Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva okraja Novo mesto Lastnik In izdajatelj: Okrajni odbor SZDL Novo mesto. — Izhaja vsak četrtek Posamezna številka 10 din. — Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din; plačljiva ]e vnaprej. Za Inozemstvo 900 din ozir. 8 ameriške dolarje. — Tekoči račun pri Komunalni banki v Novem mestu, 6t 60-K.B-16-2-24 Stev. 3 (357) Leto VIII. NOVO MESTO, 17. JANUARJA 1957 Urejuje uredniški odbor. - Odgovorni urednik Tone Gosnik. Naslov uredništva tn uprave: Novo mesto. Cesta komandanta Staneta 25 Pošt predal: Novo mesto 33 Telefon uredništva tn uprave; St 127 Rokopisov ne vračamo. Tiska Casoplsno-Mlozniško podjetja »Slov. poročevalec v LJubljani. Za tisk odgovarja F. Plevel V ČEM JE BISTVO SOCIALISTIČNE DRUŽINE Izredno zanimivo in sodobno predavanje je v sredo 9. januarja pripravila svojim poslušalcem (spet tako maloštevilnim!) Ljudska univerza v Novem mestu. Zvezni ljudski poslanec dr. Jože Potrč se je ljubeznivo odzval vabilu odbora LU in prišel predavat o »socialistični družini«. Tako po svoji vsebini kot po načinu podajanja je predavanje dr. Potrča gotovo na vse poslušalce napravilo globok vVs, kajti predavatelj je v njem nanizal mnogo več stvari |.n problemov, kakor je obetal naslov, že sam po sebi dovolj Širok in globok. Govoreč predvsem o štirih osnovnih zadevah družine v zgodovini in sedanjosti: odnos med možem in ženo, nezakonski otroci, ločitev zakona, abortus, je predavatelj zcnimivo orisal družino v matriarhatu. patriarha-tu (suženjsko - posestniškem redu), v fevdalizmu, kapitalizmu in v socializmu, ruskem in našem, pri čemer je zlasti poudaril in opisal problematiko družine v Sovjetski zvezi od oktobrske revolucije do danes in povedal tudi svoje osebne vtise, ko je Zanf potoval po Sovjetski zvezi. Slikovito je prikazal razvoj družine, od primitivnih oblik do čedalje večje enakopravnosti med možem in ženo, oziroma Žene v odnosu do moža. Ta enakopravnost je doslej najučinkovitejše in najboljše ure-sniČena prav v našem socializmu, kjer ima enakopravnost moža in žene povsem stvarno, se pravi ekonomsko podlago. Ze na sedanji stopnji naše socializacije so glede tega doseženi veliki uspehi. Bistvo naše družine, je poudaril predavatelj, mora biti v tem, da je sleherna družina res socialistična, da torej vlada socialen odnos tako v nji sami, kakor do đrugth družin — od sklopa komune do velike družine vseh naših narodov. Tej veliki, plemeniti nalogi: socialnim odnosom in socialnemu življenju v ožjih in širših družinah (komuna, narod, država) moramo posvetiti vsa svoja prizadevanja in napore, kajti to so napori za srečo in svetlo življenje družin v ekonomskem in moralnem pogledu. Na tem, resnično zanimivem in, kratkomalo, koristnem predavanju, smo pogrešali staršev in vzgojiteljev enako kot političnih in drugih javnih delavcev, kajti misli in dognanja in spoznanja o socialistični' družini bi morala zajeti in zajemati čim več ljudi. Le preradi govorimo, kaj vse smo že dosegli, premalo pa nam je skrb, kaj je še vse treba doseči in kako. Tako predavanje je prav gotovo učinkovita pojasnitev marsikaterih nejasnosti in vzpodbuda za razmišljanje in delo. SEJA ObLO NOVO MESTO V petek 18. januarja dopoldne bo v Novem mestu seja občinskega ljiuidlslkega odbora Novo mesto. Dnevna red 11. redne seje obsega poročilo o delu sveta za zdravstvo in sodnika za prekrške, razpravo o sklicanju zborov volWoev in poročillo kom.iis.ij za pravne predpis« am organizacijska vpraSamja, ^ gospodarstvo, volitve in imenovanja. Sedanje število članov Socialistične zveze delovnega ljudstva v okraju nikakor ne odgovarja razpoloženju med ljudstvom Razpisane s j volitve v osnovne organizacije Socialistične zveze delovnega ljudstva v okraju — Še vedno ena glavnih nalog: organizacijska učvrstitev SZDL — ''red razpravami o osnutku republiškeg : in okrajnega družbenega plana za 1557 na; odbori SZDL razlože članom vsa bistvena vprašanja zveznega družbenega plana 9. januarja Je bil v Novem mestu plenum okrajnega odbora Socialistične zvezedelovnega ljudstva, na katerem je poročal predsednik okrajnega odbora SZDL Jože Borštnar o glavnih zunanje političnih dogodkih v zadnjih mesecih, o zadnjem zasedanju zvezne ljudske skupščine in osnovnih načelih novega družbenega, plana. Sekretar okrajnega odbora SZDL tovariš Martin Zugelj je govoril o vprašanjih notranjega dela organizacije in zlasti o pripravah na volitve novih vaških odborov SZDL. — Člani plenuma so razpravljali po poročilih zlasli o volitvah, o povezavi med odbori. SZDL in ObLO, o vskla-nosti dela političnih, zadružnih i. dr. organ, na vasi, oak- M tivizaciji žena v okraju, o vključevanju mladine, delavcev in žena v vrste SZDL ter o ostalih tekočih nalogah organizacije. »Naši ljudje so s svojim dostojnim spremljanjem važnih, zunan jepolitičnnih dogodkov v zadnjih mesecih dokazali, da razumejo položaj na svetu. Številne zgodovinsko pomembne dogodke so pravilno ocenjevali, obsodili so agresijo na Egipt, sc živahno zanimali za razvoj na Poljskem in Madžarskem, vedno pa so odobravali stališče naše vlade in podpirali našo politiko miru. Povsod smo med ljudmi občutili ponos, da imamo čvrsto, dosledno politiko in tako vodstvo« je med ostalim dejal tovariš Jože Borštnar, ko je začel plenum. Opozoril je člane« da je,, treb^a iz razpoloženja, ki dejansko vlada med množicami, gledati odnos naših ljudi do naše politike. Seveda bo treba v političnem delu še veliko več razlaganja tujih in domačih dogodkov, treba bo še in še potrpežljivo razlagati naše odnose s SZ in z drugimi državami ter zlasti pojasnjevati ideološke razlike med nami in Vzhodom, posebno v vaških organizacijah je takega pojasnjevanja še vse premalo. Ko je govoril o poteku zasedanja zvezne ljudske skupščine in o novem družbenem i, \......i..;.......imiiiii i ■■r-^M^rMMMtt planu, je tovariš Borštnar o-pozoril na prelom v praksi dela ljudske skupščine in na dajnosežni pomen zdaj sprejetih ukrepov, ki bodo zago- ter poglabljanju delavskega in družbenega upravljanja, viden razmah zadružništva, da so zlasti občinska središča pokazala precej aktivnega deda in dobrih zamisli za uspešno delo na raznih družbenih področjih itd., je pa še vedno tako — je dejal tovariš Zugelj —, da konkretna vprašanja obdelamo na okraju in v občini, premalo pa v osnovnih organizacijah — na terenu, v vasi. Dostikrat opravijo zbori volivcev, zadrufeafi zbori in sestanki članstva drugih organizacij ali društev več kakor osnovna organizacija SZDL, ki pozablja, da je dolžna razložiti svojim članom dogodke doma in po svetu. podbitnim dejstvom pa članstva v vrstah SZDL v okraju nismo dvignili čez odstotek, ki smo ga imeli že lani v marcu. Po nepopolnih podatkih občinskih organizacij g.a utegne biti celo nekaj manj, kar Dolenjski prav gotovo ne more biti v čast z ozirom na njeno vlogo in aelo v letih NOB. Po zadnji konferenci so pridobili nove člane v organizacijo le v Kostanjevici - Podbočju in nekaj v Semiču, v drugih občinah pa nič (ali pa o tem druge obč. organizacije ne poročajo). (Nadaljevanje na 3. strani) ZDAJ PA LE! TA TEDEN GA JE NASILO, DA GA OTROKOaf ZLEPA NE BO ZMANJKALO... SKLEPI PLENUMA SZDL: 1. Plenum razpisuje volitve v osnovne organizacije SZDL v okraju, ki morajo biti zaključene tlo konca februarja 1957. 2. Vrste SZDL v okraju je treba organizacijsko učvrstiti in v osnovne organizacije vključilM več, žena, mladine in delavcev, ki delajo v mestih, stanujejo pa v vaseh. Odbore SZDL je treba okrepiti z novimi, delavnimi člani organizacije. 3. Na sestankih je treba podrobneje raspravljati o govoru tovariša Edvarda Kardelja na zadnKvj zasedanju Zvezne ljudske skupščine. Hirše Ja pa 'nlmačiti članstvu tudi ostale dogodke zunanje In ran je politike. 4. Članom SZDL je treba razložiti načela iti glavne smernice družbenega plana za leto 1957 še pred razpravljanjem o republiškem in okrajnem družbenem pianu, zlasti pa naj vodstva organizacij zagotove podrobno razlago vseh vprašanj, ki so v zvezi z dvigom življenjske ravni in z nalogami članov SZDL za uresničitev načel novega družbenega plana. 5. Se naprej je treba razvijati in krepiti delavsko in družbeno upravljanje v okraju In zlastS pomagati uresničevati zadružno politiko na vasi. 6. Organizacije SZDL naj posvetijo posebno skrb aktivizaciji žena v vrstah Socialistične zveze In v organizacijah Zveze ženskih društev. Slovo od Mavricija Borca V sredo 2. januarja to v Ljubljani pokopali nenadoma umrlega, predsednika republi-škega zbora proizvajalcev tovariša Mavricija Borca, ki ga je zadela srčna kap. Pogreba preudarno delavsko besedo je znal razločiti tudi najbolj zapleten« vprašanja, predv. em pa je na preprost, vsakornur razumljiv način znal delovnega človeka prepričati in mu vliti poguma za premagovanje novih težav. Prav zaradi njegove odkritosti in neomajne resnicoljubnosti, za katero se je boril že od mladih dni, Kik si :; s trd[m delom slačil vsakdanji kruh, so ga ljudj# tako zelo spoštovali. V No-vem me:tu smo ga zadnjikrat .lišali lani v začetku junija na plenumu okrajnega sindi« kalnega sveta. V vrstah tovarišev, ki so dali za socializem vse svojš sile in svoje življenje, bo ostal spomin na tovariša Ma-vricija Borca vedno čist ii4 nepozaben. Zmaga tekstilcev »Brez vojne psihoze, mirno in dostojno so naši ljudje spremljali dogodke zadnjih n.)-se-cev ...« je dejal predsednik okrajnega odbora SZDL Jože Borštnar na plenumu tovili dvig življenjske ravni. Na sestankih SZDL in na zborih volivcev naj bi zato čimprej razpravljali o bistvenih osnovah družbenega plana za leto 1957, da bodo ljudje spoznali probleme cele države in jih razumeli s stališča jugoslovanskih meril. Tako bomo tudi laže sprejeli republiški in okrajni družbeni plan. Na okraju in v občini Se, na vasi se pa ustavi O tem, da je enoletni mandat odborov osnovnih (vaških) organizacij SZDL v okraju potekel in da je treba razpisati volitve novih vaških odborov Socialistične zveze, je za predsednikom poročal sekretar okr.. odbora SZDL Martin Zugelj. Njegova ocena notranje organizacijske delavnosti je bila namenjena predvsem priipiravam za te volitve. Zato je zajela negativne pojave v delu organizacij SZDL in pomanjkljivosti, ki po zadnji okrajni konferenci SZDL lani v marcu še niso bile odpravljene oziroma popravljene. Poleg tega, da smo dosegli znaten napredek v utrjevanju Na drugi straifti vidimo, je nadaljeval tov. Zugelj, koliko ljudi sodeluje v raznih organih družbenega upravljanja, v društvih in organizacijah, na raznih krajevnih in občinskih praznikih, partizanskih spominskih dnevih in pohodih, ob odmevih na važne dogodke v svetu in drugje, da se ljudje živahno zanimajo za vse to dogajanje, da ga komentirajo, da radi pridejo na sestanke, kadar vedo, da bodo kaj zanimivega in novega zvedeli. Navzlic tem neiz- priljubljenega in spoštovanega tovariša, ki je bil dolga leta tudi eden vodilnih funkcionarjev sindikatov v Sloveniji, so se ■udeležili najvišji predstavniki ljudske oblasti in političnih organizacij. Njegova smrt je bridko prizadela vse, ki so ga poznali in z njim delali. Tovariša Borca so \poštovali vsi, ki so ga poznali osebno kot človeka in prijatelja s širokim, odprtim *srcem, cenil pa ga je tudi vsak, ki ga je kdaj kol i sli šal na raznih sestankih, skupščinah in sindi-^ kalnih konferencah. S tehtno, Veliko smo že pisali o vprašanju, ali bo mogel NOVOTEKS dos.eči letmi plan. Znano je, da je lani redukcii'ja električnega toka onemogočila izpolnitev obveznosti, zato so skušali dosegi zaostanek v preostalih mesecih preteklega leta. Z velikimi napori vri močno voljo vsega ko-leiktiva je bil plan dosežen. Plan je biil takle: količinski plan (tekoči metri) 378.600 m, kvadrat meterski plan 530.000 m, finančni plan 1.001,000.000 din. Doseženo Priprave za občinski praznik Črnomlja Na razširjeni seji občinskega komiteja ZK in občinskega odbora SZDL v Črnomlju so se pogovorili budi o pripravah za praznovanje občinskega praznika, ki je vsako leto 18. februarja. Poseben pripravljalni odbor pripravlja spored priredvtev, ki bodo po vsej občini. Glavna proslava bo v nedeljo 17. februarja. je pa bilo: količinski plani 394.611,46 m, kvadrat meterski plan 530.677,70 m, finančni plan 1,025,126.834 din. Tako je delovni kolektiv NO-VOTEKSA dosegel lepo zmago, k1 izpričuje požrtvovalnost vsa« kega posameznika v podjetju. Upamo, da nam letos ne do nič preprečilo normalnega obra* tovanja. V kolikor bodo vremenske razmere ugodne in do* volj surovin, bo NOVOTEKS zanesljivo izpolnili svojo obvez* nost do družbe. SI. Doki VREME ZA CAS OD 18. ,DO 27. JAN. V drugi polovici tega tedn* sprva &e snežne padavine, po* Eneje pa suho oziroma .jasno vreme, ki bo trajalo do sred« prihodnjega tedna, hkrati pa hud mraz. V drugI polovici pri* hodnjega tedna ponorvne snež« ne padavine; mraz b>» postopoma popuščal- (Napoved priredil V. M.) Sprejeli so družbeni načrt gostinstva za leto 1957 4. redna seja upravnega odbora Gostinske zbornice Slovenije je bila 9. januarja v Dolenjskih Toplicah. Na njej so poslušali poročilo o stanju gostinstva v novomeškem okraju, razpravljali pa so tudi o vrsti problemov gostinstva in turizma v Sloveniji in med drugim sprejeli družbeni načrt gostinstva za letošnje leto. Seja je bila izčrpna in je pokazala veliko problemov, s katerimi se bori ta panoga našega gospodarstva. Poleg članov upravnega odbora republiške Gostinske zbornice so seji prisostvovali tudi člani okrajne Gostinske zbornice Novo mesto, zastopnica Sekretariata za blagovni promet in delegat republiške Gostinske zbornice LR11. VtČJA SKRB ZA ZDRAVJE MLADEGA RODI Po zakonu morajo biti šolski otroci dvakrat na leto zdrajLmi ško pregledani. Taki pregledi so bili dosedaj več ali manj redni na vseh šolah, venrdar je ugotavljanje bolezenskih znakov brez zdravljenja samo del .e- posredi vprašanje prenočišč in to še najbolj v Novem mesiu in Črnomlju. Se tisto malo hotelskih postelj v Novem mestu je večinoma stalno zasedenih po uslužbencih, ki nimajo stanovanj. Nadaljni porast tujskega prometa je torej odvisen od investicij za nove tujske sobe in nekatere turistične objekte. pod takimi pogoji pa ne! Več gostinskih podjetij novomeškega okraja je na podlagi izdelanih projektov prosilo za investicijski kredit. Ta je bil odobren samo hotelu. Kandija za nadzidavo enega nadstropja. Toda pogoji, kakršne zahteva Investicijska banka, so za gostinstvo nesprejemljivi. Banka postavlja namreč rok za vrnitev kredita 5 let. Pri takih pogojih mora podjetje, ki najame kredit, tako povečal usluge, da jih ne more nihče plačati. Cland od- bora so bili mnenja, da bi moral biti rok vrnitve kredita najmanj 20 let in več, sicer je vprašanje, če ga bo moglo katero podjetje vzeti in če bo ob takih pogojih ljudski odbor prevzel jamstvo za povračilo. Nerešen problem v novomeškem okraju so tudi razne veselice. V poletnih in jesenskih mesecih je vsako nedeljo na ducate veselic, ki jih prirejajo razne organizacije in društva zaradi zbiranja denarja v ta ali oni namen. Organizacija takih veselic je strokovno in higiensko na zelo nizki stopnji, vendar jih nih- O gostinstvu novomeškega okraja je poročal tov. Rudi Pintar Če ne kontrolira niti ne ukrepal prolii njim, čeprav imamzo v kratkem podpisan sporazum o repatriaciji Poljakov iz Rusije. V kratkem bo odpotovala V Mo*5cvo poljska delegacija, ki bo sporazum podpisala. ©ZDA bodo v kratkem Od. ■topile svoja tehnična odkritja na področju atomskega raziskovanja vsem drugim državam. Gre seveda samo za nevojaška odkritja. Q Novi predsednik japonske vlade Tanzan IšibaSi se poteguje za prijateljsko so-delnvnnje med Japonsko in Kitajsko. Toda trenutno Se ne misli na redne diplomatske stike s Pekingom, ?e-prav je dejal, da se bo trudil čim bolj razširiti trgovinske zveze med obema državama. # Generalni sekretar OZN Hammairskjoeld bo. na pomlad verjetno obiskal Japonsko. Japonska je osemdeseta država, ki je bil« prav nazadnje sprejeta v Združene narode. Baje bo na pomlad obiskal Tok;o tudi indijski premier Nehru. jen, Za zdravo mleko in kakovostne mlečne izdeEke Na skupni aejj živinorejskega odbora OZZ Novo mesto in zastopnikov Zadružne mlekarne je bil spreJet pravilnik, po katerem se morajo ravnati vsi proizvajalci, ki oddajajo mleko Zadružni mlekarni v Novem mestu. Ta pravilnik dajo »mernice za proizvodnjo zdravega in kvalitetnega mleka. V njem so zajeta osnovna navodila, ki pomenijo šele prvi korak, katerega smo v tem pogledu napravili v novomeškem okraju. Z dograditvijo mlekarne je dana možnost vnovčenja mleka po primernih cenah. Mlekarna predeluje mleko v razne mlečne izdelke, ki se prodajaj po višjih ali nižjih cenah, kakršna je pač kvaliteta izdelka. Sporedno s tem pa nihajo tudi odkupne cene mleka. Kvaliteta mlečnih izdelkov je odvisna predvaem od mleka. Ni dovolj, da ima mleko čim večji odstotek tol-šče in suhih snovi, temveč mora imeti tudi to lastnost, da ga Je mogoče predelati v različne kvalitetne proizvode. Mleko ne sme vsebovati zdravju škodljivih drobnoživk ter bakterij, ki povzročajo kvarjenje sira in drugih mlečnih izdelkov. V ri-ugih državah, n. pr. na Angleškem je predpisano, d« mleko ne sme vsebovati več kot 30.000 bakterij v cma mleka. Pri nas pa je v cm' do 800 milijonov raznih več ali manj škodljivih drobnoživk. Iz tega je razvidno, da smo v proizvodnji mleka še daleč za naprednimi državami in da ne moremo računati toliko časa na proizvodnjo dobrih izdelkov ln s tem 1. nesnažnost hleva, posode, živali, vode; 2. individualne lastnosti krav; 3. bolezni živine in molzačev; 4. krma; 5. delovanje raznih drobnoživk; 6. nepravilno ravnanje z mlekom med molžo in po molži; 7. razne kovine n. pr. železo, baker, nlkel, cink, s katerimi pride mleko v stik. V nesnažnem hlevu in pri nesnažni živini se mleko okuži že med molžo- S prahom in nesnago padajo v mleko tudi razne škodljive klice, zato le predpogoj zračen, svetel in snažen hlev. Ne moremo zahtevati, da bodo hlevj novi, morajo pa biti čiščeni in beljenj, V hlevih naj se napravijo po možnosti zračniki in večja okna. Med molžo in tik pred molžo se ne sme krmiti in nastiljatl, ker se s tem dviga prah. Mnoge krAve dajejo nenormalno mleko, n. pr. močno slano aH žarko siano, potem tako zvano »leno« mleko, ki se zelo nerado siri in je zelo slabo za sir. Tudi vsaka obolela krava nam dale nenormalno mleko, ki se loči od zdravega p0 kemični sestavi. Ce je žival bolna za nalezljivo boleznijo, se lahko bolezen prenese na Človeka. Zdravila močno vplivajo na spremembo mleka. Posebno škodljivi so antibiotiki n. pr. penicilin, strepfornicin itd- Iz teh * razlogov proizvajalci ne smejo oddajati nenormalnega mleka ln mleka bolnih živali. »Krava se pr! gobcu molze«. Ta stari pregovor Se danes velja. Najboljša Je naravna krma poleti dobra paša. pozimi pa na povišanje odkupne cene■m\e- aobro fini Mirna je komisila našla pomanjkljivosti v gosU.-ni Jaklič v Sentrupertu m sHlno Marije Prah. Jakličevi lokali so prtonerni, le . slabo vzdrževani, nima točilne roi/.e, v kuhinji obeh so našli številne umazane predmete, ki n« 6padajo tja. V občini Semič je kombija pregledala 9 gostinskih, 5 trgovskih In 2 obrtna obrata. V najslabšem stanju je našla gostinski loka. Angele Brunskom na Gabru. Umazanija na vseti koncih in krajih, navVikru umazano perilo v kuhinji >» podobne stvari. Do druKei;a pregleda jo lastnica stanje ne-koVkn izboljšala. Nasprotno pa Je komisita ureditev gostilne SimoniČ na Štreklievrii dala ?a vzK'od ostalim lokalom. Tudi v zadružnem bifeju Je našla zadovoljno stanje. V občini Šentjernej je teo- mis'ja preg pdala f> gostinskih ln 5- trgovskih lokalov. Neurejeno je našla zadružno gostilno v ftkoeinnu. Premalo skrbilo za čistočn tal in šteklenH* ter za nnviino wfcj>adj$čen}e živit 15 Nctimi steklen1'•■amt (Nadaljevanje na 4. stran« 4779 31 r 4 stran DOLENJSKI LIST štev. 3 (357) Dolenjci so gadje Dolenjci so gad je! Kaj ne bi biLi, ko pa imajo Gadovo peč, kjer cviček izvira. Pa tudi brez nje bi bili še zmerom to. kar sol Kaj pa Belinje, Razkrižje in Brezovica, Škorce, Piroški vrh, Gradišeek in Banovec, Dol' Bočje, Stari grad in še cela vrsta svetokriških goric? In oba Vinja vrha, Trška gora, Grčev-je, Nova gora, Straški brib. Ljuben, vsa obkrška dolina, Lisec in Smaver nad Dobrničem in še in še. Saj ne bi prišel do konca, če bi tudi hotel. Vsaka strmina, ki je obrnjena v poldan in večer. |« ponaša s trto. Vse vrste so tod posejane: črnina in belina, lipina in volovjna, želodina, podpivec in tičina, šmarnica, amerikan, portugalka, kraljevina, zelenika, pinieia in kdo ve še katera. Kdo bi našteval! Vse »vinske rožice«, katerih plodovi v jeseni napolnijo eode, so zbrane na teh čudovitih hribcih. V vinu je pozaba. Vse skrbi ln težave so potisnjene v kot. Mar se vam zdi potlej kaj čudnega, če pojo po zidanicah in hramih p07.no v noč: »Ta glažek je že prazen, ne gremo še narazen...« V vinu pa je tudi resnica. Kdo b; si torej upal trditi, da tele zgodbe niso resnične? Vinski duhovi so jih priklicali. . * O modrasu, ki ga je bil včeraj ubil Rakai-jev fant na poti dolj pod vinogradom, je tekla beseda. Pa se je zdajci zravnal 6tari Matevžek, ki je ves droben in neznaten sedel na klopi ob so,du. Dolgo vrsto požirkov je potegnil iz buče, potlej pa zini; samozavestno, skoraj oblastno: »Kaj, takle modras! Je sploh vredno stegniti jezik zavoljo take gliste? Klopotača, to ti je žival, malo večja ko tisti mo-drasek. Posebno če je taka, kot sem Jo jaz v Ameriki potolkel-« »Kliopotačo?« se je začudil Matic. »Klopotačo!« je oni pritrdil. »Prav natanko se spominjam, kot bi se v.se skupaj danes godilo. Takole je bilo. Pet Kranjcev nas je mahalo po poti skozi amerikansko hosto. Plenkače 6mo imeli nu ramah in sonce je grelo, kot bi sam vrag kur.il. Kar zaslišimo nekje za nami: klop-k:op-klop_klop. Nekaj časa mir, potlej pa spet: klop-klop-klop. Nam lasje pokonci in kar tesno nam je postajalo pri srcu. Samo rajnki Trpine, ki je oil tisti pot že drugič v Amv.-iki-, je stisnil plenkačo in rekel: .Fantje, tole bo pa klopotača. Kar dajmo jo! V grmovje se po.-krijte pa s plenkačamj po njoj, ko bo mimo prilezla!' — Rečeno, storjeno. Kaj ti ni ta hudir Trpinčev uganil! Komaj sem skočil za drevo, že Je zamikalo pred menoj. Stisnil sem plenkačo. pomeril in mmnd po klopotači, da ji je odlerela glava kot trska od debla.« »Pa n.a prvi mah?« se je skoraj resno začudil Matic »Na prvi! Deset metrov je bila klopotača dolga, lebela pd ko tištale brenta za vrati.« »Stric, take klopotače pa sploh ni na svetu. Deset metrov dolge pa še celo ne!« se je za-emejala Francka. »Je pa tvoj jezik zato daljši!« Je bil Matevžek skoraj užaljen, »Kaj ti veš, sirota! Ko se boš z živo amerikansko klopotačo pomerila, kot sem se jaz. boš pa že videla, če je tako dolga ali ni!« Nato je spet potegnil bučo k sebi in jo nastavil na usta. Nihče mu ni nič več rekel. Samo čudili smo se mu. Desetmetrska klopotača je nazadnje le nekaj več kot ubogi modra-6ek spodaj na poti. * Stari Boštjan te udaril po mizi, da so majolike in kozarci kar poskočili. »He, še sem junak, da bj pet fantov premlatil ko snope, če bi se spravili nadme. Se sem junak, vam pravim, pa čeprav ne tak, ko tisti krat, ko sem bil Se. mlad in sem tri sto ljudem na bark; življenje rešil!« Jože Dular: »Tri sto ljudem? Se ti od vina v glavi vrti ali kaj?« je zat.fgl0 vprašal naglušni Lovrenc iz Nove gore. »Tri sto ljudem? Se ti od vina tri sto lJudem s kapitanom vred. tako resnično, kot sedim tu!« je veselo kričal Boštjan. »Spomladi bo steklo štirideset let, odkar sem jih rešil žalostne in mokre smrti. — Takrat sem bil še fant pa sem se peljal z barko v Ameriko, da b! si v kanadskih hostah s plenkačo prislužil dolarjev. Tri sto ljudi nas je bilo stlačenih na tisti barki, ki le takrat delala svojo ————— burja pa je na vsem lepem odtrgalo našo barko od brega in - jo odneslo ven na morje. Pi- nas ni na nobenem ovinku več jemo četrto uro. pijemo peto, vrag jemal.« Takrat se je Boštjanov^ žena, ki ji je že sedmi križ težil rame, pošteno razjezila. »Le zakaj dedci na tuJem počenjate taka junaštva, doma Pa ne! Samo lažete se!« »Tri sto streli Katra, jezik potegni za zobe, če *e nič ne vprašam!« je Boštjan udaril po miizi, da so kozare; znova poskočili, »Zares sem jih rešil! Ce ne verjameš, pa vprašaj kapita-p? "n barki!« prvo skušnjo čez morje. Pa so Jo oni žvenirji, ki so imeli opravka z njo, napak sestavili, da smo se na vseh morskih ovinkih zadevali. Nekoč je malo manjkalo, da se ni vsa barka razletela. Vsa krmila in tiste karte, na katerih so morske ceste zaznamovane, niso nič pomagale. Ko pa je kapuan zvedel, da sem jaz na njegovi barki in da znam tudi plenkačo vihteti, me je precej k sebi poklical in mi prav ponižno rekel: .Boštjan, lepo te prosim, poteš! naso barko na vogalih, drugače nas bo vse skupaj vrag vzei!' Pa sem se dal pregovoriti, ker me je tako milo prosil. V dveh urah sem bil z delom pri kratu. Potlej smo šli kot po olju. Nikjer več se nismo zadeli. Poglavitno pa je bilo to, da smo vsi živi prišli v Ameriko in da Takole je rekel in zvi'u 1 kozarec črnine. »Lej no, Boštjan, ko si nam že ti o tesanju barke razložil, bom pa še sam povedal, kako sem tudi jaz nek, drugi pot prav tako pomorskemu solcla-škemu kapitanu barko rešil,« je rekel Tone. »No, vidiš ga, še enega 1una-ka imamo!« je spet otresnila Katra. »Ce sem jo, sem jo!« se Tone ni dal ugnati. »V Trst smo jo takrat privozill, pa se nas je izložilo iz barke vseh sto dvajset mož s kapitanom in oficirJi vred. Privezali smo barko z verigo za tisti kamniti steber na Tone je doma bregu in odšli pit v taberno. Pijemo uro, pijemo dve. tri... Zunaj je medtem nastala v zraku sapa, lz sape veter, iz vetra potlej pa se le spravimo lz ta-berne. Gremo na breg ln mislite si, kako smo zijali, ko ni bilo naše barke nikJer. Pač: tam daleč na odprtem morju se je kot majhen klobuk zibala naša barka. — Kapitanu je šlo malo za nohte, ker je takole n,3 lepem, ko je sam pil, zgubil barko, pa se je precej znašel in vprašal: .Fantje, kdo jo gre iskat?' — »Jaz!« sem zakričal, vrgel kapo in suknjič s sebe in. se pognal v morje. Plavam, plavam, uro dolgo jo režem, dve uri sekam z rokami po vodi, da so kar pene okoli frčale. Sele pod noč dohitim barko, si jo navežem za verigo oko!j pasu in h a 1 d i! nazaj v pristanišče.« Matic ob sodu se je zarezal. ■ 'Kaj se smejiš. krota?« je skoraj 'užaljeno dejal Tone. »Barko sem ujel in jo za pas privezano vlekel v pristanišče. Kar dobro je šlo. Hujše je bilo, ker se je takrat že stemnilo, da nisem nazadn.le vide! niti pristanišča pred sabo niti barke za seboj. Kaj pa zdaj, Režem jo na slepo, pa vam povem, da mi je v morski vodi začelo vroče postajati, ker nisem vedel, ali vlečem barko k bregu ali pa mogoče ven na morjp. V pravem času pa so domislim žveplenk v žepu." Hitro sežem po eno, si jo vprasnem ob hlače, stegnem roko nad vodo in posvetim okolj sebe. Vsa sreča! Komaj kakih tri sto vatlov pred menoj je ležalo pristanišče. No, potlej sem bil hitro na suhem in barka spet privezana ob tisti kamen na bregu.« »Saj so bile žveplenke vendar mokre,« Me rekla Tinca, k] je bila najmlajša med nami m skoraj otrok. »Kaj pa ti veš, pisce, ki si komaj iz lupino prilezlo!« je zarezal vanjo Tone. »Take šibice so njega dni delali, da so še pod vodo gorele! — Barko sem pa rešil, pa če vam je prav ali ne. in medaljo sem zato dobil!« Nekateri so se zasmejali, toda res ime] staro avstrijsko kola'no in kdo ve, če je ni dobil prav zato, ker je tisto noč soldaško barko v pristanišče vlekel. Metliška občima dobi potovalno Ipdslio knilžsaico V metliški občini je bito po VOJni ustanovljenih okrog 10 ljudskih knjižnic. Nekatere med njimi so že enostavno izginile; nihče ni kaj dosti skrbel zanje, knjige so se raztrgale in porazgubile. Ostalo je še okrog osem knjižnic, med katerimi je največja v Metliki. V večini izmed njih so knjige prebrane in ne morejo pritegniti več bralceu. V današnjih razmerah, ko so občine p večnih finančnih stiskah, je nemogoče redno oskrbovati vseh teh knjižnic z novitetami. Zato je prišlo nekaterim tovarišem na v, ;el, da bi formirali eno samo veliko potovalno knjižnico, ki bi jo razdelili na osem delov in vsakega izmed njih poslali v en kraj, po enem letu pa bi se vsi deli knjižnice, dopolnjeni z novitetami, izmenjali tako, d. bi v osmih letih prišht v vsak večji kraj v oV'inl po delih celotna potovalna knjižnica, ki bi'bila vedno založena z vsemi novimi izdajami. Za to 'injiinico bo treba torej mnogo man] sredstev, kot prej za osem knjižnic. Poleg tega pa bo v vse oečje kraje v občini v osmih letih prišlo najmanj 900 različnih knjig, izbira bo večja in ljudje bodo raje posegali po knjigah kot doslej. Od zamisli do njene ustvaritve je le korak. Bili smo skromni: začeti smo nameravali postopoma: Vsako leto poslati v uporabo po en del le knjižnice, ki naj bi štel okrog 100 knjig v priročni omarici. Za pomoč smo zaprosili tudi vse slovenske založbe in. okrajni in republiški svet Svobod ln prosvetnih društev. Mnoge 2aložbe so se že do sedaj naši prošnji odzvale in poslale nekaj knjig. Pred dnein pa smo doživeli veliko in prijetno presenečenje: okrajni svet Svobod in prosvet, društev nas je obvestil, da dobimo celotno knjižnico, Id šteje blizu 800 knjig od Zveze. Svobod in prosvetnih društev Slovenije! Knj!ge bomo takoj dvignili v Delavski knjižnici v Ljubljani. Občinski ljudski odbor v Metliki pa je že naročil 8 priročnih omaric, v katerih bo knjižnica nameščena. Najpozneje konec februarja bo dana v uj)orabo celotna potovalna knjižnica, ki bo med prebivalci metliške občine opravila veliko vzgojno in izobraževalno delo. 2. Za redno članarino 320 din prejmete zbirko 5 knjig, za 500 din pa celo 7 knjig. Pohitite z vpisnino v članstvo Prešernove družbe POŽRTVOVALNOST J)IF Qf) POSADKE I K 'LL Pred burjo Točno ob osmi uri je vodono-sec PV-22 bil zasidran na seve-rozapadni obali otoka Palagruža. Izkrcaval je vodo. Obale otoka strmo padajo v morje in ni primernega pomola za pristajanje. Posadka PV-22 je vendar zanesUivo privezala ladjo s štirimi vrvmi, kaj tj obetalo se je poslabšanje vremena. Ob 15- uri je bila nevihta že prod izbruhom. Komandant, starejši vodnik I. klase Ante Ra-dovič. je ukazal, naj bodo stroji pripravljeni, z obale Je pa treba pobrati gumijeve cevi, po katerih so izkrcavali vodo. Ob 15.30 je potegnil močan zapadnik. morje se je razburkalo In potrgalo ladijske vrvi. Samo sidrna veriga je ostala nepoškodovana. Komandant je ukazal: »Ladja z vso močjo naprej!« ravno v pravem času. Posadka Je požrtvovalno izpolnila povelje. Ce bi bil komandant omahoval še kak trenutek, bi valovi razbili ladjo ob skale. Veliki valovi so preplavljali palubo majhnega vodonosca. Z divjo silo so potrgali vezi ladijskega čolna na krmni palubi. Mornar Paško Zorica je skušal zadržati čoln, toda v naslednjem trenutku ga je novi val potegnil v morje. Vodnik Branko Horvat je pograbil mornarjevo roko v hipu, ko je ta že ostal zunaj ladijska raze- Sedaj sta oba bila v nevarnosti pred naletom novega vala. Na pomoč je pritekpl še en uaornar, iz svoje kabine pa je prišel tudi komandant. Šele sedaj je mornar bil dokončno rešen. Minute so se vlekle kot ur«. Vreme se je slabšalo. Valovi so se vzpenjali kot orjaki in majhni vodonosec, zdaj v dolini, zdaj na vrhu valov, je spominjal na orehovo lupino. Od 16. ure tega dne pa do J. ure naslednjega se je ladja oddaljila od otoka le 50 milj. Posadka je ohranila ladjo v viharju. To so bili njeni najtežji trenutki. Potem se je vreme začelo boljšati. PV-22 je zaplula v luko Sv. Petra brez večjih okvar. Najpožrtvovalnejša mornarja, Hasan Karaman in Stjepan Pi-rič, sta dobila 10 dni nagradnega dopusta. Vsa posadka je zaslužila priznanje. Poročnik korvete Filip Levačič Pozdrav iz Kičeva Dolenjski fantje, ki služi-mo vojaški rok v Kičevu v Makedoniji, pošiljamo svojim domačim, sorodnikom, znancem, posebno pa svojim dekletom, kakor tudi vsem bralcem Dolenjskega Usta, iskrene pozdrave. Kadar se zberemo veselo raspoloženi, se oglasi slovenska pesem in hrepenenje po domačem kraju. Posebno smo veseli, kadar nas obišče naš dobri znanec Dolenjski Ust s svojimi novicami.'Tako smo tesno povezani z dogodki in življenjem naših ljudi. Čast nam je, da v tvoji sredi lahko pozdravimo dobrega kapetanu Josipa Hra-starju, doma iz Gotne vasi pri Novem mestu. Zelo radi se zbiramo okoli njega, kadar nam pripoveduje dogodke iz NOB iz raznih krajev naše Dolenjske. Upamo, da se bomo od njega marsikaj naučili m da bomo postali dobri čuvarji svoje domovine. Vojaki V. P. 4779 — Kičevot Jože Zaje, Jože Nose, Jože Klobučar, Marjan Mrvar in Ivan Draginc, Z občinske mladinske konference v Novem mestu Prostori, prostori... Zimski pozdrav iz Kostanjevice na Krki V nedeljo, 7. januarja, je bila v Novem mestu občinska mladinska konferenca, katere se je udeležilo preko 100 delegatov mladincev iz okolice Novega mesta. Kot gostje so bili navzoči tovariši Martin Zugelj. Ludvik Golob, Miha Po*iv'nci, Ludvik Kebe itd. Iz poročila predsednika Cirila Jarnoviča je bilo razvidno celotno delo občinskega mladinskega komiteja. Predsednik je najprej cmenil politično stanje v svetu in na kratko prikazal ležnje mladine v svetu po svobodi. . Nadalje je predsednrik govoril o pripravah mladine za sodelovanje v raznih organizacijah: delavskih svetih, upravnih odborih, Zvezi komunistov, SZDL, o ideološki izgradnji mladincev, čemur bi morali posvelili posebno pažnjo zlasti po vaseh. Poživeti bi bilo treba tudi delo mladih proizvajalcev in kmetijcev, zlasti pri zadnjih, kjer so se letos pokazali že prav lepi uspehi. Kmetij&ke šele so imele lani že večji odziv, kar se bo močno odražalo v našem kmetijstvu, Pri delu mladinskih aktivov je bilo lani precej uspeha. Več kot 80 mladincev je že članov delavskih svetov in "mOLIERE SPET Nfl ~ NOVOMEŠKEM ODRU 10. in 11. januarja je gledališče PD Dušan Jereb postavko na novomeški oder Moličrovo komedijo v petih dejanjih »Sola za žene«. Duhovito delo, ki ga je režirat France Kralj, je vzbudilo med obiskovalci1 Doma ljudske prosvete razumljivo zanimanje, pa tudi zaslužen 'n iskren aplavz. Igrali so: France Kralj. Ajda Golob, Tone Gortner. Po.de Cigler." -Tusti Moravec, Miro Saje. Zdrav-ko Kavčič, Vinko Zabkar in Marijan Dobovšek; sceno je pripravil »Jože Zamljen. — O komediji bomo obširneje poročali v prihodnji številki. upravnih odborov. V bodeče bo treba mladinske organizacije po vaseh še bolj poživeti in jim dati pravilno ideološko smer. Sekretar je pohvalil delo mladine pri izgradnji športnega stadiona in' pripravah za razne kulturne prireditve. Delegati so v razpravi dali več predlogov za ureditev mladinskega prostora, ki bi moral biti mladini na razpolago za kulturno izživljHnje. Mladinska organizacija bi mo- rala bolj skrbeti za pionirje in jim omogočiti delo v krožkih. Prosvetni kadri naj bi skrbeli, da bi bili vsi mladinci pismeni, in da bi se v raznih tečajih kulturno izobrazili. Tudi tovariši Zugelj, Golob in Kobe so mladini mnogo koristnega nasvetovaii. Konferenca je uspela, škoda je le, da mladinci niso povedali več svojih problemov, na katere nalete pri vsakdanjem delu in v življenju sploh. V adlešičih so ustanovili KUD Kulturno prosvetno delo v Adlešičih je bilo tudi doslej dokaj živahno, vendar to ni bilo povezano ln v okviru močnejšega društva. Ta praznina Je sedaj izpopolnjena z ustanovitvijo Kulturno umetniškega društva, ki bo poslej povezovalo in usmerjalo vso itulturnoprosvetno dejavnost tega območja. Ustanovni občni zbor Je bil 14. decembra. Udeležilo se ga je 78 Mudi, dokaz, kako veliko zanimanje Je r Arllešićlh za kult.urno-prosvetno dejavnost. Občnega zbora sta se udeležila tudi predsednik tn tajnik občinskega sveta Svobod in prosvetnih društev lz Črnomlja. Po izvolitvi upravnega odbora so se pogovorili o bodočem delu In tudi sestavili okvirni program. To zimo bodo organizirali splošno izobraževalni tečaj in pletar-*kl tečaj. Za mladino mislijo urediti sobo, kjer bo imela na razpolago časopise, revije, šah ln radio. Kot prejšnja leta bodo tudi to zimo naštudirali nekaj Iger. Imaio zelo slab oder, dohodkov pa premalo, da bi ga uredili. Vstopnina za prireditve Je pri nlih zelo nizka, samo da omogočijo čimvečjemu številu ljudi obisk. Vprašanje dvorane za prireditve je Se vedno odprto. Na občnem zboru so tudi sklenili, da bodo poslali eno tovarišico na režiserski tečaj. Volje 7.r delo Je v Adlešičih veliko, kar Je pokazal ustanovni občni zbor. Društvo bo skrbelo med drugim, da bodo vse državne praznike dostojno praznovali, prav tako pa tudi krajevni praznik. Mladina Ima prav tako veliko želja in načrtov. Med prvimi Za 500 din bo prejel konec leta 1957 vsak član Prešernove družbe zopet 7 dragocenih knjig! sta Igrišče za odbojko, pa tud! r.a nogomet so navdušeni. Ce bo količkaj pomoči od zgoraj, bo kul-turnoptosvetno in Izobraževalno delo v Adlešičih lepo zaživelo. Z naštudiranimi sporedi pa ne bodo ostali samo doma, pač pa bodo gostovali še drugod. Naporov pri tem se ne strašijo. Lani so z Igro gostovali v sosedni republiki Hrvatski, kjer so bili nad vse toplo sprejeti. To Je bila lepa bratska nagrada za naporno pot v hudem dežju, v kakršnem *o potovali preko Kolpe. Za 40.000 din za slučaj invalidnosti vsled nezgode jc zavarovan vsak naročnik našega tednika pri DOZ Novo mesto, za 20.000 din pa za slučaj smrti, ki bi bila posledica nezgode. Nc odlašajte zato s plačilom naročnine za dolenjski pokrajinski časnik! P5H »Ali vaš sin laže ali pa ros delate najboljšo potico v mestu — prišli smo se prepričat...« (Prenos s 3. strani) ln shrambo ter primerno opremo se tudi' gostilna Durjava v Skocjanu ne more pohvalili, dočim je gostilna Marinčič za podeželske razmere kar p r • -me-no čista. Manjše pomanjkljivosti je našla komisija tudi fte v nekaterim drugih .okalih, za gostilno Janževič v Šentjerneju pa Je predlagala, da se rarad* neprimernih prostorov zapre. V občini Trebnje je bilo pregledanih 8 gostinskih in 6 trgovskih lokalov. Največ nepravilnosti je našla v lokalu gostilne' Opara v Trebnjem. O tem smo nekaj že pisali v našem listu, s tem pa smo si nakopali na glavo tožbo. Oparo-va je prišla na uredništvo m zahtevala popravek, češ da pr: njej ni na Sla komisija nobene nesnage. Ce ne popravimo,- bo tožila je rekla in pri tem še poudarila, »da se bo pravdala do zadnje krave,« če ne pre-kličemo napisanih trditev. Res »mo kmalu nato dobil,; opomin advokata, vendar tudi na njegovo zahtevo tega nismo rnogl« preklicati. 2e pred Izdajo obrtnega do-v>i.n'rija 22. januarja 1953 Je komisiJH postavila rok. do ka- terega mora gostilničarka Ivanka Opara urediti nekatere* pritikline. Rok je bil postavljen za 1. Junij 1953. Pri pregledu 2. februarja 1956 je komisija ugotovi-a, da gostiini-čarka v treh letih ni zadostila tej zahtevi. Poleg tega je našla v lokalu še veliko drugih nedo-statkov. Pod točilno mi'zo razne predmete, ki tja ne spadajo, neumlto steklenino. zaprašeno omaro, obtolčeno in nečisto emajlirano posodo, rjave čajne žličke, strohnel pod, umazano mi'zo, na kateri seka mesio. Na mizi, kjer se pripravljajo jedi za goste, je gostilničarka čistila svoje umazane čevlje! Preje.a je odločbo, da vse pomanjkljivosti glede Čistoče odpravi takoj, vendar je komisi-j.a 18. 9. 1956 ponovno ugotovila, da ni zadostila zahtevam, niti tistim iz prejšnjih let. Zato je sanitarni inšpektorat izdal odločbo o prepovedi uporabe obratnih prostorov, dokler sp ne odpravijo vs« pomanjkljivosti. Sele po tem ukrepu Je Ivanka Opara zadostila zahtevam. Tudi v gostilni Rogelj v Trebnjem je komisija pri obeh pregledih nađla nečisto steklenino. Razna navlaka Iq krama v kuhinjah pa je menda kar moda naših gostinskih obratov, prav tako kot neurejena stranišča." Tako stanje je komisija med drugim naš.a tudi v gostilni Grmovšek. V občini Žužemberk je V40-misija ugotovila, da je gostilna Vide Papež v Hinjah primerno urejena jn čista. Tega pa ni mogla reči za kolektivno gostišče v Žužemberku, kjer Je našla vse polno nečistoče: ne-umite mize, umazano posodo, pokvarjeno mezgo, ostanke živil nad štedilnikom in Se vrsto drugih pomanjkljivosti. V gostilni Globokar je sam lokal še primeren, kot v večini primerov pa je tudi> tu bila gostil, niška kuhinja znložena z vsem, kar spiioh ne spada v kuhinjo, zlasti ne med živila. UGOTOVITVE V TRGOVSKIH IN DRUGIH LOKALIH V tovarni Belsad je komisija ugotovila, da znaša vrednost pokvarjenih in manj vrednih živil 2.018.094 din! V prodajalni živil KZ Črnomelj je komisija ob pregledu 31. 1. 1956 našla veliko nereda in dokaj nečistoče, dalje pokvarjene kekse, plearnivo maslo, črve v predalih za moko. nekaj živil brez oznake cene, dalje so v prodajami prodajal* na drobno žganje in rum. Največ napak je v trgovinah pri shranjevanju blaga. Moka, umetna gnojila, petrolej, galica, razna škropiva, ki so seveda strupena, keksi, salama, sir in podobno, vse je največkrat pomešano med seboj. Pri tem ni vedno samo vprašanje prostorov, pač pa tudi smisla i-n čuta odgovornosti do živil i.n potrošnika. Približno tako stanje je našla komisija v skia-dišču KZ Dragatuš, zraven tega pa še od miši oglodano salamo in sir. V trgovini KZ Ad-leši'či pa je bilo Še slabše. Tam so imeli v skladišču skupaj zaboje, stroje, sod nafte in sod namočenih breskev, v Istem prostoru pa so kuha-i tudi žganje. Komisija je to početje prepovedala, vendar je našla čez dva dni še pnav isto, samo da so takrat kuhalo žganje pri zaprtih vratih. V poslovalnici KZ Senttov-renc v Pristavici je našla komisija podobno stanje. Tobak, bonboni, testenine, sladkor v vrečah tik petroleja, aoda. za predal* v trgovini P* »trup pantakan, pokvarjena mezga, odprta posoda z marmelado, čez vse pa pojčevina in neprezračeno. Po tleh za prst na debelo prahu. V poslovalnici iste KZ na Čatežu je bilo prav tako mnogo narobe, med drugim je komisija takoj izloči.a iz prometa pokvarjeno salamo *n nekaj kislih kumaric ter bonbonov. V poslovalnici so uporabljali uteži, ki so jih dobil' med starim žele.zom. Zaradi nehigienskih, zatohlih Jm neprimernih skladišč s« Je v poslovalnici Splošnega trg. podjetja Trebnje na Mirni pokvario živil za 44.000 din. Del krivde za to nosijo tudi us.už-bencl. V trgovini z rednim obračunom v Sentrupertu §0 nafti v več živilih mišje odpadke. V poslovalnici KZ Trebelno na Cešnjicah so imeli kanto masti kar na tleh pri vratih in »o psi lizali mast i?, kante, ki je bila odprta. Tudi drugače je v tej poslovalnici našla komisija velik nered kot posledico malomarnega ravnanja z Nagom. V pos.ovalnici KZ Ra-dovica je omet od stropa padal naravnost v odprto posodo z oljem. V državni trgovini v Žužemberku je komisija izločila 19 kg makaronov, ker »o bili pomešani z mišjimi odpadki. Prodajalno KZ Podboč-je je komisija prav tako našla v velikem neredu, v poslovalnici KZ Prekopa pa v olju mrtvo mi a. V okraju ni niti ene pekarl-Je, ki bi povsem ustrezala predpisom, le pekarlje v Novem mestu, Črnomlju, Treo-njem tn. Mokronogu so do neke mere primerne. Najslabše So v Žužemberku in Dol. Top.l-cah, pa tudi v Straži in Skoejanu niso veliko boljše. O stanju, kakršno je našla komisija v metliški pekarij'. smo že poročali. Pekari j a v Kostanjevici je poleg vsega še slabo čiščona, komisiia pa je ugotovila tudi. da kilogramske štru-ce ne tehtajo kMograrn, pač pa manj, od 80 do 97 dkg. Od klavnic samo klavnice v Novem mestu. Črnomlju in Metliki ustrezajo svojemu namenu. Zrlo zanemarjeno je našla komisija k.avnico KZ Sfttttrupert, o čemer smo Tudi že pisali. Navzlic nalogu 16. aprila 195«, dn je trel>a vse napake takoj odpraviti, je bilo stanje 25. oktobra 1956 še prav tako. Neprimerne s« klavnice v Žužemberku, Smarjeti in Semiču. Samo fe gornjih bežnih zapiskov se vidi, kako močno Je ponekod še usidran malomaren odnoa do čistoče' in s tem do ljudskega zdravja ter varovanja živilskih skladov. Iz napisanega pa je lahko ugotovit«, da je večji del nepravilnosti mogoče odpraviti brez večjih investicij ali celo brez njih, samo z malo več dobre yo.Js >n čuta do snage. Člani komisije so s pregledi lokalov napravili veliko delo, treba pa jp vztrajati, da se vse napake, zlasti pa vsi primeri neeistoče in malomarnega poslovan!« z živili takoj odpravijo. Kjer n« gre zlepa, je treba seči po dovolj učinkovitih ukrepih. Premalo jp, da te stvari ugotavlja same inšpekcija in o njih razpravlja, potrebno je, da Jih sproti odkrivajo tudi potrošniki in hkrati podvzemajo ukrepe, da se odstranijo. Občasni preg.edi lokalov in'priložnostna kontrola tržnih in *an*-tarnih organov se bi moraili spremeniti v stalni način del* teh org&nov. V ta namen bi pa bilo treba povečati StevMo inšpektorjev. Stev. 3 (357) DOLENJSKI LIST Stran 5 Ali Je kmečkemu človeku življenjsko zavarovanje potrebno? DOLMJSKI OBVEŠČEVALEC Naš kmečki Čiovek je dober in ekrben gospodar. Nc misli samo na danes, misli tudi na jutri, na prihodnost! Previden jc! Ve, da mu Ogenj, toča, voda, nesreča pri živini in podobno lahko nenadoma občutno zmanjša ali pa sploh uniči premoženje oziroma vire njegovih dohodkov. Zato išče varno kritje za škodo, ki mu jo »a premoženju lahko napravijo ti uničujoči, elementi. Najde ga v zavarovanju. Tako je ravnal njegov oče, morda tudi stari oče. Premoženjsko zavarovanje ima pri nas že svoijo tradicijo. Danes ikoraj ni več slovenske kmečke hiše brez požarnega zavarovanja, pa tudi ostala »kmečka« zavarovanja si vedno bojj utirajo pot med naše ljudi. Zavarovalnina — reden izdatek dobrega gospodarja Napreden kmetovalec je premce za premoženjsko zavarovanje že uvirstil mod svoje redne iz-Oaukc- Ud ločil se je za razmeroma nizek, toda predviden izdatek ■— o premijo, ker noče, da bi ga vel'Ui izredni iidatki ob Škodi presenetili in uničili. V nesreči noče Dih odvben od miloščine ali poipore, noče si nakopali na glavo dolgove ali prodajati svoje 6tvar', Ud bi kril nastalo škodo. 2sio si že danes zagotovi pravico do osiiKodnine s primernim in zadostnim zavarovanjem! Tako mirneje gleda v bodočnost, Vnjc-govi podjetnosti ga'več ne zadržuje strah pred negotovo usodo! Toda ne le poslopja, orodje. pride.ki, živina — tudi življenje in delovna sila so nafa premože-m,c, in še kako dragoceno premoženje! Smrt in nezgoda neusmiljeno uničujeta in zmanjšujeta to naše premožen je. Posledice so večkra,t še bolj usodne kot pri elementarnih nesrečah — smrt mladega gospodarja, odpade delovna sila, treba je izplačati doto, potrebna so sredstva za šolanje ... Tudi na to že misli naš napreden kmečki človek! Ni s»mo dober gospodar, ampak tudi dober moi in skrben oče! Misli na ženo, na otroke in tudi nase! Ko misli, kako bi varno poskrbel za svojo družino in išče potrebna sredstva, se zopet" zuUre k zavarovanju, k živLjeir.skemu in nezgodnemu zavarovanju. Pravijo, da je osebno zavarovanje tudi merilo za stopnjo kulture in socialnega čuta posameznega naroda. Torej? Z zavarovanjem poskrbimo tutli za družino S primernim in zadostnim žlv-^jenjikim zavarovanjem si sedaj tudi naš kmečki Človek zagotavlja sredstva za izplačilo dote, za šolanje otrok, za kritje prepisnih stroškov, raznih izdatkov ob smrti gospodarja, za priboljišek na stara lete. V Sloveniji je v veljavi žena-d 200 tisoč življenjskih zavarovanj. Dobrih 90 odstotkov vseh življenjskih polic je v rokah socail-no zavarovanih oseb, ostale pa imajo svobodni poklici, predvsem kmetje in obrtniki. Na kmečke zavarovance odpade že okoli 10 tisoč življenjskih zavarovanj! To sicer ni veliko, v primerjavi s številom pred vojno zavarovanih kmetov pa pomeni velik napredek! Toda, to je šele začetek. Prav v zadnjem letu je zanimanje kmečkega prebivalstva za življenjsko zavarovanje občutno naraslo. V rokah kmetov je vedno več viednostniih papirjev, ki jih predstavljajo življenjske police. Noš kmet je torej že sam odgovori; na vprašanje v naslovu. Življenjsko zavarovanje mu je potrebno! Njemu šc mnogo bolj kot tistemu, ki je socialno zavarovan, kajti tistemu je življenjsko zavarovanje le koristno dopolnilo k socialnemu zavarovanju, kmečkemu človeku pa je življenjsko in nezgodno zavarovanje danes edino »socialno« zavarovanje! Prav zato je popolnoma razumljivo, da se kmečki človek zanima za življenjsko zavarovanje, plasti za zavarovanja z visokimi zavarovalnimi vsotami! Lovska družina v Metliki skrbi za svoie lovišče Lovska družina v Metliki, ki štetje 27 članov, lepo skrbi za svoje lovišče, k! je bilo prva leta po voj.ni močno izpraznjeno. T.i-ko je lani že tretjič nabavila fazane iz državne fazanerije na Štajerskem ln jih izpustila v Borilhi blizu Treh far. Ze prejšnja leta so metliški lovci prav tako b fazani poživili stelinike v smeri prottii Dobravicam ln steiljnlke pod Vinomorom. Tako je upaitl, da se bo v revirju kmalu zadovoljivo razmnožila ta plemenita perjad. Metliška lovska družina je pred leti tudi dvakrat spustiti* v svojem lovišču jerebice, ki pa so že narasle v nekatere prav močne kitte, tako da bo v tem letu že potreben odstrel." Lovska družina je pri Reputo- ZAHVALA Vsem podjetjem, ustanovam 'n posameznikom, ki so prispevali za obdaritev cicibanov in pionirjev, alt so kakor koli sodelovali pr« prireditvah ob Novoletni jelki, iskrena hvala! Društvo prijateljev mladine Novo mesto liškl lovski zvezi naročila tudi pošMjko divjih zarjcev za osvežitev krvi tovrstne divjadi. V decembru minulega leta so lovci v metliških steljnikih videli močnega jelena s košuto, k; je v tem lovišču sicer zelo redek gost. Več je divjih prašičev, ki se prikradejo na metliško področje z Gorjancev aH s Planine in ti že več let delajo občuitno škodo, zlasti v jeseni, ko je koruza mlečna in ko dozori krompir. Letos so naredliU lovci nekaj pogonov, pa žal ni bilo uspeha. Vojkovi se prilklaitijo v lovišče le v hudi zirmi, lističe pa zadnje čase uničuje bolezen in imajo skoraj vse uplenjene gar-jave kožuhe. Mnogo je bilo uničenih tudi kraguljev, srak Jm vran, prti čemer so se izkazali predvsem šolski otroci, ki dobe cd lovske družine za vsakega kragulja 150 d«n in za vsako kratgmljevo jajce 100 dinarjev, med'tem ko jim pripade za vsako srako ali vrano oziroma njihovo jajce po 10 dilnarjev. Te nagrade preced pripomorejo, da se lovišče reši nepotrebnih pernatih roparjev. —air Res je, da je kmečkega človeka težko hitro pridobiti za kaj novega. Toda, ko se prepriča, da je stvar dobra, koristna, potrebna in varna, se odloči in potem drži, Še sam propagira! NaŠ kmečki zavarovanec je dober in reden plačnik. Premije plačuje skoraj vedno za več mesecev naprej, večkrat tudi za celo leto, kadar pač vnovči svoje pridelke. Tudi premijo za življenjsko zavarovanje uvršča med svoje redne in predvidene izdatke. Ta izdatek ga ne boli, kajti dobro ve, da je premija za življenjsko zavarovanje varna vloga, da bo zavarovalna vsota življenjskega zavarovanja prav gotovo izp.ačana — vprašanje je samo, kdaj!? Najkasneje paČ tedaj, ko poteče dogovorjena zavarovalna doba! Tako naš kmet z zadostnim, smotrno izbranim premišljanjem in dobio premišljenim zavarovanem v:>rno skrbi za svojo .družino in zase. Sedanji rod spoznava in osvaja življenjsko zavarovanje, naslednji rod pa bo njegove sadove že užival in zavarovanje cenil. T"ko si življenjsko zavarovanje že ustvarja tradicijo ludi in cd slovenskim kmečkim prebivalstvom. Kdor zavaruie svoje premoženje in svoje življenje, živi bolj mirno kot tisti, ki ni zavarovan. In če dočaka starost, bo tudi sam v zadovoljstvu in spokojno užival sadove svojega načrtnega varčevanja v »zgovorjenem kotu« in v zavesti, da je pravočasno storil' svojo dolžnost do družine, do sebe in posredno tudi do skupnosti! Tako bodo ravnali tudi njegovi otroci! Tone Jeglič Četrtek, 17. Januarja Anton Petek, 18. januarja Vera Sobota, 19. januarja Marij Nedelja, 20. Januarja Fabl.ian Ponedeljek, 21. januarja Neža Torek, 22. januarja Viktor Sreda, 23. Januarja Fajko Sonce vzhaja 21. januarja ob 7 36 in zahaja ob 18.31. Dan Je dol« 9 ur ln 15 minut. — Luna: 22. Januarja ob 22.43 zadnji krajec. Kmo »Krka«, Novo mesto: 18. do 21. I, Bmeriški film »Na apaSki meji«. Od 22. do 24. I. francoski film »Edvard ln Karolina«. Dom JI.A, Novo mesto: od 18. do 21 I. ameriški barvasti film »Stekleni eeveUčkl«. Od 22 do 24. I. ameriški film »Obsojeni«. Črnomelj: od 18. do 20. I. fran-cosko-italljanski barvasti rilm »LucreMa Borgia«. 22. in 23. I. ameriški film »Darilo na vrvici«. Metlika: 19. in 20. I. ameriSkl barvasti film »Pogumen kot Las-sie«. 23. I. »Milijonarski Napoli«. Kostanjevica: 20. I. Italijanski film »Pesem mladosti« Dol. Toplice: 19. in 20. I. ameriški film »Izgnanci iz Poker Fly-ta«. Trebnje: 19. 1n 20. I. ameriški barvasti film »Meć in reza«. Predstava v nedeljo ob 14. ln 18. url. Straža: 19. in 20. I. francoski film »Zgodba neke ljubezni«. Potujoči kino Novo mesto predvaja slovcnsko-nemški film »GREH«: v četrtek 17. I. ob 18. url na Malem Slainlku, v soboto 19 I. ob 18. uri v Stopičah, v nedeljo 20. I. ob 11. url na Čatežu, ob 15. uri v Sentlovrencu In ob 19. url v Mirni peči. — Film ni za mladino. čilo o delu; 4. razprava o delu sklada; 5. volitve upravnega in nadzornega odbora; B. razno. Uprava skltrta Bolniški zavarovalni zavod Slovenije v Mariboru, Slomškov trg 6, sedaj bolniški sklad za vzajemno pomoč, sklicuje 1. občni zbor svojih, članov 20. I. 1937 v Mariboru ob 8. uri v dvorani na Slomškovem trgu 6. s sledečim dnevnim redom: 1. volitev delovnega predsedstva; 2. volitev komisij; 3. poro- Pes volčjak 10 mes-cev star, odličen čuvaj, naprodaj. Naslov v upravi lista («45-56) Osebni avto BMW. generalno popravljen, in rezervni stroj za Opel Blitz, 3 tonski, ugodno prodamo. Metalka, Parmova 33, Ljubljana. NOVO MESTO V času od 4. do 12. januarja 1« bilo rojenih 13 dečkov in Zi deklic. Poročili so se: Heferle Andrej, vrtnar iz Novega mesta In Erjavec Vida. hči mizarja s Potovrha. Fink Alojz, uslužbenec, in Novak Angela, delavka, oba It Novega mest*. Gašperič Stanislav, mizarski pomočnik iz Dol. Straže, in Staniša Danijela, delavka lz Zaloga. Umrli so: Tomažln Rozallja, gospodinja, m*t, iz Smednika. Golobic Ana. hči kmeta. 25 let, z Dolža. GOTNA VAS Umrla Je Vodoplvee Marija, gospodinja, 75 let, iz Vel. Blatnika. TREBNJE V decembru so bili rojeni 4 dečki In l deklica. Umrli «o: Vencelj Jožefa, gospodinja, 43 let, z Breza. Slak Jože, kmetovalec, 59 let, lz Repč, Host-nik Franc, osebni upokojenec. 56 let, s Krlžke rebri, Kresa) Alojz, užitkar, 74 let, iz Vel. Sevnice, Hočevar Jože, osebni upokojence, 59 let, z Grmade, Kek Stanislav, otrok, iz Benečije. 3. Januarja se Je smrtno ponesrečil pri delu v kamnolomu tov. Anželj Anton, kamnolomski delavec iz Dol. Ponlkev 25. Nesreča se je zgodila v kamnalomu pod Sv. Ano. Ponesrečenec Je bil ta- koj mrtev. Star Je bil M let, zapustil je 2 hčeri in nedoletnega s.na. Pretekli teden so se ponesrečili In iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Klobučar Vida, hči lesarja iz Novega mesta, se je z mlekom opunla po nogah. Cvllkovič Anica, žena oficirja JLA. je padla in si poškodovala levo koleno. Kirn Vero, hčerko šivalke iz Novega mesta, Jo povozila lokomotiva in ji poškodovala desno nogo. Veselic Jože, delavec iz Llvolda, si je v službi ooškodoval prst leve roke. Tisu Rafaela, rudarja iz Pavle vasi. Je udaril vagonček In mu poškodoval nogo. Štenta Kuzma, delavec iz Ferenca, je" padel in si poškodoval desno nogo. Planine R. nuzar iz. Svitanlka, si Je s cirku-larko poškodoval desno roko. Ma-vern Alojz, sin kovača iz Crmoš-niic, se Je opekel z vodo. Klodu-š;in Ivan, delavec iz Črnomlja, si je v službi pri stroju poškodoval prste leve roke Bučar Niko. sin dt»lavca iz Hmševca, Je potegnil s Štedilnika skodelico vroče vode In se opekel po prsih. Izpred sodišča Vile ali coprnice? Na Gornjih Kamencah so se konec decembra pojavile vile ali coprnice. 25. decembra so bile pridno na delu. Prinašale so smeti in razne odpadke, ki so jih pometle po stanovanjih, stresale so jih pa pred svinjake in na tuja svinjska gnojišča. Med smetmi so bili tudi takile verzi: »... Me vile smo meglice, me bele smo predice, me gozd in tratico v prebelo skrijemo kopreno... Dolino, goro, hrib in plan zavijemo v bel pajčo-lan, ko lahne predemo tančice, me bele sestrice meglice...« Morda so si ženske, ki to delajo, besede kje' prepisale, žalostno pa je, da dandanes Še verjamejo ljudje ponekod v vraže in s takimi neumnostmi begajo nerazgledane, zaostale ženice, na drugi strani pa povzročajo v vasi posmeh. NACRT JIM JE SPODLETEL Med posamezniki, ki jih, je zamikala neznana tujina in so hoteli brez potnih listov preko drž. meje, so bili tudi posestnik Alojz Vidrih iz Stravberga in brata Viljem in Rudi Stjmpfelj iz Zalovč. Napravili so podroben načrt, kako jo bodo mahnili preko meje; sestra Alojzija Vidriha, Cvčtka Vidrih, ki je v službi v Vrbi prj Lescah, in jih je baje nagovarjala na to dejanje, jim je priskrbela tudi vodnika do meje. Vodniku so za to uslugo plačaU 10.500 din in dali še harmonijo. Načrt jim navzlic' pripravam ni uspel. Dobrih 150 metrov pred mejo so jih zalotili gra-ničarji in poslali nnzaj. To je bilo 27. septembra lani. IP0RT IN TELESNA VZGOJA ROKOMET - šport številka 1 no Dolenjskem V zadnjem letu se je rokomet po jJu.eujoKem zelo razširil. V le-,u J.-^' J« suoKOvm antiv učiteljev in pioitaorjev okraja Novo luesiu Oi'ganizu'ui tečaj za pieue-loVo OtUkOVlun ^rvui ruKomeia. Sa-oovi it^a tečaja so bili. da se je bKiUiijfcaOiskeisa prvenstva v malem ikMumeiu uuelezno kar sedem mOiiuh m Sun ženske eKipe: prvo p.as.rana moška in ženska ekipa je soueiovaia na republiškem prvenstvu v Ljubljani, Kjer sta za-seau častno tretje mesto. Pod oviMjem Rokometne pouzveze za D^eujsKO so v DoienjsKi ligi so-ceiovate 4 moške Ul 3 ženske ekipe V Republiški ligi zelo uspešno L,itopa Dolenjsko Partizan iz C.nomlja z žensko in moško ekipo, Se posebno pa so nas rukometaši iz Črnomlja razveselila v tir nameni delu LKS za pokal Jugo-tuaviie. odc ekipi sta klonili šele v finalu L.RS. Moška in ženska ekipa Parl:zan v Črnomlju tekmujeta v velike min malem roko-uie.u v Hepubliški ligi. Partizan iz Crno.nlia je v mednarodni tekmi premagala v malem rokometu prvaka Zahodne Nemčije. Rokometna podzveza za Dolenjsko Je v letu 1956 pod pokroviteljstvom DPM. LRS in Pionirskega lista organizirala v Črnomlju republiško prvenstvo v malem rokometu za pionirke. Letos bo okrajna zveza > za telesno vzgojo Partizan Novo mesto rganizirala s pomočjo Jfio-kometne podzveze,. za Dolenjsko prvenstvo okraja v malem rokometu za moške In ženske. Rokometna Zveza Slovenije ln Rokometna podzveza za Dolenjsko v zadnjem času zelo razpravllata kako razširiti rokomet no Doienl-skem. Osnovna misel podzveze Je da bo pospešila lokalna tekmovanj, s katerim Je možno ustvariti pogoje za najširše udejstvovanje nrSih ljudi. Pokometna podzveza za Dolenjsko Je okvirno pripravila načrt za nov načrfn tekmovanja na Dolenjskem . SISTEM TEKMOVANJA: Najniži' in osnovni začetek tekmo-vanjp se-začne v 2. razredu, za kPtereea se podzveza razdeli na 4 9kuOinska področja ln sicer: 1. skupina 2 razred zajema ob- Občni zbori PARTIZANA Kakor predvideva plan dela, so v tem mesecu po društvih, ki so včlanjena v okrajni zvezi Partizana Novo mesto, občni zbori. Mod prvimi Je storilo svojo dolžnost društvo v Semiču, ki se sploh odlikuje po kvalitetnem delu. Takoj za njim so se zvrstila društva Novo mesto, Otnčec, Straža — -Vavta vas in Žužemberk, nato pa še Mirna peč ln Mirni. Na splošno je opaziti da so občni zbori dobro pripravljeni, poročila izčrpna ln stvarna. Tudi Udeležba je zadovoljiva. Posamezni člani kažejo veliko dobre volje" in veselja do društvenega dela. Nakazanih je bilo tudi mnogo . problemov, ki so takega »nnčaja, da jih bo mogoče reševati le na najširši osnovi, d delu posameznih društev ter o njih f>roblem!h bomo še spregovorili. čine Novo mesto, Kostanjevica, Mirno in St. Jernej. 2 skupina 2 razred zajema občine Črnomelj, Metliko, Predgrad in Semič. 3 skupina 2 razred zajema občine straia-Toplice. Trebnje in Žužemberk. 4. skupina 2. razred zajema občine kočevskega okraja: Dobre-polje, Drago, LoSkl potok, Kočevje, Lašče in Sodražico. Prvaki navedenih skupin v 2. razredu bi se avtomatično plasirali v prvi razred, zadnja dva Iz prvega razreda iz vsake skupine pa bi odpadla in se vrnila v drugi razred svojega matičnega področja. V tem »istemu smo predvideli tolikšno število avtomatičnih zamenjav, zato da bi se povečalo zanimanle za tekmovanje, ln hitrejše dvigala kvaliteta rokometa. Prvi razred zajema področje celotne rokometne podzveze. ln naj bi štel 8—10 članov. Prvak prvega razreda se avtomatično plasira v Zahodno republiško ligo. I. razred bi razdelili na dve skupini: I. skupina 1. razred: Partizan Novo mesto, gimnazija Novo me- sto, garnlzlja Novo mesto, trgovska šola Novo mesto. II. skupina l. razred: gimnazita Črnomelj, vajenska gola Crnomeij. garnlzija Črnomelj, Partizan II. Črnomelj. Prvak I. skupine 1. razreda Igra finalno tekmo a prvakom II. skupine l. razreda in se avtomatično plasira v zahodno -epubliško ligo, kjer sodeluje s prvaki Dolenjske, Gorenjske, Goriške, Koprske in Ljubljanske podzveze. Finančni strelki bodo zelo majhni, saj se bosta na koncu prvenstva sestala samo prvaka I ln II skupine prvega razreda v Črnomlju in Novem mestu za finalno tekmo za prvaka Dolenjske. Rokometna podzveza za Dolenjsko bo junija organizirala 8-dnev-ni tečaj za vaditelje rokometa 1n rokometne sodnike. Podjetja, delovni kolektivi, iole, Partizan in vse ostale organizacije, pripravimo vse, da bo nafl cilj uresničen In nov sistem tekmovanja izveden v celoti. Za vse Informacije se obračajte na Rokometno pod-zvezo za Dolenjsko-CrnomelJ. Franc Moljk NOVOMEŠKI ŠAHISTI SO ZBOROVALI Po dveletnem obdobju Je bil pred kratkim redni letni občni zbor novomeškega Šahovskega društva. Otvoritev je opravil predsednik tov. Kastelic, nato »o sledila poročila. Glavne misli poročil bi bile: Društvo Je nedvomno napredovalo, posebno glede kvalitete in organizacije, le številu članov se zadnja tri leta ni nič spremenilo. Vzrok je predvsem v pomanjkanju prostorov. Šahovsko društvo ima blizu 100 članov pa samo tri mladince. Kje Je vzrok, ko Je znano, da je v Novem mestu med delavsko in vajensko mladino precej zanimanja za šahovsko Igro. Odgovor Je Jasen. Šahovsko društvo zasilno porablja prostore kavarne, kjer ima svoja tekmovat.nja. V kavarno nt mogoče vabiti mladine, ker to lahko nanjo škodljivo vpliva. Zato bo problem vključevanja mladine v društvo toliko časa nerešljiv, dokler društvo ne dob) lastnih prostorov. Tajniško poročilo je obravnavalo delo društva v dveh smereh — kot šahovske enote in kot okrajnega šahovskega oaoora. Društvo je namreč zadnji dve leti opravljalo vse funkcije okrajnega odbora, ker ta zaradi pomanjkanja dobrih organizatorjev ln majhnega delokroga ni bil formiran. Z razširitvijo delokroga, ko je število funkcij okrajnega šahovskega odbora narastlo, m več možno, da bi vse funkcije, tako društvene kot okrajne, opravljal en odbor. Zato Je bilo sklenjeno, da se pripravi občni zbor okrajnega Šahovskega odbora, kjer bo izvoljen nov odbor OftO. Ta občni zbor bo v soboto, 19. jauarja, ob 19. uri v salonu hotela Kandija. Med največje organizacijske uspehe lahko štejemo formiranje nove šahovske enote v Trebnjem. Tam Je bil ustanovljen samostojen klub, ki že prav živahno deluje. u..,-cH-i n*» smemo Doznhltl na orl- pravljalno delo za formiranje novih šahovskih enot v Metliki, Mirni peči in Kostanjevici. Tu bodo gotovo že letos formirane nove enote. Velik uspeh OSO so okrajna brzopotezna prvenstva, ki so Jih organizirali v»mno v drugem kraju okraja ln so tako imela precejšen propaganunl značaj. Pozabiti tudi ne smemo na vlogo novomeškega OSO v pokrajinskem merilu, saj je znano, da je ravno novomeški OSO razpisoval in tudi organiziral prvenstva Dolenjske, ker koordinacijskega telesa, ici bi vsklajevalo delo obeh dolenjskih okrajnih šahovsmn odborov, ni bilo. O delu društva kot šahovske enote pa tole: še nobeno teto nI bilo opaziti tolikfinega kvalitetnega napredka km. iani, čeprav pogoji niso bili najboljši. Kvaliteten skok Je očiten predvsem pri prvi ekipi, ki je lani dosegla svoj največji uspeh z osvojitvijo 2. mesta v finalu moStvenega prvenstva Slovenije. Zanimivo je tudi, da ima društvo vse moštvene in posamične naslove prvakov Dolenjske. Omenimo nsj Se finančni problem, ki ovira še večji napredek. Koliko tečajev, slmultank, turnirjev bi lahko organizirali, če ne bi bilo tega problema. Tudi nekaterih večjih tekmovanj bi se lahko udeležili, Če ne bi bilo finančne stiske. Tako se Je društvo moralo usmeriti samo na obvezna tekmovanja, predvsem prvenstvena. Ker.Je bilo stanje pri nekaterih drugih enotah v okraju še slabše, jim je društvo pomagalo, da so so lahko udeležili vsaj najvažnejših prvenstvenih tekmovanj. Društvo je v okviru pomoči Izdalo blizu 30.000 din, prejelo pa Je za celo leto le 87.000 dinarjev proračunske subvencije In to za potrebe društva ln okrajnega šahovskega odbora. To je vsekakor premalo, zato tudi na turnir v Šmarjeških Toplicah nI bilo mogoče misliti. Po poročilih Je bila razprava, ki se pa ni preveč razžlvela. V glavnem so bila to vprašanja glede na posamezne dele poročil. Nato Je bil sprejet nov statut društva ln koledar tekmovanj, plan dela in proračun za letos. V upravni odbor so bili izvoljeni: za predsednika ponovno Lojze Kastelic, za podpredsednika dr. Ludvik Go-lež, za tajnika Miro Verbič in za blagajnika Leon Skrabl. V odboru so še Dušan Bojanlč, Alojz Bar-tolj, Franc Mlkec itd. Vodi Silar Na turnirju za prvenstvo Novega mesta so do sedaj odigrali 11. kol. Ze zadnjič smo omenili, da Je Sitar najresnejšl kandidc.t za prvenstveni naslov. Tokrat lahko že z gotovostjo potrdimo, da bo naša prognoza držala, kajti Sitar do sedaj nI izgubil niti pol točke in ima iz devetih partij kar 9 točk. Po točkah mu Je tesno za petami ing. Košir, ki Je iz devetth partij nabral 8 točk in Je tako zelo blizu meji za dosego II. kategorije (12 točk). Precej upanja, da ga dohitijo, Imajo Doki, Avsec, Gajskl in Sarnnovlč. Trenutno stanje po 11. kolu je naslednje: Sitar 9 točk (2 partiji odloženi), Ing. Košir 8 (2), BartolJ 7 In pol (1)„ Jenko 0 lnpol (1), Doki 5 in pol (4), Avsec 5 (4), Fink 5, Saranovlč 4 (5), prof. Dobovšek 4 (4), Mlhelin 3 in pol, Jovlfi in Potrč 3 (2). Boštjan 2 (8!), Cvelbar in Zganjar 2 (l), Gajskl 1 in pol (9i) itd. V SOROTO — OBČNI ZBOR OKRAJNEGA ŠAHOVSKEGA ODBORA NOVO MESTO. V NEDELJO PA BRZOPOTEZNO PRVENSTVO DOLENJSKE ZA LETO 19.™ Po sklepu občnega zbora Šahovskega društva Novo mesto in po sporazumu s Šahovsko zvezo Slovenije bo v soboto, 19. januarja, ob 19. url zvečer v salonu hotela Kanci i;> občni zbor okrajnega šahovskega odbora Novo mesto, na katerega je povabljeno nad 20 delegatov iz vseh krajev novomeškega okraja, med drugimi tudi lz Metlike, Mirne peči, Kostanjevice in celo Krmelja. Občnega zbora se bo udeležil tudi sekretar Šahovske zveze Slovenije tov.. Kapus. Na letošnjem občnem zboru bo Izvoljen nov samostojni upravni odbor OSO Novo mesto, sestavljen iz predstavnikov vseh šahovskih enot okraja. Na občni zbor so vabljeni tudi predstavniki ljudske oblasti in množičnih organizacij. Po sklepu odbora SD Novo mesto Je bilo brzopotezno prvenstvo Dolenjske za moštva ln posameznike od decembra preloženo na Januar. Odigrano bo v nedeljo, 20. Januarja v Novem mestu, v prostorih Doma JLA. Začetek bo ob 8. url zjutraj. Zaradi dobrih pogojev se obeta števtina udeležba ša-hlstov iz vseh krajev Dolenjske, tako Iz novomeškega kot iz kočevskega okraja. Kaže, da bo to doslej najmnozičnejša šahovska prireditev v sklopu prvenstev Dolenjske. F. M. Na okrajnem sodišču v Novem rriestu niso znali povedati nobenega razloga, zakaj so hoteli nezakonito čez mejo. Pri Vidrihu je očitno, da je hotel v inozemstvo tudi zato, ker se ni razumel z ženo. Okrajno sodiSčc v Novem mestu je obsodilo Alojzija Vidriha in Viljema Stimpflja vsakega na 6 mesecev zapora, Rudija Stimpflja pa na 4 mesece zapora. Javni tožilec se je pritožil zaradi prenizke kazni in na podlagi te pritožbe je okrožno sodišče v Novem mestu zvišalo kazen Alojz. Vidrihu in Viljemu Štimpflju, vsakemu na 8 mesecev, Rudiju Štimpflju pa na 6 mesecev zapora. MRTVEMU STA VZELA DENAR V vasi Ivaniš pri Kostanjevici se je lani smrtno ponesrečil (vnela se je postelja) upok. U. Zupančič. K njemu sta prva prišla soseda Jožefa B. žagal tudi zadružni les. Pri tem je pa utajil neko količino desk in jih prodal kot svoje. Zaradi utaje zaupanega mu premoženja je bil obsojen na 14 dnj zapora, na plačilo stroSkov postopka in na 1000 dinarjev povprečnino. Glede odškodnine za utajeni les je sodišče napotilo zadrugo na civilno pravdo. Sodba okrajnega sodišča še ni pravomoćna. Mlada izprijenka Komaj 18 let Je izpolnila frizerska pomočnica Alojzija Mastno-glav, doma Iz okolice Ljubljane, pa Ima za seboj 9.e obilo dogodkov. Zaradi dveh se Je znašla pred sodiščem v Novem mestu. Februarja 195« Je bila na obisku pri znancih v Beogradu ln se tam poročila. Aprila je odnotovala v Ljubljano, moi pa kmalu nato za rešetke, Alojzija se Je zaposlila kot sprevodniea, pa Ji delo menda ni preveč odgovarjalo, zato je službo zapustila. Odšla Je k sorodnikom v Maribor. Tu se Je pridružila unokojencu A. C. ki Je šel s svojo znanko taborit na Pohorje. Denarja ni Imela, pa jo Je »dobrotnik« povabil s seboj na Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Kralj Gabrijela lz Novega mesta — dečka, Brajd:č Nada || Prečne — dečka, Majde Ivanka z Luže — dfkilOO, Hočevar Ida s Pogane — deklico, Makarovič Siiva iz Smlhela — deklico, RetelJ Vida iz Vel. Bučne vasi — dečka, Gaz-voda Marija s Plcmberka — deklico, Golob Otillja z Gor. Laz — deklico, Kavšček Danica iz Straže — deklico, Suštaišič Antonija lz Koluderjev — dečka, Bobnar Helena iz Gor. Globodola — dečka, Turk Olga lz Dol. Maharovca — dečka, Pečurič Marija iz Dra-šičev — deklico, Gregorčič Terezija iz Dolenje vasi — deklico, Zupančič Milena z Vrha pri Ljubnem — deklico, Slinkar Jožefa z Rodin — dečka. Drganc Marija Iz Jurke vasi — deklico, Pečjak Alojzija s Krušnega viha — deklico. Robida Ivanka s Sel — deklico. Jare Alojzija iz Ivanje vasi — deklico, Hočevar Alojzija iz Kočevja — dečka, Tuvk Angela iz Dol. Mokrega polja — deklico, Cešarek Ana iz Dolenje vaii — dečka, Lakner Marija Iz Globočic — dečka, Bele Marija Iz Dol. Težke vode — dečka. Kodrič Majda iz Sutne — dečka, Turk Kristina s Sel pri Zajč-nem vrhu -- dečka. Breznikar Danica z Rodin — deklico, Jakše Frančiška iz Jurke vasi — deklico. Krnc Ncžka iz Dol Lakenca — deklico. Pivar Alojzija f/. Knežje Lipe — dečka, Klemenčič Marica I Brega — deklico, Starešinič Stanka lz Gradaca — dečka, Hočevar Marija lz Dobrave — deklico. • Tukaj odrežite DOPISNICA Znamka za 10 din Uprava »DOLENJSKEGA LISTA« NOVO MESTO poštni predal 33 in Polde D. Ko sta mrtvega preoblačila, sta našla pri njem nad deset tisoč dinar j ev. Ta Ta denar sta preštela, obdržala pa ga je Jožefa B. Pri popisu pokojnikovega imetja sta ta denar utajila. Ker sta oba že stara in še nista bila kaznovana, jima Je okrajno sodišče v Novem mestu izreklo milo kazen: vsakemu mesec dni zapora, pogojno za eno leto. VERIGE JE UKRADEL Posestnik A. P. iz Cerovca pri Semiču je lani ob neki priliki tehtal konja na tehtnici pred hlevom zadružnega trgovskega podjetja na Pogan-cih. Ob tej priliki je vzel iz hleva, kamor je nesel spravit uteži, štiri verige za privezovanje živine in eno vlečno vrv. Uslužbenci in delavci ZTP so namreč ravno ta dan odgnali živino na postajo, zato so bile verige proste. Nepošteni koristnik zadružne tehtnice je bil obsojen na 7 dni zapora. ZTP pa mora plačati 1840 din, kolikor so bili vredni ukradeni predmeti. Obsojeni je izjavil, da se bo proti sodbi pritož'1. TUJE DESKE JE PRODAL 2agar B. P. iz Ivanje vasi pri Mirni peči je med drugim svoj račun. Trt dni so bili skupaj vsi trije, dva dni pa samo upokojenec in Alojzija. Iz previdnosti ji Je gostitelj vzel legitimacijo ter jo dal v svojo denarnico, to pa je spravljal v zadn.il hlačni žep, hlače pa pod glavo. Vendar — zaman. Neke noči mu Je Lojzka rekla, di mora ven. Odšla Je brez slovesa, z njo vred pa tudi njegova denarnica z dokumenti ln 4.500 dinarji vred. Takoj je prijavil tatvino, toda mlada prijateljica se Jo že odpeljala v Ljubljano k staršem. Od tam je Šla — bilo je to septembra — k sorodnikom v Bela pri Stail. Trdila Je, da Je v Ljubljani paraliza, pa se je umaknila k njim na deželo. Radi so jo sprejeli. Toda fe drugI dan. ko so domači odšli na delo, njo pa pustili samo, si Je naložila za okoli 23.000 din oliiek v kovček in še osem stotakov denarja ter odšla. Na novomeški postaji so jo zalotili ln aretirali. Med tem Je prišla Iz Maribora zanjo tiralica. Na sodišču je krajo obleke in denarja pri sorodnikih priznala, ker so pač vse dobili pr( njej. Kraje denarnice pa ni priznala. Sodišče Jo je po soočenju z oškodovancem spoznalo krivo tudi te tatvine ln Je bila obsojena spričo svoje mladost! samo na 7 mesecev zapora, plačilo stroškov ln povrnitev 4.500 din. A. C. Pismo jih je zvabilo na nevarno pot Ko Je dobil F. L. Iz Brezovice pri SmarJett pismo od znanca, ki se mu Je »posrečilo« priti v taborišče v sosedni državi, da naj pride za nJim, se je za to takoj odločil. Pridobil pa Je še dva bra- ta S. iz Orešja. Odpeljali so se na Jesenice, od tam pa se peš podali čez hribe. Bil Je visok sneg in so se morali vrniti. Potem so spet sedli, v vlak ln se odpeljali v Novo Gorico, če bi šlo morda tam laže. Tu so Jih ujeli miličniki tn tu se Je tudi končala njihova nepremišljenost. Sodnikom niso moejl povedali niti enega razloga, zakaj so hoteli nezakonito preko meje. Pa kaj bi tudi lahko navedli, saj je eden od njih star komaj 17 let, ostala dva dve odnosno tri leta več. Le J. S. Je navedel, da Je delo pri podjetju v Ljubljani, kjer Je bil zaposlen za ».soo din na mesec, preveč umazano, njegov mladoletni brat pa Je rekel, da rad sleda filme, zlasti kavbojske ... Razen najmlajšega so odkrito priznali dejanje, se ga kesali ter obljubili, da kaj takega ne bodo več počenjali. Sodišče Je to upoštevalo in so bili obsojeni vsak samo na tri mesece zapora ln na plačilo stroškov. Davčno osnovo sta utajila F. G. iz Gor Vrhpblja Je izročil svoje posestvece J. B. Napravila sta pismeno izročilno pogodbo na sodišču in navedla, da Je vse .izročeno Imetje vredno 2SU.0O0 din. Posehej pa sta doma napravila še eno pogodbo, po kateri se J. B. zavezuje, da bo izplačal lz-ročitelju in njegovi ženi 100.000 din. Ta znesek nista vnesla v izročilno pogodbo in tako zmanjšala osnovo za odmero prometnega davka. Zaradi utajitve resnične vrednosti izročenega Imetja, od katerega se plača davek, sta bila obsojena: J. B. na 30.000, F. G pa na ls.ooo din kazni. Poleg tega bo treba upravi za dohodke plačati razliko zaradi utaje. f € stran DOLENJSKI LIST Stev. 3 (357) Videl sem eksplozijo vodikove bombe Nekaj domačih lovskih 1 Ameriški časopis »The American Veekly« je nedavno objavil zanimiv članek W. La. Take rušilne moč; do takrat še ni imel noben eksploziv. Popolnoma je uničila vse v premeru 5 km, težko poškodovala vse v premeru 11 km, lažje učinke pa povzročila do 16 km daleč od središča eksplozije. Spajanje 50 kg dev-terlja in 75 kg tricija v taki bombj rnzviie pksnlozi v no moč k* je enaka 10 miJjonom ton TNT. In prav takrat, ko sem opazoval strahotno silo, ki ruš' mirno tihomorsko nebo. sem začel verovati, da le človeški rod rešen grožnje jedrske vojne. Kajti ta orožja Za rušenje sveta stalno manjšajo svojo velikost in povečujejo svojo rmoč. Prav gotovo se noben narod ne bo upal tvegati vojno 7, vodikovo bombo. Tokrat 645 rešitev V soboto 12. I. 1957 popoldne je komisija naročnikov, v kateri sta bila tov. Lado OstroniČ (Novo mesto, Koštialova 1) in Nuša Smid (Novo mesto, Cesta herojev 9) poleg tovarišic iz uprave lisita, izžrebala izmed 645 poslanih rešiitev novoletne nagradne križanko 15 izžrebancev. Oštevilčene rešitve je žrebala Jožica Unetičeva; žreb je nagrade razdelil takole: 3.000 din dolu Anton Bu"ar, Otočec ob Krki 44; 2.000 din dobi Vera Morelj, Beograd, Kneza Miloša 53/1; 1.000 din dobi Matjaž Gabron, Ljubljana, Rožna dolina, cesta X/2. 12 knjižnih nagrad (I. Pirkovič, Po sledovih rimske volkulje; J Edgar, Kartuzija Pleterje m partizani, W. Sarovan, Človeška komedija, Svet humorja in satire) so dobili: Emil Baje, Smo-lenja vas 62, p. Novo me^ito; Janez Picek, Ribnica 54; Breda Korun, Ljubljana, Tržaška 69; Ivan Adamič, Ortnek 4, okraj Kočevje; Lojze Zabkar, Črno- melj, Mirana Jarca 5; Danica Bajer, Žabja vas 17, p. Novo mesto; Viktor Pirnat, grad Tivoli, Ljubljana; Francka Zakrajšek, Kočevje, Podgorska 12; Hosta Anica, Dol. Stara vas 22, p. Šentjernej; Branko Vrbinc, Got-nu vas 43, p. šmihel; Franjo Cop, D ob lička gora 8, p. Črnomelj, in Miro Pavliha, Dijaški dom Črnomelj. Rešitev nagradne križanke: Vodoravno: 1. Skodelica, 9. Jeruzalem, 17. Kobarid, 18. voda, 21. hmeljar, 22. os, 23. nag, 24. paketi, 26. iti, 27. iz, 29. raz-orože-vati, 33. Eden, 3fi. šop, 37. ali, 38. krast, 40. cinik, 42. Be. 43. N(ikoia) T(esla), 44. troti, 45. nemir, 4f>. robata, 51. griža, 52. pngat, 54. Paka, 5IS. slina, 58. imam, 59. mit, tu. to, 62. Vis, 84. atom, 63. Nil, 66. Kadru', (>lt. krmar, 70. Ivo, 71. I(van) C(arRo), 72. tat, 73. kitara, 76. kis, 78 an, 79. jesen, 81. pobirati, R3. stoti, 85. enak, 86. vaja, 87. sani, 8 opij. Navpično: i. Skobec. 2. kos, 3. Ob, 4. dan. 5. erar, 6. ligaš, 7. i. d., R. Avar, 9. Jate, 10. RH, 11. umiti, 12. zeti; 13. ali, 14. LJ, 15. EAI, 16. mrziti. 19. oko, 20. dež, 24. po- per, 23. Ivana, 28. Senegal, 30. zob, 31. alt, 32, krožiti, 34. dinamičen, 35. nimam, 38. krila, 39. stanovati, 41. kit. 44. trs, 47. op., 48. bat, 49. oko, ro. ta, 52. pinije, 53. DID, 55. Rim, 57. amonij, 59. mat, 60. takoj. 62. Vrata, 63. sak, 6fi. kan, 67. riba, 68. kras, 69. ris, 72. tek, 74. ti4 75. ar. 77. sto, 80. sa, 81. pa, 82. in, 84. op. OŠKODOVANEC IN ZAVEZANEC V ENI OSEBI Lepo je imeti divjačino in se smukati za njo po gozdovih in gmajnah. Toda nero'dno je to, da spada divjačina med živa bitja, ki potrebujejo hrano. Se bolj nerodno je pa, da ta živa biitja ne znajo razločevati med lastnino in pomalicajo včasih tudi pridelke svojega .gospodarja. Tako se je lani julija zgodilo, da so se divji prašiči tik pred žetvijo malo pogostili na Volkovem brdu pri Bojancih s pšenico lovca Steva Vrliniča. Da so bili prašiči, je komisija ugotovila po stopinjah, lovec pa je svojo pšenico tako zaščitil pred divjadjo, da je ponoči čakal prašiče in nekajkraj ustrelil menda v zrak. Prašiči so ob item »obisku« pojedli 71 kg pšenice, kar znese 3.195 din. Vse to je ugotovila komisija en teden po storjeni škodi. V komisiji so bili štirje člani; polovico komisije je predstavljal Stevo Vrlinič: kot pooblaščeni član lovske družine in kot oškodovanec. Tako stoji zapisano v zapisku z dne 13. julija 1956, ki ga je za polovico komisije podpisal Stevo Vrlinič, Član lovske družine, se pravi sogospodar »živine«, ki je napravila škodo. Pa pravimo, da lovci niso duhoviii... KLUB »POCARJEV« Tega so sklenili ustanoviti novomeški lovci. Sklep je bil sprejet takoj po pogonu na divje prašiče v Globoeicah v nedeljo 6. januarja. Štirinajst članov družine se je namenilo, da dostojno voščijo Novo leto ščetinarjem, ti so se pa menda prav tako namenili na enako voščilo. Zaito so najprej mahnili k najvišjemu funkcionarju družine. Ta pa besen, ker mu je prišla najprej voščit ženska, to je stara ščetinarka; odpravil jo je - dvema streloma. S prazno puško seveda ni mogel na enak način voščiti staremu merjascu, ki je prišel tik za Tijo in se prijazno nasmehnil lovskemu funkcionarju, nato pa mahnil dalje. Cr-nuharji so nato po vrsti obiskali še nekaj lovcev in vsak ZANIMIVOSTI .,1.1,111,1, — iHMuji.nj«. .......i »—•-■ ....i. i— Tukaj odrežite NAROČILNICA Naročam 1 izvod tednika »DOLENJSKI LISTc na naslov: trne ln priimek:......_____________________ Poklic: ........_________................._.......________________......._....................._......... Kraj: ________________________........_________,________ Pošta: ..................................................________............. časopis pošiljajte na gornji naslov od dne .................................................................................. naprej. — Naročnino bom redno plačeval po položnici — osebno — četrtletno — polletno — celoletno vnaprej (nepotrebno prečrtajte). Naročilnica velja do moje pismene odpovedi lista. Dne lastnoročni podpis Lovci, pozor V ameriški državi Wyoming je veliko zverjadi, zato seveda tudi lovcev. Ker je pa btlo pri lovi'h le preveč nesreč, j,e oblast v lovskem revirju nedavno uredila tri navidezne grobove s spomeniki in nap'si- Na prvem piiše: » V siporcrin bedaku, k» je v avtu nosil nabito puško«; na drugem: »V spomin lovcu, ki je šel na lov z odprto puško« m na tretjem: »V opozorilo mojemu prijatelju z lova: naj se spominja, da ležim tukaj zato, ker je on neprevidno streljal«. Drag zalogaj ' Bogataš Reginald Gardiner v Hollywoodu je hotel svojo mater še posebno presenetiti za rojstni dan, pa j; je kupil papagaja, ki je baje znal klepetati v enajstih jezikih h tudi prepevati' opere. Za tega papagaja je plača] 1O.0C0 dolarjev. Drugi dan je teiefonično vprašal mater, če je bila kaj vesela darila in katko se počuti ptič. Marti j- odgovorila, da je" bil papagaj kar okusen. Ona ga je namreč spekla in pojedla. Otrok in koča V vasi Sokanji. Slavonija, so Imeli pred dvemj tedni nenavaden doživljaj. V družini Lu-kačevič se je mati .zjutraj zbudila in stopila proti zibki, v kateri je spala njena enoletna hčerka Katica. Nenadoma ie mati vrisnila j« .se zgrudila pred zibko, h sosednje sobe je pa prihitel oče. Mali Katici Je na prsih ležala zvita kača, punčka je Pa mahala z rokicami in hotela kačo prijeti za glavo. Kača je odpirala gobec in s'kala, vendar otroka nt ugrkniRa. Oče je v hipu potegnil otroka iz zibke, tako da je kača ostala v posteljnini. Se huje se je prestrašil, videč, da je ta kača posebna vrsta slavonskega modrasa. Oče prav^, da J© bil modras 'nemara zanesen v hišo s škopom koruzni-ce. Davkarji »s prtljago« Dr. Smith, šef davčne uprave v Salemu (ZDA) je bistroumen mož. Od svojih uradnikov zahleva, da morajo vzeti s seboj na službena potovanja ženo ali zaročenko, kajti »tako imajo manj stroškov in bolj mislijo na svoj posel.« Novo zdravilo za alkoholike V Kanadi so dali v promet r,ov preparait za pobijanje alkoholizma.1 To zdravilo, imenovano temposil, izzove stud proti elkoholu, je pa brez slehernih neprijetnih posledic. Toda če oseba, kii se z njim zdravi, spet začne pirti, nastane zelo huda reakcija. Zdravniki pravijo, da je novo zdravilo še učinkovitejše kot znani preparat antabus. Ali ste že član Prešernove družbe? jim je podkadil z dvema, nekateri pa tudi s tremi streli. Potem so šli vsak sebi, namreč lovci domov, prašiči pa v svoje rezidence. Pravijo, da še bolj kot zdravi črnuharji v grmovju, se je po tem dogodku kroho'tal Lojze. Nekdo izmed udeležencev je predlagal, da bi izmed udeležencev tega pogona ustanovili klub »pocarjev«. Pogoj za članstvo v klubu je, da lovec dobro poka, pa nič ne pobira...« VI NA ZAJCE, JAZ NA PRAŠIČE Za trdno so se dogovorili člani lovske družine Dolenjska Toplice s starešino vred, da bodo priredili neko nedeljo v decembru skupen lov na Cvib-lu. Tam so zajci in lisice in jih je treba malo razredčiti. Vsi lovci so prišli in disciplinirano čakali starešino, tega pa od nikoder. Končno so zvedeli, da je odšel na divje prašiče 7^ Blaževec. Dober vzgled za disciplino to ravno ni. Bivši Hitlerjev narednik V leseni baraki v Marchfeldu v v Avstriji je živel po vojni z ženo in šestimi otroki bivši pripadnik Hitlerjeve vojske Franc Ca-pck. V vojni si je »zaslužil« čin narednika, domov pa je prišel brez desne roke. Prejemal jc invalidnino, ki je znašala skupno z otroškimi dodatki 2.000 šilingov mesečno, kar bi zadostovalo za preživljanje osemčlanske družine. Toda Capek je bržkone žaloval za časi, ko je služil Hitlerju. Vdal se je pijači in s tem zagrenil življenje družini. V pijančevanju mu je kmalu sledila tudi žena, olroci ipa so bili prepuščeni stradanju. Zaradi tega so skrbstveni organi sklenili, da otroke odvzamejo' in dajo v vzgojni zavod. To pa bi Capcka in ženo hudo prizadelo, ker bi izgubila denar za popivanje. Nekega dne Capkovih ni bilo na spregled. Ljudje so kmalu odkriti grozen zločin. Capck se jc spet napil ruma, ko je poprej z znanci zapil mesečni prejemek. NEKAJ 0 KAČAH Najdaljša kača živi v Aziji; to je azijski piton, ki meri 9,70 metrov. Za njim so južnoameriška anakonda — 9,10 metra, afriški piton 7,55 m in severnoameriški udav 5,60 m. Najtežji azijski piton je tehtal 125 kg, anakonda 118. Naenkrat je rodila 72 mladičev, dolgih po 95 cm. - m^'flec svoje družine Zena otroki je ipo navadi pred pobesnelim možem odšla spat v hiev zunaj vasi. Capek je šel ponoči za njimi in nosečo ženo ter vseh Šest otrok pobil $ sekiro, po-teni se pa obesil. Ce je strojevodja natreskan Skupina 720 turistov se je z električnim vlakom peljala iz Miinchena v S&iccburg v Avstrijo. Tja je šlo vse v redu, toda, ko so se vračali, je vlak razvijal b!'az,no hitrosl. Turisti so se sprva veselili, češ bomo prej doma, kma,'U pa se je veselje spremenilo' v strah. Vlak je drvel s tako hitrostjo, da so leteli potniki na vsakem zavoju u kota v kot. Na glave so jim padali kovčki in zavoji. V jedilnem vagonu so leteli po tleh krožniki, kozarci, steklenice iti še stoli. Kuharja je oparila vroča juha, ki je buhnila i(z lonca. Skratka, od 720 potnikov jih je bilo ranjenih ali poškodovanih kar 120. Železničarji na malih postajah so opazili, da vlakovodja nc upošteva nobenih signalov in vozi mnogo prej, kot bi moral po vok-nem redu. Ni bilo druge pnmoči, kot da so ukiniili tok na omrežju, koder je drvel vlak. Vlak se je ustavil na odprti progi. Prihitela je .policija in ugotovrla, da je bil vlakovodja pošteno natreskan, zato so ga takoj aretirali. Še sreča, da nj bilo na progi nobenega drugega vliaka, s'cer bi bile posledice lahko katastrofalne. DVE BODICI IZ »JE2A« »Kako pa kaj vaš novi?« — »Grozno nesamostojen; še kadar reče, da se zemlja vrti, zmeraj dostavi: Tako je učil Kopernik!« Na sestanku v podjetju: »V nastednj'i točki dnevnega reda bo tovariš Zivko pripovedoval svoje vtise s službenega potovanja v inozemstvo. Prosim tovarišice, da zapustijo dvorano.« LOVSKA NEZGODA Dva lovca prineseta tretjega na nosilnicah. »Jezes!« se ustraši žena, »kaj se je pa zgodilo?« — »Oh«, ji pojasnita, »vašemu možu je nekdo na lovu nalil žganja v vino!« DVE ŽELJI Ko je na silvestrovo v lokalu udarila dvanajsta, sta si zaželeli: mlada koprnela, da za novo leto zapleše prvi ples s fantom, ki jo ves večer že opazuje; starejša koprnela, da bi zaplesala prvi ples z mo- škim, k{ ga ona že ves večer opazuje... bobi in RUDI Bobi in Rudi gresta mimo njive detelje. »Vidiš,« pravi Rudi, »pred nekaj dnevi je v tole deteljo padlo <ka!« se eačudi Bobi. »Ti, pa mu je to prineslo srečo?« v Času stanovanjske KRIZE »Draga Perpetua, moja ljubezen do tebe je tako velika, da sploh, ne more v manjše kot dvosobno stanovanje!« »čuj, žena, tule berem, da v vsakem človeku živita pravzaprav dva človeka.« »Oh, kaj je stanovanjska stiska že tako huda?« pozna jih Mati sinčku: »Ti mulec, če te kaj vprašam, mi vsaj odgovori. Saj nisi občinski odbornik!« V vsako hišo na Dolenjskem DOLENJSKI LIST 1 Brez besed 33. .Ko je napočilo jutro, je bil Riki liki ves trd, sicer pa prav zadovoljen s svojim uspehom. Zdaj moram obračunati še z NagaLno, si je rekel. Ta bo hujša kot pet Nago v in mimo tega niti še ne vem, kdaj se izležejo jajca, o katerih je govorila. Pohiteti moram iti poiskati Darzeeja!... In ne da bi počakal na zajtrk, je Riki tiki odhitel k trnovemu grmu, kjer je Dar/ee na vse grlo prepeval zmagoslavno pesem. Glas o Nagovi smrtj se je bil naglo raznesel po vsem vrtu, ker so vrgli mrtvo kačo na smetišče. »Nag je mrtev-mrtev-mrtev!« je žgolel Darzee. »To je že res, torta kje je Nagaina?« 34. »Na smetišču pred hlevom,« je odgovoril Darzee. »Tam žaluje za Nagom. Strašen je Riki tiki s .-vo.iimi belimi zobmi!« — »Pusti zda.j bete zobe! Povej rajši, ali si kdaj slišal, kje ima Nagaina svoja jajca?« —■ »V gredici za melone, na koncu vrta, blizu zida, kamor sije sonce skorajda ves dan. Tam jih je pustila pred tremi tedni.« — »In tebi se ni zdelo vredno, da bi ml to Že prej povedal?« — »Saj jih vendar ne boi Jedel, Riki-tlki?« — »Jedel jih prav gotovo ne bom. Zdaj pa, če lmas vsaj malo soli v glavi, sfrči takoj k hlevu in na delaj, kot da imaš eno perut zlomljeno.« 35. Darzee je bi! vihrav ptič, ki ni Jmel v glavi prostora za dve misli hkrati. Samo zato, ker je vedel, da se mladiči Nagaine zvale prav tako iz jajc kot njegovi, si je mislil, da jih ne gre pobijati. Njegova žena pa je bila razumnejša in je dobro vedela, da se iz kobrinlh jajc zvale samo mlade kobre. Odletela je zatorej sama iz gnezda in pustila Darzeeja doma, da je grel mladiče in naprej žgolei svojo pesem o Nagovi smrti. Pred smetiščem je zaprhutala ln zafrfotala pred Nagaino ln kričala: »Oj, nesreča! Perut imam zlomljeno!« in potem je navidez vsa obupana Šepala ob smetišču sem in tja. 36. Nagaina pa je dvignila glavo ln siknila: »Ti si posvarila Riki tikija, ko sem ga jaz hotela umoriti! Slab kraj si si izbrala za svojo žalost!« Ia prj priči se je jela plaziti proti Darzeejcvi ženki. »Hudobni deček mi je zlomil perut s kamnom!« je stokala Darzeejeva žena. — »Ze dobro! Morda ti bo v tolažbo, 6e ti pred smrtjo povem, da bom s tistim dečkom Se sama obračunala. Trapa mala, kar poglej me v oči!« Darzeejeva žena pa so je prav dobro zavedala, da tega nikakor ne srne storili, kajti ptič, ki pogleda kači v oči, se tako prestraši, tla se ne more premakniti z mesta.