega. „V pripravljalnem obdobju smo naredili večino začrtanih stvari, a nas čaka še ogromno dela, da bomo na želenem nivoju. Ocenil bi, da smo trenutno na približno 60 % želene uigranosti, žal nekaterih taktičnih variant še nismo uspeli izpopolniti. Igralci so še iskali prave občutke in kemijo v igri, v prvih krogih pa bomo morali dejansko 'odrasti' in se popolnoma uigrati na igrišču," je o Na katero mesto na lestvici ciljate? N. Bistrovič: „Veliko bo odvisno od kratkoročne forme: kdo bo uspel nanizati nekaj zaporednih zmag, bo pri vrhu lestvice. Računam, da bi morali v prvih štirih tekmah, glede na soliden žreb, zbrati okrog pet točk, da bi lahko šli nato pogumno naprej v tekmovanje z odprtim pogledom na zgornji del lestvice." Foto: Črtomir Goznik Nikola Bistrovič, trener Drave Ptuj: „Veliko bo odvisno od kratkoročne forme: kdor bo uspel nanizati nekaj zaporednih zmag, bo pri vrhu lestvice." pripravah povedal Bistrovič. V klubu je prišlo do številnih igralskih sprememb, ekipa je mlada. Kaj to pomeni za vas kot trenerja? N. Bistrovič: „Ekipa je v glavnem nova in mlada. Nekaj igralcev je ostalo iz lanske sezone, a to ni pravo jedro lanske ekipe, ki je igrala v 1. A-ligi. V ekipo smo vrnili Filipa Jerenca, ki je nekako otrok Ptuja in tudi v tej sezoni veliko stavimo na njega. Drugače pa je prvoten cilj uprave kluba, da se čim bolj stabiliziramo in pritegnemo nazaj mlade ptujske igralce. 1. B-liga bo zelo izenačena, kar pomeni, da lahko premaga vsak vsakogar in da v ekipi na težkih tekmah potrebuješ kakšnega izkušenega roko-metaša. Večina teh izkušenih igralcev je odšla iz kluba, zato gremo v prvenstvo z mlado generacijo letnikov 1995 do 1998. Gre za generacijo mladih ptujskih rokometašev, ki so se pred leti izkazali na šolskem svetovnem prvenstvu s 5. me- stom. Ti igralci predstavljajo potencial našega kluba, izstopata predvsem Mlač in Osterc, imamo pa še nekaj nadarjenih igralcev. Na vsaki tekmi bomo šli na zmago in to bo pravi izziv za našo mlado ekipo." Kako se boste lotili prve tekme sezone proti Krškemu? N. Bistrovič: „Naša prednost je - o tem prepričujem tudi igralce -, da igramo prvo tekmo zunaj, saj tako ni tistega velikega pritiska zmage. Vemo, da ekipa Krškega že leto dni ni izgubila v domači dvorani, kar pomeni, da nas čaka zares težko delo. Domačini so v tej tekmi favorit, medtem ko mi nimamo česa izgubiti in bomo na vsak način iskali poti do zmage." David Breznik V Šmartno po prvo zmago Že minuli 1. krog v NLB ligi je pokazal, da je pred nami zelo zanimiva sezona, kjer bo borba za uvrstitev v Ligo za prvaka zelo zahtevna. „V uvodnem krogu so bili doseženi kar trije neodločeni rezultati. Koper, Ribnica in Maribor so trije glavni kandidati za uvrstitev med prve štiri ekipe predtekmovanja, za tisto želeno četrto mesto nas je kandidatov precej več. Trimo je sestavil odlično ekipo, Škofja Loka nadaljuje dobro igro tudi v tem prvenstvu. Tu ne smemo pozabiti novomeške Krke in seveda naše zasedbe iz Ormoža. Menim, da bodo Slovan, Šmartno in Dobova letos težko ujeli uvrstitev v Ligo za prvaka, vendar pa bodo prav ti klubi krojili vrh lestvice. Na teh gostovanjih enostavno ne bomo smeli kiksati, če želimo v tem prvenstvu igrati s Celjem in Gorenjem," je uvodni krog pokomentiral kapetan Jeruzalema Bojan Čudič. Tekma proti Ribnici je že arhivirana. „Glede na razplet tekme smo zadovoljni s točko. Z izkušenostjo in mirnostjo smo v dramatični končnici ulovili nasprotnika, čeprav nismo igrali kot znamo. Smo bili v krču, kar je botrovalo številnim tehničnim napakam in zgrešenim strelom iz lepih priložnosti. Na srečo smo odlično opravili nalogo v obrambi, prav obramba bo ključ do uspeha tudi v nadaljevanju sezone," je svoj komentar o tekmi z Ribnico dodal Rok Žuran. Novo bodo Ormožani odigrali že v petek, 15. septembra, ob 19.30 v Šmartnem. „Čaka nas novinec v ligi in polna dvorana. Smo v vlogi favorita, a pred nami je nova težka preizkušnja. Ogledali smo si Šmartno v 1. krogu proti Slovanu: so mlada in neobremenjena ekipa, ki izvrstno teče. V prvih petnajstih minutah jim enostavno ne smemo dovoliti, da se 'razletijo' po igrišču. Še posebej naši mladi igralci bodo morali obdržati mirnost in zbranost tako v napadu kot v obrambi. Smo izkušenejši in kakovostnejši na papirju, zdaj pa bo to treba dokazati še na parketu," je pred gostovanjem v Šmartnem povedal trener Saša Prapotnik. Ekipa bo zaigrala z vsemi razpoložljivimi močmi, razen Tilna Kosija, ki bo zaradi poškodbe miroval do aprila 2018. UK Padalstvo • Svetovni pokal Ptujski padalci iz Avstrije z grenkim priokusom Padalska elita se je po evropskem prvenstvu v Podgorici zbala na peti od šestih tekem za svetovni pokal v skokih na cilj v Thalgau. S pomočjo Red Bulla so avstrijski organizatorji vrhunsko izpeljali tekmovanje, na katerem pa so padalce v zadnji seriji kar precej motili sunki vetra. Na tradicionalno tekmo je bilo prijavljenih 45 ekip, med njimi tudi Aeroklub Ptuj. Ta je tokrat nastopil v postavi Peter Balta, Boris Janžekovič, Matej Kostanjevec, Aleksander Čuš in Marko Veselič. Ptujčani so sijajno začeli, saj so bili v prvih serijah sila natančni in so celo vodili. Pred šesto serijo, ki se je kasneje izkazala za zadnjo, so še zasedali drugo mesto, a v zadnjem skoku niso imeli sreče z vremenom. Potem ko je pet serij minilo v stabilnem sončnem vremenu, so zadnje štiri ekipe v šesti seriji nastopile v mejno regularnih razmerah. V teh so imeli velike težave tudi ptujski padalci, kar je pomenilo, da so po vrhunskih nastopih v tem skočili nekoliko slabše, kar je tudi vplivalo na njihov končni rezultat. Dvema članoma ekipe - Petru Balti in Borisu Janžekoviču - so sodniki zaradi premočnega vetra dodelili še dodaten skok, v katerem sta skočila zelo solidno. Na koncu je Peter Balta zbral štiri kazenske centimetre, Boris Janžekovič 10, Matej Kostanjevec 11, Aleksander Čuš 18 in Marko Veselič, ki je še mladinec, 25 kazenskih centimetrov. Skupno je Aeroklub Ptuj imel 68 kazenskih centimetrov, kar jim je prineslo končno zelo dobro 6. mesto. Peter Balta: „Pred nastopom v Avstriji smo na tihem pričakovali uvrstitev od 7. do 10. mesta. Z osvojenim 6. mestom smo zadovoljni, a po odličnem izhodišču skozi celotno tekmo in po skokih v težkih razmerah v zadnji seriji, smo bili vseeno nekoliko razočarani. Če bi bila tekma v normalnih pogojih izpeljana do konca, bi bili po mojem mnenju čisto pri vrhu. Zaradi tega smo se iz Thalgaua vrnili z rahlo grenkim priokusom.« Zmage se je tokrat veselila ekipa Italije 2, ki je v tridesetih skokih skupno nabrala 37 kazenskih centimetrov, kar je dober rezultat. Še boljše so dosegli tokrat v skokih na cilj s helikopterja nekateri posamezniki. S popolnimi skoki - kar s šestimi ničlami! - je slavil Švicar Georges Toth, zelo dober šesti pa je bil tudi Balta, ki je zbral štiri kazenske centimetre (po serijah 1, 0, 0, 2, 0, 1). Balta je dejal: „S svojimi skoki sem zelo zadovoljen, saj sem jih opravil zares zelo dobro. Štirje kazenski centimetri so zelo dober rezultat, kakor je tudi 6. mesto med 185 padalci.« Člani Aerokluba Ptuj bodo prihodnji vikend sezono najverjetneje zaključili na zadnji letošnji tekmi za svetovni pokal v Locar-nu v Švici. David Breznik petek • 15. septembra 2017 Športr šport mladih Štajerski TEDNIK 13 Atletika • Pokal Slovenije Kikboks • Mladinsko in kadetsko EP v Skopju Iz pavze do zmage Končna postaja za večino najboljših slovenskih atletov v tej poletni sezoni je bila minuli vikend Nova Gorica, kjer je dva dni potekal Atletski pokal Slovenije za člane in članice. Nastopila je tudi Veronika Domjan, ki v zadnjih tednih ne trenira več 'na polno', a je kljub temu suvereno zmagala v metu diska. Članica Atletskega kluba Ptuj je orodje najdlje vrgla 54,66 metra, v preostalih treh veljavnih poskusih pa je dosegla znamke 52,34, 53,08 in 52,54 metra. O letošnji sezoni nasplošno in zadnji tekmi v Novi Gorici je Veronika dejala: „V Novo Gorico sem odpotovala v bistvu že precej dopustniško; tekmovala sem zaradi obveznosti do Atletske zveze Slovenije. Glede na to, da sem že bolj v pavzi, sem z daljavo kar zadovoljna. Sezona je bila dolga, zame tudi zelo uspešna. Sedaj rabim počitek, da se popolnoma spočijem, oktobra pa spet začnemo graditi za novo sezono." V tej sezoni je odlična atletinja dosegla najboljši rezultat na mlajšem članskem evropskem prvenstvu na Poljskem, kjer je v metu diska osvojila tretje mesto. David Breznik Boks • Revija v Celju Zmagi za Kralja in Lovreca Ptujska ekipa na tekmovanju v Celju Boks klub Intercom Celje je v soboto organiziral boksarsko prireditev Pokal Medilip Sankaku. Na sporedu je bilo sedem dvobojev, v dveh sta pod vodstvom Ivana Pučka st. nastopila tudi mlada tekmovalca Boks klub Ring iz Ptuja Alen Kralj in Leon Lovrec, ki sta oba zabeležila zmagi. Lovrec se je pomeril z Galom Šepicom (BK Legionar Šmarje), proti kateremu si je odločilno prednost nabral že v uvodni rundi, v kateri je v vseh pogledih prevladoval, medtem ko je v naslednjih dveh kontroliral situacijo v dvoboju. Bolj izenačen je bil obračun med Kraljem in Gašperjem Podgorškom (BK Legionar Šmarje), ki pa ga je ptujski boksar dobil z malenkost boljšo predstavo. Oba „ringovca" sta si na prireditvi na prostem v Celju nabirala izkušnje in pri tem pokazali dobri boksarski predstavi. David Breznik Bowling • Podjetniška liga Začetek 21. sezone V ponedeljek se je začela 21. sezona podjetniške lige v bo-wlingu. S tremi zaporednimi zmagami v zadnjih sezonah je velik prehodni pokal odšel v trajno last ekipi Dokl gostinstvo, začenja se boj za novo lovoriko, v katero se je podalo 15 ekip. Favorizirane ekipe so odlično začele sezono in vknjižile visoke zmage. To velja tudi za aktualne prvake, ki letos nastopajo pod sponzorstvom podjetja Spirala. Novinki v ligi sta ekipi Had mont in Center poslovanja. Najboljši ekipni rezultat je dosegla prav ekipa Spirala (3073), blizu je bila le še ekipa Gostišče Iršič (2912). Med posamezniki sta blestela Črtomir Goznik (931) in Gregor Miložič (878), ki sta postavila visoke standarde za sezono. REZULTATI i. KROGA: Radio tednik Ptuj - Tames 2:6, SKEI -Restavracija Pan 4:4, Tiskarna Ekart - Center poslovanja 8:0, Gostišče Iršič - Perutnina Ptuj 8:0, Spirala - Saubermacher Slovenija 8:0, Bovling center Ptuj - Had mont 8:0. Srečanje Talum - VGP Drava je bilo prestavljeno, prosta je bila ekipa Elektro Maribor. Najboljši posamezniki i. kroga: 1. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 931, 2. Gregor Miložič (Spirala) 878, 3. Matic Dokl (Spirala) 849, 4. Janko Frešer (Gostišče Iršič) 804, 5. Darko Bezenšek (Gostišče Ir-šič) 770, 6. Gregor Spačal (Saubermacher Slovenija) 747, 7. Damjan Kaučevič (Bowling center Ptuj) 746, 8. Mario Ku-ret (SKEI Ptuj) 725, 9. Robert Šegula (Tames) in Bogdan Ze-lenik (Spirala) oba 698. m Iz Makedonije na Ptuj s tremi medaljami Člani kadetske in mladinske reprezentance Slovenije so sodelovali na evropskem prvenstvu v kikboksu, ki je od 3. do 9. septembra potekalo v Skopju v Makedoniji. Na tekmovanju je pod vodstvom predsednika Kikboks zveze Slovenije Vladimirja Sitarja sodelovalo 32 članic in članov iz 14 klubov iz vse Slovenije, na samem tekmovanju pa je sodelovalo okrog 1600 tekmovalcev iz 37 držav. Iz KBV Ptuj so za reprezentanco Slovenije nastopali Lara Vuzem Vajda, Patrik Šulek in Tilen Repina. Po zmagi Patrika Šuleka v polfinalu med starejšimi kadeti nad 69 kg proti Aidanu Kerru iz Irske je naš tekmovalec v finalu izgubil proti Marku Džinu iz Hrvaške. Patrik je po prvi rundi vodil 4:2, vendar je v drugi popustil in tesno izgubil ter osvojil 2. mesto ter postal podprvak Evrope, kar je še vedno odličen uspeh. Tilen Repina je med mlajšimi kadeti do 47 kg v četrtfinalu premagal Yashua Poyserja iz Velike Britanije, v polfinalu pa še Balinta Nagyja iz Madžarske. V finalu je Tilen po vodstvu v prvi rundi proti Hrvatu Mori-su Trbolinu popustil v drugi in izgubil. A za Tilna, ki je na EP prvič nastopal za reprezentanco Slovenije, je to odličen rezultat. Osvojil je 2. mesto in postal podprvak Evrope. Ptujčani v Skopju 1 Foto: Franc Slodnjak Lara Vuzem Vajda je med starejšimi kadetinjami do 55 kg premagala Margerito Edvard-sen iz Norveške ter Cristhino Galanomati iz Grčije. V polfinalu je izgubila proti kasnejši zmagovalki Molly Cooper iz Velike Britanije, vendar je še vedno lahko zadovoljna z osvojenim 3. mestom in bronasto kolajno. Iz KBV Ormož je za reprezentanco Slovenije nastopal Nejc Korotaj, ki pa je žal izgubil v 1. krogu. Vladimir Sitar (predsednik Kikboks zveze Slovenije in glavni trener KBV Ptuj): „Z letošnjega Evropskega prvenstva v Skopju se slovenska reprezentanca spet enkrat več vrača z odličnimi rezultati, saj je v zelo številčni konkurenci osvojila 16 kolajn. Ponovno je prišla do izraza povezanost naših tekmovalcev, trenerjev, vodstva, sodnikov in drugih članov reprezentance. Prvenstvo je s svojo množičnostjo in kakovostjo potrdilo razvitost kikboksa kot športne panoge. Že letos pričakujemo sprejem kikboksa v družino olimpijskih športov. Za Ptujčane pa lahko z veseljem ugotovim, da smo po dolgih in kakovostnih pripravah odlično nastopali in bi z malo športne sreče lahko osvojili celo dva naslova evropskega prvaka. Vendar sem, kot tudi celotno vodstvo KBV Ptuj, izredno zadovoljen z nastopi vseh naših tekmovalcev.« Franc Slodnjak Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj Hozjan po evropskem še na svetovno prvenstvo V nedeljo so starejši mladinci Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj tekmovali na mednarodni dirki v Judendorfu v Avstriji, na tamkajšnji 2. dirki za GP. Šlo je za precej zahtevno dirko, na kateri so bili prisotni vsi najboljši slovenski in avstrijski kolesarji, obenem pa je šlo za zadnjo tekmo slovenskih in avstrijskih kolesarjev pred letošnjim svetovnim prvenstvom, ki bo v norveškem Bergnu. Od ptujskih kolesarjev se je ob pomoči cele ekipe najbolje odrezal Marko Hozjan z 10. mestom. Po dirki je Matej Marin, trener starejših mladincev v KK PP povedal: »Dirka v Judendorfu je najtežja dirka v Avstriji. Vse smo stavili na Marka, ki je bil v zaključku dirke v pobegu, vendar se mu žal ni izšlo. Deseto mesto je dobra popotnica za prihajajoče svetovno prvenstvo.« Odlična forma Hozjana Marko Hozjan si je z odličnimi predstavami v klubskem dresu in v dresu reprezentance dokončno priboril nastop na letošnjem SP v cestnem Marko Hozjan (KK Perutnina Ptuj) kolesarstvu, ki bo med 18. in 24. septembrom v norveškem Bergnu. Gre za SP v cestnem kolesarstvu za vse kategorije od mladincev navzgor, Ptujčan pa bo nastopil na cestni dirki za mladince, ki bo na sporedu 23. septembra. Na SP bo sicer pod vodstvom selektorja Andreja Cimpriča nastopila peterica slovenskih kolesarjev: Marko Hozjan, Nik Čemažar, Aljaž Omrzel, Aljaž Jarc in Luka Sa-gadin. Pred časom smo pisali, da bo na SP Marko Hozjan verjetno v vlogi rezerve, toda svetovna kolesarska zveza (UCI) Slovencem ni upoštevala nekaj že prej pridobljenih točk, tako da se je naša krovna kolesarska organizacija pritožila. Pritožbi je bilo ugodeno, slovenska kvota se je tako s štirih razširila na pet kolesarjev. Potrditev selektorja, da na Norveško potuje tudi Marko, je zelo razveselila tudi njegovega klubskega trenerja Matej Marina: »Veseli me, da bo Marko nastopil na SP, potem ko je bil že član ekipe na EP na Danskem. V ta nastopa je bilo vloženega veliko truda, bilo je veliko odrekanja. Vse šolske počitnice je Marko preživel na poti s klubom ali pa z reprezentanco Slovenije. Marko je šele prvo leto v tej starostni kategoriji in biti del reprezentance je res velik dosežek. Trasa v Bergnu mu ustreza, seveda pa je zelo težko in nehvaležno v tem trenutku karkoli napovedovati, saj so evropska in svetovna prvenstva zelo specifična. Prav gotovo bo dal Marko vse od sebe, sedaj pa naju še nekaj dni čaka še zadnje piljenje forme pred odhodom na Norveško, kamor odpotuje 19. septembra.« Hana Jeromel 2., Vid Jeromel 4. na Otočcu V soboto je na Otočcu Kolesarko društvo Papež iz Pod-gorja-Gabrja organiziralo državno prvenstvo v vožnji na čas za vse selekcije dečkov in deklic. Na DP so nastopili tudi ptujski kolesarji. Dečki in deklice C in B so morali prevoziti 4,2 km, medtem ko so dečki in deklice A prevozili 8,1 km. Tekmovanja so se najprej lotili najmlajši pa vse do dečkov A - start tekmovalcev se je vrstil z minutnim razmikom. Pri dečkih A je Vid Jeromel dosegel nehvaležno, a še vedno odlično 4. mesto. Andrej Majnik je zasedel 11. mesto in za manj kot sekundo zgrešil deseterico. Pri dečkih B so bili časi tekmovalcev zelo izenačeni. Pri ptujskih fantih se je najbolje odrezal Jan Svenšek, ki je dosegel 8 mesto, Žan Hanžel je bil 11. Med dečki C je Jure Maj-nik na koncu zasedel 7. mesto. V času dirke je pihal precej močan veter, ki je vsaj delno vplival na končne rezultate. tp 14 Štajerski1TEDNIK Šport, rekreacija petek • 15. septembra 2017 Nogomet 40 let ŠD Tržeč Po tem, ko so lani konec avgusta s slavnostnim prerezom traku odprli novo igrišče, so v Tržcu minuli konec tedna spet praznovali. V sklopu 7. praznika KS Tržeč je namreč v soboto, 2. septembra, ŠD Tržeč slavilo častitljivih 40 let obstoja. V ta namen je v Športnem parku ob starem nogometnem igrišču potekala prireditev, najbolj svečan trenutek pa je nastopil ob podelitvi priznanj zaslužnim, ki so s svojimi dejanji poskrbeli, da je lahko ŠD v soboto praznovalo. Žal je samo praznovanje nekoliko skazil obilen dež, vendar so se organizatorji dogodka na slabše vreme odlično pripravili in kljub dežju odlično izpeljali prireditev. Začetki ŠD Tržec sicer segajo v leto 1977, ko je bil NK Tržec ustanovljen v sklopu TVD Partizan Videm. Na začetku društvo svojega igrišča ni imelo, zato je moralo gostovati, do igrišča pa je prišlo že leta 1980. Tržec je nato vidno vlogo v ligah MNZ Ptuj igral vse do leta 1987 (leta 1981 je npr. v finalu pokala MNZ Ptuj na Ptuju z 0:1 klonil proti Pragerskemu). Po letu 1987 je sledila krajša prekinitev v delovanju, nato pa rdeče-bele v tekmovanjih MNZ Ptuj spet najdemo v sezoni 1990/1991. Spet je sledilo nekaj kriznih let, dokler ni bilo leta 1995 ustanovljeno samostojno ŠD Tržec z lastnim statutom, Sedanji predsednik ŠD Tržec Bojan Emeršič, župan Vidma Friderik Bračič in prejšnji predsednik Dušan Serdinšek. žiro računom in organi vodenja. Sledi obdobje, ki ga je ekipa večino časa preživela med 1. in 2. ligo MNZ Ptuj, najuspešnejše obdobje Tržca pa je v zadnjem obdobju, v sezoni 2014/2015 se je članska ekipa namreč uvrstila celo v Superligo. V letošnji sezoni pa moštvo nastopa v 1. razredu MNZ Ptuj. V ŠD Tržec poleg članske ekipe delujejo še štiri mlajše selekcije, kar govo- ri o tem, da je bilo v zadnjem obdobju precej narejenega tudi v delu s podmladkom -trenutno je v društvu aktivnih okrog 60 otrok. Prav tako je še vedno aktivna selekcija veteranov, ki uspešno nastopa v veteranskih ligah MNZ Ptuj. Na predsedniškem mestu ŠD Tržec se je do sedaj zvrstilo za nogometno enajsterico predsednikov, in sicer Jože in Janko Bojan Emeršič, predsednik ŠD Tržec: »V ŠD Tržec smo zadovoljni s prehojeno potjo, na kateri so razumljivo bili tako vzponi kot padci. Trenutno smo s člansko ekipo, ki je nekako vrh piramide dela v društvu, v fazi pomlajevanja, kar je večletni proces. Pozna se nam, da smo ta pomemben dejavnik v klubu zapostavljali, toda na srečo se v zadnjem obdobju z mladimi dobro dela in naša želja je, da bi v nekem doglednem času vsako leto članom priključili nekaj igralcev iz lastnih mladinskih vrst. Sicer pa smo na sami prireditvi podelili okrog 40 priznanj, ki so bila podeljena v več sklopih. Prejeli so jih vsi dosedanji predsedniki, vidni igralci in funkcionarji, obenem pa posamezniki, ki so si to v 40-letni zgodovini ŠD Tržec tudi najbolj zaslužili.« Ptujski športni vikend Več kot 30 športnih prireditev Zavod za šport Ptuj letos že 23. zapored organizira pestro športno dogajanje pod imenom Ptujski športni vikend. Ta bo potekal med četrtkom in nedeljo, 14. in 17. septembrom. Na Mestnem stadionu z okolico se bo zvrstilo več kot 30 športnih predstavitev in aktivnosti, primernih za vse generacije športnih navdušencev - od najmlajših do starejših. Organizatorji v petkovem popoldnevu ob 14. uri v sejni sobi Športne dvorane Mladika pripravljajo okroglo mizo, namenjeno razpravi o novem Zakonu o športu v RS in na splošno o športu na Ptuju. Športno dogajanje se bo v petek začelo s tekmovanjem v footgolfu in tenisu. Osrednji program bo v soboto: ob 9. uri se na Mestnem stadionu začne Šola zdravja, mini rokomet, vadba na veslaških simulatorjih in trampolinih, test hoje na 2 km, predstavitev frizbija, Klinc, Branko Zajšek, Marjan Šibila, Avgust Vaupotič, Danilo Turk, Jože Murko, Dušan Serdinšek, Dani Hliš, Janko Pečnik ter sedanji predsednik Bojan Emeršič. Glavne smernice ŠD Tržec v prihodnje bodo prav gotovo povezane z delom z mladimi (na to so v klubu še posebej ponosni), odkupom zemljišča med obema igriščema, organizacijo prireditev, ki imajo tradicijo (tekma med Emeršiči in Tržcem, polka reprezentanca Slovenije ...), organizacijo turnirjev in memoriala, boljšim povezovanjem vseh selekcij v klubu, nakupom športne opreme, pridobivanjem projektne dokumentacije za izgradnjo novih slačilnic . Vse to govori, da je pred ŠD Tržec še veliko izzivov, ki jih bodo s skupnimi močmi in medsebojno pomočjo lažje prebrodili. tp plezalne stene, veslanja, Ae-rokluba Ptuj, predstavitev Športa invalidov in 3. Odprto prvenstvo Ptuja v ulični košarki. Popoldne se bo dogajanje prevesilo tudi k skupinskim vadbam. Sobota se bo nadaljevala tudi z Mini olimpijado. V soboto bo za najmlajše poskrbljeno s številnimi napihljivimi igrali na prostem, ki vsako leto privabijo številne družine z otroci. V nedeljo bo Ptujski športni vikend zaokrožil dogajanje z Odprtim prvenstvom Ptuja v golfu, ki bo od 9. ure naprej potekalo na Golf igrišču Ptuj. Info: www.sportnivikend.si UR Športni napovednik Nogomet • 1. SNL PARI 9. KROGA: PETEK OB 18.45: Celje - Krško; SOBOTA OB 14.00: Triglav Kranj - Rudar Velenje; OB 16.00: Aluminij -Ankaran; ob 20.20: Olimpija - Domžale; NEDELJA OB 18.00: Gorica - Maribor. 2. SNL PARI 7. KROGA: SOBOTA OB 16.00: Ilirija 1911 - Drava Ptuj, Rogaška - Klcer Radomlje, Nafta 1903 - Fužinar Ravne Systems, Farmtech Veržej - Zarica Kranj, Jadran Dekani - Krka, Roltek Dob - AŠK Bravo; NEDELJA OB 16.00: Brežice Terme Čatež - Mura, Brda - Cherrybox 24 Tabor Sežana. 3. SNL SEVER PATI 5. KROGA: SOBOTA OB 16.30: Tehnotim Pesnica - šam-pion, S.Rojko Dobrovce - Šmarje pri Jelšah, Dravinja - Dravograd Avto Grubelnik, Fosilum Šentjur - Ajdas Lenart, Kety Emmi Bistrica - Zreče, Mons Claudius - Pohorje; NEDELJA OB 10.30: Videm - Korotan Prevalje. SUPERLIGA PARI 4. KROGA, SOBOTA OB 16.00: Cirkulane - Podvinci, Ge-rečja vas - Apače, Pragersko - Markovci; NEDELJA OB 16.00: Središče - Bukovci, Stojnci - Hajdina. 1. LIGA MNZ PTUJ PARI 4. KROGA: SOBOTA OB 16.00: Grajena - Polskava av-toprevozništvo Grobelnik, Rogoznica - Dornava, Boč Poljčane - Podlehnik, Tržec - Skorba; NEDELJA OB 16.00: Ormož - Go-rišnica. 2. LIGA MNZ PTUJ PARI 3. KROGA: SOBOTA OB 16.00: Leskovec - Makole Bar Miha; NEDELJA OB 10.30: Lovrenc - Zavrč; OB 16.00: Slovenja vas - Hajdoše, Majšperk Picerija Špajza - Oplotnica. Ekipa Zg. Polskava je prosta. VETERANSKE LIGE MNZ PTUJ VETERANI 35 ZAHOD 3. KROG: PETEK OB 17.30: Podlehnik - Gorišnica, Borovci -Podvinci, Grajena - Markovci, Tržec - Dornava. VETERANI 35 ZAHOD 3. KROG: PETEK OB 17.30: Spodnja Polskava - Leskovec, Lovrenc - Hajdina. Srečanje Skorba - Gerečja vas je bilo odigrano v četrtek. VETERANI 40 3. KROG: Pohorje Oplotnica - Ormož, Hajdoše - Majšperk, Zg. Polskava - Videm - vse tekme so bile odigrane v četrtek. LIGA U-15 VZHOD 7. KROG: SOBOTA OB 11.00: Gerečja vas Hajdina - Maribor, Drava Ptuj - Miklavž; NEDELJA OB 18.00: Aluminij - Rudar. 2. SML 7. KROG: NEDELJA OB 16.30: Drava Ptuj - Norka GT Jareni-na, Kety Emmi Bistrica - Vipoll Veržej. 2. SKL 7. KROG: NEDELJA OB 14.30: Drava Ptuj - Norka GT Jareni-na, Kety Emmi Bistrica - Vipoll Veržej. Rokomet • NLB liga 2. KROG: Herz Šmartno - Jeruzalem Ormož (PETEK OB 19.30). 1. B SRL (m) 1. KROG: Krško - Drava Ptuj (SOBOTA OB 19.30). 1. A SRL (ž) 1. KROG: ŽURD Koper - Aklimat Ptuj (SOBOTA OB 17.30). Boks • Sparing revija Boks klub Ring Ptuj organizira v soboto od 15. ure naprej pod novimi pokritimi klubskimi prostori na Grajeni javno sparing boksarsko revijo. Organizatorji načrtujejo približno deset dvobojev. JM,DB Planinski kotiček Foto: Črtomir Goznik Aktivnosti Ptujskega športnega vikenda so predstavili predsednik Športne zveze Ptuj Franjo Rozman, direktor Zavoda za šport Sandi Mertelj in predsednik sveta Zavoda za šport Stanko Glažar. Izlet na Boč in Sladko goro Nedelja, 24. september 2017 Ptujski planinci tokrat vabimo na jesenski sprehod v deželo med Bočem in Kozjanskim. Podali se bomo v slikovito pokrajino, ki jo prepredajo zanimive planinske in pohodni-ške poti. Udeleženci izleta se zberemo v nedeljo, 24. septembra 2017, ob 6.30 na železniški postaji Ptuj, od koder se bomo popeljali do Poljčan. Pot nas bo vodila do planinskega doma na Boču, kjer si bomo vzeli čas za počitek. Pot bomo nadaljevali čez Galke v Lov- nik, kjer se bomo ustavili na Turistični kmetiji Zorin. Možno bo poskusiti domače dobrote, nekatere je možno kupiti za domov. Po Marijini poti se bomo nato podali do Sladke Gore, kjer stoji znamenita Marijina cerkev s freskami Franca Jelovška. Po ogledu cerkve bomo sestopili v Dolgo Goro in se z vlakom vrnili nazaj na Ptuj. Opremite se planinsko za lažje poti (planinski čevlji, pokrivalo, nahrbtnik) in vremenu primerno. Hrana iz nahrbtnika, v planinskem domu in na turistični kmetiji. Strošek izleta znaša 7 EUR. Prijave z vplačili sprejemamo do torka, 19. septembra 2017, v pisarni PD Ptuj, Dravska ulica 18, Ptuj. Vodil bo Uroš Vidovič s sovodniki. petek • 15. septembra 2017 Šport Štajerski 15 Košarka • EP 2017 Dragic: »Dončič je še otrok, gleda risanke in Prijatelje« Slovenska košarkarska reprezentanca se je s torkovo zmago proti Latviji uvrstila v zaključne boje letošnjega evropskega prvenstva v Turčiji, kjer bodo štiri reprezentance odločale o dobitnikih medalj. V prvem polfinalu se je Slovenija v četrtek zvečer (po sklepu redakcije) pomerila s Španci, drugi polfinalni par je Srbija -Rusija (v petek zvečer). Za košarkarske romantike Slovenija in Latvija sta v če-trtfinalu odigrali pravo lepotico prvenstva, nekateri tuji komentatorji pišejo celo o najboljši reprezentančni tekmi zadnjih let v Evropi. Tekma za košarkarske romantike je postregla z izjemno predstavo obeh reprezentanc v napadu, za zmago je bilo treba preseči mejo 100 doseženih točk, kar je Sloveniji uspelo sploh prvič na evropskih prvenstvih. Nekatere točke so bile naravnost fantastične: zabijanje Gašperja Vidmarja preko obrambnega igralca Latvije, »polaganje« iz prodora Gorana Dragiča s treh metrov v odločilnih trenutkih tekme, predvsem pa trojka (lahko bi ji rekli tudi četvorka) Luke Dončiča ob izteku napada »s parkirišča« ... Slovenija je za zmago potrebovala najmanj pet super razpoloženih igralcev in jih je tudi imela: Dragič je kapetan-sko vodil ekipo, Dončič je kljub mladosti tudi v najtežjih trenutkih ostal zbran in natančen, Vidmar je odigral najboljšo tekmo prvenstva, Prepelič je zadel vseh 12 prostih metov, Randolph pa je z vso energijo in borbenostjo pokazal, da se res s srcem bori za Slovenijo . Tudi njegov boj s Kristapsom Porzingisom ob koncu srečanja govori o tem . A Goran Dragic in soigralci se zavedajo, da medalje še nimajo obešene okrog vratu. V en glas poudarjajo, da se zdaj njihova pot do medalje šele začenja. Na novinarsko konferenco po tekmi sta prišla Goran Dragic in selektor Igor Kokoškov. Slednji je v uvodu povedal, da je zelo vesel zmage, da ga čez dva dni čaka ena najboljših ekip na prvenstvu, nato pa sta oba odgovarjala na vprašanja o Luki Dončiču. Povsem logično, saj 18-letni Ljubljančan iz tekme v tekmo bolj navdušuje košarkarski svet in potrjuje izjemno nadarjenost. S 27 točkami proti Latviji je postavil rekord na evropskih prvenstvih med osemnajstle-tniki - Arvidas Sabonis jih je pri 19 letih dal 28 (1983), Dražen Petrovič pa je imel na EP 1983 pri enaki starosti kot Dončič povprečje 13,4 točke, medtem ko jih ima Dončič zdaj 15,7 (7,7 skoka, 3,1 podaje). Pravi diamant Prvi je bil na vrsti kapetan: »Luka je po mojem mnenju najboljši evropski igralec med osemnajstim in petindvajsetim letom. Vsako tekmo igra z neverjetno mirnostjo in preudarnostjo. Žoga je pod njegovim vodstvom vedno pod nadzorom. O njem vem veliko, saj si z njim delim sobo. Ne pozabite, da je še otrok; rad gleda risanke in serijo Prijatelji. Vsi v Sloveniji smo navdušeni, da ga imamo.« Soigralca pri Real Madridu in v slovenski reprezentanci: Anthony Randolpk in Luka Dončič. Nato je spregovoril še Igor Kokoškov: »Neverjeten talent je, pravi diamant in vesel sem, da ga imam. Ko smo ga povabili v reprezentanco, smo mu povedali, da bo imel vlogo, kakršne še ni imel v karieri. On raste z reprezentanco in reprezentanca z njim. To prvenstvo je del njegovega razvoja. Še naprej mora delati kot doslej in ostati isti. Le nebo je njegova meja.« Slovenija se je v polfinalu merila s Španijo, ki je na zadnjih devetih evropskih prvenstvih osvojila osem medalj, od tega tri zlate, zadnjo v Franciji 2015. Če so Slovenci v četrtek zvečer ugnali Španijo, jih čaka nedeljski finale ob 20.30, sicer tekma za 3. mesto v nedeljo ob 16.00. JM, sta EP, četrtfinale: Slovenija - Latvija 103:97 (34:23,51:55,76:66) Nemčija - Španija 72:84 (19:16,33:34,53:65) Grčija - Rusija 69:74 (24:17, 3731,53:51) Italija - Srbija 67:83 (17:18, 33:44,48:59) Para polfinala: Španija - Slovenija (v četrtek) Rusija - Srbija (v petek ob 20.30) Tekma za 3. mesto: v nedeljo ob 16.00 Finale: v nedeljo ob 20.30 Vilfan: »To je najboljša Slovenija« Legenda slovenske košarke, 60-letni Peter Vilfan, je po tekmi z Latvijo o superlativih govoril o naši izbrani vrsti: »To je najboljša reprezentanca, ki jo je imela Slovenija. Po imenih sicer ne, saj smo imeli nekoč v ekipi tudi po pet igralcev iz lige NBA in najboljših evropskih klubov, po tem, kako igra in funkcionira, pa brez dvoma. Goran je v zrelih letih in na svojem zadnjem evropskem prvenstvu želi pokazati, da je vrhunski igralec, pravi vodja. Dela to, česar prej ni. Šali se, pogovarja z novinarji, trenira in igra kot 'norc', pa še soigralcem pomaga in jih vodi. Luka Dončič, ki je fenomen in za katerega mi zmanjkuje pridevnikov, ima to srečo, da ima ob sebi takega Dragiča, ki mu dovoli biti najboljši. Nato je tu še Klemen Prepelič, ki je v zadnjih letih dozorel in postal pravi ostrostrelec. Imamo Gašperja Vidmarja, ki igra najboljšo košarko v karieri, pozabiti pa ne smemo na Anthonyja Randolpha, ki je tej reprezentanci dal novo dimenzijo. On je zvezdnik Real Madrida, ki je prišel v slovensko reprezentanco in se ji popolnoma podredil. Pa da na pozabimo, imamo še Blažiča, Čančarja, ki bosta tudi slej ko prej eksplodirala.« Strelstvo • 27. Državno prvenstvo 50 m Vernikova državna prvakinja, Venta in Kuharičeva podprvaka Minuli konec tedna je v organizaciji SD Svečina na strelišču strelskega centra Gaj pri Pra-gerskem potekalo 27. Državno prvenstvo v streljanju z malo-kalibrskim orožjem s puško in pištolo na 50 m. V zaključku letošnje sezone domačih tekmovanj so se novih velikih uspehov veselili spodnjepodravski strelci, ki so osvojili sedem posamičnih odličij. Venta tretjič zapored drugi V kvalifikacijah s pištolo je bil s 549 krogi (88, 89, 93, 96, 90, 93) znova najboljši ormoški državni rekorder - Kevin Venta, ki mu je s 545 krogi sledil reprezentančni kolega Blaž Kun-šek. Z dobrim streljanjem so si nastope v finalu zagotovili še Juršinčana Ludvik Pšajd (531) in Simon Simonič (529) ter miklavška strelca Boštjan Si-monič (529) in Aleksander Ci-glarič (526). Uvrstitev v finale pa je za las spodletela Ormoža-noma Emeriku Hodžicu (526) in Nenadu Vignjevicu (523) ter mlademu Ptujčanu Sašu Stoja-ku (524). V finalu so z nekaj napakami tekmovanje na 7., 6. in 5. mestu končali Ciglarič, Pšajd in Boštjan Simonič, brez odličja pa je ostal tudi izkušeni Peter Tkalec iz Rečice pri Laškem. Po sedmih letih začasne športne upokojitve je veliko presenečenje in povratek na strelišče pripravil včasih najboljši pištol-ski strelec v Sloveniji Juršin-čan Simon Simonič - osvojil je bronasto odličje! Aktualni sevniški državni prvak Kunšek je ubranil lansko lovoriko državnega prvaka in v zaključku tekme znova ugnal Kevina Vento za svoj tretji naslov v tej disciplini. Na drugi strani se je Venta moral vnovič sprijazniti s tretjim zaporednim srebrnim odličjem. Kovinar Ormož nepremagljiv V ekipni razvrstitvi so Ormo-žani Kovinarja ubranili lansko lovoriko najboljše ekipe v državi in bili suvereno boljši od svojih konkurentov. Ligaškemu naslovu prvakov v tej sezoni Foto: SD Svečina Pištola 50 m: zmagovalec Sevničan Blaž Kunšek, 2. Ormožan Kevin Venta in 3. Juršinčan Simon Simonič. pa so Ormožani dodali še oba ekipna naslova državnih prvakov in tako ponovili neverjetni uspeh lanske rekordne sezone! S krogom prednosti pred Grosupeljčani so bronasto odličje osvojili miklavški strelci Jožeta Kerenčiča, zelo blizu odličja pa so bili tudi Juršinčani na 5. mestu. Vernikova najboljša leže, Kuharičeva dvakrat druga Mlada in talentirana ormoška strelka Urška Kuharič se je tokrat veselila dveh naslovov državne podprvakinje, svoj lanski naslov najboljše v državi v ležečem položaju pa je predala svoji klubski kolegici in specialistki za streljanje v ležečem položaju Petri Vernik. Ta je v težkih vetrovnih razmerah s 611,6 kroga slavila svoj drugi naslov državne članske prvakinje (prvič 2015). V moški konkurenci v ležečem položaju si je finale pristreljal tudi Or-možan Kovinarja Tadej Horvat (604,1) in osvojil končno 7. mesto ter se uvrstil tik za najboljšega strelca v kvalifikacijah, Rajmonda Debevca (616,4), ki v finalu ni imel svojega dne in je osvojil 6. mesto. Drugič zapored pa se je naslova državnega prvaka veselil Jernej Žižek, tokrat tudi z novim finalnim državnim rekordom (245,0). Drugi dan tekmovanja sta naslova državnega prvaka s puško v trojnem položaju osvojila Klavdija Jerovšek (577) in Rajmond Debevec (1169), tik za najboljšo si je sre- brno odličje priborila Kuhariče-va (573), Vernikova pa je s 556 krogi osvojila 5. mesto. Ivo Cicmanovič Zimet do dveh medalj Med kadeti s puško je še sedmo odličje na državnih prvenstvih osvojil kidričevski strelec Ivo Cicmanovič Zimet, ki je bil boljši v trojnem položaju in z izboljšanjem aktualnega državnega rekorda (545 - za dva kroga) osvojil srebro. Rezultati: člani pištola 50 m: 1. Blaž Kunšek, MSE 545 + 226,5 - DR 2. Kevin Venta, KOR 549 + 219,9 3. Simon Simonič, JUR 529 + 201,6 4. Peter Tkalec, DPR 540 + 180,1 5. Boštjan Simonič, JKM 529 + 161,1 6. Ludvik Pšajd, JUR 531 + 143,2 7. Aleksander Ciglarič, JKM 526 + 125,3 8. Rok Ivanc, GRO 526 + 107,9 9. Emerik Hodžic, KOR 526 11. Sašo Stojak, PTU 524 12. Nenad Vignjevic, KOR 523 14. Miran Miholič, JKM 521 16. Simon Simonič, JKM 511 Ekipno člani pištola: 1. SD Kovinar Ormož 1598 2. SD Dušana Poženela Rečica 1573 3. SD Jožeta Kerenčiča Miklavž 1561 4. SD Grosuplje 1560 5. SD Juršinci 1548 6. SD Kidričevo 1404 Mladinci pištola: 1. David Rožman, BRE 537 2. Jože Čeper, VVB 533 3. Rok Ruparčič, MKR 496 5. Žan Bogša, JKM 477 Članice trojni položaj: 1. Klavdija Jerovšek, GRO 577 2. Urška Kuharič, KOR 573 3. Lia Lazar, IXP 570 Zmago je slavil Rušan Patrik Jakopiček z odličnim in rekordnim dosežkom 555 krogov. V ležečem položaju je Kidričan osvoji bron, še tretji zaporedni naslov prvaka v letošnji sezoni pa je slavil odlični Rušan. Med najmlajšimi strelci - pionirji -se je naslova državne prvakinje v trojnem položaju razveselila Ljutomerčanka Brina Stajnko in s prednostjo šestih krogov ugnala Grosupeljčanki Slako-vo in Katarinčičevo na 2. in 3. mestu. Simeon Gonc 5. Petra Vernik, KOR 556 8. Nuša Špindler, MLJ 534 9. Nuša Žnidarič, KOR 528 Članice leže: 1. Petra Vernik, KOR 611,6 2. Urška Kuharič, KOR 609,5 3. Renata Oražem, GRO 605,2 6. Vesna Mele, TSO 593,6 7. Barbara Muhič, TSO 590,3 8. Nuša Žnidarič, KOR 585,2 10. Marta R. Tetičkovič, TSO 518,6 Člani trojni položaj: 1. Rajmond Debevec, OLI 1169 2. Robert Markoja, ŠKT 1167 3. Dušan Ziško, KFT 1136 4. Žan Kelenc, ČRE 1127 5. Tadej Horvat, KOR 1051 6. Stiven Vočanec, KOR DNF Ekipno člani leže: 1. SD Štefana Kovača Turnišče 1811,2 2. SD Olimpija 1810,0 3. SD Kovinar Ormož 1792,5 6. SD Tovarne sladkorja Ormož 1736,8 Kadeti leže: 1. Patrik Jakopiček, 1PB 605,0 2. Krištof Medja, PDD 594,3 3. Ivo Cicmanovič Zimet, KID 592,4 Kadeti trojni položaj: 1. Patrik Jakopiček, 1PB 555 - DR 2. Ivo Cicmanovič Zimet, KID 545 3. Krištof Medja, PDD 530 16 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 15. septembra 2017 Majšperk • Osrednja prireditev ob 21. občinskem prazniku Moč je v slogi in skupnem delu Praznovanje 21. majšperškega občinskega praznika so minulo soboto v večnamenski športni dvorani Osnovne šole Majšperk sklenili z osrednjo prireditvijo s kulturnim programom in podelitvijo občinskih priznanj. Županja Majšperka Darinka Fa-kin je v slavnostnem nagovoru, svojem petnajstem po vrsti, spomnila na pretekle dosežke občine in opozorila na pomen medsebojnega zaupanja: »Hvala vsem, ki razumete, da sta v slogi in skupnem delu naša moč in priložnost za napredek.« Pojasnila je, da je za podeželje denarja vse manj: »Očitno smo bili v preteklosti preveč aktivni in nekomu to ni prav. Ampak tega, kar imamo in kar smo ustvarili, nam nihče ne more vzeti.« Županja in podžupan Cvetko Pepelnik sta najzaslužnejšim podelila občinska priznanja. Najvišje od njih, naziv častne občanke, je za strokovno delo na področju izobraževanja in humanitarno delo prejela dr. Danica Purg. Ta se je za izkazano čast zahvalila: »Zelo sem počaščena - tudi zato, ker sem kot častna občanka v dobri družbi s Stojanom Kerblerjem.« Ob tej Foto: Foto Brbre Letošnji nagrajenci Občine Majšperk z županjo Darinko Fakin in podžupanom Cvetkom Pepelnikom priložnosti so tudi Kerblerju podelili repliko kipa Haložanka Francija Černelča. Slovenija • Kmetijam izplačana pomoč zaradi mlečne krize Povprečno plačilo dobrih 822 evrov Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja je v sredo 2742 slovenskim kmetijam izplačala enkratno pomoč zaradi mlečne krize v letu 2016. Povprečno izplačilo je znašalo 824,22 evra, je povedal minister za kmetijstvo Dejan Židan. Vlada je decembra lani izdala uredbo o zagotavljanju izjemne izravnalne pomoči proizvajalcem mleka. V njej je navedla, da bo pomoč nediskriminatorno dodeljena vsem proizvajalcem mleka, ki bodo v prvih treh mesecih leta 2017 oddali prvim kupcem mleka enako ali nižjo količino mleka kot v enakem obdobju lanskega leta. Za ukrep je skupno namenjenih 2,3 milijona evrov. Pomoč bo namenjena upravičencem v sektorju mleka in mlečnih proizvodov, od omenjenih 2,3 milijona evrov pa EU prispeva polovico sredstev. Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja je proizvajalcem mleka, ki so izpolnjevali pogoje, posredovala predti-skan obrazec s podatki o njegovi oddaji mleka. Proizvajalci mleka so morali nato podpisan obrazec vrniti na agencijo. Pomoč sodi v okvir svežnja dodatnih podpornih ukrepov za bla-žitev krize v mlečnem sektorju, ki ga je Evropska komisija predstavila julija lani in naj bi pomagal pri zmanjšanju presežne proizvodnje ter stabilizaciji cen na trgu. Vreden je 500 milijonov evrov. (Sta) Občinsko priznanje je za humanitarno delo in prispevek k razvoju lokalne skupnosti prejel Milan Klajnšek, za kreativno vlogo na področju razvoja gasilstva, prosto-voljstva in društvenega življenja nasploh pa Danilo Hertiš. Posebno županjino priznanje je za prispevek k raziskovanju zgodovine in ljudskega izročila domačega kraja in širšega štajerskega območja prejela Tatjana Železnik. Županjina priznanja so za zlato maturo preje- le Katarina Gajšek, Vanesa Marčič in Barbara Svenšek, za uspešno delo na področju glasbe osnovno-šolka in flavtistka Maša Majcen, za uspešno delo na področju športa pa igralec pikada Tomislav Černen-šek. Slovesnosti so prisostvovali tudi številni predstavniki sosednjih in okoliških občin, v njihovem imenu je Občini Majšperk čestitala županja občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah Darja Vudler. Danica Purg postala častna občanka Majšperka Dr. Danica Purg se je rodila v majšperški občini in obiskovala osnovno šolo na Ptujski Gori. Pot jo je vodila v svet, a na svoje korenine kljub pomembnim dosežkom na področju mednarodnega poslovnega izobraževanja ni nikoli pozabila. Njeno strokovno delo zajema problematiko voditeljstva, stilov vodenja in osebnega razvoja menedžerjev s posebnim poudarkom na razvoju voditeljev s pomočjo inspiracije, izhajajoče iz umetnosti in drugih področij ustvarjanja, aktivna pa je tudi na humanitarnem področju. Purgova je direktorica in dekanja IECD poslovne šole Bled, predsednica Mednarodnega združenja za razvoj menedžmenta, direktorica Evropskega centra za voditeljstvo, predsednica Slovenskega društva Združenih narodov za trajnostni razvoj, članica Evropskega kulturnega parlamenta, Mednarodne akademije za mene-džment in številnih svetovalnih odborov ter častna doktorica na več univerzah. Njena bibliografija šteje več kot 690 enot, naziv častne občanke pa je pika na i številnim že prejetim priznanjem in nagradam. V bogatem kulturnem programu, posvečenem pomenu vseživljenj-skega učenja, so nastopili Pihalni orkester Talum Kidričevo, moški pevski zbor Delavsko-prosvetnega društva Svoboda Ptuj, otroci iz vrtca in prvega razreda majšperške osnovne šole, društvo Smo teater, folklorna skupina iz Stoperc, Ume- tniško društvo Ustvarjalec, članici Kulturno-prosvetnega društva Stoperce in Kulturno-umetniškega društva (KUD) Majšperk in Tambu-raški orkester KUD Majšperk pod vodstvom Draga Kleina. Sceno je izdelal Gregor Samastur, prireditev je vodila Barbara Rodošek. Eva Milosic m -i*.-» ,:•• Foto: Arhiv ST Ptuj • Praznik četrtne skupnosti Breg-Turnišče Kuhali so tudi obaro Zraven tega, da v začetku avgusta svoj praznik obeležuje Mestna občina Ptuj, se zadnja leta v tem mesecu praznovanja odvijajo tudi v nekaterih četrtnih skupnostih ptujske občine. Sredi avgusta je bil izpeljan drugi praznik ČS Breg-Turnišče. Kljub muhastemu vremenu so ga proslavili v precej velikem številu. S pomočjo sponzorjev in donatorjev so pripravili pestro dvodnevno prireditev. Tako kot lani so se tudi letos preizkušali v kuhanju obare, se družili ob igrah, prisluhnili nastopom ljudskih pevcev DU Turnišče, meša- nega pevskega zbora DU Ivana Rudolfa Breg, si ogledali nastop folklorne skupine, predstavitev društev, podelili pa so tudi priznanja in zahvale. Z dežniki v rokah so se podali tudi na pohod po četrtni skupnosti, številni pa so to priložnost izkoristili še za ogled turniškega posestva. Dženana Kmetec Foto: arhiv organizatorjev Vreme je nekoliko oklestilo udeležbo na pohodu po ČS Breg-Turnišče. Prlekija • Bučarija na Stari Cesti Najtežja buča tehtala 115 kilogramov Turistično društvo Stara Cesta je pripravilo že 12. Bučarijo. Na domačiji Stajnkovih v Me-kotnjaku so bili na ogled številni zanimivi bučni aranžmaji, v prostorih gostinskega obrata pa bogata kulinarična razstava bučnih speci-alitet. Razglasili so tudi rezultate natečaja za najtežjo bučo, na katerem so lahko sodelovali le člani društva oziroma krajani KS Stara Cesta. Tokrat se je tekmovanju pridružil še turistični podmladek. Pri slednjih je najtežjo bučo (115 kg) pridelal Matic Kozar, za njim sta se uvrstila Aney Geržin (62 kg) in Neli Balažek (18 kg). Med odraslimi je najtežjo bučo (125 kg) predstavil Ivan Gau-be in zanesljivo osvojil prvo mesto, saj sta precej zaostali Sonja Grego-rinčič in Danica Lašič s 95-kg in 30kg bučo. NŠ Foto: NS petek • 15. septembra 2017 Ljudje in dogodki Štajerski 17 Ljubečna • Zlata harmonika 2017 Absolutna zmagovalka - 14-letna Tjaša Lesjak Državno tekmovanje v igranju na diatonično harmoniko Zlata harmonika Ljubečne je najstarejše tovrstno slovensko tekmovanje. Letošnje je bilo že 37. po vrsti, finale je potekal 27. avgusta. V petih kategorijah se je pomerilo 42 tekmovalcev, ki so se pred tem najbolj izkazali na izbirnih tekmovanjih in v polfinalu. Skupaj jih je bilo letos že čez 200. Letošnja absolutna zmagovalka Zlate harmonike Ljubečne 2017 je po oceni 4-članske strokovne komisije postala 14-letna Tjaša Lesjak, učenka Glasbene šole Goličnik, katere učitelj je Robert Goličnik. Robert je zelo ponosen, da je to, kar je njemu uspelo pred 21 leti, zdaj uspelo še njegovi učenki. Po njegovih stopinjah gre tudi mlajši sin Ambrož Goličnik, ki je prejel bronasto plaketo. Uspeh Glasbene šole Roberta Goličnika pa so dopolnili še Gašper Repas, ki je prav tako prejel bronasto plaketo, Urh Štifter in Adam Brunet sta prejela srebrni plaketi, zlato pa je osvojil Žiga Hriberšek. Tjaša Lesjak je bila po zmagi presrečna, v 37-letni zgodovini tega tekmovanja je drugo dekle, ki ji je to uspelo. Obiskuje Srednjo zdravstveno šolo v Slovenj Gradcu, saj jo delo z ljudmi zelo veseli. V prostem času pa najraje igra na diatonično harmoniko, ki se jo je začela učiti pred šestimi leti. V glasbi zelo uživa. Nekoč si želi imeti svoj ansambel, prav tako pa posneti svojo skladbo, kar ji je kot darilo ob letošnji zmagi poklonil njen mentor in učitelj Robert Goličnik. Foto: Črtomir Goznik Primož Kelenc (dvakratni absolutni zmagovalec Zlate harmonike Ljubečne): „Ponosen sem na svoje tri učence, finaliste Zlate harmonike Ljubečne 2017: Uroša Bera, Roka Gojkoška in Leona Tašnerja." Foto: zasebni arhiv Tjaša Lesjak, absolutna zmagovalka Zlate harmonike Ljubečne 2017 s svojim učiteljem Robertom Goličnikom. Uroš iz Žetal bronast, Rok s Pobrežja in Leon iz Apač srebrna Eno od sedmih predtekmovanj za Ljubečno 2017 je novembra lani v sklopu praznika občine Hajdina potekalo tudi na Hajdini. To je bila 17. Štajerska frajtonarica, ki je lani prvič potekala kot izbirno tekmovanje za najstarejše državno tekmovanje v igranju na diatonično harmoniko. Na njej so nastopili mladi nadarjeni harmonikarji iz vseh koncev Slovenije, polfinalno vstopnico pa si je priborilo sedem mladih tekmovalcev. Na prvi Štajerski frajtonarici leta 2000 je zmagal Primož Kelenc, ki danes uspešno prenaša svoje znanje na novi rod harmonikarjev. Trije njegovi učenci so se odlično odrezali tudi v letošnjem finalu Ljubečne: Uroš Ber (Kočice, Žetale) je v prvi tekmovalni kategoriji osvojil bronasto plaketo, v drugi tekmovalni v Štajerski TEDNIK www.tednik.si Stajerskrtednik Stajerskrtednik kategoriji pa sta Rok Cojkošek s Pobrežja in Leon Tašner iz Apač osvojila srebrni plaketi. „Zlata harmonika Ljubečne je eno najstarejših tekmovanj v Sloveniji in dober kazalnik kakovosti igranja na frajtonarico. Osebno sicer nisem pristaš tekmovanj, vseeno pa so dober kazalnik, da si na dobri poti med muzikanti," je povedal Primož Kelenc, ki se že veseli letošnje, 18. Štajerske fraj-tonarice. Vsi dobri harmonikarji in učitelji harmonike v Sloveniji so se v preteklosti izkazali na Zlati harmoniki Ljubečne, tudi zato je to najstarejše državno tekmovanje v igranju na diatonično harmoniko tako prestižno tekmovanje, na katerem se želi dokazati toliko mladih harmonikarjev. MG Ljutomer • Panorganic širi pridelavo V pričakovanju novih projektov in dodatnih zaposlitev Prleško kmetijsko-gospodarsko podjetje Panorganic iz Ljutomera v letošnjem letu širi svojo pridelavo tako v Sloveniji kot tudi v tujini in hkrati kuje nove načrte za prihodnost. Nasade ekoloških borovnic so letos povečali za štiri hektarje, ljutomerski rastlinjak, kjer že pridelujejo papriko in paradižnik, se je razširil za hektar, kmalu pa bodo na voljo še motovilec, rukola in špinača. Gradnjo končujejo tudi pri severnih sosedih - slednji bodo s prihodnjim mesecem lahko kupovali solato in zelišča ŽIVA iz hektarskega rastlinja- ka v obmejnem Cmureku. Podjetje se je okrepilo tudi z novo pakirno linijo, ob sedanjih triindvajsetih zaposlenih pa se obeta še kakšno novo delovno mesto... Panorganic zadnja leta postaja vedno pomembnejši pridelovalec sadja in zelenjave v Sloveniji, saj lahko v njihovem asortimentu najdemo okrog 30 različnih pridelkov in poliz- M: - m ; /v . \ delkov, ki jih prideluje na več kot 50 hektarjev pridelovalnih površin na prostem in v rastlinjaku v Ljutomeru ter bližnji okolici. V letošnjem letu so močno okrepili svojo pridelavo, saj so povečali nasade ekoloških borovnic na skupnih 10 hektarjev in k ljutomerskemu rastlinjaku, v katerem skozi celo leto rastejo brezpes-ticidna solata in zelišča, dodali še en rastlinjak, kjer že uspevata paprika in paradižnik. Pričakuje se še celoletna ponudba motovilca, rukole in špinače, s čimer bodo postali največji slovenski pridelovalec tovrstne zelenjave, sadja in vrtnin. Podjetje Panorganic trenutno prodaja okoli 30 različnih pridelkov in izdelkov, letošnje novosti so predvsem paradižnik in paprika ter rezana zelišča, ki postajajo vse bolj priljubljena in cenjena doma in v tujini. Pridelava zelišč se je letos izjemno povečala, prleška firma pa je postala ena od največjih pridelovalcev peteršilja v Sloveniji. »Naša vizija je širitev pridelave in prodor v evropske države, saj se želimo uvrstiti med najpomembnejše pridelovalcev sadja in zelenjave,« pravi Niko Miholič, vodja prodaje Panorganica. NŠ Vurberk • Srečanje generacije 1957 Obujanje spominov na šolske dni Kar pogosto smo priča raznim obletnicam, od osnovnošolskih valet pa do matur, da pa bi se srečali ob obletnici vstopa v šolo, pa redko, če sploh kje. In zakaj srečanje ob vstopu in ne ob zaključku šole? Ker jim ni bilo dano, da bi skupaj končali osnovnošolsko izobraževanje v »stari dami«, kot pravijo šolski zgradbi na Vurber-ku. Osmi razred je bil namreč leta 1962 ukinjen in je ta generacija šolanje nadaljevala v Ptuju in Dvorjanah. Na sobotnem srečanju se je zbralo 21 nekdanjih učenk in učencev. V prvi razred leta 1957 jih je vstopilo 31, vse do sedmega razreda pa jih je bilo kar 58. Tokratno srečanje so začeli v vurberški župnijski cerkvi, o brezskrbnih in prijetnih šolskih dnevih in o najrazličnejših ušpičenih vragolijah pa so pozno v noč obujali spomine v bližnjem gostišču Grajska klet. Ob pozdravu organizatorja srečanja in kratkem »sprehodu« v začetek drgnjenja vurberških šolski klopi se je kar mnogim orosilo oko, bili pa so vsi enotni, da se čez pet let spet srečajo. Letošnje srečanje je sicer bilo že četrto, pa kljub temu se nekateri niso videli več desetletij, saj so jih življenjske poti popeljale v različne kraje po Slovenije in tudi v tujino. Ob stisku roke in spoznavanju kdo je kdo, je bilo še kako ganljivo, marsikatera guba na obrazu je razkrila mnogo več kot pa mnogo besed. Ena od udeležencev je na srečanje prišla iz Brkinov, Vremskega Britofa, druga iz Radomelj, sošolcu, ki živi v Nemčiji, pa tudi tisoč kilometrov ni bila ovira, da se dogodka ne bi udeležil. Janez Toplak Po šestdesetih letih spet skupaj Foto: JT Foto: NS 18 Štajerski Nasveti petek • 15. septembra 2017 Zdravstveni nasveti Starost in staranje: Starostne spremembe telesa (8) Organizem starejše osebe kaže vrsto značilnosti, ki jih je treba poznati, da bi v zaradi njihovih specifičnosti prepoznali sposobnosti in reakcije starejšega organizma. Foto: Črtomir Goznik Delovna sposobnost starejših delavcev Splošno je razširjeno mnenje, da delovna sposobnost v poznih srednjih letih popušča. Res je, da se veliko delavcev predčasno upokoji, a je to predvsem zaradi neustreznih delovnih razmer, bolezni kot posledico nezdravega načina življenja, doseženega standarda, ko se jim ni treba več pehati v službi in podobnega, le manj pa zato, ker jim je zaradi normalnih procesov staranja opešala delovna sposobnost. Dejavniki tveganja za samomor so predhodni poskusi samomora, življenjske izgube in okoliščine posameznika, zloraba alkohola in drugih psihoak-tivnih snovi. Približno polovica posameznikov, ki naredijo samomor, so si pred tem že poskušali vzeti življenje. Večje tveganje za samomor je pri tistih, ki so v preteklosti poskusili storiti samomor in pri tem utrpeli resne zdravstvene posledice. Tveganje za samomor se lahko poveča ob različnih izgubah Spomnil bom na nekaj pomembnih stvari. Lastniki kužkov, ki so imeli svoje kosmatince zraven na morju, ne smejo pozabiti na zdravila zoper srčno glisto (di-rofilario), s katero lahko komar okuži našega psa, ko z njim uživamo na morju. Zdravilo v obliki tablete, ki jo pes zaužije, je treba ponuditi psu v roku štirih tednov po vrnitvi z morja. Zelo enostavno in učinkovito, le spomniti se je treba. Na tak način zanesljivo preprečimo razvoj bolezni, saj zdravilo uniči potencialno vnesene ličinke v podkožje. Če pa tega ne storimo in je naš kuža imel smolo, da ga je pičil okužen komar, pride do vdora omenjene ličinke v krvni obtok živali in na koncu se naseli v srčni mišici, kar zanesljivo vodi v težave in na koncu smrt živali. Nekatere lastnosti z leti upadajo. Predvsem so to tiste, ki so vezane na hitrost zaznavanja, odzivanje in procesiranje. Celotno delovno dobo ostajajo na ustrezni ravni tiste lastnosti, ki zajemajo tudi izkušnje in se z leti nadgrajujejo. Etično odločanje, obsežno reševanje problemov, vztrajnost in motivacija ostajajo ustrezni do pozne starosti. Starejši delavci se v primerjavi z mlajšimi (v povprečju) slabše odrežejo pri delovnih opravilih, ki zahtevajo izjemne telesne napore, pri delu pod časovnim pritiskom ali v zapletenih delovnih okoliščinah ter nalogah, ki zahtevajo veliko pozornosti, ali izkušnjah, kot so na primer prekinitev dolgotrajnega odnosa, izguba bližnjega, izguba službe ali materialne varnosti, izkušnja kronične bolezni. Prekomerno uživanje alkohola in uporaba drugih psihoaktivnih snovi izrazito poveča tveganje za samomor, še zlasti takrat, ko se takšno vedenje pojavlja skupaj z duševno boleznijo. Posebej je treba biti pozoren, ko se več dejavnikov tveganja pojavlja naenkrat, na primer ko je oseba je izgubila službo in se zateka k prekomernemu pitju alkohola, Naslednja problematika v tem obdobju je pogost izbruh alergije pri psih zaradi cvetenja ambrozi- hitrih reakcij, dolgotrajno zbranost, pozornost za podrobnosti in hitro prilagajanje. Obenem jih presegajo v poklicih, ki zahtevajo znanje, natančnost in premišljenost. Večina raziskav o storilnosti ni pokazala upada storilnosti z leti življenja. Storilnost izkušenih delavcev je ne glede na starost približno enaka. Izkušeni starejši delavci so uspešnejši od manj izkušenih mlajših sodelavcev. V tistih raziskavah, kjer pa so opazovali upad storilnosti po 45. letu življenja, ugotavljajo, da je ta pri starejših delavcih še vedno večja od storilnosti delavcev med 18. in 25. letom. Upad storilnosti v nekem življenjskem obdobju ni preprosto le znak staranja. Storilnost bolj upada v slabih delovnih razmerah (prah, hrup, neugodne klimatske razmere) in ob slabih odnosih pri delu. Zato je za ohranjanje delovne učinkovitosti pomembno, da odpravimo te in druge motnje. Prednosti starejših delavcev so zanesljivost in natančnost, odgovornost in predanost delu, izkušnje in poklicne kompe-tence, dobre delovne navade, razvita mreža poslovnih stikov, sposobnost prenosa znanj in veščin ter vztrajanje pri delu, ki zahteva visoko stopnjo toč- nosti. Odlike starejših delavcev so tudi večja pripadnost in lojalnost do delodajalca, majhna fluktuacija, večje zadovoljstvo z delom in predanost delovnim nalogam, strateško razmišljanje, celostno dojemanje in zmožnost za presojo ter višje vrednote, etična merila in vo-diteljske oz. mentorske sposobnosti. Slabosti starejši delavcev so večje tveganje za obolevnost, nižja maksimalna fizična zmogljivost, zmanjševanje hitrosti dela ter upad delovne učinkovitosti v fizično in psihično napornih položajih. Starejši delavci potrebujejo več časa za ima težave v medosebnih odnosih itd. Med opozorilnimi znaki je treba biti pozoren na govorjenje o smrti ali samomoru. Ljudje, ki razmišljajo o samomoru, včasih odkrito ali prikrito govorijo o samomoru, kot denimo: »Bolje vam bo brez mene.«, »Za vse sem jaz kriv, najbolje bo, da izginem.«, »Najraje bi, da se vse skupaj konča.«, »Če ne bo šlo, se bom kar ubil.« Ljudje, ki načrtujejo samomor, pred tem pogosto poskušajo urediti svoje poslovne, denarne in Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osoj-nikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. stacije alergične reakcije. Kužki se začnejo intenzivno praskati po telesu, ližejo si tačke in kožo med prstki, so nervozni zaradi tega. Če pride do izbruha omenjene vrste alergije, je najbolje, da se lastniki s psom oglasijo v ambulanti za male živali, saj je treba umiriti alergijo z injekcijami, preden si živali z lizanjem in praskanjem naredijo škodo, kraste in rane po koži, ekceme in podobno. Tretja zelo pomembna zadeva v tem času pa so trgatve, ki se jih z lastniki pogosto udeležujejo tudi njihovi kosmatinci. Vedeti moramo, da se dogaja, da psi na trgatvah pogosto jedo grozdne tropine, ki ostanejo v preši in so v bistvu odpadek. Njihovo zauži-tje lahko pri psih vodi v popolno odpoved delovanja ledvic, z vsemi posledicami, ki se končajo s Dr. Andrea Margan, dr. med., spec. medicine dela, pomnjenje in učenje kombinacij novih informacij, so manj fleksibilni, mobilni in pripravljeni za učenje. Med neželenimi lastnostmi starejših delavcev so tudi strah pred spremembami, nižja izobrazbena raven, slabše znanje tujih jezikov in težave pri uporabi informacijske tehnologije. Dr. Andrea Margan, dr. med., spec. medicine dela, prometa in športa druge osebne zadeve. Nekateri podarjajo svojo lastnino in dragocenosti, poskušajo poplačati svoje dolgove, napišejo oporoko. Velikokrat posamezniki dajejo vtis, da se poslavljajo, kot da bi se nekam odpravljali, zato je treba biti pozoren tudi na te znake. Včasih so pri posameznikih, ki načrtujejo samomor, opazne spremembe v obnašanju. Človek npr. opušča skrb za svojo zunanjost, drugače izraža čustva ... Človek se lahko začne umikati v samoto, je potrt in deluje izgubljeno. Nekateri lahko ravnajo ravno nasprotno in poskušajo vzpostaviti intenzivnejše stike z drugimi. Pozorni moramo biti torej na vsako spremembo v obnašanju, ki za določeno osebo ni značilna, je razvidno iz zloženke, ki je izšla v sklopu projekta MOČ - Pomoč ljudem, znanje strokovnjakom. (sta) Foto: Črtomir Goznik Emil Senčar, dr. vet. med. smrtjo živali. Gre za zelo nevarno stanje, saj v veterinarski medicini nimamo dializnih aparatov oziroma dialize, s katero bi lahko premostili nedelovanje ledvic zaradi uničujočega delovanja zaužitih tropin. Če je pes z ledvično odpovedjo pravočasno pripeljan v ambulanto, mu z neprestanimi infuzijami in drugo terapijo poskusimo obuditi ledvici k delovanju. Vsekakor je potrebnih nekaj dni, da se stanje začne popravljati, pogosto pa smo pri tem neuspešni. Zaradi tega bodimo zelo pazljivi in preprečimo našim psom, da pridejo do tropin in jih jedo. Emil Senčar, dr. vet. med. Pomagajmo si Kako prepoznati in pomagati samomorilnim osebam Zaradi samomora vsako leto v Sloveniji umre več kot 300 ljudi, približno 25-krat toliko jih samomor poskuša storiti. Kljub trendu upadanja števila samomorov pri nas, pa je to še vedno velik javnozdravstveni problem. A kot poudarjajo strokovnjaki, so mnoge čustvene stiske ali duševne bolezni, ki lahko vodijo do samomora, prepoznavne in ozdravljive. 0 Tačke in repki Jesen in naši kosmatinčki Smo že v septembru, poletna vročina je za nami, pomembno pa je, da kot lastniki živali vemo, kaj moramo postoriti in na kaj moramo paziti pri naših kosmatincih. V tem prispevku bom tudi odgovoril na vrsto različnih vprašanj, ki smo jih dobili od lastnikov psov in se tičejo težav v tem obdobju. je, rastline, ki je vsekakor odgo- alergije, imenovano atopija, kjer vorna za izrazite alergološke te- živali vdihnejo v pljuča alergen žave tudi pri ljudeh. Gre za vrsto in na tak način pride do manife- Foto: osebni arhiv Foto: AMZS petek • 15. septembra 2017 Za kratek čas Štajerski 19 VOLNA V KLOBKASTI OBLIKI 3838 HOTEL NA PTUJU PROSTOR, KJER SE PRIDOBIVA PESEK 'Ä ANGLEŠKA UNIVERZA IÜ M KANON ISKALEC, ISKAČ OLGA REMS NASELJE PRI KOBARIDU TELESNA POSTAVA, STAS VNAŠANJE PODATKOV V RAČUNALNIK IRENA NOVOTNA GRŠKI JEZIK DEMOKRAT. ČLOVEK LUKA NA HONŠUJU KIJEVSKI KNEZ NASELJE PRI CERKNICI VELIKA LESENA POSODA, ČEBER RADO LIKON AFRIŠKA DRŽAVA ROČNO DROBLJENO KAMENJE DIRKALIŠČE PRI LIZBONI MOŠKI POTOMEC MESTO V ITALIJI POSNETEK NOGOMETAŠ (DARKO) ŠOP POVEZANE SLAME SKLAD ZA GRADNJO ZANA LELAS ITALIJ. PESNIK SMUČARKA PERCY MONGOLSKI POGLAVAR ZAVORNA PLOŠČICA PRECEPKA iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii SREDIŠČE VRTENJA PESEM VIDE JERAJ iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ANGLEŠKI FILMSKI IGRALEC (JEREMY) PESNIK (PAVEL) ESTONSKI ŠAHIST ZAGIB TKANINE NEUMETNIŠKI OKRASEK iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PISANE PAPIGE AVSTRALSKI NOJ RAVNILO, ČRTALO NASELJE PRI ŠKOFJI LOKI KOLESAR (PRIMOŽ) ALEŠ VALIČ SOLI OLJNE KISLINE LJUBEZENSKO PESNIŠTVO MEJNE ČRTE HRVAŠKI SPIDVEJDIST (KARLO) RUSKI ŠAHIST (NIKOLAJ) PRITOK REKE UNE SILA V SMERI OSI UGANKARSKI SLOVARČEK: ASKOLD = kijevski knez, ESTORIL = avtomobilsko dirkališče pri Lizboni, KABANOV = ruski šahist (Nikolaj), MAJNIC = hrvaški spidvejdist (Karlo), MURAVE = naselje pri Škofji Loki, PEAN = zdravniška precepka, SROVIN = slovenski nogometaš (Darko). 'OVNIH 'AONVa\/>l 'OINrVIAl '3P3IAI 'V>1I10U3 'I1V310 'NIU30 '3AVaniAI '1V3NH '3UV 'VHOO 'USOUd 'SO 'OM 'SNOUI 'VNWd 'NV>I "IZ 'OVMS IN1S30 'dONS 'OHVdVU 'NIS '1IU01S3 'J.VU>iOI/\l3a '0IA0130d Tl31V>iSI 'ONflUa "Mldao 'SONV! 'vplivi :ouabjopoa "3MNVZIdM 31 A3ilS3d Videm • Občinska trgatev Kljub mrazu ljudem v veselje Minuli petekje bilo na trgatvi v simboličnem vinogradu, ki so ga v Vidmu pri Ptuju med občinsko stavbo, cerkvijo svetega Vida in Vidovo kletjo zasadili pred nekaj leti, zelo veselo. Občinski vinograd resda ni velik, a simbolično predstavlja vinogradniško dejavnost, za Haloze stoletja edini vir preživetja. Vseh deset trsov je avtohtonih sort: ranfol, cirfan-del, lipovina, peteršiljna kraljevina in kraljevina. Župan Vidma Friderik Bračič je pojasnil, da je bila takšna odločitev dobro premišljena: »Namerno nismo posadili modre kavči-ne, potomke najstarejše trte na svetu. Z izborom smo se raje vrnili v preteklost, ko so se naši predniki preživljali s starimi, avtohto- nimi sortami. Te so kljubovale vremenu in se ohranile do danes. Zdaj so jih sicer izpodrinile modernejše sorte vinske trte, a bo naš občinski vinograd morda kakega vinogradnika spodbudil, da poskusi s starimi sortami.« Pater Tarzicij Kolenko je poudaril, da vsaka preizkušnja prinese kaj dobrega: »Čudim se naravi, ki dela čudeže. Kljub hudemu mrazu, celo do šest stopinj pod ničlo je bilo, je občinska trta tudi letos ljudem nekaj dala v veselje.« Člani Kulturnega društva Franceta Prešerna Videm pri Ptuju so ob trgatvi pripravili bogat tematski kulturni program. Zapeli so ljudski pevci Vinogradniki, Biserka Selak in Metka Ostroško sta recitirali slovenske ljudske pesmi, tudi tiste manj znane, o vinski trti in delu z njo. Pot v vinograd je po starem običaju vodil ljudski godec harmonikar, tudi letos Alojz Fras. Kaj je občinska trta ljudem v veselje dala letos, bo mogoče poskusiti na martinovo. Eva Af/foš/č Foto: EM Tudi na četrti uidemski občinski trgatui so spoštovali use lokalne običaje, od »razkuževanja« na začetku do južine na koncu... Prlekija • Praznik občine Križevci pri Ljutomeru Konj kasač krasi krožišče V sklopu 19. praznika občine Križevci pri Ljutomeru so se zvrstile številne prireditve, med najzanimivejše pa prav gotovo sodi namestitev umetniškega dela - konja kasača v središče Križevcev. Po mnenju predlagateljev tega projekta, naselje Križevci spada v najbolj primerno in pristno okolje za umestitev tovrstne skulpture, saj prav iz tega predela Prlekije izvirajo najboljši tekmovalni konji-kasači, z izjemno dobrimi rejci in nadvse uspešnimi vozniki. Ob letošnji 2. mednarodni kiparski koloniji je nastala tudi skulptura konja kasača, ki so jo v dneh praznovanja slovesno namestili v križevskem krožišču. V poletnih mesecih jo je ustvarjal umetnik svetovnega kova Nedim Hadžiahmeto-vič-Mafa, pri delu pa mu je pomagal kri-ževski umetnik Robert Jurak. Skulptura vsebuje kovinske elemente in glino, ki ponazarja stoletno tradicijo opekarni-ške dejavnosti na območju Križevcev pri Ljutomeru. NŠ Foto: NS 20 Štajerski Doma in po svetu petek • 15. septembra 2017 Piše: Dani Zorko • Spet na Bližnji vzhod - 25. del Iz puščave domov Še vedno sem kolovratil po vzhodni puščavi, med puščavskimi gradovi, begunskim centrom za Palestince in ob edini prometnici proti Iraku, ki po tihem služi tudi za ilegalno dobavo različnih dobrin, ki bi jih sicer bilo treba na meji prijaviti. Večerni utrip na tržnici v Ammanu Javni prevoz je bil v tej smeri precej boren, zato sem se zanašal predvsem na svoj iztegnjeni palec, in to dokaj uspešno. Časa mi je ostalo še za obisk zgolj ene glomazne stavbe, gradu Harane. Ta dvorec s številnimi stražnimi stolpi in ozkimi strelnimi linami močno spominja na evropske gradove, vendar pa so zgodovinarji ugotovili, da ni služil vojnim namenom, ampak je bil zgrajen za sestankovanje Umayad-skih elit in okoliških plemen Bedu-inov, v protokolarne namene torej. Zgradili naj bi ga nekje v 8. stoletju pred Kristusom in je po mojem najbolj fotogeničen objekt v tej pusti puščavi. Na sredi je bazen za zbiranje vode, drugače pa je ogromno dvorišče, ki je menda služilo za sprejem delegacij in zdaj tudi mene, obkrožalo približno 60 soban v dveh nivojih. V nekaterih so bile nekakšne risbe, z obzidja pa si lahko videl daleč v puščavo. Tako sem v daljavi opazil ogromen objekt novejšega izvora, ki je služil kot elektrarna, kot sem kasneje izvedel. Med različnimi razlagami pa sem prebral tudi anekdoto o določanju vzho- dne meje Jordanije. Medtem ko so kolonialne sile puščavske predele po vsem svetu po navadi razmejile z ravno črto, gre pri Jordaniji za izjemo. Winston Churchill, angleški državnik, je bil kot povojni sekretar zadolžen za določitev meje, ki so jo določili nekega nedeljskega popoldneva. Ob kosilu državniki seveda radi dajo vase tudi kaj tekočega in pri tem tudi Churchill ni bil izjema, do težave pa naj bi prišlo, ko je prijel za pero. Zgodba pravi, da se mu je ob risanju meje začelo izjemno močno kolcati in tako ni mogel potegniti ravne črte. Tako poteka vzhodna meja Jordanije še dandanes 'precej iz smeri' in diplomati se še po skoraj 100 letih znajo pohecati na ta račun. Meni pa ni bilo več toliko do heca, saj sem bil kar precej stran od mojega bivališča, brez prevoza, pa še ura je bila dokaj pozna. Nekih obiskovalcev po teh gradovih ni bilo, da bi se lahko priključil, tako da mi ni preostalo drugega, kot da počakam na edini prometnici. Kljub vsemu je bilo še precej vroče, sence pa ni bilo nikjer ob cesti niti za ped. K sreči pri vseh gradovih prodajajo tudi pi- jačo in kavo, lačen pa v tej vročini nekako nisem bil. Medtem ko sem imel do sedaj srečo s štopom, sem zdaj moral čakati krepko uro, da mi je ustavil neki kvazi poslovnež in me peljal do Azraqa. Enostavno ni bilo nobenih vozil, tako da se nisem mogel jeziti na nikogar. Možakar ni znal angleško, vseeno pa sva se toliko sporazumela, da me je pustil na nekem ovinku izven mesteca, kjer sem čez kakšnih dvajset minut ujel kombi za Amman. Tja sem prispel že v nočnih urah in se zavedel, da sem res že lačen. K sreči restavracija Hashem ni bila predaleč ... Na voljo sem imel še nekaj dni in zdelo se mi je pametno, da bi se malo sprehodil po centru in pogledal, ali je kakšna stvar za kupiti. Tu ne mislim na neke ogromne stvari in ogromno zapravljivost, ampak kakšne praktične zadeve, kot so spodnje perilo ali majica. Tako sem hodil in se pogajal ter na koncu ugotovil, da nisem za neke nakupe, ker se preprosto hitro naveličam, če ne vem, kaj pravzaprav iščem. Sem si pa pred časom omislil čisto nov telefon in v nekem trenutku sem se spomnil, da bi si morda lahko naba- ■ - Foto: Dani Zorko vil zaščitni ovitek. Malo sem bil sicer v dvomih, ali so morda ovitki za tak model že na voljo, prav tako pa nisem vedel, kakšen je nabor telefonov v tej regiji. Kar hitro sem ovrgel vse te dvome, ker sem že v prvi trgovinici videl naprodaj vse najnovejše telefone, vključno z vsemi dodatki. Lepa reč, potrošniška družba res ne pozna meja . Brez težav sem za bora dva evra dobil krasen etui na odpiranje. Ob tem sem se spomnil še na prijatelje in nekaterim pisal, ali kdo potrebuje etui - na koncu sem prejel toliko naročil, da sem se moral zlagati, da je trgovina zaradi praznika zaprta. To bi še manjkalo, da bi me ob vseh težavah, ki sem jih znova pričakoval na meji, imeli še za tihotapca . Jordanci dajo veliko na svoj videz in se tudi radi parfumirajo. Tako sem tudi jaz zavil pogledat in povohat čarobne stekleničke, a mi prav noben vonj ni bil preveč všeč. Ko sem pa končno našel nekaj stekleničk, ki bi morda pogojno ugajale kakšnemu štajerskemu petičnežu, sem se spomnil, da na letalo ne smem vzeti tekočin. No, pa je ostalo pri tem, da sem kupil - nič. OVEN (21.3. - 20.4.) Napredovali boste skozi delo in delovne obveznosti. Odločna in temperamentna energija vam bo v pomoč v službi. V ljubezni se boste vračali k prehojeni poti in obujali spomine. Zavedati se boste morali, kje so vaše meje in se jih držati. Naredite nekaj zase in se sproščajte. ^ BIK (21.4. - 20.5.) Življenje vam bo ponudilo paleto možnosti. Uspehi se bodo stopnjevali in preprosto boste uživali. Zdrav način življenja bo nekaj pomembnega, odkrivali boste skrite labirinte in vrelce, ki vas bodo pomladili. Koristno bodo delovale športne aktivnosti. Ljubezen: veliko romantike. m DVOJČKA ^ (21.5. - 20.6.) Doma se boste odločili in naredili prerez. Ujeti boste v zanko preteklosti in tako reševali neko staro zadevo. Zelo dobro vam bo služila diplomacija. V ljubezni bo bučno in temperamentno. V primeru kakšne zabave boste dobesedno blesteli. Partnerjevi namigi bodo pravi biserčki. rak (21.6. - 22.7.) Zgradili boste most med duhovnim in materialnim življenjem. Sledili boste svoji resnici in predali določene strahove. V tišini boste razmislili, kaj vas veseli in zapisovali svoje občutke. Kreativen navdih najdete v naravi, kjer se počasi vse obarva. Služba: finančni prilivi in nasvet sodelavca. A h TEHTNICA (23.9. - 23.10.) Odgovorno in marlji- LEV Dogodkov ne boste smeli prehiteva- ade ti, bolje bo, da počakate na ugodnih v!a pet minut. Sprehodi v naravi vam ozd bodo koristili. V duhovnem smislu ni p ■o ne boste smeli pozabiti negovati ezZv svojega notranjega otroka. Ljubezen je zdravilo sreče. ŠKORPIJON H (24.10. - 22.11.) Raziskovali boste stare stvari in prišli stvarem do dna. Pri tem bo tako, da vam bodo v pomoč prijatelji in da uvidite, kaj vam je — blizu in čemu ni tako. Odprle se O vam bodo nove poslovne priložnosti, ki bodo vezane na tujino ali izobraževanje. V ljubezni bo vse bolj (23.7. - 22.8.) Potreba po čustveni in gmotni varnosti bo nekaj, kar vam bo dalo krila in elana. Od partnerja boste zahtevali določene stvari in vendarle bo bolj modro, da ga razumete med vrsticami. Energija vam bo nihala, enkrat je bo več in drugič manj. V prostem času boste kuhali marmelado. , DEVICA Jj (23.8. - 22.9.) Delavne obveznosti vam bodo pomagale pri ozavešča-nju notranjih strahov in omejitev. Pridobili boste veliko močne volje in spremljala vas bo ljubeča energija. Naloge, ki jih boste morali opraviti, vam bodo šle zelo dobro od rok. V podporo vam bo tudi partner. In ne pozabite se sproščati. STRELEC R 7 (23.11. - 21.12.) Adrenalinski izzivi prinašajo neko novost in nove poglede. Tako boste znali uživati in kljub povečanemu delu najdete navdih za naprej. Odločno boste O stopali po svoji poti in tako našli srečo v ljubezni. Vezani bodo hrepeneli po osebni svobodi in nevezani imajo možnost Amorjeve puščice. ^ KOZOROG (22.12. - 20.1.) S Sprostila in z dodatno energijo vas bo napolnila narava. V ljubezni bo več romantike in nežnosti. Sprva boste svoje občutke nekoliko skrivali in se kasneje odprli kot nežni cvet lotosa. Na delovnem K mestu bo mnogo priložnosti in vajeti usode boste morali vzeti v svoje roke. VODNAR (21.1. -18.2.) o Teden, kije pred vami, bo močno zaznamovan po partnerski ljubezni in povečani harmoniji. Namigi, ki jih boste deležni, vam bodo dali krila in tudi od vas je odvisno, kaj boste naredili. Sestavljali P boste prelep mozaik odnosov na delovnem mestu. Notranja moč vam -| bo v osebno pomoč. S m^ ribi 3 (19.2. - 20.3.) f Kocke usode se bodo § zasukale v vašo korist. Tisti pred- H stavniki, ki se bodo znali poslušati lo in slediti svoji intuiciji - bodo z eno "g besedo cveteli. Uvideti je povečano & harmonijo, skladnost in romantiko. 2 Glasba bo tista, ki vam bo koristila. ^ Seveda si vnaprej postavite meje in § bodite prožni za učenje. i mimM Vpogled v eno od neštetih parfumerij v Ammanu Foto: Dani Zorko Iz sveta • Rusija V Moskvi nov 204 milijonov evrov vreden park Le nekaj korakov stran od Kremlja so ta teden v Moskvi za javnost odprli nov park, ki se hvali z zanimivostmi, kot sta območje tundre in ledena jama z labirintom. Oblasti so sicer tarča številnih kritik na račun gromozanske cene parka, ki je dosegla kar 14 milijard rubljev (204 milijone evrov). Park Zarijadje stoji na obrežju reke Moskva v neposredni bližini Rdečega trga, na mestu, kjer je do leta 2006 stal ogromen hotel iz časa Sovjetske zveze. Potem ko so hotel porušili, je bil tam dolgo časa prazen prostor, nato pa so se mestne oblasti skupaj z zasebnim vlagateljem odločile tam postaviti deset hektarjev velik park. V njem bodo lahko obiskovalci uživali v različnih geobotaničnih conah, med drugim ena spominja na tundro. V parku sta tudi filharmonična dvorana, skrita pod hribom s stekleno streho, in ledena jama z labirintom. Direktor parka Pavel Trehlebje pojasnil, da bodo rastline z južnega dela države v parku ogrevali z infrardečimi lučmi, enkrat tedensko pa bodo v ribnik prepeljali nove ribe. "Lahko pridete z ribiško palico in si ujamete ribo za večerjo," je dejal direktor. Foto: index.hr Vodja oddelka za kulturo v Moskvi Aleksander Kibo-vski je, medtem ko je park razkazal novinarjem, pojasnil, da si sprva nihče ni upal niti predlagati izgradnjo parka, saj je bil prostor ocenjen "na 1,5 milijarde v tuji valuti". Park je nato predlagal sam moskovski župan Sergej Sobjanin. "Ne poznam nobene druge metropole, kjer bi ignorirali komercialno vrednost in bi tako območje uporabili za javni prostor," je glede tega menil Kibovski. Park je del županovih ambicioznih načrtov, da preobrazi Moskvo, ki so to mesto v zadnjih letih spremenila v veliko gradbišče. Med načrti je 51,6 milijarde evrov vreden projekt zrušitve na tisoče napol zgrajenih blokov iz sovjetskih časov, 1,7 milijarde evrov vredna prenova cest v središču mesta in 2,9 milijarde evrov vredna nova železniška povezava med obrobnimi četrtmi. (sta) vo petek • 15. septembra 2017 Poslovna in druga sporočila Štajerski TEDNIK 21 Lepi spomini ne loledijol iilfr» n IZ VSEBINE Ctev»k si u«ic u» rvari taoi (strm 31 K »kine rsiMiic* m am« v Ptuju (itnm 4) Ur»j»nje oftnnija Po&b»« («un 7) Kulturni dnrvi Istran 9> Oumdtutletntk u volanom [stran 111 PETO BRIGADIRSKO POLETJE « OSCMI PTUJ Za zdravo pitno ^ vodo v Halozah Milan Kneževič kandidat za sekretarja medobčinskega sveta ZKS Maribor S SEJE KOIHITEJ* OK ZKS PTUJ Premalo dogovarjanja z nosilci delegatskega ^«stemai ~ ¿žSEEšsšSž. 3 sasazsr ■ ~~ sSEKSt Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovalivas a(i vaše bližnje, in si naročite arhivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatno dariio podarite sorodniku, znancu}. Ker temelj i prihodnosti težijo v preteklosti! i Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. ? Postanite imetnik kartice zvestobe Radia-Tednika Ptuj. Izkoristite ugodnosti pri 50 ponudnikih najrazličnejših storitev in izdelkov ter prihranite vse do 50 %! J * * * KARTICA Radio-TedrikPM Štajerski TEDNIK oooooi Janez Novak z malo sreče pa lahko kot Imetnik kartice osvojite tudi eno izmed zelo privlačnih nagrad: športno kolo gospodinjski aparat sedežna garnitura Finalno žrebanje bo na Orfejčkovi paradi, 26.12.2017. Biti član Kluba Radia-Tednika Ptuj se splača! Kartico zvestobe lahko naročite v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptu). Cena kartice je zgolj 20 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa IS evrov. Veljavnost kartice je 1 leto. Več informacij na www.tednik.si in www.radio-ptuj.si Naročite v Štajerski z brezplačno prilogo TV OKNO Priloga: TV okno - 48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! SEZONA PROJEKTA Slovenske narodne, ljudske in zabavne pesmi je prepevalo VEC KOT 700 OTROK IB več kot V treh letih je nastopilo vi 90 OSNOVNIH SOL iz Podravja Prireditve si je ogledalo več kot 10.000 OBISKOVALCEV V projektu je sodelovalo več kot 30 OBČIN PODRAVJA Po izbiri nastopi MALČKOV IZ VRTCEV (izven kategorije) Nastop kategorije otrok od 1. do 5. in od 6. do 9 razreda OŠ KONTAKT Vodja projekta: Dalibor Bedenik (031 331 979); dalibor.bedenik@gmail.com Drago Slameršak, direktor družbe (031 681 253); drago.slamersak@radio-tednik.si Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih ■ brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika - poštna dostava na dom. NAROCILNICA ZA v Štajerski Ime in priimek: Naslov:_ Pošta:_ Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Osojni kova c. 3 2250 Ptuj www.tednik.s tednik@tednik.si 3838898114427 22 Štajerski TEDNIK Poslovna in druga sporočila torek • 12. septembra 2017 Bojan Amuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 NOVOI NOVO! KREDIT NA PRODAJNEM MESTU DO 4.000 EUR BREZ KASKA. UGODNI LEASINGI DO 7 LET, PRODAJA VOZIL Znamka Letnik Cen^ Oprema Barva RENAULT MEGANE 1.9 DCI DYNAMIQUE 2004 2.500,00 £ AVT. KLIMA KOV. SIVA RENAULT CLIO1.5 DCI EXTREME 2005 1.380,00 £ KLIMA KOV. ČRNA RENAULT CLI01.5 DCI DYNAMIQUE 2009 5.490,00 C KLIMA KOV. SIVA VW VII GOLF 1.6TDI COMF. BLUEMOTION 2013 11.650,00€ PRVI LAST. KOV. SREBRNA NISSAN QASHQA11.5 DCITEKNA 2008 7.990,00 € SERV. KNJIGA KOV. ČRNA RENAULT SCENIC 1.9 DCI DYNAMIQUE LUX 2005 3.450,00« AVT. KLIMA KOV. MODRA OPEL 7 SEDE2EV ZAFIRA 2.0 DTICOMFORT 2003 2.450,00 £ 7 SEDEŽEV KOV. SREBRNA NISSAN MICRA 1.2 TEKNA 2010 4.550,00 £ PRVI LAST. BELA CHEVROLTKALOS 1.4 ELITE 2005 1.990,00€ 67.793 PREV. KOV. MODRA RENAULT CLI01.216V EXPRESSION 2010 4.990,00 £ SERV. KNJIGA RDEČA CITROEN C4 PICASS01.6 HDI EXCLUSIVE 2007 5.550,00 £ AVT. DEÜ. KLIMA KOV. SIVA VOLKSWAGEN GOLF VARIANT 1.6TDI COMF. 2011 7.790,00 £ SERV. KNJIGA KOV. SIVA RENAULT LAGUNA 1.9 DCI EXPRESSION 2006 2.990,00 £ SERV. KNJIGA KOV. MODRA RENAULT MEGANE 1.616V PRIVILEGE 2006 3.290,00 £ SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA RENAULT SCENIC 1.616V DYNAMIQUE 2011 8.490,00 £ 87.840 PREV. KOV. ZLATA OPEL CORSA 1.216V ESSENTIA 2013 7.250,00 £ 14.070 PREV. KOV. SREBRNA VOLKSWAGEN PASSAT CC 2.0TDI SPORT 2013 18.900,00 £ 79.704 PREV. SIVA VOLKSWAGEN GOLFV 1.9TDI COMFORTLINE 2005 4.900,00 £ SERV. KNJIGA KOV. MODRA PEUGEOT 307 1.616V XT 2006 3.890,00 £ SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA AUDI Q5 2.0 TDI QUATTRO 2012 23.500,00 £ PRVI LAST. ČRNA PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. ZNAMKA LETNIK CENA€ OPR. BARVA C4 GRAND PICASSO 2.0 AVT. 2014 FORD B-MAX 1.4 TREND 2013 FORDECOSPORT 1.0125KM 2016 FORD FIESTA 1.0 ECO,RED edition 2016 FORD FIESTA 1.25 TITANIUM 2013 FORD FOCUS 1.6 TREND 2006 FORD GALAXY 1.9 TDI.6 SEDEŽEV 1999 FORD KUGA 2.0 TDCI TREND 2011 FORD KUGA 2.0 TDCI TREND 2013 FORD M0NDE0 2.0 TDCI, KAR. 2015 FORD M0NDE0 2.0 TDCI, KAR. 2016 HONDA CIVIC 1.8 SPORT 2006 HYUNDAI ¡401.7 CRDI .LIMUZINA 2014 OPEL CORSA 1.416V 2012 RENAULT CLI01.216V, 5VRAT 2011 15.990 7 SEDEŽEV, 1.LAST. 9.990 ODLIČEN. SAMO 51.500KM 16.990 1.LAST., SAMO 24.800KM 13.990 1.LAST., SAMO 11.883KM 6.990 VSI SERVISI. TRAJNIK 3.990 ODL., TRAJNIK, MENJAVA 2.490 1.LAST., TRAJNIK 13.590 1 .LAST., ODLIČEN 16.990 ODLIČEN, SAMO 73.000KM 18.890 ODLIČEN, SLO, 1.LAST. 37.558 4X4, AVTOM., VIGNALE 5.790 REDNI SERVISI, TRAJNIK 15.990 ODLIČEN, SAMO 45.300KM 7.270 1.IAST., TRAJNIK 5.990 1.IAST., TRAJNIK KOV. SREBRNA RDEČA RDEČA (ČRNA STR| BELA KOV. SREBRNA KOV. T. SIVA KOV. ČRNA KOV. T. SIVA KOV. T. SIVA KOV RJAVA KOV. T. SIVA KOV. ČRNA KOV. T. SIVA RDEČA PETEK 15. september 7:30 Glasbena osmica (tuja), pon, 8:00 Obzornik TV Dravograd, pon. 8:35 Kuhinjica, pon. 9:00 Pogled nazaj, pon. 9:15 Seivenca, pon. 9:30 Glasba za vse, pon. 10:00 Planinski dan invalidov, pon. 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:25 Dnevi, J ' I, pon. 13:30 Boksarski magazin S02E01, pon i poezije a 2017,1. del,j SE VEC VOZIL NAJDETE NA : www.avto.net/avtomobilipr w (© PISANA • 2ABAVNA ■ AKTUALNA NEDELJA 17. september 7:30 Glasbera^smica (tuja), pon. 8:25Sport(no): KarelSaupeH, pon. 9:00 Regi Gorišnica 10:00 Pogled nazaj, pon. 10:20 Glasba za vse, pon. 10:50 Dnevi poezije in vina 2017,2. del, pon. 11:35 Charlie Chaplin: V gledališču, pon. 12:00 Pregled tedna, pon. 12:25 Glasba, pesem združuje, pon. 13:20 Gostilna »Pr Francet« 14:20 Videostrani 17:10 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Pogled nazaj 18:40 Glasbena osmica (slo.), pon. 19:10 Sekvenca, pon. 19:35 Charlie Chaplin: Easy Street, pon. 20:00 Pregled tedna, pon. 20.25 Dnevi poezije in vina 201/, 2. del, pon. 21:10 Komunalno podjetje Ptuj, pon 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Planinski dan invalidov, pon. 23:45 Videostrani PONEDELJEK 18. september 7:30 Glasbena osmica (slo.) pon. 8:00 Pregled tedna, pon. 8:25 Kuhinjica, pon. 9:15Dnevipoezfie in vina 2017,2. del, pon. 10:00 Planinski dan invalidov, pon. 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:25 Pogled nazaj, pon. 12:40 Sekvenca, pon. 12:55 Glasba za vse, pon. 13:25 Koncert zasedbe plamen, pon. 14:45 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Glasbena osmica (tuja), pon. 18:55 Tabu. pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Minuta za MS MOR pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Vsega je kriva Nina, pon. 23:45 Videostrani , pon. 14:30 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:25 Glasbena osmica (slo.), pon. 18:55 Dnevi poezije in vina 2017,2. del 19:40 Okus Posavja, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Nosferatu, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon 22:25 Minuta za MS MOR 23:55 Videostrani SOBOTA 16. september 7:30 Glasbena osmica (slo.), pon. 8:00 Čista umetnost - julij, pon. 8:35 Kuhinjica, pon. 9:00 Glasba za vse, pon. 9:30 Pogled nazaj, pon. 9:50 Selčvenca, pon. 10:05 Dnevi poezije in vina 2017,2. del, pon. 10:50 Koncert pihalnega orkestra Ptuj, pon. 12:00 Pregled tedna 12:25 Planinski dan invalidov, pon. 14:15 Videostrani 17:35 Kuhinjica, pon. 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Sekvenca 18:40 Glasba za vse 19:10 Glasbena osmica (tuja), pon. 19:40 Okus Posavja, pon. 20:00 Pregled tedna, pon. 20:25 Dnevi poezije in vina 2017,2. del, pon. 21:10 Sistemska korupcija v Sloveniji, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 dairur: Vojna za vodo, pon. 23:50 Videostrani Ptujska televizija PETV, T: 02 590 880 28, ¡nfo@petv.tv. www.petv.tv r Odkup vseh vrst vozil t Prodaja osebnih vozil ' Prodaja tovornih vozil Brezplačna cenitev vašega vozila |ii|n oSBi Transferoseb Prevoz oseb z voznikom Prevoz tovora po EU 'Najemosebnih vozil t Najem tovornih vozil ' Najem dostavnih vozil AVTO PROFI PTUJ Ob Dravi 3a, 2250 Ptuj ZNAMKA LETNIK CENA€ OPREMA BARVA BMW 525D KARAVAN 2008 7.990 T.M0DER METALIK VW SHARAN 2.0 TDI 5 CNJ 22.990 ODLIČEN SREBRNA OPEL ASTRA 1.4 2006 2.490 ODUČEN TEMNO MODRA CITROEN C3 2010 5.990 EXKLUSIVE ČRNA FORD C-MAX 2005 2.790 ODUČEN MIŠJE SIVA PEUGEOT 3008 2011 8.990 AVTOMATIK SREBRNA KIA PROCEED 2013 8.490 KOT NOV BELA BMW XIXDRIVE D AUT. 2016 33.990 KOT NOV ČRNA NISSAN JUKE 1.5 DCI 2014 12.990 ODUČEN SIVA FORD MONDE01.8 TDCI 2011 8.490 ODUČEN TEMNO MODRA FORD GALAXY 2.0 TDCi 2014 13.900 DOBRO OHRANJE N SREBRNA PEUGEOT 207 1.4 2006 3.490 ODLIČEN SREBRNA Ob Dravi 3a, 2250 Ptuj, e-mail: avtomobili.profi@gmail.com 4811 orodno j\ibavne V lasbe Ptuj 2017 48. FESTIVAL NARODNO-ZABAVNE GLASBE "PTUJ 2017" 48. Festival narodno-zabavne glasbe Slovenije »PTUJ 2017« je za nami. Po zadovoljnih obrazih gledalcev na prireditvi in po pohvalah, ki jih dobivamo iz vse Slovenije in tujine, smo prepričani, da je festival uspel. Zavedamo se, da je k temu vsekakor pripomoglo sodelovanje z vami, za kar se vam najlepše zahvaljujemo. Posnetke 48. Festivala NZG Ptuj 2017 si lahko ogledate na: TV Slovenija 1 2. del: 22. 9. 2017 ob 20.00 / ponovitev 24. 9. 2017 ob 13.25; 3. del: 29. 9. 2017 ob 20.00 / ponovitev 1.10. 2017 ob 13.25. TV Maribor 1. del: 30. 9. 2017 ob 21.25 / ponovitev 1.10. 2017 ob 17.30; 2. del: 7.10. 2017 ob 21.25 / ponovitev 8.10. 2017 ob 17.30; 3. del: 14.10. 2017 ob 21.25 / ponovitev 15.10. 2017 ob 17.30. Oddaje bodo po objavi arhivirane na RTV 4d arhivu oddaj http://4d.rtvslo.si/. Prijetno spremljanje posnetkov z letošnjega festivala vam želijo družba Radio-Tednik Ptuj in Videoton Geržina. m i PETKOV VEČER \ Bodite nocoj V družbi oddaje i Z glasbo do srca z. - do n na radiu Ptuj 1 z Marjanom www.radio-tednik.si H MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE ZA PETKOVO IZDAJO DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE majda.segula@radio-tednlk.sl, tel. 02 749 34 16 ali marjana.pihler@radio-tednik.si, tel. 02 749 34 10, za večje objave predhodno pokličite. &a/mfa TEDNIK NOTRANJA VRATA in OKNA po meri MM. % 031588777 é www.vrata-tuningsi kmetijska zadruga UGODNA PONUDBA MINERALNIH GNOJIL PETROKEMIJA 15. 9. -15.10. 2017 oz. do prodaje zalog KAN 25kg r 82€ J; KAN BB 132,00£ NPK 15-15-15 25kg 9,38€ NPK 15-15-15 BB 217,62€ BB = 600kg NA ZALOGI TUDI VELIKA IZBIRA OSTALIH MINERALNIH GNOJIL ZA JESENSKO SETEV Možnost plačila s kompenzacijo odkupljene koruze, soje ali buč Ob gotovinskem plačilu 3 % popust VEČ INFORMACIJ IN SVETOVANJE O UPORABI: V NAŠIH KMETIJSKIH PRODAJALNAH IN PRI VODJIH PODROČNIH ZADRUG V__- ČE JE VAŠ PARTNER KMETIJSKA ZADRUGA PTUJ, JE USPEH ZAGOTOVLJEN ! *Na voljo* NOVA KOLEKCIJA opornih dokolenk za poletje! DOKOLENKE SILVERLINE Vrhunske dokolenke s postopno kompresijo Pomagajo pri prekrvavitvi @ Preprečujejo otekanje nog Pospešujejo regeneracijo tkiva @ Visoka vsebnost bombaža @ Primerne za vsakogar POSEBNAPONUDBA za bralce Štajerskega tednika Redna cena: 27,90 EUR Preverite na 080 30 25 www.vitavera.si štajmkiTEDNIK www.tednik.si i tedn ik@tedn ik.s modra Številka (((0080 88 62*) AVTOMOBILI P.R. MARIBOR Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Ford Plinarniška 1, Maribor-center 031 658 679 • avtomobilipr.si - rabljena vozila z garancijo - odkupi & menjave kredit na položnice brez pologa - hitri kredit - brez potrditve pol (tudi za zaposlene v tujini) petek • 15. septembra 2017 Oglasi in objave Štajerski 23 Mali oglasi STORITVE ODKUPUJEMO hlodovino jelše. Možno na panju. Plačilo takoj. Odkupujemo tudi hlodovino oreha. G.O.Z.D-BIO-LES, Vlado Medved, s. p., Dobrina 63, Žetale. Tel. 041 610 210. PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. PVC-OKNA in vrata, fasade ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933. V VARSTVO vzamem otroka, tudi konec tenda in praznike. Pokličite na tel. 031 235 284. UGODNO jeklena strešna stenska kritina od 5,5 € + D D V/ m2. Mail: info@lindap.si www. lindap.si. Tel. 041 444 397. UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. OKNA, rolete, žaluzije, komar-niki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail. com. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. KMETIJSTVO ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. PRODAM seno v kockah. Telefon 781 01 71. ZARADI opustitve prodam kravo, staro 4 leta, v 9. mesecu brejosti. Telefon 041 485 795. PRODAM brzoparilnik (alfo).Tel. 030 929 205. PRODAMO belo, mešano grozdje. Trgatev v soboto, 16. 9., in dva vinska soda - inoks, 300- in 600-litrska. Tel. 041 872 075 in 02 740 70 22. SEKANJE drv, iščemo izvajalca za strojno sekanje drv. Telefon 031 641 637. PRODAM odojke. Tel. 031 221 750. PRODAM dve telici, breji 6 mesecev, in kravo, drugič brejo, v 9. mesecu. Tel. 040 842 407. PRODAM večjo količino hlevskega gnoja in 2 ha koruze za luščenje. Tel. 051 238 297. PRODAM telico v 9. mesecu brejosti, simentalko. Tel. 051 231 529 in 02 769 13 91. PO UGODNI ceni kupim 700 kg grozdja z brajd, jurko in izabelo, ter jabolka starih sort, neškropljena, za prešanje. Tel. 041 261 676. NEPREMIČNINE ZAMENJAM stanovanje za vikend ali manjšo hišo. Telefon 031 66 91 45. OPREMLJENO garsonjero v centru Ptuja, prvo nadstropje, ugodno prodam. Tel. 041 667 325. Na Pragerskem PRODAMO - pritlično opremljeno 2 sobno stanovanje z atrijem, l. 2006, v izmeri 46, 37 m2 ¡mm Izmeri 56,78 m'. m**, Cena: 55.000,00 EUR. Kontakt051/455010 T "p™"«"™ ali 02/6208 816. www.re-max.si/Poetovio MOTORNA VOZILA INVALIDSKI skuter, kot nov, električni, primeren za starejše, ugodno prodam. Lahko dostavim. 041 517 900. PVC okna, vrata, senčila NESNICE, mlade, rjave, sive in črne, v začetku nesnosti, cepljene, prodam vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. NESNICE, rjave, 19-tedenske, v začetku nesnosti. Naročila sprejemamo po telefonu 040 531 246. Možnost tudi dostave. Rešek, Starše 23. KUPIMO traktor, traktorsko prikolico in druge kmetijske priključke. Telefon 041 358 960. KUPIMO traktor, lahko tudi v kompletu s priključki. Telefon 041 872 029. NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Babin-ci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 14 01. rolete, senčila ABA PVC OKNA, VRATA PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com Štajerski v digitalni knjižnici: www.dllb.si Mestni kino Ptuj Petek, 15. september: 17:00 Košarkar naj bo; 18:50 Loganovi srečneži; 21:00 Spet doma. • Sobota, 16. september: 10:00 Kino vrtiček: Spuži na suhem in filmska ustvarjalnica in igralnica; 17:00 Košarkar naj bo; 19:00 Spet doma; 21:00 Loganovi srečneži • Nedelja, 17. september: 17:00 Košarkar naj bo; 18:50 Noro veselje; 21:00 Loganovi srečneži. Program TV Ptuj Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: PRAZNIČNI VEČER AVSENIKOVE GLASBE, nastopajo: Ansambel Saša Avsenika, Gregor Avsenik, Hišni ansambel Avsenik, Klemen Košir, Klemen Leber, Skupina sester Trobec Žagar, Slovenski oktet, Klub frajtonaric Tomaža Princa, Trebanjske ma-žoretke, Pihalni orkester Trebnje, MEPZ Sonce Ponikva pri Šentjurju. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša. Z bolečino v srcih sporočamo žalostno vest, da nas je v 75. letu za vedno zapustil naš dragi brat in stric Rudi Terglavčnik IZ JANEŽOVSKEGA VRHA 31 UPOKOJENEC PERUTNINE PTUJ Na njegovi zadnji poti ga bomo pospremili v ponedeljek, 18. septembra 2017, ob 13. uri na pokopališču na Destr-niku. Žara bo položena v tamkajšnjo mrliško vežico na dan pogreba ob 11. uri. Žalujoči: vsi njegovi Prireditvenik Petek, 15. september 10:00 15:00 16:00 16:00 18:00 18:30 19:30 20:30 21:00 Ptuj, Qcenter, Puhova cesta, 7. rojstni dan Qcentra Ptuj, do 20.00, animacijski program, degustacije in zabava z ansamblom Upanje, Štajerskimi frajtonarji in karaokami z Majo Oderlap, nagrade in brezplačna torta Ptuj, Gastro, Rajšpova ulica 16, Gastro Ptuj - ogled kuhinje in mikropivovar-ne ter zabava, zakuska v dvorani do 20.00, zabava z Dejanom Vunjakom in Barabami od 20.00 dalje Ptuj, golf igrišče in tenis igrišče v Termah, Ptujski športni vikend, footgolf ob 17.00, tenis ob 16.00 Voličina, športni park, praznik KS Voličina,srečanje mopedov in motorjev starodobnikov Črešnjevec, Kulturni dom, večer ljudskega petja Selce, Kulturni dom, praznik KS Voličina, delavnice na temo teoretičnega in praktičnega usposabljanja uporabe defibrilatorja Ptuj, dominikanski samostan, festival Folklorni kimavčevi večeri - akademski folklorni skupini France Marolt in Študent Voličina, Kulturni dom, praznik KS Voličina, koncert Adija Smolarja Slovenska Bistrica, Dolce Vita, modna revija Dolce Vita, unikatni čevlji, oblačila, torbice, sladice, rože, Miran Rudan, Rado Mulej, Mojca Kasjak, after party Miro Todovski Sobota, 16. september 09:00 Selce, nogometno igrišče, praznik KS Voličina, nogometni turnir za selekcije U-9 in U-11 Slovenska Bistrica, grajski park, 6. Fridin rojstni dan - Frida reciklira, do 14.00, delavnice, predstave, športne aktivnosti, orientacijska tekma Slovenska Bistrica, različne lokacije, Evropski teden mobilnosti, predavanja, streetball, odprtje polnilne postaje ... Ptuj, različne lokacije, Evropski teden mobilnosti, do 22. septembra, različne aktivnosti Sveta Ana v Slovenskih goricah, Zg. Ročica 17, ekološka in učna kmetija pri Fridi, delavnice polstenja ovčje volne - filcanje ali Gremo na tavrh z južino, do 12.00, mentorja Frida in Franček Ruhitel 10:00 Arheološko razstavišče na Muzejskem trgu 2, Ptuj, Gospodarji prehodov, Muzejski vikend za družine, Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož Črmljenšak, Jožekovi ribniki, Praznik KS Voličina, ribolov za pokal KS Voličina Črešnjevec, telovadnica OŠ, Zaključna prireditev 8. krajevnega praznika KS Črešnjevec, kulturni program, podelitev priznanj in pokalov, koncert citrarke Tanje Zajc Zupan Ptuj, športna dvorana OŠ Ljudski vrt, festival Folklorni kimavčevi večeri, celovečerni koncert ansambla ljudskih plesov in pesmi Lado 09:00 09:00 09:00 09:00 14:00 19:00 19:30 Nedelja, 17. september 10:00 10:00 15:00 17:00 Voličina, cerkev sv. Ruperta, praznik KS Voličina, romanje k sv. Notburgi Ukanc v Bohinju, jubilejni, 60. kravji bal v Bohinju, narodno-zabavni ansambli, bohinjski majerji in majerice, folklorne skupine in godbe, otroški bal, citrarski nastop, predstavitev bohinjskih cik Voličina, učni vrtovi sv. Ruperta - beli vrt pri cerkvi, praznik KS Voličina, pohod iz Sp. Voličine skozi Bukovje v Zavrh Ptuj, dominikanski samostan, festival Folklorni kimavčevi večeri, nastop Folklornih skupin KD Podgorci, FD Rožmarin Dolena, FD Lancova vas in Tamburašev iz Cirkulan Ponedeljek, 18. september 18:00 Ormož, Grad, Grajski center za družine Ormož, Grajska družinska kavarna: Novo šolsko leto se je začelo, izvajalka Nataša Gregur I 08:00 Oddaja iz občine Gorišnica 09:00 500 let cerkve v Juršincih 11:00 Utrip iz Ormoža 12:00 Polka in Majolka 13:00 Ujemi sanje 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Slavnostna Akademija v Juršincih 20:00 Oddaja iz občine Gorišnica 21:10 Utrip iz Ormoža 22:20 Glasbena oddaja I 23:00 Video strani SIP TV PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na spletnih straneh www.siptv.si 08:00 ŠKL 08:30 Ptujska Kronika 09:00 Oddaja iz občine Hajdina 11:00 Koncert Jurovskih fantov 13:00 Kronika iz občine Dornava 15:00 Oddaja iz občine Gorišnica 17:00 Oddaja iz občine Destrnik 18:30 Slavnostna Akademija v Juršincih 120:00 Postavitev klopotca v Staršah| 21:00 Veseloigra 22:30 Video strani Uredništvo: www.siptv.si 02 754 00 30; info@slptv.si Marketing: 02 749 34 27; 031 627 340 08:00 Oddaja iz občine Markovci 09:00 ŠKL 09:30 Ptujska Kronka 10:00 Slavnostna Akademija v Juršincih 12:00 Video strani 18:00 Praznik Občine Majšperk 20:00 Oddaja iz občine Markovci 21:00 Ujemi sanje 22:30 Polka in majolka program V ŽIVO tudi preko spleta: www.siptv.si I 08:00 Koncert pojočega patra 09:30 ŠKL 10:00 Ptujska Kronika 10:30 Polka in majolka 11:30 Ujemi sanje 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Koncert Jurovskih fantov 20:00 Oddaja iz občine Markovci 21:00 Oddaja iz preteklosti 23:00 Video strani Srce je omagalo, dih je zastal, a na tebe spomin bo ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, dedka, prijatelja in soseda Vincencija Čeha IZ RUCMANCEV 60 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste se poslovili od dragega pokojnika v poslovilni vežici. Hvala vsem, ki ste izrazili sožalja, darovali za svete maše, molili ter prinesli sveče in cvetje. Hvala g. župniku za darovano mašo zadušnico in pogrebni obred, hvala govornici Silvi Viher za poslovilne besede, kvartetu Zarja od Svete Trojice za zapete žalostinke in godbeniku za odigrano Tišino. Hvala pogrebni službi Aura ter nosilcu križa. Zahvaljujemo se tudi osebju ZD Ormož in vsem, ki ste v teh dneh kakorkoli pomagali. Iskrena hvala vsem, ki ste pokojnega Vincencija pospremili na njegovi zadnji poti na pokopališču Svetega Tomaža. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi Tako kot reka v daljavo se zgubi, odšla si tiho, brez slovesa, za seboj pustila si spomin na naša skupna srečna leta. Le srce in duša ve, kako boli, ko več te ni... Bolečo žalost spremlja SPOMIN na 16. september, ko mineva leto dni, ko se je od nas za vedno poslovila naša draga Jožica Plohl IZ SOBETINCEV 11 V spominih ostajaš ljubeč žarek v naših srcih - danes, jutri, vse dni ... Hvala vsem, ki postojite ob njenem preranem grobu in se je spominjate z lepo mislijo v srcu! Tvoji: mož Miran, sin Blaž, hčerka Sanja z družino ter mama Ana Odšla si tja, kamor še nisi želela, saj bi bila tako rada še živela. A usoda je tako hotela, da te nam je vzela, samo vedi, draga žena, mamica, tašča, babica ... , z nami boš vedno živela in za vso dobroto, ki si nam jo dala, najlepša ti HVALA. V SPOMIN 12. 9. 2017 je minilo eno leto žalosti, odkar te več ni med nami Marija Žlahtič IZ MURETINCEV 1 A, GORIŠNICA Hvala vsem, ki obiskujete njen grob, ji prinašate cvetje in prižigate svečke v spomin ter jo ohranjate v lepem spominu. Tvoji najdražji Kje so tisti zlati časi, ko srečni skupaj smo bili, ko tebe smo imeli, a zdaj te od nikoder ni. Da zaman te čakamo, ne moremo dojeti, sedaj brez tebe učimo se živeti. SPOMIN Tiha bolečina spremlja spomin na 14. september 2007, ko smo te tako hitro izgubili, naš dragi mož, oče, dedek, pradedek, tast, brat Franc Golob IZ MARKOVCEV 32 A Hvala vsem, ki z lepimi spomini postojite ob njegovem grobu ter mu zaželite miren počitek. Žalujoči: žena Terezija, hčerka Irena in sin Franci z družinama Slovenija • Odpadki sprožili tožbo na evropskem sodišču Odlagališča bi morali zapreti, a jih niso V Sloveniji na področju ravnanja z odpadki vlada popolni kaos. Zato tožba, ki jo je proti Republiki Sloveniji na evropsko sodišče vložila Evropska komisija, niti najmanj ne preseneča. Dejansko se pri smeteh goljufa po dolgem in počez. Povsod, kjer je možno: od sestave cen za uporabnike smetarskih storitev (gospodinjstva in podjetja) do vprašanja zbranih količin in strukture odpadkov, ki jih na terenu nihče dosledno ne preverja in lahko izvajalci s številkami manipulirajo po mili volji, do njihove nadaljnje obdelave in odlaganja. Odpadki so velik okoljski problem, zato je ravnanje z njimi še kako pomembno družbeno vprašanje. Vso bedo slovenske okoljske in smetarske politike je razgalil letošnji požar v Kemisu. Dejansko se še do danes točno ne ve, kaj vse so skladiščili (spomnimo, da je šlo za nevarne odpadke), koliko nevarnih odpadkov je bilo v skladišču oz. obratu in kakšne so oziroma bodo posledice za okolje. Nezaslišano je, da je vlada prikrivala razsežnosti onesnaženja in ljudem evidentno lagala. Ker so bili dokazi o onesnaženju nesporni in ljudem na očeh (črna brozga v strugi potoka in pomorjene ribe), so bili primorani priznati, da pa je vendarle prišlo do onesnaženja. In tako nam lahko vlada praktično laže o vsem, kar ni dostopno očem javnosti. Odpadki so velika težava našega planeta. Gre za problem globalnih razsežnosti, v katerem pa se je Slovenija kot ena izmed mikro državic prav lepo znašla v poslu. Ker so nadzorni organi nad smetarskimi kupčijami dvignili roke, se lahko z odpadki meše-tari po mili volji. Pa vendar, če je nadzor v Sloveniji nad to dejavnostjo popolnoma zatajil, pa se je zganila Evropska komisija. Zoper Slovenijo je zaradi nespoštovanja predpisov Evropske unije vložila tožbo. Zaradi katerih odlagališč je Slovenija na zatožni klopi Dragonja (Piran), Dvori (Koper), Rakek - Pretržje (Cerknica), Bukovžlak - Cinkarna (Celje), Suhadole (Kamnik), Lokovica (Prevalje), Mislinjska Dobrava (Slovenj Gradec), Izola, Mozelj (Kočevje), Dolga Poljana (Ajdovščina), Dolga vas (Prekmurje), Jelšane (Ilirska Bistrica), Volče (Tolmin), Stara Gora (Nova Gorica), Stara vas (Postojna), Dogoše (Maribor), Mala Gora (Ribnica), Tuncovec - Steklarna in Tuncovec - OKP (Rogaška Slatina), Bočna Podhom (Gornji Grad, Zg. Savinjska dolina) in Ostri vrh (Logatec) Vir: ARSO Foto: Črtomir Goznik Vsak petek sveža doffiača^gibanica OKNA, VRATA GARAŽNA VR www.naitors.si BREZPLAČNO SVETOVANJE, BREZPLAČNE IZMERE, BREZPLAČNA PONUDBA, STROKOVNA VGRADNJA, TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI NOVO! OKNA ZA PASIVNE HIŠE PO ENAKI CENI KOT SO KLASIČNA OKNA N AU ORS. Tel.: 02 741 13 80, Mob: 031 793 204 NOVA LOKACIJA G0RIŠNICA1 ■H Foto: Črtomir Goznik V Sloveniji je po podatkih Agencije RS za okolje (ARSO) evidentiranih 82 odlagališč odpadkov. Od teh je 17 delujočih, kjer se dejavnost odlaganja izvaja. Dovoljenje za odlaganje ima tudi ptujski CERO Gajke, vendar tam dejavnost odlaganja zaradi nezagotavljanja infrastrukturnih pogojev ne poteka. 38 odlagališč je zaprtih, 27 jih je v postopku zapiranja - od teh jih je 21, zaradi katerih je Evropska komisija Slovenijo ponovno posedla na zatožno klop. Neizvajanje evropskega pravnega reda Slovenija v preteklosti za 21 odlagališč odpadkov ni sprejela ustreznih ukrepov, skladnih z evropskim pravnim redom. Kršila je določila Direktive EU o odlagališčih, ki določa standarde za varovanje zdravja ljudi in okolja, zlasti površinskih voda, podtalnice, tal in zraka pred negativnimi vplivi zbiranja, prevoza, skladiščenja, obdelave in odlaganja odpadkov. »V skladu s pravom EU naj bi v Evropi odlagali odpadke na odlagališča le varno in nadzorovano. Namen Direktive je preprečiti ali čim bolj zmanjšati negativne učinke odlaganja odpadkov v celotnem življenjskem ciklu odlagališč. Tožba je bila Sloveniji vročena 22. avgusta 2017. Odgovor na tožbo lahko država vloži v roku dveh mesecev in deset dni od vročitve,« so o vsebini, na katero se nanaša tožba proti Sloveniji, povedali na okoljskem ministrstvu. Dodali so, da je bila Slovenija pred tožbo o dotični problematiki predhodno obveščena. Tveganje za zdravje ljudi in okolje »Zaradi nezadostnega napredka pri reševanju tega vprašanja je Evropska komisija aprila Slovenijo pozvala, naj ustrezno uredi odlagališča, ki kljub neobratovanju še vedno predstavljajo tveganje za zdravje ljudi in okolje. Gre za vprašanje odlagališč pretežno komunalnih odpadkov, ki so prenehala zbirati odpadke, niso pa še izvedla zapiralnih del ali se zaprla ter o tem pridobila ustreznih okoljevarstvenih dovoljenj (OVD). V zadnjih letih je ministrstvo za okolje vložilo velik napor, da se očitane kršitve glede odlagališč odpravijo. Med drugim je bila spremenjena Uredba o odlagališčih odpadkov, da bi se za odlagališča, ki so v lasti občine ali več občin in so v fazi zapiranja ali že zaprta, predložilo (poleg druge zahtevane dokumentacije) zanje sprejemljivo finančno jamstvo in s tem možnost pridobitve OVD. Finančno jamstvo je finančni instrument, ki je povezan s finančno zmožnostjo upravljavcev odlagališča ali lastnikov odlagališča. Predložitev finančnega jamstva je sploh pogoj za izdajo OVD, kar je potrdilo tudi Upravno sodišče RS v sodbi z dne 24.3.2016.« Na ministrstvu so še povedali, da so tudi upravljavci aktivneje pristopili k urejanju odlagališč v zapiranju ali zaprtih odlagališč in pripravi potrebne dokumentacije za izdajo OVD. »Prav tako pristojni organi (Inšpektorat RS za okolje in prostor) vršijo nadzor nad vsemi odlagališči, upravni organ (ARSO) pa pospešeno pregleduje dokumentacijo, ki je potrebna za izdajo OVD za čas zapiranja odlagališča in po njegovem zaprtju oz. za zaprta odlagališča. Predvidevamo, da bo ARSO še v letošnjem letu izdal OVD še za vsa preostala odlagališča.« Mojca Zemljarič Zakaj prikrivanje podatkov? Po objavi novice o tožbi Evropske komisije proti Republiki Sloveniji smo ministrstvo in agencijo za okolje zaprosili za poimensko navedbo odlagališč, zaradi katerih je Slovenija v sodnem postopku. Iz ministrstva za okolje so odgovorili, da nam podrobnejših informacij zaradi postopka pred sodiščem ne morejo posredovati. Ker po našem prepričanju za objavo in navedbo imen odlagališč obstajajavni interes in imajavnost absolutno pravico do te informacije, smo ministrstvo še enkrat zaprosili za podatke. Za primer, da bi se odgovoru ponovno izognili, smo jih zaprosili tudi za natančno navedbo zakonske podlage, ki jim daje pravico do prikrivanja teh podatkov. Nato so se na ministrstvu in agenciji za okolje odločili, da nam bodo imena problematičnih odlagališč razkrili. Napoved vremena za Slovenijo Kakršno bo vreme na Uija kazalo, bo ves mesec ostalo. Cela gibanica po prednaročilu. Pomaranča, Ob Dravi 3 a, Ptuj S 02 788 OO 28 Danes bo oblačno, tu in tam bo občasno rahlo deževalo. Burja na Primorskem bo zvečer ponehala. Najvišje dnevne temperature bodo od 10 do 15, na Primorskem okoli 20 stopinj C. Obeti V noči na soboto se bodo padavine od jugozahoda spet okrepile. V soboto in sprva v nedeljo bo prevladovalo oblačno vreme. Občasno bodo še padavine, deloma nevihte. V nedeljo sredi dneva bo dež od zahoda prehodno ponehal, delno se bo razjasnilo. Vremenska slika Nad severno polovico Evrope je obsežno ciklonsko območje. Hladna fronta se od severa bliža Alpam in bo ponoči dosegla naše kraje. Pred njo doteka k nam z jugozahodnikom toplejši in bolj vlažen zrak.