193. številka.
Ljubljana, v sredo 26. avgusta.
XVIII. leto, 1885.
Uhaja vaak dan ■večer, izimai nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejoman za a vstrij ako*OfftMk<9 dežele za vaf. V to l"i gid., za pol letu 8 gld., sa četrt leta i gld., u Jeden mesec 1 ghl 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vue leto 13 gld. za četrt let* 8 gld 80 kr., j;\ Jeden BMteo i tfld. 10 kr. Za potUjaDJe na dom računa bo po
10 kr. za uieiec, po  O kr. za četrt leta. — Za 119Je delile Toliko ved, kolikor poitoini SOMA. Za oznanila plačuje ae od četirist/umo petit-vrate po 6 kr.. 6e se oznanilo jedenkrat tiska, po .r> s: . ta ne dvakrat, u po 4 \t.. če se trikrat ali vt-čkrat tisk*. Dopiai naj ae izvole traukovati.    Rokopisi au ne vračajo.  Uredništvo in apravniitvo Je v Rudolfa Klrbiia I .i Ji, „Gtedalilka etulW. Upravni fitvu naj ao blagovolijo pošiljati naročnine, reklamne j v. <•■.!;'■>>',-        m »dminlatracfvnH itvarl,
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovi, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za vse leto........ 13 gld. — kr.
ii pol leta........ 6  „  50 „
„ četrt leta........ 3 „  30 „
„ jeden mesec....... I  „   10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za vse leto........15 gld. — kr.
„ pol leta........8   „  — „
„ četrt leta........4   „  — „
„ jeden mesec.......I  „ 40 „
Upravnfitvo ,,8lov. Naroda".
Nasveti proti žganjarstvu.
x. Drastično, pa žalibože le preresnično opisal je rodoljub v poslednjih listih »Slov. Narod'." grozne učinke nezmernega žganjepivstva na dušni, telesni in gmotni položaj našega naroda, zlasti na Gorenjskem in po nekod na Notranjskem. Jednake pritožbe pa se slišijo tudi iz drugih dežel in od drugih narodov, pri katerih se je že dlje, kakor pri nas, bil ugnezdil ta „požiralnik narodnega imetka". Znano je, da Angleži in Rusi silno žganja popijo, toda v severnih, mrzlih krajih človek lože prenaša žgane pijače, kakor v toplejših. Skoro še huje, kakor pri nas, širi se žganjepivstvo v Nemcih. V Bc-rolinu je 11.169 pivnic, na Dunaji le 3315, v Hamburgu pride jedna pivnica na 71 prebivalcev. Po celem Pruskem bilo je 1. 1884 93.000 žganjarnic ter se potrosilo za žganje 130 milijonov goldinarjev. Zato se ni čuditi, da je na Nemškem 41°/0 vseh v ječah zaprtih zločincev svoja hudodelstva učinilo v pijanosti. Na Pruskem je 1884. 1. 2016 ljudij zbolelo vsled pijanstva na „delirium tremens" ter se moralo oddati v blaznice. V severni Nemčiji pride
povprek devet litrov žganja (absolutnega po 100%) na leto in glavo, na Ruskem šest, na Francoskem pet, na Angleškem tri litre. Na Kranjsko se uvaža 15 do 17 tisoč hektolitrov na leto, torej na glavo po tri litre.
Koliko se na Koroškem popije žganja, ni znano. Da pa je tam hudo in celo huje, ko na Kranjskem, poizvemo iz poročil, katera so se brala pri enketi, ki ravno zdaj zboruje v Celovci, da bi ukrenila sredstva proti žganjepivstvu. V Celovci je jedna žganjarnica na 155 ljudij, po celem Koroškem jedna na 116. Okrajno glavarstvo Špitalsko pravi: „Žganje v vseh hišah, skoraj vsakdo ima v žepu svojo steklenico z žganjem. Matere napajajo dojenco z žganjem. Solarčki v šolo soboj prinese žganja za zajutrek." Okrajni zdravniki poročajo, da mnogo ljudij vsled žganjepivstva boleha in umrje za srčnimi napakami, vodenico, boleznim na jetrih itd. Nasledki pijanstva so pretepi, ubijanje in samomori. Čim dalje več je blaznih. Deželni zdravstveni svet konstatuje, da se množe dušne bolezni in da je od leta 1872 naprej vsako leto po 36 žganjepivcev več bilo vsprejetih v blaznico. Bati se je, da bo prebivalstvo tako propalo, da bo tekmovalo z najsuro-vejšimi ljudstvi.
Lanska kmetijska enketa v Ljubljani se je tudi bavila z vprašanjem: Kaj bi se storilo proti Žganjepivstvu in prišla do sklepa, da bi najboljše sredstvo bilo, da se prodaja špirita podvrže takim naredbani, ki so veljavne glede strupov. Kranjski deželni zbor je potem sklenil prositi vlado, da ne daje novih koncesij za žganjarnice, da se najstrožjo pazi na policijsko uro in končno je naložil 3°/0 pri-klado na konsum špirita. Ob jednem pa je deželni zbor izrekel svoje mnenje, da se žganjepivstvo ne more drugače odpraviti, nego s postavo, po kateri bi se prepovedalo vsako točenje iz špirita narejenega žganja. G. Svetec predložil je načrt takšnega zakona z naročilom, da ga naj deželni odbor izroči vladi z vprašanjem, ali bi zadobil sankcijo. Vladin odgovor na ta predlog ni še znan.
Ako preudarimo vse nasvete, naperjene proti žganjepivstvu, moramo priznati, da jedino radikalno sredstvo je prepoved točiti žganje. Na Hrvatskem je res vlada segla po tem skrajnem sredstvu
in 1. 1883 izdala naredbo, da se nobeno, iz špirita narejeno Žganje ne sme točiti Omenjeno naredbo nasvetovalo je hrvatsko gospodarsko društvo, čegar izvrstni tajnik je naš rojak, g. Kuralt. Če se ne motimo, silil je ravno on najbolj, da se naj izda taka naredba. Pa kaj se zgodi? Prepoved je bila proglašena, pa le malokdo se je po njej ravnal, in ko so spiritni fabrikantje, posebno Dumreicher, ki ima veliko tovarno pri Marofu, prišli se pritoževat pri vladi, da uničuje še tiste industrije, ki se na Hrvatskem razvijajo, se sicer naredba ni naravnost preklicala, pa ostala je neizvršena na papirji.
Mej drugimi sredstvi se največ pričakuje od visocega ob d a če nj a špirita. Na Angleškem in Ruskem ima država velike prihodke iz spiritnega davka, pa zaradi tega se ne pije nič manj žganja, kakor tam, kjer se špirit le malo ali nič ne obdači. Vsekakor pa bi naj deželo in občine segale po tem viru dohodkov, kateri je bolj opravičen, kakor vedno nakladanje na direktne davke, ki so že itak previsoki. Ako se tudi proti žganjepivstvu ne pomaga veliko, bi imele vsaj deželi! in občine večje dohodke.
Za Kranjsko je lani sklenil deželni odbor, da BO naj pobira po 8 goldinarje od hektolitra sto-Čenega žganja, to je od konsuma, torej za vsaki liter tri krajcarje. Da je tako obdačenje premalo, spoznal je tudi deželni zbor, pa večje piiklade ni hotel skleniti, ker bi potem morebiti sklep ne dobil sankcije. In ta majhni davek, zarad katerega jo cena žganju le malo ali nič poskočila, nosi deželi 30.000 gld. Ko bi se ta naklada ne bila sklonila, pa bi s« morala priklada na direktne davke zvišati za 2°/(l. Zdaj pa je storjen prvi korak in ker so kaže, da se taka naklada lehko da pobirati, pričakujemo, da deželni zbor krene naprej po tem potu in zdatno zviša žganjarsko naklado, ob jednem pa pobiranje prevzame v lastno režijo. Stroški za pobit nuje so jednaki, ako se vzame lo jeden krajcar od litra, ali pa 10 ali 20 krajcarjev. Zahtevati pa bi se moralo vsaj toliko, da sc liter žganja ne bode mogel točiti po tisti ceni ali še ceneje, kakor liter vina, na primer po 20 ali 24 krajcarjev.
Naklada bi morala torej znašati najmenj 12 do 15 krajcarjev za liter. Ker se uvaža 17.000 hI. špirita, kateri se po večjem izpije in sicer z vodo
LISTEK.
Kandidat nesmrtnosti.
(Humoristiški roman. — Češki spisal Svatopluk Čeck.) I.
(Dalje.)
Baš ko pero zopet utakne za uho, odpro so dveri in v sobo pokuka lepa ženska glava, katere bledi obraz je kazal razjarjenost in njene polne, sveže ustne so se tresle, vprašajo: Ali morem spregovoriti z vami nekaj besedij, gospod Koudela?"
„Le naprej, Terezija !w odgovori starec veselo, nespusteč oči s papirja in si mane radostno roci.
Postava gospe Terezije prikaže se sedaj vsa iz za dveri in kdor bi jo bil prvič videl, kipečo ognjivo rjavko v najlepših letih, pogledal bi jo bil zaljubljeno in nedvomno s pomislekom, da spada k lastnostim te zale mlade žene mrvica nedolžno koketnosti.
Toda bil je li vplival ta beli pajčelan z ro-žastimi trakovi, udihnen na Črne lase, bil je li upli-val ta iz ramen sezajoči beli zastor z ljubkimi ro-žasto obrobljenimi žepi na oko gospoda Koudele, zgodilo se je od obeh s popolno zaželenim učin-
kom. Povešeno oko starega obvisi v hipu komaj na robih svetlo-žolte obleke, ki jo je Terezija nabrala stopivši v sobo z malo, belo roko po jedni strani v ugledni gubi.
Gospod Koudela stegne v tem^ ubežnem pogledu roko proti Tereziji, kakor bi hotel za hip prestriči preteči poplav njene zgovornosti, in reče: „Samo za trenotek potrpite, Terezija! Pročitani vam, kar sem baš napisal.
Vzame iz priproste lesene tobačnice precej duhana, se posluži z mnogimi okolnostmi modrega žepnega robca in čita:
.Ajta, nova zolenvch po nlvaoh milo krulujo Vesna! Z kury') mlade pastjf vesolj' sobe pistahi hlosnou umne robi —u
„Krasno:" hvali Terezija, tlačeč prsta na zde-hajoča usta.
Koudela maline z roko kakor na obrano in ponavlja.
„Z kury mlade pasfyf vcsoly sobe piStalu blasnou Umne" robi, z utlyoh*) i robi sulic vaihany3) stebel. Kiulo'1 čile —■
„Jako krasno!" utakne so gospodarica v tok Sestomerov z novo nenamestno zarezo. »Prihajam, gospod Koudela, s teško tožbo na mladega gospoda."
') Bkorja. J) nežen. — a) orgijo. — r) kozli.
Kuzle čile skotačicl)u — hiti iz nova stari po kratkem njenem molčanji.
„0, dolgi čas in stoječa voda no rodita nikdar nič dobrega!" seže zopet gospodarica v besedo. „Vojteh žo ne ve, kako bi prebil čas. Od kar se je ogrelo, čepi od jutra do večera pri oknu, ležo skoro s celim telesom in gleda tako na ulice. Že sosedje govore o tem. Oni dan sem slišala, kakor je grbasti sosed krojač pravil, da menda gospodič preži z zgornjice in zeva kakor kameniti mož s stebra pri sv. Vitu."
Za trenotek obmolči. Takrat molčal je i Koudela. Spoznavši, da njene gospodarice ne mika nikdar zvedeti, kako podi čile kozle, odloži čmerno polo in pretepava s skakajočimi prsti po mizi nove polke sestomerov. Vender ne sodite i/ tega daktil-skega ognja starega Koudele, da je reden člen pesniškega društva. Poslal jo sicer v dežel kot mladenič nekoliko časoniernih igračic v različnih listih, toda vrnil se jo kmalu v praktiško živenje od želje po literarnih lavorikah. Stoprav ko sc je v predvečer živenja obrnil do tihega pristanišča, vzbudila se je s tolpo spominov na daljše lepše čase tudi ta mlada priljubljena stvar zopet v njegovem srci. Va-
») skačejo.
pomešan, sme se računati, da se bo obdačilo vsaj 20.000 hI. žganja, torej bi donašala naklada z 12 kr. 240 MO gld, s 16 kr. celo 300 000 gld. Deficit deželnega zaklada kranjskega znaša za tekoče leto 388.000 gld., kateri se pokrije z 21 °/0 priklado na direktne davke ar 277.000 gld., I 20 % doklado na užitnino od vina, vinskega iu sadnega mošta in mesa = 71.000 gld. in s 3 gld. od vsakega hektolitra poraženih žganih pijač = 30.000 gld. Naj-menj torej nosi tista priklada, katera bi lahko največ donašala. Pri vinu, moštu in mesu. ki nam je rodi domača dežela, nalaga b6 na državno užitnino 20°/o za deželni zaklad in 80°/, za zemljiško odvezo. Mesto da bi se skrbelo, da so ravno ti produkti prav po ceni, podraži se vino in se tako pot odpira gnusni žganj ic i v marsikojo rodbino, katera bi se sicer vina držala. Torej proč z nesrečno 40 °/0 priklado na vino in meso in nalagati na žganje toliko, da se oprosti vino in meso.
TJžitnina za vino znaša na pr. v Ljubljani za hI. 0-50 gld , torej se za vino plačuje še jedenkrat toliko davka kakor za žganje. Ali ni to narobe svotV Od onih o"-50 gld. je prvotna državna užitnina le 3 gld. 00 kr., deželna priklada pa znaša 2 gld. 60 kr. Ako se odpravi deželna priklada, bode vsaj za toliko vino lahko ceneje. Za polovnjak vina, kateri producent prodaje od 18 do 25 gld. za srednje blago, mora konsument v Ljubljani plačati 18 gld. užitnine. Vino pa je tudi nasproti pivu glede davka na slabejem. Kajti za pivo plačuje se na Kranjskem le državna užitnina, dežela pa dozdaj ni naložila nanj nobene priklade, dasi bi pivo 3 gl. za lil. že prenašalo. Na Štajerskem in Solnograškem že več let pobirajo po 3 gl. in pivo. se zaradi tega pije kakor poprej.
Z visokim obdačenjem žganja torej lahko dosežemo, da se odpravi priklada ni užitnino, kar bi bilo želeti iz gospodarskega in etiškcga stališča. In nekoliko bi se le omejilo žganjepivstvo, ker bi se žganje ne moglo več točiti po sedanji nizki ceni, ali pa bi ga žganjarji še bolj krstili z vodo, kar bi le koristno bilo. Kranjska dežela plačala je za leto 1884 užitninskega davka brez priklad, za vino 241.000 gld., za meso 42.800 gld., za pivo 113.000 gld. iu povrh še Ljubljana 146.609 gld., torej nad pol milijona goldinarjev samo za pijače in jedi, ki so človeku potrebne in brez škode za zdravje. Vsa užitnina s prikladaini vred pa je znašala blizu 700.000 gld. Za strupeno žganje, katerega se jo popilo 20.000 hI, dobilo se je le 30 000 gld., za vino pa bo plačali konsumenti 337.000 gld. užitninskega davka, dasi se ga je le jedenkrat toliko kakor žganja, namreč le 37.000 hI. použilo. Razmera mej popitim žganjem in vinom je za vinorodno deželo žalosten dokaz, kako silno se je že ugnjezdilo žganjepivstvo.
Druga sredstva proti žganjepivstvu so: oine-jenje števila /.ganjarnic, kar pa ne bode veliko pomagalo, odkar si ljudje sami doma iz špirita delajo žganje, strogo policijsko nadzorstvo, zakon proti pijancem z določbo, da krčmarji pivskih dolgov no morejo Izterja vati, pouk in konečno družbe zmernosti, katerih udje se zavežejo, da ne bodo pili žganih pijač. Posluževati se nam je vseh teh sredstev, da če že ne odpravimo, vendar omejimo pogubno žganjepivstvo.
Politični razgled.
miljo dozo I o.
V Ljubljani 25. avgusta.
Lienbacherjevo prizadevanje osnovati katoliški klub, vzbudilo je v časnikih živo polemiko. Že sedaj se ta po raznih listih pretresuje, če tudi je že gotovo, da nemški konservativci v bodočem državnom zboru ostanejo pri desnici. Ker nekateri nemški konservativni listi tako radi poudarjajo, da je treba, da bi nemško konservativna stranka bila nezavisna in samostojna, svetujejo sedaj „Narodni Listy\ da bi Cehi posnemali v tem oziru nemške konservativce, in češki poslanci bi naj v državnem zboru sestavljali popolen samostojen klub, ki naj bi z vodjami desnice pogajal se le od slučaja do slučaja. Potem bi v državnem zboru se videlo kaj o češkem kraljestvu, ne pa samo o čeških volilskih okrajih. Mi dvojimo, da bi tako rušenje desnice, kakeršno nas vetu jejo „Narodni Listyu bilo sedaj umestno in koristno.
Nemški, madjarski pa tudi poljski listi grajajo govor, s katerim je Praški župan pozdravil novega ćeskega primasa. Madjari se boje, da se ne bi duallzem rušil, ko bi se kedaj v dejanji izvršilo pravice češke krone. Zategadelj v Pešti jako zamerijo Čehom, da ti ne morejo pozabiti svojih zgodovinskih pravic. Poljski list „Czasu pa misli, da bi bil Praški župan moral nadškofa tudi nemški nagovoriti, ker je Praga mesto z mešovitim prebivalstvom. Dobro odgovarja „Politik" temu poljskemu listu, da bi po tem takem v Levovu morali tudi vsi slavnostni govori vršiti se tudi nemški in rusinski, ne pa samo poljski, kajti tam biva kakih (JoOO Nemcev in 6000 Rusinov. — „Češka Politika" priporoča, da bi se v 1'ragi priredila narodna razstava, katera bi pokazala sliko napredka Čehov v vseh ozirih ter bi daleč presegala razstavi v Budimpešti in Antverpenu. Stroške te razstave bi plačale dežele češke krone, nekaj pa država. Ta razstava, ki bi bila lahko čez dve leti, bi imela velik političen pomen, kajti pri tej priliki bi se sešli avstrijski Slovani v 1'ragi. Ideja le dobra, ali težko izvršljiva, ker moravski iu šlozijski deželni zbor ne bodeu hotela zato ničesar privoliti, ker imajo v njih liberalni Nemci večino.
V zadrugi lasniearjev v <3*:\irJH imajo Hrvatje večino mej pomočniki, pa tudi mej mojstri je mnogo Hrvatov. V sestavlja jočem zboru pomočnikov predlagalo se je, da bi se pravila predložila tudi v slovenščini in naznanila zadruge se objavljale tudi v hrvatskih listih. To pa je hudo dirnulo načelnika zadruge, Gerresdorferja, ki je zagrizen Nemec Da bi v tej zadrugi pripravil Slovane ob vočino, poprosil je Dunajsko lasničarsko zadrugo, da pošlji nemških pomočnikov v Gradec. Ko so Hrvati to zvedeli, prisilili so načelnika, da odstopi.
Sedaj se vrše volitve v cerkveni kongres mej o^cr.skifliii in hrvatskimi Srbi. V Slavoniji voljeni so sami radikalni Srbi. V Dalji je propsl prvi podpredsednik hrvatskega sabora, Djurdjevio.
V Rumi je voljen urednik „Zastave'* Joža Tomić. Najbrž bodo radikalci v kongresu imeli večino.
Vaiaiije države.
Poljaki se boje, da bi shod ruskega in avstrijskega cesarja v Kromeriži zanje ne imel kakih zlih posledic. Od kar je bil shod v Skiernie-vvicah, se je za Poljake mnogo na slabše obrnilo.
V Rusiji izdal se je nek ukaz, ki prepoveduje Poljakom nakupovati posestva, Prusija je pa jela izti-ravati Poljake. Poljski listi sodijo, da so se o tem bili državniki lani v Skiernievvieah dogovorili. Sedaj se pa Poljaki boje, da bi se kaj taeega v Kromeriži proti njim ne ukrenilo. Poljaki bodo pa tudi sami nekoliko krivi, ako jih kaj nepovoljnoga za-
dene. V Rusiji dobro vedo, da je včerajšnji pohod ogerske razstave protiruska demonstracija, ki se pa utegne maščevati nad Poljaki samimi.
Kakor je „Morning Post* izvedela, dobila je angleška vlada od ruske nove predloge o afgan-Mkem vprašanji, po katerih bi Zullikar ostal pri Afganistanu, dočim bi pašniki ostali pri Rusiji. — Garnbtija v Heratu broji 12000 vojakov. To mesto se Litro utrjuje, 3000 delavcev dela dan na dan.
Vzliotlnjeruiiielljski generalni gouverner Gavril paša povrne se začetkom septembra iz Carigrada, potem pa bode potoval po deželi ogledovat urade. Pri tem nadzorovalnem potovanji spremljal ga bode direktor Hakanov.
Mej Vatikanom in Kitajem začno se v kratkem pogajanja zaradi varstva katoliških misijonarjev.
Angleški komisar sir Drummond Wolff prišel je v Carigrad. Turki so ga z veliko prijaznostjo vsprejeli, vendar pa ni dosti upanja, da bi njegova misija bila vspešna. Turčija vedno omahuje, ne ve, ali bi se zvezala z Angleži ali ne, ko še ni nič gotovega, kdo bode na vladnem krmilu po volitvah v Angliji.^
.14» niš k i cesar izdal jo ukaz, kateri priznava Bismarkovi ustanovi pravice juridične osobe. Glavnica te ustanove znaša 1,200.000 mark.
Odnošaji moj Španijo iu Nemčijo so precej napeti, ker je poslednja zasela Karolinške otoke. Španija trdi, da so ti otoki njeni. V Berolinu ugovarjajo, da bi bili res ti otoki španjski, in Bis-marckov organ „Nordd. Allg. Ztg." dokazuje, da Španija si nikdar ni bila prilastila teh otokov. Nemci zatrjujejo, da se takoj umaknejo s teh otokov, ako Spanje! dokažejo njih lastnino. Vero;etno pa ni, da bi se Nemci res umaknili, ker dobro vedo, da se Španije njim ni treba bati Španjska morala se bode rada ali nerada zaradi tega potolažiti. Sicer pa zaradi teh otokov ni vredno začenjati kake vojne, kajti merijo samo 4 štirjaške milje in brojijo kakih 28.000 prebivalcev
Ker je v Trip4»lis prišlo več turških čet, je tamošnjim moliamedancem zrastel greben. Kristijani neso več varni pred napadi. Francoski konzul poprosil je, da se mu pošlje jedna korveta s šestimi topovi v Tripolis.
Po najnovejših poročilih, katere je dobil Reuterjev Bureau iz ttiHlaiiu, bili so krvavi boji v Berberu. Prebivalstvo, katero trpi veliko pomanjkanje, se je polastilo deželnih blagajnici
Dopisi.
1% Bjjitkljuiie 25. avgusta [Izv. dop.] Slavna kranjska hranilnica izpolnila je svojim zatiranim ljubčekom, našim Ljubljanskim nemčurjem njihovo najiskrenejo željo s tem, da jim je za sedaj ustanovila dvorazredno ljudsko nemško šolo. V poslopji višje realke določen je prostor, kjer bodo modrovali učitelji — Urgermani, in poučevali našo Ljubljansko urgermansko deco in sam dr. AVeitlof, predsednik nemškega „Schulvereina" prišel bo v Ljubljano, da izroči učiteljem tem najdražji zaklad nemških šta-riSev, prihodnjo generacijo Ljubljanskih Nemcev! Kako se bo ta slavnost vršila, bode li ostala zgolj šolska, ali se jej bode primesilo tudi malo politične barve, o tem sedaj govoriti ne moremo, a mislimo si lahko, kako se je v jednakom slučaji godilo doli v Mavrlu.
Toda to še ni vse, kar so dosegli smrtno preganjani Ljubljanski Nemci tekom minulega leta. Eminentno važno je poudarjati, da je Ljubljanska
300" Dalje v prilogi.
ril je za kratek čas daktile, spondeje, anapeste liki drugi starci tičnice, ali narodnogospodarske članke. Brez hrepenenja po slavi mislil je svoje heksametre ostaviti v rokopisu potomcem, da se z njimi seznanijo.
V tem pa je mogel obrniti svojo misli k dak-tilom tolikanj bolje, ker začne Terezija, pustivši Vojteha, veleznano poglavje o služabkinjah, koje je znal Koudela, slišavši je vsak dan, skoro na pamet. Domačija njegova *e je spremenila pod vodstvom Terezije v golobnjak, v katerem so se vrstile neprestano službinu golobice. Vsaka je ostavila to prijazno doma i jo, popravivši si perje. Kratka njih povest v tihi stari hiši bila je vedno za las jednaka. Kakega jutra prikaže se namreč Koudeli mej dvermi s kavo in vodo na lati neznan deklišk obraz, na pr. krotek obraz tihe plavolaske in usta Terezijina hvalijo na vse pretege novo to služkinjo; toda vsak nastopni dan zgubi se jodna iz hvaljenih čednosti j iu na zadnje ostane samo še slabo otročo; črez teden pa daje nesrečna dekla že sama povod k zabavljanju in grajam, ki se kar sipljd iz ust Tere-zijnih, dokler se kakega jutra no prikaže pri dverih Koudeliue .sobe s kavo in vodo zopet nov deklišk obraz, z lasmi kakor vran in z očima kakor goreč
plamen. Tako vrsto so plavolaske in rjavolaske vseh odličic (nuance) v neprestani prijetni zmoni.
Stari gospod poslušal je samo na pol zaniču-jočo kritiko poslednje plavolaske iz ust Terezije, ali na jedenkiat mu vrže ta pred oči neko knjigo in zakliče: »Glej, kaj sem našla pri tej brezbožni osobi!"
Koudela prolistuje skrbno ponuđeno mu knjigo. Cerkev Matere Božje v Parizu. Roman od Viktora Hugo. Ananke. Quasimodo. Hm, jeclja razburjen svoji gospodarici. To se je godilo! Dekla čita romane! Kdo, kdo na vsem širnem svetu, kar živi, je slišal o službkinjah, čitujočih romane! 01), pri sedanjih se more vedno kaj novega priučiti: če si misliš, da si spoznal najhujše, pa pride še hujše.
Toda zala gospa, kateri je Koudela v duhu že naprej položil v usta ta ukora vredna premišljevanja v njej lastnem slogu, nadaljuje kriče: „ kateri živi človek je kedaj slišal, da se službkinjani izpo-sojujejo romani."
Ah, zares. Na naslovnem listu stoji: Iz knjižnice Vojteha Koudele. LXXXI. Stvar ima hujše lice. Res, da še živi človek ni čul, da bi sinovec domačina posojeval dekli romane. Kako more pasti tako globoko! Grozno!
Toda stvar je bila še hujša, nego si jo je mislil starec. Gospodarica ga je opozorila konečno na glavni predmet svoje nravne razjarjenosti, rekše na pisanje, vloženo mej liste romana, koje je plulo od zvezd in biserov iu o kojem se je — razven tega, da je imelo nekako nedoločni napis: „Angelu!" — moglo naravnost soditi, da je bilo namenjeno za ažurne oči stražue vestalke kuhinjskega ognja.
Zato se ve da ni moglo biti tako vse jedno vestnemu hišnemu gospodarju in strijcu Zavzel se je in razjaril nad tem dogodkom. Vstane in teka urno po sobi, da so stanovi dolge suknje letali daleč za njim. Da vas ne pustim v laži glede časti g. Koudele, moram povedati, da je delal s svojimi stanovi ta divji veter samo za to, da bi navalil pesek v oči Terezije. Ni ga tako naglo kaka stvar ujezila. Posebno ta pregrešek njegovega sinovca ni bil tolik, da bi res razburil njegovo notranjost. Največ mrzelo mu je pri tem to, da je bil močen pri priljubljenem tihem delu. Danes mu je bila Muza sosebno naklonjena, kakor ste videli. Ipak je spoznal, da zahtevajo okolnosti, da se pred gospodinjo razjezi, in posrečilo se mu je dosti dobro. Obrvi so mu prilično raztegnejo in ustopivši se pred gospo, udari jako primerno s pestjo ob mizo.   ^Daijo ptlh.)
Priloga »Slovenskemu Narodu" St. 193. 26. avgusta 1885.
mestna občina prisiljena  bila za malo število nemških (?) otrok napraviti nemško ljudsko Šolo, ki se ima s početkom šolskega leta 1885/6 s prvim razredom otvoriti.
Torej za malo pridobitev, da se sme deca slovenskih meščanov odgojevati v materinem njihovem jeziku, moralo se je nemštvu v belej Ljubljani toliko dovoliti!
Dr. "VVeitlof je za svojo nemško šolo v realki nem poslopji preskrbel učiteljskih močij iz daljne nemško češke dežele, in gotovo bi jednakih mož rad naklonil tudi našej mestnej nemškej šoli, ko bi mu bilo to dovoljeno. K sreči bode predlagal učitelja za to mesto naš narodni c. kr. mestni šolski svet, od katerega smemo upati, da bode uvaževal razloge, ki mu stavijo v sveto dolžnost, da se bode oziral v prvej vrsti na kompetente narodnjake, ki so poleg tega tudi dobri šolniki.
Brez dvojbe pa je mej kompetenti za učiteljsko službo na nemškej mestnej šoli veliko takih, ki so čestokrat svoj plašč obračali po vetru, ki so po svojem protektorji, pokojnem dež. šol. nadzorniku Pirkerji marsikaj dosegli, a si po narodnjaštvu, katero zdaj hlinijo, še več doseči obetajo. Na take se ne sme ozirati!
Ljubljana potrebuje vrlih značajnih učiteljev, ki bodo trdno stali na strani našo pravične narodne stvari tudi v najhujem času.
Ljubljana potrebuje mej učitelji svojimi delavnih močij. Središče naj bode vzgledno po delavnosti in narodnosti; potem se bodo tudi učiteljstvo z dežele jednako navduševalo in ne bo več slišati o tolikem številu olpadnikov, kakor je bilo to pred leti prežalostno znamenje časa.
Kakor so si torej naši Ljubljanski Nemci prizadevali, pridobiti si za svojo stvar unetih mož, istotako naj tudi naši narodni šolski zastopi skrbe, da pridobe belej Ljubljani narodnih učiteljev — delavnih mož, katerih jej sedaj Še prav veliko manjka!
Iz Riulolfovega 22. avgusta. [Izv. dop.j (»Politiski otroci".) (Konec.) Gospod urednik! kar naše mesto stoji, se ni toliko denunciralo in teže valo, kakor se je za časa volitev in posebno po volitvah; Rudolfovo pa imenujte od zdaj naprej „Vohonovce".
Zdaj pa prosim, gospod čitatelj, vzemi v roko „Ljub. List" od srede 19. avg. t. 1. ter beri dr. Poz-nikovo „Poslano".
Kakšno javkanje zopet in kakšno kujanje!
„Slovenski Narod" je namreč prinesel pred 12 dnevi nek dopis iz Rudolfovega pod naslovom „politiško paperkovanje po volitvah", v katerem ni bilo niti najmanjše psovke ali osebnega napada proti g. dr. Pozniku; le gola fakta so bila navedena, nič druzega in tudi le fakta zadevajoča naše politično življenje in gibanje, ki zanima ne samo Dolenjce, nego ves slovenski svet. In ta „Narodov" dopis je bil le odmev jako strupenemu „Poslanomu4 dr. Poznika na grofa Margherija v „Besnih Glasovih", Na take strupene članke i u osebne napade — naj si g. Poznik in njegovi tovariši jedenkrat za vselej zapomnijo — ne bomo nikoli molčali, sploh pa veže nas sveta dolžnost, v boj se podati zoper take, ki za nič druzega ne skrbijo, nego kako bi zijajočo neslogo in razpor v narodu po moči pospeševali ter s tem narod v brezdno tirali.
Mesto da bi tedaj dr. Poznik v svojem gori opominanem „Poslanem" v „Ljub. Listu* stvarno in možato proti njemu navedena fakta ovrgel, javka le in upije, „da se neka klika ne sramuje, na naj-podliši način narodnjake obirati, sumničiti, obreko-vati, sebe hvalisa in se proslavlja, kakšne zasluge da si je stekel za Novomeški „Narodni dom", da je ustajal ob petih zjutraj in da je apno zastonj dajal in Bog ve kaj še, ter konečno še grozi s tem, da bo odložil predsedništvo v Čitalnici, županstvo na rotovži,
Je li to Novomeškega župana in notarja vreden odgovor? Dvomimo zelo.
„Politiški otroci" pa ne bodo nikoli trdni „stebri" za poslanca g. Šukljeja!
Dr. Pozniku odgovarjamo pa sledeče: Za zasluge, ki ste si jih pridobili kot predsednik Čitalnice so Vam hvaležni vsi tisti, ki te Vaše zasluge ceniti znajo; kot Novomeški župan pa ste ravno Vi najglobokejše rune usekali narodni disciplini iu slogi.
Pa kdo Vam je kot predsedniku Čitalnice kako žal besedo rekel ali kak las Vam skrivil? Imejte zaslug za to ali ono še stokrat več, zaradi tega pa
vender ne morete zahtevati, da morajo Novomeščanje Šukljejevci postati, ali da ne sme nikdo pisati zoper tiste, ki neso za časa volitev in še zdaj ne pravilno iu značajno postopali! Vi in Vaši tovariši ste tako prevzetni aH tako slepi, da mislite, da imate „Freipass" za vse, kar koli hočete in počenjate! Ali mar menite, da se narodnjaki po tem klasitikujejo, kolikor po žepu tehtajo? — Kdor se pa na ulice poda, se ne sme jeziti, da ga drugi kritikujejo. Vi ste se podali — za Šukljeja — v politično borbo, tedaj ne upijte in ne javkajte, če se Vaša dejanja kritikujejo! Zakaj sto pa rušili narodno disciplino? Pustili bi bili Šukljeja — Šukljeja biti, če pa je Vam ravno tako na srce pri-rastel, da ga neste mogli pustiti, bili bi vsaj tako postopali in uganjali, kakor se Novomeškemu županu spodobi, — in nihče bi Vam niti jednega lasu ne krivil! — Ali nam — in smo li narodnjaki, vender Vi sodili ne bodete — je šlo tukaj za kaj višega, vzvišenega, — za narodno disciplino in slogo, morda za narodov blagor in srečo in nasproti temu je vender „Narodni dom" v Rudolfovem - malenkost !
Vi ste kakor mali otroci, še rogovilice ne smeš pokazati, in že je jok in stok! aeaurov, to Vam na srce polagamo.
Vi, g. dr. Poznik! se v svojem „Poslanem" sklicujete tudi na „svoje delovanje za narod". Ali še zdaj ne vidite, da ste pravo pot zgrešili, da ne delujete več za narod, nego narodu v škodo, v pogubo, in da narod ni še — Šuklje ?
Dalje Vam na tiho zasepečemo na Vaši ušesi, da katilinarične osebe so pri tistej stranki, katera se ni sramovala, tacih sredstev se posluževati, da je moral c. kr. sodnik vmes seči. Pri na-Šej stranki ni nobenega obsojenega!
„Fej vasi" Vam in Vašim tovarišem torej nazaj vračamo.
Vi dalje — Šukljeja opiraje — pravite, da se je g. Šuklje na g. Lebmanna zato obrnil, ker je bil zadnji njegov „znanec". Mi pa Vam odgovarjamo, da se je g. Šuklje na g. Lehmanna s svojo pismeno ponudbo zato obrnil, ker je bil drugi kolovodja tukajšnje nemške stranke.
Svet ni več tako nespameten, g. Poznik 1 da bi Vam vse verjel, kar v uradnem listu pišete.
Smeh pa se mi usiljuje pri Šukljejevih — od Vas v rPoslanem" navedenih besedah: „dass ich (Šuklje) zu den gemHssigten Elementen der slo-venischen Partei gehbre". To bo Vam, g. Poznik, lep „Sturmbockl"
„Narodov" dopisnik je pred 12 dnevi v „Slovenskem „Narodu" gosp. dr. Poznika tudi tako od strani opominjal, da naj ne pozabi, kar mu je po banketu v Brunnerjevi dvorani 28. junija 1.1. prvi Novomeški domoljub glede „Narodnega doma" v zobe povedal. Hotel je dopisnik s tem le to doseči, da bi dr. Poznik opustil tisto delovanje z nekim drugim „pod enim klobukom," o katerem že vrabci po strehah žvergole. Pa dr. Poznik dopisnika ni hotel razumeti, kajti v svojem „poslanem" le javka o „nehvaležnosti" narodnjakov, in ker on sam pritrdi, da mu je mož očital, da je on (Poznik) kriv, če bodo stareji upuiki v zgubo prišli in da bi bolje bilo, ko bi se poslopje podrlo, mora „Narodov" dopisnik temu še to pridjati, da prvič oni razgovor ni bil „prijateljski" in drugič, da je oni domoljub g. Pozniku naravnost in češče v zobe povedal te-le besede: „Goljufali ste me!"
Da se je tedaj prepir vnel po listih in tolika mržnja navstala mej nami v Rudolfovem, so le Vaši in Vaših tovarišev grehi krivi; grehe pa zdaj vender jedenkrat poznate.
Skušate sicer obeliti Bebe in svoje, pa le še bolj v močvirje zagazite. Tukaj v Rudolfovem pa so tla za — Šukljejanizem popolnem zgubljena, — to si zapomnite!
In tudi le Vaši grehi so krivi, da ste tukaj zaupanje zgubili, ne pa polemika v listih! Če pa tega ne verjamete, le poglejte, gospodje, kdo v Rudolfovem še za Vas mara l In kdo je tega kriv ? — Vi sami!
Pa drugod — boste rekli — Vam še verjamejo; mogoče, pa kedar bodo Vas in Vaše namere gg. MetliČanje in Črnomaljci tako izprevidcli, kakor Novomeščanje spoznajo, potem je Vaša zadnja ura bila — Vam in Šukljeju. Do tačas se pa tolažimo s starim in resničnim rekom: „Gegen Dummheit kiimpien selbst Giitter vergebensl" Kajti sveta jeza mora popasti vsacega, ko bere Vaše „Besne Glasove", katerim vsako Brcdsl;vo prav pride, da si le
iz blata pomagate, kakor oni Vaš dopisnik iz Be-lekrajne, ki na poti iz Metlike v Črnomelj po vseh lužah in mlakah umiva in opira neko Metliško svo-jat in g. Dev-a, c. kr. sodnika v Črnomlji, — pa zaman, zamorec ostane zamorec.
Naše gg. deželne in državne poslance pa prosimo, da o pravem času ne zabijo, da nekolekovani slovenski list svoje predale odpira mesece sem raznovrstnim „Poslanim" privatnih osob zastonj iu da se zastonj pošilja uradni list po hišah v Rudolfovem. Tako je dr. Poznik „Ljubljanski List" z dne 19. avgusta t. 1. po mestnih služabnikih in policistih skoraj v vsako hišo poslal, samo to je še pozabil, da bi bil ta list na vse vogale hiš nabiti dal. Tako najiven pa v Rudolfovem ni nihče Meč, da bi verjeti hotel, da g. dr. Poznik toliko številk „Ljubljanskega Lista" iz svojega žepa plača, ali da se njegova in druzih mnoga in dolga „Poslana" na njegov račun tiskajo.
Da „politiškemu otroku" nič ne manjka, ponuja iu oddaja na zadnje Poznik „Narodovemu" dopisniku županstvo na rotovži in predsedništvo v Čitalnici, dva mandata, katerih on sam v kratkem ne bo imel več - na razpolaganje. „Narodov" dopisnik pa tudi ne kandiduje, najmanj pa pri dru. Pozniku, kateremu veljajo že dolgo sledeče tri be sede sv. pisma: Mene, Tekel, Upharsim!
i/. \>likoven. (Slovenska deputacija) je bila 12. avgusta pri Njegovej ekscelenciji goBp. ministru baronu Pinu. Bilo je 15 gospodov iz vseh stranij Velikovškega volilnega okraja. Mej njimi je bilo 5 duhovnikov, drugi so bili župani, odborniki in posestniki. Vodil je deputacijo gosp. deželni poslanec And. Einšpieler; drugi dež. poslanec gosp. Muri je telegranral v Velikovec, da zavoljo boleh-nosti ne more priti k deputaciji. Ob 11. uri smo se podali na grad „Kohlhof", kjer nas je prem. gosp. baron Pino dokaj prijazno vBprejel. V kratkem govoru se je gosp. Einšpieler pri gosp. ministru zahvalil za čast, da je našo poslanstvo prevzeti blagovolil. Prosil je dalje gosp. govornik, naj gospod minister naše želje iu prošnje podpira. Zraven želj in prošenj, ki jih imamo vsi avstrijski narodi, in ki so se v državnem zboru povoljno in srečno reševati začele, — zraven teh želj in prošenj imamo mi Slovenci še tudi narodne želje in prošnje in gospoda ministra in poslanca prav lepo in srčno prosimo, naj nam pomaga, da dosežemo vsaj jedenkrat, za kar se že skoro 40 let poganjamo in kar nam tudi naše postave obljubljajo in dovoljujejo. —
Gosp. E. izroči gosp. ministru novo brošuro: „Die Karntner Slovenen: ihre nationalen Verhalt-nisse und Bestrebungen", — ter reče: V tej knjižici najdete vzvišeni goBp. poslanec vse, kar zastran slovenščine želimo in prosimo; mislim, da so nase želje in prošnje zmerne, postavne, pravične, lojalne in se dajo pri dobrej volji lehko izpeljati. Vaša ekscelencija, je pristavil govornik, ste prvi in jedini mož naše volje in našega zaupanja, ki smo* ga poslali v državni zbor. Zatorej lepo prosimo, ne odtegnite nam svoje podpore in pomoči. Bog ohrani, obvaruj in blagoslovi Vašo ekscelencijo!"
Po tem nagovoru je gosp. minister prijazno in srčno odgovoril, da bo izročeno bukvice dobro prebral in po naših željah in prošnjah storil, največ ko zamore, kar je nas vse neizrečeno razveselilo. Tudi z vsakim pričujočih gospodov je gosp. baron posamem govoril. Nekateri so tudi naznanili svoje posebne prošnje: gosp. župnik Muden je gosp. ministru na srce položil železnico skoz Železno Kaplo in črez Jezerski vrh, — gosp. župan H!ade je priporočal obstojnico (Haltstelle) pri Gu-štanji. — Slednjič nas je prijazni gospod peljal pod milo nebo, kjer smo pod velikansko smreko se razgledovali po neizrečeno krasnej okolici. Pri sladkem vinci je gospod minister uapil nemško in slovensko rekoč: „Pijem na zdravje Slovencev!" Veseli „živio"-klici so doneli daleč okolu.
Ta avdijenca nam je spet nova priča, da smo slovenski volilci zadeli pravega moža. Kar smo v „Kohlhofu" videli, slišali in doživeli, daje nam neon lajlj ivo, trdno zaupanje in prepričanje, da pridejo za nas Slovence tudi na narodno stran boljši časi.
„Mir."
1% Ljutomeru 25. avgusta. (Ciril-M e-todijeva slavnost.) Na praznik Vel.Gospojnico dne 15. avgusta priredila je tukajšnja Čitalnica na vrtu g. Vavpotiča uaroduo slavnost, katera je bila nepričakovano mnogobrojno obiskana; kajti ne le odlično narodno občinstvo se je brez izjeme is* udeležilo, temveč tudi veliko število ljudstva iz b'
zine izjavilo je po svoji navzočnosti živahno zani manje za savnost.
Vsporeil bilje slavnosti primeren; pevske točke vrstile so se mej ličnimi godbenimi in med dekla-macijami — in vse j" kazalo, tla s*1 je glede truda in požrtvovalnosti storilo vse po najboljši moči.
Petje pod vodstvom neutrudljivega nadučitelja g. Horvat-a bilo je povsem ubrano, več točk moralo se je zbog burnega ploska ponavljati. Kakor navadno odlikoval se je tu učitelj g. Sehneider s svojim nenavadno lepim čistim glasom. Jeden glavnih delov vsporeda bil je slavnostni govor gospoda Freuensfeld-a. Bilo je brž ko ne mnogo občin stva, ki je poznalo sv. Cirila in Metodija le kot svetnika; a mej vseskozi dovršenim, vsem lahko umevnim govorom razjasnilo se mu je gotovo kak veli-kansk pomen imata za slovansko slovstvo. Govor bil je navdušeno vsprejet, kot živ dokaz zaslužene hvale, katera v polnej meri pristaja izvrstnemu govorniku.
Godbene točke vodil je g. Babic učitelj v Svetinjah, pokazavši ne le kot kapelnik, temveč tudi kot virtuoz na goslili svojo veliko spretnost. — Konec jako zabavnemu večeru bil je ples, ki je združeval plesalce in plesalke do ranega jutra.
Iz Železnikov 22. avgusta. [Izv. dop.J Tudi pri uas se je slovesno prazuoval rojstni dan presvetlega cesarja. Bralno društvo okrasilo je svojo sobo s cesarskimi in narodnimi zastavami, na lepo razsvetljenih oknih bili sta v 17. dan t. m. pudobi cesarja in cesarice. Pevci peli so cesarsko pesen, katerej sledili so gromoviti živioklici. Predsednik imel je potem nagovor, v katerem je z navdušenimi besedami slavil cesarjev rojstni dan in izrekel pre-srčno čestitko. Dne 18. t. m. zbralo se je Bralno društvo in z zastavo šlo v cerkev k maši, ki jo je služil g. župnik. Po maši pela se je zahvalna pesen, potem pa še cesarska pesen, pri kateri smo vsi društveniki ustali, kakor se mnogi izmej nas ustali na poziv Onega, kojega rojstni dan se je slavil, kadar je bilo treba zamemti težko kladivo s puško in bodalom, in da ima tudi v uašej dolini mnogo hrabrih vojakov, to pričajo svetinje srčnosti ki dičijo prsi marsikaterega izmej naših članov.
Iz mestnega zbora Ljubljanskega.
V Ljubljani 25. avgusta. Predseduje gosp. G r a s s e 11 i. Navzočnib 17 odbornikov. Overovateljema zapisnika današnje seje uo-loči župan mestna odbornika Klein-a in dr. Dole nc-a.
Župan naznanja, da je 18. t. m. bil pri gosp. deželnem predsedniku baronu Winkler-ji ter ga prosil poročiti Nj. Veličastvu presvetlemu cesarju najudanejše čestitke k rojstvenemu godu, za kar se Nj. Veličastvo po generalnem adjutantu baron Mon-del nu brzojavno zahvaliti blagovolilo, isto tako čestital je župan v imenu zastopa 20. t. m. cesari-čini Štefaniji k njenemu godu in v 21. dan t. m. pa cesarjeviču Rudolfu k rojstnemu godu, za kar sta se Nj. Veličastvi po svojem adjutantu zahvaliti blagovolili.
Mestni zbor vsprejel je naznanili z živio- in slava-klici.
Župan dalje naznanja, da je častnemu meščanu profesorju Miklošič-u, katerega je presvitli cesar o priliki njegovega umirovljenja odlikoval z redom železne krone druge vrste, na tem odlikovanji čestital in da se je profesor Miklošič v prijaznem pismu zahvalil za čestitko.
Konečno naznani župan, da je Praški mestni zastop o priliki pobratimskega pohoda Slovencev v Pragi poslal mestu Ljubljanskemu krasno podobo mesta Prage iz 1. 1606, katera se bode shranila v primerni obliki.
Mestni odbornik Potočnik nasvetuje, da se Praškemu mestnemu zastopu izreče zahvala mestnega zbora za to lepo darilo, čemur zbor pritrdi.
Poročilo pravnega in finančnega odseka glede prostora, ki je mestu na ponudbo pred Rudolfinu-mom, se na predlog poročevalca podžupana V. Petri čič-a z dnevnega reda odstavi.
O prošnji kranjskega deželnega odbora glede; izpeljave vode iz Rudolhnuma pod Tržaško in Fran Josipovo cesto v mestni kanal v Slonovih ulicah poroča v imenu stavbinskega odseka mestni odbornik Potočnik in nasvetuje, da se odvod po glinastih cevih dovoli pod tem pogojem, da se deželni odbor zaveže, vse eventualne sedanje ali poznejše škode, ki bi se zgodile po tem vodovodu
mestni občini ali pa privatnim osobam, poravna. Pretilog se vsprejme. Dopis deželnega odbora kranjskega na mestni magistrat v tej zadevi bil je neniš k. (Naravno, ker je g. Dežnam referent. Ured |
Odbornik M urnik poroča v imenu stavbin-skega odseka o popravi ceste na Grad pri sv. Flo-rijanu. Poročevalec nasvetuje, da se za potrebščino, zato delo proračunjeno na 1761 gl. 78 kr., takoj razpiše dražba in se delo še letos izvrši. Predlog obvelja.
Odbornik Potočnik poroča o napravi ograj in korit na živinskem trgu, za katere je bilo 903 gl. 93 kr. troškov, iu nasvetuje, da mestni zbor ta izdatek odobri. Obvelja.
Odbornik Potočnik poroča o vspebu pismene dražbe za kanal v Kolodvorskih ulicah. Barona Pit-telna tovarna na Dunaji ponudila je, da delo izvrši z betonom in cementom po novem načinu, ki je že v mnogih mestih se uvel. Stavbeni mojster Filip Zupančič pa je ponudil, da izvrši stavbo po draž-beuem predpisu s kamemtnimi ploščami za 18°/0 pod razpisano vsoto, tedaj za 3094 gld. 44 kr. Poročevalec meui, naj bi se poskusilo z betonom in cementom napravil kanal, torej delo izročilo barona Pittel-na tovarni na Dunaji.
Gg. Pakič, Klein, dr. vitez Bleivveis-Trsteniški in Ni črn a n pa so zato, da se delo domačemu podjetniku gosp. Zupančič-u izroči, kajti njegova ponudba je po dražbenem predpisu in o tako zidanih kanalih se ve koliko časa trajajo, dočim o stavbah z betonom in cementom iz baron Pitteluove tovarne doslej še ni skušenj.
Župan opomni, da se more stavba izročiti g. Zupančiču le, ako o pravem času položi vadium in odpusti 18 %. Predlog, da se stavba izroči g. Zupančiču, se vsprejme in se mu obrok podaljša do konca oktobra.
Mestni odbornik Žagar poroča v imenu policijskega odseka o pritožbi nekega hišnega gospodarja zoper naloženi pasji davek in globo. Pasji davek mora plačati, globa pa se mu odpusti, ker je bii krivo poučen.
Dr. Papež poroča v imenu finančnega odseka, združenega z odsekom za olepšavo mesta, o prošnji Janeza Ederja gostilničarja v Švicariji, da se mu dovoli sezidati ledenico po američanskem načinu.
Sklene se po nasvetu poročevalčevem, da se stavba dovoli, a s tem pogojem, da se ne poškoduje nobeno drevo v bližini stavbe, da je stavba takoj lastnina mesta in da jo graditelj sme uporabljati brezplačno, dokler ima Šviearijo v najemu. Zavezan je, napraviti od svojega hleva in od ledenice kanal in slednjič, da nema, ko preteče najemnina, nikake 1 pravice terjati kako odškodnino za ledenico. Vsi ti ! predlogi vsprejmo se in potem se javna seja sklene. |
Domače stvari.
— (Konfiskacija.) Včerajšnjo številko na-šiga lista zaplenilo je c. kr. državno pravduištvo zaradi uvodnega članka „Samo za nemščino". Današnja številka ima dve strani priloge.
— (Cesaričinja Štefanija) pripeljala se je potujoč v Miramare predvčeraj z brzovlakom v Ljubljano. Na peronu zbralo se je mnogo občinstva, mej njim deželni predsednik baron VVinkler, F. M. L. baron R e i n 1 a n d e r, župan Ljubljanski G r a s s e 11 i, polkovnik topničarstva Eschenbaeher itd. Ko je dospel vlak, pozdravilo je zbrano občinstvo cesa-ričinjo burnimi živioklici. Cesaričinja Štefanija bila je takoj pri prihodu pri oknu dvornega voza in pozdravljala je prijazno na vse strani. Nadvojvodinja Štefanija, s katero potuje tudi nje hčerka Elizabeta, vzprejela je v dvornem salonskem vozu tukajšnjega topničarskega polkovnika pl. Es ch e n b ach e rj a, ki je kot bivši adjutant prestolonaslednika z visoko gospo osobno znan. Ves čas, ko je vlak stal, bila je razoglava pri oknu, in zbrano občinstvo je lahko opazovalo nje krasne plave lase. Oblečena je bila v sivo obleko z belo udelanim prsnikom. Za pasom imela je šopek modrih planinskih cvetlic, ne pa „plavic", kakor so vročekrvni Nemci trdili. S polkovnikom pl. Esclienbacherjem govorila je še skozi okno in rekla, da se je že pred tremi leti vozila v Trst in da jej ti kraji zelo dopadejo. Mej navdušenimi živioklici odpeljala se je po 12 minut trajajočim postanku prijazno odzdravljaje proti Trstu. Ob vseh prehodih čez železnico, posebno pa v Latter-manovem drevoredu bilo je na stotine občinstva.
— (Pri ministru baronu Pino-tu,) ki jo od Slovencev koroških voljen v državni zbor, bila
je te dni v Kohlbofu pri Velikovci deputacija Slo-
vencev. Vodil jo je starosta g pi\,f. A Einšpieler ter ministru na srce polagal narodne želje koroških Slovencev. Izročil mu je tudi izvrstno knjižico J. Haderlapovo, v kateri so opiavičene želje naše popisane in obrazložene. Trgovinskemu ministru se je tudi omenjal pri tej priliki črtež železnice preko Železne Kaplje v Kranj. Na to baje deputacija ni do • bila posebnega odgovora, v ostalem pa je z boljo nadejo ostavila poslanca in ministra.
— (Pozabljen ali ka-li?) Ker se je nedavno poudarjalo, da treba skrbeti za tiste uradnike, ki že dolgo vrsto let čakajo, da se jim umakne njih prednik in ker smo uverjeni, da je ta skrb za vse uradnike in za vse urade jednakomerno razdeljena, usojamo si danes opozarjati dotične kroge na uradnika, ki službuje že nad 4 8 let. To je gosp. Kraschna pri finančnem ravnateljstvu. Veliko, veliko uradnikov je že zaman čakalo, da bode gosp. Kraschna predložil svoje dokumente, a vse take nade šle so po vodi. Mislimo, da bi bil skrajni čas, da se mu da potrebni migljaj, če ne zaradi druzega, vsaj ljubi ravnopravnosti na ljubo. Sicer bi utegnili res tisti imeti prav, ki trdijo, da sc g. Kraschne ne upajo lotiti, ker ima v svoji kvalifikaciji pridevek „vertrau-enswlirdiga.
— (K ravnopravnosti.) Z Notranjskega pritožuje se nam rodoljub, da se mu jena železniški postaji na Rakeku že drugič ovrgel tovorni list, ker je bil slovenski pisan. Ker nam je ovrženi list poslal na ogled in ker smo se prepričali, da je pravilno pisan in da je na njem kolek za 5 kr., da toraj ni nobene formalne hibe, opozarjamo železniško oblastvo na to zlovoljno postopanje in pričakujemo, da se za bodoče ustavijo take neumestne burke, ki dotičnemu železniškemu uradniku neso baš v čast.
— (Slovenščina kot drugi deželni jezik.) G. dr. Dom in k uš odvetnik v Mariboru odposlal je nedavno dve ulogi na c. kr. okrajno sod-nijo v Arveži, katera je ulogi, ker ste bili slovenski, zavrnila. Tudi priziv ni imel vspeha, kajti nadsodnija potrdila je odlok prve iustance. Iz tega je jasno, koliko ravnopravnosti uživa slovenščina kot drugi deželni jezik v Štajerskej, in kako se povsod skrbi za blaženo nemščino.
— (,0 prof. J agi č i) piše predvčerajšnji „Slo-venec": „Dunajska vlada si mnogo prizadeva, da bi ga na Dunajsko univerzo zvabila". Žal, da moramo temu oporekati, kajti vlada, kakor je pravil dr. Ja-gić sam, do sedaj ni storila niti najmanjšega koraka v tej zadevi.
— (Gospod dr. Josip Stanič,) iz istrskih bojev dobro znani rodoljub, odprl je te dni svojo odvetniško pisarno v Gorici.
— (Ciril in Metodijeva svečanost)z obširnim programom bode 6. dne septembra na planem v Borovnici. Priredita jo društvi: braluo in gasilno, a sodelovala bodo tudi druga narodna društva.
— (Domača umeteljnost.) Št. Vidska fara nad Ljubljano omislila si je v spomin 800 letnice, katero bode prazuovala prihodnji mesec, nov tabernakel. Delo prevzel je Ljubljanski pasar in srebrar g. Henrik Zadnikar, s svojim očetom g. Valentinom Zadnikarjem. Ta dvojica dogotovila je tabernakel tako lepo in solidno, da je gotovo domači umeteljnosti na čast, Šent Vidcem pa v popolno zadovoljnost in v opravičen ponos. Tabernakel je bakren, a močno v ognji pozlačen, kajti za pozlačenje porabilo se je 140 cesarskih cekinov. Visok je 3-25 m., širok pa 158 metra, oblika mu je 6 voglata, na vsaki strani so po 3 stebriči, na katerih sloni kupola, na njej kroglja, na kroglji pa sv. Duh v podobi goloba. Vratica okrašena so z vinskim perjem, klasjem in arabeskami, vrhovi stebričev v rimskem slogu so temneje pozlačeni in olepšani z cvetlicami. Vse delo je, kakor rečeno, jako skrbno in lepo in hvali svojega mojstra. Novi tabernakel je do 15. septembra t. 1 na sv. Petra četi št. 17 na ogled.
— (K Tschinkelnovemu konkurzu.) Tschinkelnovo cukrarno v Lovosicah, cenjeno na 451.286 gld., kupila je pri včerajšnji dražbi „Anglo-Bank" za 100.000 gld.
— (Pasji god v Ormo ž i.) Soprogi tukajšnjega nemčurskega kmetica — ogniti se dvoumju pišimo slovo z malim k — pomnožila se je štirino-gata obitelj — dvonožcev, z razumom razsvetljenih nemata — nadepolnim ščenetom, koje ona v svojoj pasjej pobožnosti kliče — Ciril kal Rodbinska svečanost vršila so je v navzočnosti možaka izmej ono
vrste mogotcev, bivajočih v idiličnej samoti daleč izven selišč, ki so po poročilu starih mož nekdaj tudi v Ljubljani v trudnih nočeh, ko vse trdo spava, nad vonjajočim sodom svoje žezlo vihteli. Kumovala pa je kmetavšica sama ter ljubljenca prc tudi sama doji.
— (Požar.) Na „9tari šrangi" pri Vrhniki pogoreli sta včeraj popoludne ob 2. uri dve hiši in k njim pripadajoča gospodarska poslopja. Zgoreli sta tudi dve svinji. Poškodovana gospodarja bila sta oba zavarovana pri Graškej zavarovalnici. Uzrok ognja še ni znan.
— (Dopis iz Krope.) V nedeljo dne 30. t. m. napravi pevsko društvo „Glmev" pod vodstvom g. učitelja M. Kovšce izlet na Ovšišče. Ondu se bode društvo udeležilo zlate maše, kojo bode daroval mnogozaslužni župnik g. J. Habe. Od tod se pomakne črez most v Podnart, kjer bode zabava s petjem in plesom v prostorih g. M. Pogačnika. K mnogobrojni udeležbi se vabijo vsi prijatelji in prijateljice „Odmevašev".
— („Ljudske knjižnice") izšel je 16. snopič. V njem nadaljujejo se dosedanje »pravljice" ter prične nova vrsta „kratkočasnih in podučnih povestij', katere je poslovenil Vekoslav Benkovič.
— (Medveda ustrelil) je v 20. dan t. m. gozdarski pristav Skoupil v gozdu pri Poljanah na Dolenjskem.
— (Šaleška Čitalnica) priredi v spomin tisočletnice Metodijeve slavnost dne 8. sept. t. 1. ob
4. uri popoludne na vrtu g. M. Tajnika v Druž-mirji z govorom, petjem, godbo in prosto zabavo. K obilnoj udeležbi vabi odbor.
— (Poštni urad v Vidmu) otvori bo zopet v 1. dan septembra t. 1.
— (V Trstu) razpočila se je pretekli petek zvečer pred uredništvom patrijotskega lista JI Soldo" petarda, ki pa k sreči ni napravila nobene škode.
— (V Trst) priplula je včeraj ruska korveta „Elborus", kapitan Sabline.
— (Samomor.) Včeraj dopoludne zastrupil se je v Trstu 69 letni židovski učitelj Jos. Luzzatto s karbolno kislino.
— (Kotel počil) je včeraj popoludne v Llovdovem arzenalu v Trstu in sicer na pamiku „Argo", ki se ravno popravlja. Jednajst osob težko poškodovanih,
— (Razpisano) je mesto nadsodnije svetnika pri c. kr. deželni sodniji v Ljubljani. Prošnje do 15. sept. t. 1. — Dalje je razpisano mesto začasnega davčnega pristava (XI. razred) pri davkarijah na Kranjskem. Prošnje do 15. oktobra t. 1.
— (Razpisano) je mesto c. kr. okrajnega glavarja na Kranjskem, eventuvalno mesto vladnega tajnika in mesto okrajnega komisarja. Prošnje do 8. septembra t. 1.
— (Razpisani učiteljski službi.) Na jednorazrednici na Breznici na Gorenjskem služba učitelja. Plača 450 gld. in stanovanje. Prošnje do 20. sept. t. 1. — Na dvorazrednici v Begunjah na Notranjskem služba druzega učitelja. Plača 400 gld. Prošnje do 8. sept. t. 1.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Idrija 26. avgusta. Oddanih 78 glasov. Gospod Stegnar voljen jednoglasno.
Kočevje 25. avgusta. Pri današnji dopolnilni volitvi izvoljen deželne sodnije svetnik Jakob Hren s 56 glasovi proti 23. deželnim poslancem. Hrenov protikandidat bil je Matija Verderber iz Kočevske Reke.
Szczakowa 25. avgusta.   Točno ob
5. uri 10 minut pripeljal se je ruski dvorni vlak na kolodvor, ki je z ruskimi, avstrijskimi in gališkimi zastavami okrašen. Na kolodvoru nastavljena častna stotnija zasvira rusko himno. Car v opravi avstrijskega polkovnika, ž njim carevič v opravi avstrijskega ulanskega podpolkovnika, veliki knez Jurij v ruski kozaški uniformi, Veliki knez Vladimir v opravi avstrijskega husarskega polkovnika stopili so iz vagona in car, pred njim pa knez Lobkovic šel je ob fronti častne slotnije. Potem predstavil je FZM. baron Uamberg dostojanstvenike. Car podal je vojvodi Virtemberškenm, knezu Windischgratzu in namestniku Zaleskemu roko. S poslednjim govoril je car nekoliko časa. Ravno tako podala sta carevič in veliki knez Vladimir nav-zočniin generalom in namestniku roki. Carica iu dvorne dame ostale so v vagonu.  Po četrt
ure trajajočem postanku nadaljevala je ruska gospoda pot v Kromeriž. Vlak vodil je od tod dvorni svetnik Klaudy.
Oderberg 25. avgusta. Ruski dvorni vlak dospel semkaj ob 8. uri 30 minut. Vspre-jela in pozdravila sta je šlezijski deželni predsednik marquis Bacquehem, v imenu nemškega cesarja pa generalni lieutenant grof Branden-burg. Car stopil je iz vagona in govoril s po-zdravljajočimi dostojanstveniki nekoliko besed. Postanek trajal dvanajst minut. Deželni predsednik ustopil je v dvorni vlak,y da spremlja ruski velečastvi na vožnji skozi Šlezijo.
Kromeriž 25, avgusta. Cesar in cesar-jevič, v ruskih uniformah in s trakovi Andrejevega reda, odpeljala sta se ob 11. uri v Gu-lin, kamor je došel ruski dvorni vlak ob Val2. uri. Cesar in cesarjevič od carice in velike kneginje Marije Pavlovne iz vagona pozdrav-| ljena, šla sta, ko je vlak obstal h gostom, na kar se je vlak odpeljal in dospel ob 12. uri v Kromeriž. Na peronu bila sta cesarica Elizabeta in nadvojvoda Karol Ludovik, slednji v ruski uniformi. Godba zasvirala je rusko himno. Obe cesarici sta se objeli in dvakrat poljubili, car pa, v avstrijski uniformi in s trakom Štefanovega reda, ostavil je vagon ter sel s cesarjem Franom Josipom ob fronti častne stot-nije. Mej tem vršila so sc druga jako srčna pozdravljanja. Nadvojvoda Karol Ludovik poljubil je carici roko, na kar mu je slednja ponudila lice. Velika kncginja Marija Pavlovna poljubila je nadvojvodo Karola Ludovika na čelo. Potem predstavljale so se dame izmej obe-stranskega spremstva. Car, vrnivši sc od častne stotnijc, približal se je takoj cesarici Elizabeti, pozdravil jo vojaški in jej poljubil roko. Na to predstavil je cesar carju deželnega glavarja, okrajnega glavarja in župana. Vsprejem trajal je 15—20 minut. Potem bilje uhod v graščino V kočijah a la Daumont v čveter upreženih. Množica klicala „Slava" in „hoch", ob potu bili vojaki v špalir postavljeni. Prišedši v graščino, vsprejela sta Najvišje goste pri stopnicah Ilohenlohe in Hunvadi in je peljala v sobo, kjer so se predstavljali zbrani dostojanstveniki. Potem bil je obed „a la camera", za spremstvo in dostojanstvenike pa maršalsko ko-I silo v vrtnem salonu. Drugi ruski funkcijonarji ; imeli so kontrolsko kosilo, pri katerem je vladni svetnik Linger napil ruskima vcličastvoma, na kar so Rusi zaklicali „Ura!" na avstrijski veličastvi. Cesar podelil je careviću ulansk polk. Pri dvornem obedu ob 6. uri svirala je godba pešpolka Aleksander III. Na mizi bila je slavna in dragocena zlata posoda za 78 osob. Na častnem mestu bili sta cesarici, na desno carica, poleg nje avstrijski cesar, potem velika kncginja Marija Pavlovna, nadvojvoda Karol Ludovik, veliki knez Jurij; poleg avstrijske cesarice sedel je car, potem cesarjevič, ruski prestolonaslednik, veliki knez Vladimir, Napit-nic ni bilo. Po obedu „cerele", ob 8. uri gledišče.
Kromeriž 2G. avgusta. Predstava v gledališči in kvartet na lovskih rogovih jako pohvalno vsprejet. Cesar v ruski uniformi vodil je carico, car cesarico, Karol Ludovik veliko kneginjo v dvorano. Veliki knez Nikolaj bil je že v uniformi, podeljenega mu ulanskega polka. Velečastva in princi sedeli so v prvi vrsti, v drugi Giers, Kalnokv, Lobanov, Vo-roneov, Taaffe. Vseh vkup okolu 100. Dvorni gledališni igralci dobe danes ruske rede.
Kromeriž 26. avgusta. Pri najkrasnej-šem vremenu je baš sedaj dvorni lov. „Na Za-mečku" gozdu, "/4 ure od Kromeriža. Odhod mej slavaklici občinstva bil ob 10Vs uri. V Kromeriškem gradu ostale so samo dame in strežniki. Ruski strežniki bratijo se z avstrijskimi in se prav gladko pogovarjajo v ruskem jeziku, ko so tukaj bivajoči dvorni služniki večinoma Čehi. Pri včerajšnji predstavi v gledališči bilo 117 osob izmej spremstva in 26 časnikarjev. Cesarica Elizabeta jako krasna, isto tako carica in Pavlovna. Ruski prestolonaslednik krasne mladeniške postave, poln življenja in gibčnosti bil je v polkovniškej uniformi ulanskega polka, kateri um je cesar Fran Josip par ur poprej podelil. Po gledališči bil „sou-! per", h kateremu so se povabili umeteljniki,
Carica, ki ne govori popolnem gladko nemški, izrazila je gledališki igralki Wolter svoje priznanje : Vaša slava prodrla je do nas! Odhod danes ob 11. uri. V proštijskem poslopji bfle včeraj in danes konference mej Kalnokvjem in Giersom. Mej pioštijo in graščino živahen promet gospode in slov.
Peterburg 26. avgnsta. Povodom sestanka v Kromeriži spominja „Journal de St. Peterbourg" na sestanek treh cesarjev v Skier-nievicah, pri katerem se je pokazalo popolno soglasje v osobnem mišljenji vseh treh vladarjev, kakor tudi v nazorih in mnenji njih ministrov, ter upa, da sestanek v Kromeriži ne bode manj plodovit na srečnih posledicah, d* se bodo srčni odnošaji mej vladarji, kakor tudi politiške razmere mej vladami še bolj utrdile. Ne treba poudarjati, da se odsotnost nemškega cesarja in Bismarcka nikakor ne sme tako tolmačiti, kakor da bi se bile srčne mej Nemčijo in mej Avstrijo in Rusijo k sreči obstoječ"; razmere, ohladile.
Kromeriž 24. avgusta. Cesar in cesarica s spremstvom semkaj došla. Župan nagovoril ja je nemški in naposled v češčini izrazil veselje Kromeriža na tem Najvišjem pohodu. Mej neprestanimi slava in hoeh-klici peljala se je cesarska dvojica v mesto. Pred gradom trosile so deklice cvetlice. V Gradu vspre-jel jo je kardinal. Najlepše bilo jo defilovanje vseh korporacij in hanaških banderijev okolu 3000 mož z 1200 konji. Sprevod trajal skoro jedno uro. Burno ovacije. Ob 5. uri dvorni obed z 52 kuverti. Pri obedu bili so nadvojvode, kardinal, ministri, civilni in vojaški dostojanstveniki. Zvečer mesto krasno razvetljeno. Serenada češkega društva „Moravan" in nemškega društva „Concordia" izborna. Več sto baklašev omejilo je prostor za pevce. Ko se je cesar pri oknu pokazal, zadoneli so več minut trajajoči „Slava", „Na zdar" in hoch klici. Po serenadi priklonil se je cesar v zahvalo in zaorili so zopet gromoviti klici.
Toulon 24. avgusta. Včeraj tukaj 10, v Marseille-u 45 ljudij za kolero umrlo. Na Španskem predvčeraj 5064 ljudij za kolero zbolelo, 1721 umrlo.
Madrid 24. avgusta. Včeraj na „Prado" velika demonstracija 150.000 osob s 60 zastavami prptl okupaciji Karolinških otokov od strani Nemčije. Po mnogih govorih valila se je množica pred ministersko palačo in klicala: Živila celokupnost Španjske! Živela vojska! Odposlala so je tretja Indija na Karolinške otoke.
Madrid 25. avgusta: Včeraj na Špunjskem 5088 ljudij za kolero zbolelo, 1561 umrlo. Iz nekaterih provincij še ni poročil.
Razne vesti.
* (Iz Rige) se brzojavlja v 25. dan t. m.: Mestni načelnik v Rigi, Biingner, in mestni načelnik v Revelu, Greitfenhagen, sta odstavljena na ukoz carja, ker sta se protivila upeljavi ruskega jezika.
* (Kdor zna, pa zna.) V Ostende biva sedaj slavni „prestidigitateur" Herman, a ne kot umeteljnik, ampak prišel se je tjakaj zdravit. Nekega dne poprosi ga pri sprehodu ob morskoj obali lepa grofica M., naj bi ustregel želji gostov, ki bi radi vsaj majhno produkcijo. Herman dejal je smije : „Dobro, gospa grofica, ker tako želite, a šala bode Vas drago stala". S temi besedami potegnil je grofici zlato, z dijamanti okovano zapestnico (bracolot) z roke, zavil jo v robec in vrgel v morje. Groiica zakričala je na glas, čarobnik pa je rekel smehljaje: „Koliko je stala zapestnica?" — „15.000 frankov," bil je odgovor. — »Veliko denarjev za umetelinika brez posla," del je na to Herman zamišljen. „Ali Vam smem dolg povraćati v obrokih V Vzamite za sedaj na račun malenkost, ki jo ima Vaš gospod soprog, ki ravno prihaja, v klobuku." Prišlec snel je za pozdrav klobuk, a iz slednjega pal je krasen šopek. Pod cvetkami bil je skrit robec, katerega grofica niti pogrešila ni, v robci pa školjka in v školjki, ko so jo odprli, ležala je dragocena zapestnica.
Poslano.
Gospodo pri „Ljubljanskom Listu" najuljud-neje prosimo, da nas v bodoče z labkokrilim svojim orakeljnom poštedi, ker si ni slavnih elastikarjov slavni „ehorus" v skromnem našem društvu še nobenega sedeža pridobil, oziroma naročil. Za Čitalnico v Poddragi nad Vipavo:
Iv. Božič, t. t", predsednik.
Ljudsko sredstvo. Moll-ovo „Francosko imanje" daje ravno tako uspešno kakor ceneno sredstvo proti trganji po udih, ranah, oteklinah ia ulesih. Cena steklenici 80 kr. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Diinaji, Tuchlaubea 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moll-ov preparat z njegovo varstveno zuamko in podpisom. 6(11-6)
Eksckutivue dražbe.
(Iz uradnega lista.) 1. eks. držo. pos. J. Kontelja iz Sevc 28. avgusta v Postojini. 1. eks. držb. pos. Dominika Lovšin* s Hriba, 4860 gld, 5 oktobra v Ribnici. 8. eks. držb. pos. Gašparja Viiiricha iz Trn* 4. septembra v Postojini 1. eks. držb. pos. Frana Hudeža iz Ljubljane, 1462 gld. 80 kr., "28. septembra pri deželni sodniji v Ljubljani. 1. eks. držb. pos. Frana Stareta iz Spodnjega Smlednika, 10020 gld., 21. septembra v Kranj t. 1. eks. držb. pos. Antona Modrijana iz Rovt 4. septembra v Logatci. 1. eks. držb. pos. Janeza Nagodeta iz Uotederšice, 2522 gld., 24. septembra v Logatci. 3. eks. držb. pos. Marijane Bostic iz Gorenjega Smodnika. 19. septembra v Kranji. 1. eks. držb. pos. Janeza Kopača iz Preserij, 17715 gid., 11. septembra na Vrhniki. 1. eks. držb. pos. Gregorja Krašovca iz Prema, 200 gld., 25. septembra v II. Bistrici. 2. eks. držb pos. Valentina Penka iz Parja 11. septembra v U. Bistrici. 1. eks. držb. pos. Engelberta ŠusterSiča iz Goric, 1920 gid., 9. septembra v Kostanjevici. 1. eks. držb. poa Janeza Ilerakoviča iz Novih Sel, 590 gld., 9 septembra v Kostanjevici.
Tujcil
24. avgusta.
Pri »*Io«n» Fuhrman z Dunaja. — Sprinzl iz Berlina. — Umlaufč z Dunaja. — HOnigman iz Inomosta. — pl. Kelner, Schrekenfuchs, pl. Brouchi z Dunaja.
Pri Ifitlitfls pl. Guttman z Dunaja. — Rude, Lesar iz Trsta. — Herb iz Celovca. — Ernst z Dunaja. — Du-iiu'kii iz Trsta.
Umrli so v Ljubljani:
23. avgusta: Peter Strukel, delavec, 37 let, Hrenovo ulice 15, za vodenico. — Albert HOflern pl, Saalfeld, bivši notar, 73 let, sv. Petra cesta 57, za rakom. — Mihaijl Premk, delavčev sin, 7 mes., Karlovska cesta 6, za oslovskim kašljem. — Marija Brajar, zidarjeva udova, 73 let, Krakovski nasip 20, za vnetjem pljuč.
V deželnej bolnici:
21. avgusta: Janez Petemel, gostač, 65 let, za je-tiko. -— Andrej Meglic, kovač, 24 let, za brauiorico.
Meteor«logično poročilo.
Pohištvo (4,8-3)
s krčmo, prodajalnico in mesarijo
na Visokem pri Hrunji se po nizki ceni produ ali
se pa tudi da za već let v najem. Pri hiši sta tudi 9 lepo Utajena vrta, kegljišče in vodujak. Ta hiša bila bi posebno pripravna za kakega vinskega ali lesnega trgovca. Kij več se izve pri Janezu l»anli*-l, vnlgo Tabor, na Visokem.
jedna blizo Vodmata fmeri 1200 □ sežnjev), druga poleg ceste v Šmartno, tik železniške proge (meri 1 oralo 600 □ sežnjev), prav pripravni za kako stavbo (tovarno, hišo, magaein ali šupo), sta iz proste roke ceno na prodaj. — Resni kupci naj se oglasijo pri posestniku, Sv. I*etra cesta št. 42 \ lijubljaui. (48o-l)
Jednega ali dva učenca
takoj vsprcfiiic (49°-1) IMI. ŠKBABEC,
kleparski mojster, v Ljubljani, Šelenbur#ove ulice.
sđEseoon
Cvet zoper trganje j
je odločno najboljše zdravilo zoper protiti ter revniatizeni, trganje po udih, bolečino v križi ter živcih, oteklino, otrple ude in kite itd., malo časa, če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo „cvetu zoper trganje po dr. Malici" z zruven stoječim aty&Wm      znamenjem; 1 steklenica 50 kr.
Prodaja in vsak dan razpošilja zdravila s pošto na deželo: (401—8)
.LBUiAKVt TRHfKOCZY'
iW" zraven rotovža v Ljubljani.
9 Q	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
E ai	7. zjutraj 2. pop.' 9. zvečer	73255 m. 732-NHium. 784 80 na.	120" C 22-2JC 14-6"C	brezv. si. zah. si. vzh.	megla obl. d. jas.	0-00 mm.
in	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	786*48 Bs. 786*94 »m. 736 86 BB,	12 0° C 2P2-C 144" C	si. vzh. si. vzh. si. vzh.	d. jas. jas. ja0.	0-00 BB.l l
o &
♦ Umetne 489—1( ♦
ustavlja po najnovejšem amerikanske.m načinu brez vsakih bolečin ter opravlja ploiubovauja iu VBe zobne operacije
zobozdravnik A. Paichel,
poleg Hradeekega mostu, I. nadstropje.
Srednja temperatura 16'3° pod normalom.
ZDu-najslsa. "borza
dne 2G. avgusta t. 1.
(Izvirao telegralično poročilo.) Papirna renta..........82 gld. 85
kr.
Srebrna renta.......... 83
Zlata renta........... 10*
5°/0 marčna renta......... 99
Akcije narodne banke....... 869
Kreditne akcije......... 289
London............ 124
Srebro........... —
Napol.       . ........ 9
C. kr. cekini ......... 6
Nemške marke........ 61
4°/0 državne srečke iz I. 1854  250 gld 127
Državne srečke iz 1 1864       100 gld 168
4°/0 avstr zlata renta, davka prosta . 10^ Dgrska zlata mita 4u/0   ...      . .
j,   pHpirna renta 5°/0     .      .   ,   . 9LJ
59/0 štajerske zemljišč odvez oblig .   . 104
Dunava reg srečke 5°/a      .    100 gld 116
Zemlj. obč avstr. 4%°/0 zlati zast listi 124
Prior, oblig Elizabetine zapad železnico 115
Prior, oblig Ferdinandovo sev. železnice '06
Kreditne srečko.....100 gld 179
Uudolfovu srečke.....10   , 18
Akcije anglo-avstr. banke        120   n 100
Trammway-društ vel} 170 gld a. v. .   . 192
Košnja otave
15-9°, za 20° in 2-1° f> A
< 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4
Jk<4kJkJk
50 75 70
80 45
88% 89 10
25
95 50
50 50
50
ro
v Mestnem logu (8 oral) pove iz prijaznosti upravništvo
se odda.! — Natančneje „Slov. Naroda'. (488-1)
Ženitev.
Trgovec in posestnik blizu Ljubljane, 26 let star, želi se kmalu oženiti in išče soproge, ki naj bi bila 24—28 let stara, imela 400—800 gld. premoženja in da bi bila dobra gospodinja. Pisma, pa le b podobami, naj se oddajajo pod: J. €r.9 poftte restnute Ljubljana. (484—2)
k^k^kJk^k^k^k^k^k^kJkJk,
Kri čistilne krogljice ►
no smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se že tisočkrat sijajno osvedočile pri zabasauji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skuže-nem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih; v škatljah a 21 kr.; jediti zavoj s 6 škatljami 1 gld. 5 kr. — Manj kot jeden zavoj se s pošto ne razpošilja.
(402—8)
prima kvalitete, iz najboljših štirskih gorskih malin in z odlično aromo. S svežo vodo iu nekaterimi kapljami Hallerske kisline zmešan je odlično sredstvo proti vročini, navalom krvi in slanemu želodcu in okrepčujoča zdravilna pijača mm plns ultra. 1 kilo 80 kr., Vi kil« 40 kr.
Prodaja in vsak dan razpošilja zdravila s pošto na deželo:
„LEKARNA TRNKOCZY"
ŽpJT zraven rotovža v LJubljani.
►
► ► ►
► ► ► ► ► ► ►
Z lično mlado deklico,
ki govori nemški, kak Blovanski in morebiti tudi italijanski jezik, seznanil bi se rad umetnik prve vrste, 30 let, star, s 500 gld. premoženja in lxhkim poslom, ki nese na meseo 200—5oO gld. dohodka. One, ki igrajo kak godbeui inštrument (glasovir ali citre , imajo prednost. — Ponudbe vspre-jema s piijaznosti pod: ,.I'r\i slovenski earnbulk" do najdalie 19. septembra t. 1. upravništvo .S!..venskega Naroda". (483—2)
Prav po ceni
dobre lesene kovčege
za gospode In gosgie;
ročne kovčege in torbice.
Popravljanja po oenl priporoča
A. KOŠIR,
jeraenar, sedlar in torbar, v LJubljani,
Kongresni tr^ št. 14. (491)
Glede naznanila v ^Slovenskem Narodu" zastran prodaje hiše v Hrušici opomnim, da to nI meja hiša. ampak hiša „pri Mokarji" v gorenji Hrušici, katero sem bil le naprošen, kupovalcem raz-kazati.
(48i-3)       Jožef Korbar,
posestnik in župan v spodnji Hrušici.
Dr. 8praiiffer-Jeve
mm želodec.
Tajni medicinski in dvorni sovetnik dr. Biicking, medicinski sovetnik dr. Colin, dr. Manning in mnoge druge zdravniške avtoritete so je preskusile in je za izvrstno domače (ne tajno) sredstvo priporočajo proti vsem želodčnim in trehnšnim boleznim. Pomagajo takoj proti migreni, krča v želodci, omedlevici, glavobolju, trebuhoboljn, zaslizonjn, želodčnej kislini, vzdigovanjn, omotici, kolika, skrofeljnom itd., proti zlatej žili, zapretju. Hitro in brez bolečin meče in povrnejo slast dojedij. Poskusite samo z malim in prepričajte so sami. Jedna stekl. 50 in 30 kr.
Pri gONpodu lekarji Svobodi, pri Zlatem orla, na Preftiruovein trgu. (716 — 67)
! i
^SSk
fluid
pomnoženi, tudi
imenovan,
rabi za drgnenjo v krepilo udov pri konjih. Ta cvet, mnogo let po izkušenih živinozdravnikih in praktičnih poljedelcih glede učinka kot izboren skusen ter priznan' kot najboljši zdravilen iu krepilen, obrani konja do pozne staroBti, celo pri največjem trpljenji
vztrajnega In pogumnega, zabranjuje otrpneloit konjskih ndov ter služi v krepilo pred in v restitucijo iočvrstenje) po kakem trudapoluem delu. Daljo rabi kot podpiralnn in ozdravi jujoče sredstvo pri preteku žil, otekanji kolen, kopitnih boleznih, otrpnenji v boku, v križi i. t. d., otekanji nog, mehurjih na nogah, izvinjenji, tisčanji od sedla m oprave, pri sn-Sici i. t. d., s kratka skoro pri vseh vranjih boleznih hibah.
1 steklenica z rabilnim navodom vred stane 1 gld., 5 steklenic z rabilnim navodom vred samo 4 gld. Prodaj;' in vsak dan razpošilja zdravila a pošto na dežolo: (403-4)
, LE Le&.i It N A TII\B4 OCZ V4
3HST zraven rotovža v Ljubljani.
o"
o p-
CO
W p
P
^1
I <
a. »—h
i £ i
H 3
s t"
Deželna
Rogaškap vinom
slatina.
Uspešni lek za želodom! bolezni.
hia-
mešiina prijutna dilna pijača. (i2,._13l
y Dobiva se pri g. .TfiA. Sliasiiu>t>-ji', kakor tudi pri JL gg.: Josipu Fahittn-u, C. C, llohir-ji, Peter LanNtiilc-u, "TomnolinVi in Qtiridfl ttpdI O o 2 J- ^uchmantHt, Jan. Perdan-u, Jos, Schlafferji, Schuss-lUlLplJoallulJ^ &, Weber-ji, Josipu TerJini v Mjuhljani.
w m w w w w"» w m w«jiv w w v ^ w w w mr w wf w
Zahvala in priporočilo.
Zahvaljujem bo prečastitim gg. trgovcem in slavnemu p. n. občinstvu za meni do sedaj izkazano zaupanje in priporočam gg. trgovcem za mnogobrojna naročila svojo izvrstno urejeno
apreturo za sukno,
spiraliiico,
v katerej se rnzpnvnne in nenizpnriine moško in ženske obleke, obleke zn vizite, »ali, tapeeirnrsko blago, tepihi z vsemi okraski, da isti ne /.gube prvotne svoje barve in oblike, lepo očedijo.
1», < jnjuiu vsjirejiiM) so za pranje in se potem nategnejo, da so zopet lepi, kar ae prav doijro in ceno izvrši.    V mojej
slavnemu občinstvu pa svojo
•v
se vsprejme za barvanje svilasto, bombažno ali pomešano blago, kakor obleke ^ gospodov, ženski paletot in plašči za dež, ne da bi se isti razparali. Vso to se barva v vsakej barvi, kateri? se naroči.
Za mnogobrojna naročila in ceno izvrševanje so priporoča
z odličnim spoštovanjem
JOSIP EBIOS
Poljanski iia.s£i>, Oxke tilivv li. ši. 1. v I
(487-1)
v Iijiil»ljj«ni.
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železu i k ar.
Lastnina in tisk „Narodno Tiskarne" •