POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
POS1MEZN« SEEVIEKM 155 DIN
DELAVSKA POLITIKA
llZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH
©
Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—. v inozemstvu mesečno Din 75.—» — Uredništvo in upravni Maribor, Ruška cesta S poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun it 14 335. — Podružnice: Ljubljana. De-lavska zbornica — Celje. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — bietrankirana pisma se ne soretemaio. — Mali oglasi trgov, značaja vsaka beseda Din , Bi ali osiuii. tu služijo v social ut Hame n » delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din 0J4
Ste v. 5 • Maribor, četrtek, dne 12. januarja 1939 • Leto XIV
HrvaSki sporazum
Inozemstvo potek volitev v Jugoslaviji jako zanima. Ves tisk se obširno bavi z volitvami v narodno skupščino ter se obenem dotika tudi reševanja hrvaškega sporazuma.
Hrvaško vprašanje je interno vprašanje naše notranje politike. Zakaj, suverenost države ima pravico in dolžnost, da to vprašanje reši sama, in sicer, kolikor je le mogoče v duhu iskrenega sporazuma, kar bo vsekakor tudi v inozeastvu odjeknilo najbolje.
Mi no£emo prejudicirati rešitvi vprašanja. Vendar smo mnenja, ker je v bistvenih vprašanjih že dosežen sporazum, da formalnosti ter kulturne in gospodarske bitnosti, ki so posredi, ne morej^ biti vzrok, da bi se ta problem ne njogel rešiti.
Ne da se tajiti, da so v posameznih delih države nekoliko različne kulturne in gospodarske vrline, ki jih je prinesel s seboj zgodovinski razvoj. V različnih razmerah so se deli države razvijali in ne more celoti in edinstvu prav nič škodovati, če ti deli svoje bitnosti, kolikor dopuščajo skupni interesi, izživljajo. To ne more biti napaka, to ne more ovirati, da ne bi nastalo v državi najlepše soglasje in sodelovanje, kar bi pomenilo eminentno važno pospeševanje jugoslovanske državne ideologije.
Reševanje hrvaškega vprašanja v tem pravcu je resna stvar in prepričani smo, da bi mu nihče ne ugovarjal ali se celo upiral, ker so predpogoji z glavnimi načeli edinstvenosti, kakor nam je znano iz izjav predsednika vlade in dr. Miačka že podani. ,
Formalnost, kako se naj to vprašanje reši, ne more biti za nikogar razlog, da bi se tega vprašanja ne lotil resno.
Socialisti imamo zlasti interes, da se to vprašanje reši, ker pričakujemo potem. normalen razvoj, v katerem bomo lahko vsi državljani sodelovali.
Podpirati pa moramo to težnjo tudi zaraditega, ker vežejo nas Slovence in Hrvate obenem znatni socialni in go-spodarski interesi.
Dva vojna bloka
Ob priliki obiska angleških državnikov v Rimu
„Slovenec“ — »Samouprava" — „Hrvatski dnevnik44
Z notranjo politiko se v splošnem časopisi le redko pečajo, vsaj večina. Izjemo dela pri nas le »Slovenec«, ki si še dovoljuje luksus krmarjenja po domači politiki celo z uvodniki. Od časa do časa se podaja ljubljanski »Slovenec« preko Sotle na Hrvatsko, kjer ima nekake svoje podružnice, iz katerih našteva najbolj »mastne«, ki jih tisti neoficijelni »Slovenčevi« sotrudniki godejo dr. Mačkovi politiki. Najnovejši tak tihi kompanjon, ki se oglaša sedaj v »Slovenčevih« »domačih odmevih«, je »Hrvatski borac«, ki ga piše in izdaja Joe Matošič. Ta je baje med vo-litvami nastopal za abstinenco na Hr-vatskem in pisal radikalno hrvatsko.
' * * ’	"' ’	‘ ■ Sedaj pa »Hrvatski
borac« obklada dr. Mačkovo politiko kot »zločinsko kupinsko politiko«, ki *	• izmozgava narod in terja ljudstvo
v zločine in temnice. Dični Joe piše naprej: »Ali je mar krivo zapeljano ljudstvo, ki mu še danes brenči po ušesih od nenrestanega lajanja o nekakem saboru. ki bo vstal po volitvah? Dve hrvatski hiši sta zaviti V črnino po krvavih dogodkih na Sveti večer pri Mariji Bistrici na Hrvatsksm in sicer v istem času, ko kuninski milijonar v »Hrvat-skom Dnevniku« deVlje svoj podpis pod nekako renismeno, licemersko in miro-tvorno blejanje.«
Prav v torek, ko je potoval Chamberlain s svojim zunanjim ministrom in gospodarskimi svetovalci v Rim, je bila objavljena vsebina tajne pogodbe med Nemčijo in Italijo. Nekateri listi vedo tudi povedati, da je bila skoraj popolnoma enaka pogodba sklenjena med Anglijo in Francijo.
Pogodba ni bila sklenjena šele sedaj, marveč je verjetno, da je bila sklenjena vsaj že pred reševanjem češkoslovaškega vprašanja, morda pa tudi že prej.
Tajna pogbdba se more smatrati kot vojna zveza, ker vsebuje v devetih točkah popolno jamstvo iskrenosti in potrebne vojaške pomoči, če bi bila ena obeh, ne da bi izzivala', napadena. — Še več določa tajni sporazum. V primeru neizzvanega napada se mora smatrati zaveznica kot v vojnem stanju na' pram vsem državam, ki bi eno državo napadle neizzvane. Če doseže ena država obeh teritorialne uspehe ali večji ugled v mednarodni politiki, je dolžna drugo podpreti, da tudi ona dobi teritorialne koncesije in večji politični vpliv v mednarodni politiki.
Nobena zaveznic ne sme sklepati zvez z drugimi državami, ne da bi se prej sporazumela s svojo zaveznico. Pogodba ie trajna sicer, vendar tudi od-povedljiva na eno leto.
+	‘ Verjetno je tudi, da sta potem
Anglija in Francija sklenili čisto enako pogodbe, da Chamberlain položi v Rimu na tehtnico tudi svojo ter vpliva s tem na Italijo, da sprejme sprejemljive pogoje glede Španije, Sredozemskega morja in spora v Aziji.
Dve pogodbi ali dve stališči dveh
vojnih blokov si stojita v Rimu nasproti.
Zaraditega je važno vprašanje, kako rešiti vse te probleme in na čigav j račun, da ne bosta trpeli vojni zvezi, da pa se kljub temu rešijo. Zahteve so postavljene in mir se more ohraniti, če se zahtevam vsaj deloma ugodi tako, da ne bo ne ena članica obeh vojnih zvez izzvana. Kje je ta meja, nihče ne
I
ve.
Izzivania so različna. Izzivanja so lahko žalitve, povzročanje škode, izzivanja so pa lahko tudi enostavne za-i hteve do drugih držav, politične ali t?o-I spodarske. Če se kaka država upre tujim zahtevam ali propagandi tuje drža-j ve v svoji notranjosti, se smatra lahko za izzivanje, čeprav se vrši hotoma. — Take vzroke se lahko najde, dokler se ne uveljavi zopet mednarodna morala in veljavnost mednarodnih pogodb.
Ne moremo pa tajiti, da so razgovori
med Mussolinijem in Chamberlainom važnega pomena. V Rimu se izvrši druga večja Chamberlainova mirovna akcija, kakšne bodo posledice, je sicer težko prerokovati. Vsekakor pa smelo pričakujemo dvoje, da se v Rimu odloči o tem, ali res nastopimo pot miru ali pa bo tudi rimska konferenca vedla v nove komplikacije kakor se je zgodilo po monakovski konferenci štirih velesil.
Mussolini iznova zahteva konferenco štirih velesil. Zdi se nam, da je ta konferenca odvisna od rimskih razgovorov, katerim zlasti Francija ne zaupa, češ, da pomeni tajni dogovor med Nemčijo in Italijo grožnjo Franciji, ki mora za* raditega sprejemati take konference z večjim ali manjšim nezaupanjem. Chamberlain nasprotno pa stremi za Mussolinijevim idealom direktorija. štirih velesil v Evropi, ki bi si naj razdelile inge-renco nad srednjo Evropo in Balkanom ter bi bilo več možnosti, da se poveča zlasti gospodarski vpliv Nemčije in Italije v teh deželah, ki tvorijo pot v Orient.
Rumunskega poslanika v Beogradu nameraav vlada izmenjati, ker je bilo ustanovljeno veleposlaništvo. Izmenjan bo tudi rumunski poslanik v Atenah.
Scekuladla z moko
za praznike.
Za praznike se je moka na naših domačih tržiščih zopet podražila in sicer za din 8 do din 10 za 100 kg.
Za podražitev ni bilo nobenega drugega razloga kot to, da so ljudje rabili za praznike več moke, špekulanti pa so to priliko izrabili.
Svoj čas je bilo govora o tem., da bo Privilegirana izvozna družba, kateri je poverjena trgovina z žitom in moko, regulirala cene na našem žitnem tržišču, t. j. da bo plačala primerne cene kmetu pri nabavi žita in preprečila, da bi špekulanti z neupravičenim navijanjem cen odirali konzumenta.
Kakor pa vidimo, se ni izpolnilo no-
beno od teh pričakovanj. Lansko leto v aprilu nam. je zmanjkalo pšenice, ker smo jo več izvozili, kot bi jo bili smeli z ozirom na lastne potrebe. Posledica tega je bila: ogromna podražitev moke | in kruha. Kmet je prejel za svoj pridelek znatno manj, kot pa so potem iztržili zanj prekupčevalci od konzumen-tov, delavcev, nameščencev in kmetov, ki morajo mnogi tudi sami kupovati kruh, ker ga premalo pridelajo.
O božiču so špekulanti zopet navili cene in bednemu človeku, ki si mogoče itak samo ob praznikih lahko privošči večii kos kruha, vzeli lep del za sebe.
Konzumenta, delavca, nameščenca, vpokojenca in kmeta je treba zaščititi!
■talila hote — Francija na ne da
Mir v Evropi sloni na trikotu Italija, Nemčija in Velika Britanija.
Italijanski list »Relazioni internazio- j kotu Italija, Nemčija in Vel. Britanija, nali« ostro napada Francijo, češ, da je j Francija bo iz tega trikota izključena, sovražnica Italije. Za dokaz našteva če ne izpremeni svoje politike in se pri-več točk ter zaključuje svoj članek s lagodi novemu evropskemu podnebju pozivom, da Francija prične z drugač- ali pa bo morala nastati vojna.
_______ ti_i1 • _	~
no politiko napram Italiji, ki se Fran cije prav nič ne boji. Ustreči mora zahtevam Italije. Francija naj ne podcenjuje Italije. Evropski mir sloni na tri-
Zbližanje z Italijo je mogoče le, če Francija ugodi upravičenim zahtevam Italije.
Rooseveltov oboroževalni proraCun za 1940
1,319 milijonov dolarjev ali okoli
Roosevelt je v svoji, novoletni posla-
In »Hrvatski Dnevnik?«
On pa le ponatiskuje vsak dan, kar piše glasilo JRZ, »Samouprava« v Beogradu o Hrvatih in dr. Mačkovi politiki in včasih še pritegne »Slovenčevo« pisanje. Sam pa »Hrvatski Dnevnik« k temu ne dodaje nobenega svojega mnenja. Ne vemo, če namenoma ali zgolj iz tehničnih razlogov.
50 milijard dinarjev v enem letu,
niči priporočal, da sprejmejo za 1. 1940. oboroževalni kredit v znesku 1.319 milijonov dolarjev, to je 300 milijonov več kakor 1938—1939.
Miroljubni govor predsednika Roosevelta kaže, da malo zaupa v mirno pO' ravnavo sporov, pač pa računa s tem, da pride do ostrega spopada prej ali slej, če ne bi strašno oboroževanje prestrašilo vojnih izzivačev, ki so povsod pridno na delu.	i-	w
Zvišanje draginje In rudaril TPD
Objava Delavske zbornice.
Z ozirom, na razne vesti, ki se širijo v časopisju in med rudarji TPD, da je dračmia porastla v času od sklenitve kolektivne pogodbe do danes za nad 10 točk. objavljamo po indeksu Narod-nfi banke v Beogradu sledeče uradno obvestilo o porastu draginje za cene na malo:
Za Beograd je znašal indeks cen na malo za 1. maj 93.7 točk, za 1. december pa 95.9 točk, tako da je draginja porastla za 2.2 točki.
Za Ljubljano pa je znašal dne 1. maja 89 točk ter ie do 1. decembra porastel na 90.1 točko, torej znaša porast 1.1 točko.
* I/
TPD se seveda opira na te uradne podatke o draginji. Vendar pa! prošnja rudarjev za nabavni prispevek nima nobene zveze s kolektivno pogodbo. Prošnja je le apel na družbo, da naj rudarjem nekaj da, kot nadomestilo za izgubo v prejšnjih letih — ko so morali rudarji praznovati in so se docela izčrpali, zlasti kar se tiče obleke, obutve itd. — in pomoč, ki so je potrebni, ker zaslužek vendarle ni tak, da bi rudarji z njim krili vse, kar potrebujejo. — (Uredništvo).
Trgovinska Dogajanja med Francijo In Jugoslavijo
Francoska vlada je povabila v Pariz jugoslovansko trgovinsko delegacijo na posvetovanja glede okrepitve gospodarskih ednošajev med obema državama in izmenjave blaga.
Litavskim poslancem, ki so jih izvolili Nemir v Klajpedi, je vlada dovolila izjemo, da jitn tli bilo treba priseči’ zvestobe Litvi. Poslanci torej, ki so izvoljeni v litavski parlament so osvobojeni običajne prisege, ki je uvedena v vseh parlamentarnih deželah.
Ofenziva republikancev proti Cordobi
Nacisti napadajo na Urgelski planoti.
Republikanska ofenziva v Španiji na estramadurski fronti se razvija v dveh smereh:
čez Valsequillo, ki leži 75 km severo-zapadno od Cordobe in čez Miano de Hiero, ki je oddaljena 25 km severno od Cordobe: cilj tega prodiranja je Cordoba;
drugi sunek pa se razvija v smeri proti zapadu od Penaroje v pokrajino Badajoz. •
Prodiranje na tem delu fronte se vrši zelo naglo in so republikanci za/zeli doslei več sto kvadratnih kilometrov ozemlja. V pokrajini Badajoz ogrožajo zveze, ki vodijo iz južne Španije preko Seville v severno Španijo, Kakor znano, leži pokrajina Badajoz na meji Portugalske.
V	kolenu, kjer se izliva reka Segre v Ebro, potem vzdolž levega brega Segre, med Bellaguerrom in Lerido, se vrši nacistična ofenziva, ki ima za cilj, priti preko hribov v katalonsko nižino.
Republikanci se tu umikajo, in kakor {rdijo njihova poročila, po določenem načrtu. Že od lanskega leta februarja so gradili drugo obrambno črto, ker so bili vojaški strokovnjaki prepričani, da se na prvi obrambni črti, ob reki Segre, ne bodo mogli ustavljati nobenemu večjemu napadu.
Udeležuje se teh bojev na strani nacistov mnogo tujih čet.
Chamberlain za premirje v Španiji
Angleški ministrski predsednik želi konec vojne v Španiji. Posvetoval se je z republikansko vlado in Francovo vlado o premirju. Franco je premirje doslej odklanjal, dočim je republikan-
ska vlada za premirje. — Obljubila je Chamberlainu, da uvede po vojni demokratični režim ter da poizkusi živeti tudi z Italijo v dobrih odnošajih. Z ozirom na ta odgovor načne Chamberlain v Rimu špansko vprašanje, da Italija umakne svoje prostovoljce.
Protiletalska obramba lahko prepreči
ogromne človeške žrtve
Inozemski opazovalci v Barceloni poročajo, da je tamošnja vojaška in civilna uprava organizirala zelo uspešno protiletalsko obrambo. Dočim je v začetku letalskih napadov, pred več kot enim letom, vsak napad zahteval na ^ stotine človeških žrtev, so sedaj člove- j ške žrtve zelo majhne. V času od 5. do I 10. decembra m. 1. je bilo vrženih na | Barcelono 415 bomb, ki so ubile v celem — dva človeka, 10 pa ranile. — Razen tega je bilo ubitih tudi 20 konj. To minimalno število človeških žrtev i je pripisati dejstvu, da je v Barceloni j izredno veliko število zaklonov pred; | napadi iz zraka. Zakloni so tako veliki, j 1 da sprejmejo nekateri po 700 do 7000 | oseb in se v nje lahko zateče najmanj | polovica vseh prebivalcev. Urejeni so zelo moderno, z ventilacijskimi napravami in električno razsvetljavo. Po računu vojaških strokovnjakov morajo letalci vreči na Barcelono vsaj pol tone razstreliv, da ubijejo enega človeka
Zanimivo je tudi, da kljub številnim letalskim napadom nacisti še vedno niso mogli porušiti plinarne in elektrarne. Ta dva objekta ščitijo s protiletalskimi topovi tako spretno, da se jim letala ne morejo približati, niti se spustiti nad njimi tako nizko, da bi bombe s sigurnostjo zadele.
Chamberlalnova vodilna misel . . .
Gospodarsko pomirjenje
V	»L'Ordre« priobčuje londonski dopisnik Andre Desmond naslednje mnenje:
»Vodilna misel Chamberlainove politike je, da s pametnimi koncesijami omogoči miren razvoj totalitarnih držav, razvoj, ki naj bi vedel do gospodarskega pomirjenja. Toda, ker se je politično pomirjenje izkazalo kot nemogoče, se zdi, da hoče ^edaj Chamberlain pričeti z gospodarskim pomir-jevanjem. Zato je verjetno, da bodo gospodarska vprašanja na razgovorih v Rimu na prvem mestu. Britski finančni
urad je na primer mnenja, da naj se italijanski izvozi takoj podvoje in trgovski promet med obema državama ojači, ker imajo Italijani kakor tudi Nemci potrebo po inozemskih devizah. Toda Anglija ni v položaju, dati Italijanom posojila ali tudi le kredite. Zato bi bile koncesije, ki bi jih Chamberlain ponudil, najbrže le manjše, ki bi se pa tudi ne dale brez protikoncesij. Kakšne bodo nasprotne koncesije? Ali morda nova obljuba, da bodo italijanske čete zapustile Španijo?«
Eksplozija metana v kotredeškem rovu
Zagorje, dne 10. januarja 1939.
V	pondeljek zjutraj, nekaj minut po 7. uri, se je na nekeim odkopu v kotredeškem rovu vnel metan. Takoj je ubilo 50-letnega rudarja Leopolda Hribarja. Smrtno nevarne poškodbe je dobil 37-letni rudar Ivan Jere, katerega so odpeljali v ljubljansko bolnico. Ožganih je še par drugih rudarjev, vendar so njih poškodbe lažjega značaja.
Z žrtvami in težko prizadetimi svojci vse sočustvuje.
Kako je prišlo do eksplozije metana, ne ve nihče. P s »3*	» ■»*** I;?	J,-
Toliko za danes. Sicer se bodo pa sedaj vršili izobraževalni tečaji za rudarje. Na dnevnem redu bodo tudi predavanja o preprečitvi jamskih nesreč. Pri tej priliki želimo, da predavatelji res pravilno poiuiče rudarje. Rudarji pa naj bi se potem teh naukoiv tudi držali.
Viničarje je prepeljal k zelenim. Bivši tajnik Jugoslovanske strokovne zveze, g. Peter Rozman, je pripravil občni zbor Strokovne organizacije viničarjev, ki je bila nekoč začlanjena v krščanskosocialni Jugoslovanski strokovni zvezi in na njem pustil izglasovati prestop organizacije v ZZD. G. Rozman je dobro . izvrši! svojo naloigo in si v resnici zaslužil pohvalo1 »Slovenca«.
Pridelek sladkorja v Jugoslaviji je znašal letos 7700 vagonov. V ta namen se je poralbilo i 70.500 vagonov sladkorne pese. Iz 100 kg pese se je torej pridelalo 12.7 kg sladkorja. Produk- ! cijo sladkorne -pese so v Jugoslaviji omejili deloma iv smislu kartelnih dogovorov, deloma so j se pa tudi kmetovalci omejili na pridelovanju, ker v zadnjem času niso mogli prodati vse pese in še tisto, ki so jo prodali, poceni. Letos so plačevale tovarne peso povprečno po din 20.53 in so kmetje izkupili zanjo okoli 124 milijonov dinarjev. Pridelek sladkorja 7700 vagonov je za Jugoslavijo mnogo premajhen, ker bi ga ob sedanjem konzulmu, ki je mnogo premajnen, rabili ok.oli 8400 vagonov. Poraba sladkoija pri nas je majhna kaikor malokje, ker znaša le 5 do 6 dkg na leto in prebivalca. Sladkorne pese je pri nas dovolj, ker preostaja i-n tudi sladkorne tovarne imajo znatno večjo kapaci- j teto kakor producirajo sladkorja. Dvig domače ! produkcije sladkorja in pocenitev bi bila v >n-teresu kmetov in konzumentov, ki tega redilnega hraniva tako malo porabijo. Po drugih državah je konzum sladkorja po pet in večkrat tako velik. K,i i . i-.	-	*
Za povečanje izvoza v Francijo. Predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič se mudi že dalj časa v švici, v St. Moritzu, kjer je sprejel tudi nekega francoskega novinarja, s katerim se je razgovarjal o trgovskih odnosih med Jugoslavijo in Francijo z ozirom na predstoječa trgovinska pogajanja med obema državama. V razgovoru je dejal dr. Stojadinovič, da ibi Jugoslavija rada plačevala francoskim posestnikom obveznic jugoslovanskih posojil obresti v frankih, toda tega ne more, dokler se ne poveča izvoz iz Jugoslavije v Francijo, t. j. dokler ne dobi frankov iz Francije. Pri tem je ministrski predsednik še zagotovil novinarju.da je svobodoljuben čKovek in piriistaš gospodarskega liberalizma.
Dražba kožuhovine v Ljubljani se bo začela nepreklicno 23. t. m. Lovci naj pošljejo svojo letošnjo žetev čimpreje na naslov »Divja koža« Ljubljana — Velesejem.
Na zborovanju hmeljarjev iz Savinjske in Šaleške doline je prišlo do prerekanja, ker so hmeljarji Savinjske doline zahtevali posebno zaščito hmelja, ki se pridela v Savinjski dolini, hmeljarji iz Šaleške doline pa so zborovanje zapustili, ker se niso strinjali s predlogi.
Posebne pristojbine za izvoz sadja -se bodo po odredbi trgovinskega ministra v bodoče pobirale za potrdila, ki jih daje zavod za pospes. zunanje trgovine. Pristojbine bodo znašale za izvoz svežega sadja din 10, za sveže grozdje din 15, za suhe slive din 15, za suha jabolka in hruške din 10, za orehe din 10, za marmelado din 15 od vsake začete tone, za vino pa din 3 od hektolitra.
Tudi za izvoz živine je bila z ministrsko na-redbo določena taksa za izvozna potrdila, katera bo podelil zavod za pospeševanje zunanje trgovine.
Železniška nesreča pri Laškem, V pondeljek, dne 9. t. m. je iztiril med Laškim in Rimskim toplicami brzi vlak, ker se je zlomila os vagona, ki je opremljen s parnim kotlom za gretje vlaka. Človeških žrtev ni bilo, pač pa je nastala precejšnja materijalna šikoda.
Grožnje glavnega tajnika fašistične stranke Farinaccija na naslov katoliške cerkve. Za
novo leto je pridigal italijanski kardinal v Bologni Nafalli Rocca proti pretiranemu nacionalizmu. Radi te pridige so se čutili užaljeni italjanski fašisti. Glavni tajnik fašistične stranke Farinacci je v zvezi s tem napisal oster članek proti katoliški cerkvi v listu »Regime fascista«. V članku pravi Farinacci: »Mera našega potrpljenja napram cerkvi ibo kmalu polna. Gre za ukazano ofenzivo inozemskih in italijanskih prelatov proti fašizmu, o čije namenih in ciljih pa še ni jasnosti. Svarimo cerkev, da naj ne prenapenja loka in misli na posledice.« —- V cerkvenih krogih je ta grožnja fašističnega tajnika zelo neprijetno odjeknila.
V	zunanjem svetu pa sodijo, da se cerkev zopet enkrat preorijentira. Po vojni, ko svet še zdaleka ni mislil, da prihaja doba fašizma, je cerkev že pravilno ocenila položaj in se prilagodila novim razmeram. S papeževo okrožnico »Quadragesimo anno« je cerkev naravnost potrdila fašistične nauke o ureditvi države in družbe, misleč, da -se ji bo na ta način posrečilo obdržati pozicije in vodstvo tudi v novih razmerah. Sedaj pa prihaja nova doba. — Fašizem je že dosegel svoj vrhunec. V Vatikanu to vedo in prehajajo smelo v ofenzivo proti temu, kar danes je, pa bo morda že jutri pregaženo od toka dogodkov in ra zv o j a.
Poljsko-nemška pogajanja o imovini iz Nemčije izgnanih poljskih Židov le počasi napredujejo. Pogajanja so morali že večkrat prekiniti, ker ni bilo moigoče doseči sporazuma, ki bi bil zadovoljil obe stranki.
Klajpedski Nemci so se organizirali po vzoril narodnih socialistov v Nemčiji in vedno ostreje zahtevajo priključitev Klajpede k Nemčiji.
Zadnje vesli
Soglasnost Anglije in Francije. Na svojem potu v Rim sta se dne 11. t. m. ustavila v Parizu angleški ministrski predsednik Chamberlain in zunanji minister Halifax. Tu sta imela posvetovanja s francoskimi državniki in je bila ob tej priliki ugotovljena ,popolna soglasnost Obeh držav v vprašanjih zunanje politike. — Dne 11. t. m. zjutraj sta prispela angleška državnika v Genovo, kjer so ju Italijani pozdravili. — Londonska »Times« je izšla s posebno prilogo o Italiji, za katero je napisal članek tudi Mussolini.
Roosevelt bo prečital poslanico o oboroževanju dne 12. t. m. v kongresu. — V februarju pa se bo udeležil velikih pomorskih vaj ameriškega vojnega biodovja.
Češki dom v Daruvarju. V Daruvarju bo v kratkem dozidan »Češki dom«, velika impozantna stavba, za katero je praško društvo Komnesky prispevalo 550.000 Kč. V domu bo tudi šola za češke otroke. Otvoritev doma bo poleti, da ji bodo mogli prisostvovati tudi udeleženci iz CSR.
C. Nordhoff in J. N. Hall:	5
HURIKAN
Točno ko je bila ura deset sem bil pri njemu. Ogromen zemljevid Tihega oceana je visel na steni v njegovi pisarni. Kazoč na Tuamotu skupino — o kateri nisem do tistega trenutka še nikdar ničesar čul — mi je pričel slikati kolikor moč črno življenjske razmere na teh otokih. Pravil mi je, da se prebivalci hranijo izključno le s kokosovimi orehi in ribami. Otoki mole komaj par čevljev iznad morske gladine in jih često opustošijo hurikani. Maloštevilni belci, ki jih pošljejo tja kot uradnike, so ves čas svojega službovanja v pravem pomenu besede pokopani. Čim so enkrat tam, so takorekoč pozabljeni in izgube vsako možnost za napredovanje, ki se v vsaki drugi pomembneji koloniji nudi samo ob sebi.
Tako mi je govoril moj stric. Toda napredo vanje je bila takrat moja najmanja skrb, in čim bolj je poskušal moj stric, da mi vlije strah, tem bolj trdno sem bil prepričan, da so ravno Tuamotu otoki tisto, česar si želim. Z veliko lahkoto sem: dobil mesto uradnega zdravnika.- Očividno se zanj nihče drugi ni potegoval.«
»In sedaj ste popolnoma zadovoljni? In niste še nikdar obžalovali...« Vernier ni izgovoril stavka do konca.
Doktor Kersaint je vstal, iztrkal je svojo pipo ob ograji in se potem zopet lagodno zleknil v ležalni stol.
»Nikdar«, je končno rekel. »Še nikoli si nisem tuui ne na tihem želel, da bi se vrnil v Evropo. Tega ni mogoče tako lahko obr-azložiti. Mislim, da mi boste pritrdili, da mora biti življenje, ako naj človeka zadovolji, zgrajeno na nečem realnem. In, glejte, to realnost sem našel tukaj.«
»Realnost!« je vzkliknil mlajši mož. Ze sedaj sem prepričan, da kadar bomo odpluli od tod, kar ne bom mogel verjeti, da ta otok sploh obstoji! Prav za prav sam ne vem natanko zakaj, toda vse kar je tu, me mnogo bolj vznemirja kot pa me je Afrika, da sem potisnjen... kako bi se človek izrazil ... v neko duševno obrambo. Na takem koščku zemlje se mi zdi človek tako brez moči... tako brezupno majhen, tako ... mikroskopično neznaten! Gozdi ob ekvatorju ne učinkujejo prijetno na človeka, toda narava, vtelešena v tako neizmerno velikem oceanu ... me prevzame ... da sem kot ubit!«
»Narava je pač nekaj veličastnega, moj ljubi gospod Vernier! Vem: mi skušamo na to pozabiti, in kadar se stiskamo doma tesno drug poleg drugega, več tisoč na eni sami kvadratni milji, se nam to tudi domala posreči. Toda vsa naša prizadevanja, da bi zatrli naravo in jo uklonili, se morajo vedno znova ponesrečiti.«
»Vi torej mislite, da vsa naša znanost ne vodi do nobenega cilja, doktor? Da se ne bomo nikoli
osamosvojili, kratko in malo, da je ves napredek na vse zadnje samo prevara?«
»Vsak napredek ima za cilj vedno.večjo varnost. Nočem! zanikati, da se ne izplača stremeti za tem ciljem; toda pomislite pa tudi na to, kaj izgubimo med tem, ko zasledujemo ta cilj! In varnosti ni... jo sploh ni. Ljudje na teh otokih se uče tega vedno znova. Žive v sedanjosti, se vesele vsakega še tako skromnega doživljaja, ki ga jim prinese dan. Zelo malo časa potratijo za kovanje načrtov za bodočnost, kajti vsak trenutek jim lahko narava prekriža vse njihove upe. In kljub temu... ali morda prav radi tega domnevam, da so srečni.«
»Upam«, je rekel Vernier nekoliko neverjetno se smehljajoč. »Vsekakor morete Vi to bolje presoditi. Vi poznate te ljudi, kakor malokateri tujec.«
»Dejstvo je, da jih imam rad in da govorim njihov jezik. Kdor tako živi kot jaz — skoro brez vsake zveze z zunanjim svetom, se navadi na to, da se mu zde tudi najneznatnejši dogodki pomembni in važni: vsakodnevne dogodivščine na vasi, žalne prireditve in zabave, ki so tu prav tako običajne kot povsod, kjer prebivajo ljudje. V Polineziji je zdravnik važna osebnost, mnogo važnejša kot v domovini: vsak, počenši od otroka pa do starca, mn razodene svoje srce. Zabavam se s tem, ko vse to gledam in poslušam, kar mi pripovedujejo, dokler končno iz posameznih drobcev, ki jih zberem, nastane ena izmed njihovih majhnih dram in razumem vse od začetka do konca.
(Dalie prihodnjič)
7g KCtŠiU UuU&/
TRBOVLJE
IZakaj gospodje okrog »Slovenca« ne izposlju-
jejo rudarjem nabavnega prispevka?
»Slovenec«, glasilo katoliške igospode, se je zadnjič silno razkoračil, češ, marksisti so krivi, da rudarji ne dobijo nabavnega prispevka in kričal:	»Primite	tatu!« »Slovencu« najbrž ni
kilo do tega, da >bi rudarji prejeli nabavni prispevek, amipak jo bil bolj vesel tega, da ga niso dobili, d'a je mogel potem to damagoško izrabiti proti marksistom. Demagoško podtikanje marksistom je samo izraz besnosti teh ljudi nad tem, da imajo rudarji potom kolektivne j ■pogodbe urejene delovne razmere, za kar nima i ta gospoda niti trohice zaslug.
S 'Svojo pisavo vzbuja »Slovenec« pri rudar- j iih namizje instinkte, samo da zadovolji svojemu sovraštvu do marksistov. Pod »Slovenčevo« j oblastjo ne sme delavec ne svobodno misliti, j ne svobodno govoriti in tem .manj še glasno j zahtevati svoje Pravice. Prvi je bil »Slovenec«, ! ki je ob vsaki akciji delavstva razkričal, da so | delavci prekučuhi in komunisti. Da bi zakril j svoje reakcionarno stališče napram delavstvu, | se od časa df časa obregne nad marksiste. Že zadnjič smo pozvali gospode, da naj priskrbe rudarjem nabavni prispevek, pa zaman. Utihnili so in n id ne črhnejo več o tej zadevi.
Nedeljsko delo. Vsled dolgotrajne zime je konjunkturi za rudnik zelo dobra in se dela v revirjih tudi ob nedeljah. Nedeljsko delo je sicer treba plačati s 50 odst. doklado, a je produkcija štf vedno rentabilna. Delavstvo se ne protivi delati ob nedeljah, je pa mnenja, da če že o.b nedeljah dela v polnem obsegu, naj bodo tudi vsi pri rudniku zaposleni delavci deležni tega dela. A temu ni tako. Dosedaj se le ravno v Trbovljah postopalo v škodo nekaterih delavcev, ki po mnenju gospodov niso nujno potrebni, da bi imeli delež na zaposlitvi ob nedeljah. To nas spominja na praznovanje delavnikov, ko je vedno en del delavstva moral Praznovati. Mnenje delavstva je: ako se dela ob nedeljah, potem naj delaj,o vsi, ki hočejo.
ZAGORJE OB SAVI
Združena mesarija. Splošna gospodarska zadruga »Delavski dom« se resno bavi .z otvoritvijo mesarije v prostorih rudniške mesnice na Toplicah. Tozadevno je že vse urejeno, samo •čaka se še na oblastno dovoljenje. Želimo, da pristojna oblast tozadevno dovoljenje čimprej izda, da pridemo Zagorjani do cenejšega mesa.
ŠT. VID PRI LJUBLJANI
1. prosveti večer naše »Vzajemnosti« je bil
7. t.-m. in	je nad	vse	pričakovanje uspel:
polna dvorana iti dobra izvedba vseli točk. S primernim govorom je začel ta naš prvi prosvetni večer predsednik naše »Vzajemnosti« s. Demšar.	Pevski	zbor	je zapel »Delavski
pozdrav«. S. Štukelj iz Ljubljane je na kratko razložil	važnost	samoizobrazbe za delav-
stvo. Vrstile so se recitacije, pevske točke, nekatere so morali ponavljati, tamburaši, tudi igralci so se postavili s Sinclairovo enodejanko »Vlomilec«. Gledalci so bili z vsem nad vse zadovoljni. Po končani prireditvi se kar niso mogli	raziti in	so	ostali med seboj v
prijateljskem krogu v salonu gostilne Kratky. Započeto delo naj se nadaljuje z vsem navdušenjem in vztrajnostjo.
LJUBLJANA
Alojzij Vodnik v Ljubljani je umrl 70 let
star. Vodnik je imel kamnoseško podjetje v Kolodvorski ulici. V zadnjih letih je načeloval Združenim papirnicam v Vevčah-Medvode-Goričane, bil je v upravnem odboru zavaro-vatnice »Slavija« in tovarne »Motvoz«. Sodeloval je pri Kmetski posojilnici, v zadnjih letih le vodil Ljubljansko kreditno banko. Vodnik je bil gospodarstvenik predvsem ter se je tudi strogo ravnal po načelih gospodarstvenikov.
Vsak tretji uradnik zarubljen. V tistih dobrih starih časih, o katerih vedo mladi samo iz pripovedovanja starejših, je bilo nekaj posebnega, ako je bil kdo zarubljen. Danes pa rubežen spada že takorekoč k rednemu življenju. Saj se je lani nabralo na ljubljanskem sodišču 12.206 aktov radi rubežni ali prisilne izvršbe! Potemtakem je bil vsak sedmi ljub-
I ljančan zarubljen. Uradniških plač je bilo lani zarubljenih 3.545, to se pravi, da je prišel j j vsak tretji uradnik na vrsto. Nadalje je bilo v pretečenem letu prodanih na dražbi 274 posestev in hiš.
353 strank je neprostovoljno zapustilo stanovanja. Ljubljansko sodišče ti razgrne življenje ljubljančanov v marsikaterem oziru. Na izvršilnem oddelku vidiš, da je bilo 1938. leta 1338 sodnijsko odpovedanih stanovanj. 353 strank ni hotelo kar tako zapustiti neplačanega stanovanja, zato so jih uradni organi postavili pred hišo.	'	*
Ljubljančani se tudi radi kregajo., Med našimi meščani in meščankami dobiš ljudi vseh vrst značajev in temperamentov, Mnogo je takih, ki so zelo občutljivi in dajo veliko na svojo čast. Tako se je lani v »špetircimru« reševalo 3270 aktov 'ali povprečno 10 na dan.
MARIBOR Železnišivi delavci praznujejo
Ali *i te poravnal naročnino? Ako ” ne, Izpolni svojo dolžnosti
Glavna napaka vseh proračunov želekniške-ga ministrstva za delavnic^ državnih železnic v državi je v tem, da so krediti za plače vneseni v kreditno postavko za nabavo materi-jala. Na ta način vsako leto zmanjka kreditov za delavske mezde, ker se preveč porabi za nabavo materijala.
Glavna direkcija državnih železnic v Beogradu je pozno jeseni odredila, da morajo delavnice v Mariboru počivati vsaj 40 ur v rednem delovnem času in s tem prihraniti kolikor znašajo mezde za ta čas. decembra minulega leta so delavnice od predpisanih 40 ur počivale že 20 ur.
Dne 5. januarja t. 1. je bilo telefonično od-
rejeno, da morajo delavci v prihodnjih treh mesecih, do -novega proračuna, počivati še 40 ur, torej skupno s prejšnjim ostankom 60 ur.
Z ozirom na to je bilo odrejeno, da se tudi preteklo soboto po Treh kraljih ni delalo.
Vsled praznovanja bodo delavci izgubili celih 637.000 din na zaslužku. Ta izpadek na zaslužku ni majhen, zlasti, ako upoštevamo, da so mezde že itak skrajno nizke in da so se dohotjki delavcev tudi sicer skrčili radi na-rastle draginje v zadnjih letih, ker niso dobili nobenega poviška, dasi morajo'vse dražje plačevati.
Ali bi ne šlo, da bi se s preskrbo zadostnih kreditov nepotrebno praznovanje odpravilo?
Posledice odpusta ravnatelja pri Sladkogor- j
ski, V Sladkogorski toviarni lepenke in papirja vedre in oblačijo gospodje, ki so v najožjem sorodstvu s »Slovencem«. Njihov režim v tej tovarni traja že dolga leta. Tehnično vodstvo tovarne pa je imel v rokah ravnatelj g, Haydu, Madžar in Žid. Nad imenovanim gospodom se do 'pred ipar meseci ni nihče od »Slovenčeve« gospode spodtikal. Ko pa je postalo židovsko vprašanje pri naših sosedih moderno in se je zanj ogrel tudi »Slovenec«, ki je sicer zelo konzervativen in proti vsakemu modernizmu, so pričeli tudi pri nas gledati ljudem na nosove in ušesa. Gotovo ne na zahtevo uprave Sladkogorske tovarne, je bila ravnatelju gosp. Hayduiu zavrnjena prošnja za hivanje in zaposlitev v Jugoslaviji. »Slovenčevi« gospodje pa so brž pograbili za to kost in se napravili, kot da bi bila to njihova posebna zasluga, da mora madžarski Žid iz države. > t u - i » — -	•	Najbrž bi »Slovenčevi«
čitatelji o Sladkogorski tovarni lepenke ne slišali izlepa, da jih ni imenovani list spomnil na njo v zvezi is poročilom o naglem naraščanju brezposelnosti v območju mariborske borze dela. V tem poročilu čitamo, da je Sladkogorska tovarna sama po novem letu odpustila 50 delavcev, c.	“	-	-	—
Povečanje števila vodov v telefonskem kablu. Ako smemo verjeti poročilom - *
• je odobren kredit za pomnožitev vodov v telet, kablu v našem mestu. Pomnožitev vodov v telefonskem kablu bo omogočila priključitev 200 novih telefonskih abonentov na
telefonsko omrežje, ki čakajo že ipar let na to vključitev v telefonski promet, pa zaman, ker doslej ni bilo kreditov za pomnožitev vodov v telefonskem kablu.
Dobra ali slaba delavska stanovanja. Nekaj časa sem prinašajo časopisi poročila polna hvale o novih delavskih zasilnih zgradbah v Pregljevi ulici, v katere so naselili okrog 80 revežev brez strehe, ki so lani do pozne jeseni prebivali v Danjkovih barakah in vagonih. Sedaj pa se čujejo ugovori, da s temi stanovanji ni vse v redu. V prvi vrsti je napaka v tem, da so stanovanja mokra, ker so bila šele jeseni neposredno pred selitvijo dozidana. Stanovalci seveda nimajo denarja, da bi stanovanja prekurili in *jih radi pomanjkanja kuriva tudi ne zračijo da se preveč ne izhlade. Vlažna stanovanja so seveda nezdrava in za revmatizem kot nalašč. Še v izsušenih stanovanjih prva leta ni priboročljivo bivati. Znan je pregovor, ki pravi: Prvo leto v novem stanovanju ne bi privoščil niti svojemu sovražniku. Iz stanovanj, ki stanejo 100 din mesečno pa izganjajo vse samce,  .................
Prijave za vozarinsko takso in davščino za državni cestni sklad so dolžni vsi lastniki avto- j busov in tovornih avtov vložiti pri pristojni davčni upravi tekom januarja vsakega leta. Ob- | enem se obveščajo tudi vsi lastniki vozil, ki se ne registrirajo pri policijskem ohlastvu, da morajo prijaviti istotako* pri davčni upravi število in vrsto vozov ter plačati obenem davščino za državni cestni fond. — Tiskovine se dobe pri davčni upravi.	I
Uradno popravljanje stalnih volilnih imenikov se bo vršilo do 5. februarja v mestnem popisovalnem uradu na Slomškovem trgu 6-1. Uradne ure bodlo v tem času za stranke le od 10. do 12. ure dopoldan.
Na rednem občnem zboru staro-katoliške cerkve, ki se je vršil minulo nedeljo v Narodnem domu, je poročal župnik g. Franjo Šegula, da je Sitaro-katoliška cerkev v minulem letu pridobila 96 'novih članov. Na občnem zboru je bil izvoljen novi odbor, ki mu načeluje g. Franjo Čoš.
Kontrolnik za promet z zlatom morajo voditi vse osebe in podjetja, ki proizvajajo, kupujejo in prodajajo zlato ter zobarji od 1. januarja 1939 na uradnem obrazcu, v katero morajo vpisati podatke o proizvodnji, odnosno nakupu in prodaji zlata.
Iz drvečega vlaka je padel 37-letni delavec Slamenšek Franc v bližini postaje Orehova vas—Slivnica. Težko poškodovanega so prepeljali v tukajšnjo splošno bolnico.
Mariborsko gledališče. Sreda:	Simfonični
koncert v sokolski dvorani za red A. Četrtek: ob 20. uri »Matura«. Premiera.
Pevsko društvo pekovskih pomočnikov priredi 4. februarja t. 1. v Gabrinovi dvorani tra-dicijonelno predpustno veselico z lepim sporedom. Igrala bo godba »Železniških delavcev in uslužbencev«.
JzletniSka gostilna „G r i č“
Domače koline (furež), idealna smuka, zakurjene sobe, sortirana lastna vina liter od 10 din naprej.
CELJE
Zavednost krojaških pomočnikov. Celjski krojaški pomočniki so dolgo časa spali in pustili v nemar svojo strokovno organizacijo, ki pa je lansko leto krepko oživela. Stanovska razredna zavest krojaških pomočnikov je zra-stla in je bilo to videti tudi na nedeljskem predavanju o zaščiti zaupnikov, katerega se je udeležilo izredno lepo število krojaških pomočnikov, ki so se tudi vsi priglasili kot novi naročniki »Delavske Politike«. Predavatelj, s. dr. Reisman je med debato okrožne konference ta razveseljiv pojav še posebej omenil in povdaril, da so bili isvojčas ravno krojači pijo-nirji socialističnega gibanja in najboljši delavci ter voditelji delavskih organizacij. Prepričani smo, da bodo celjski krojaški pomočniki tudi ostali pri tej odločnosti in obdržali zvestobo svoji organizaciji in tudi sicer pomagali pri širjenju »Delavske Politike« in sploh vneto sodelovali pri strokovnem in kulturnem delovanju celjskega proletarijata.
Vzorna skrb za nemško mladino. Zadnjič smo poročali, da si je postavil celjski nemški »Ski-Klub« na Mozirski Planini novo »Lovrovo« kočo na prostoru, ki ga smatrajo za enega najlepših in za smučanje najprimernejšega na Mozirski Planini. Pa ne samo za odraslo mladino, tudi za najmlajšo deco skrbi celjski »Ski-Klub«, da se druži medseboj in prireja tudi za nje smučarske vaje, a v nedeljo so imeli za nemško deco v celjski okolici celo smuške tekme. Na ta način se nemška mladina tudi v športu izolira od slovenske ” *» ». * *-*- ntO» »
Seja odbora »Vzajemnosti« se bo vršila v petek, dne 13. januarja s pričetkom ob 20. uri v društvenih prostorih v Delavski zbornici. Vsi in točno!
Sirite naS list!
Dr. Avg. Reisman;
Kandidatovi obiski pri volil-cih in obiski „volilcev“ pri kandidatu
Poslanci so se mi često pritoževali nad brezštevilnimi obiski svojih volilcev, ki jih osrečujejo s svojimi poseti dan na dan, ob vsaki uri, doma, na ulici, v Beogradu, v skupščini, v hotelu, in po možnosti tudi v vlaku. Razen obiskov pošiljajo voiici tudi pisma, dokumente, stare in nove, želijo odgovorov In ne prilagajo znamk in ne kolekovi za vloge na oblasti. Včasih pridejo kar v skupinah, v večjih in manjših deputacijah in če ni drugače, napravijo tudi kravale, kadar se ne dajo več odpraviti s tolažbo in obljubo.
Tudi jaz sem dobival obiske v dobi »kandidature«.
Najprej sem seveda sam obiskoval volilee, bolje povedano kandidate za volilee, ker se 3e izkazalo potem, da se je naše dobro ljudstvo to pot krepko poslužilo državljanske dobrote abstinence, ki omogoča svobodnemu občanu, da ostane tisto zgodovinsko nedejjo po potrebi tudi doma, če se noče nikomur zameriti. Toda mi kandidati smo imeli o volilcili dobro mnenje in smo jih obiskovali ob nedeljah, pa tudi med tednom. Takšni obiski, k.	'	«	»■	.»i	.m
so bili večinoma prav hvaležni trenutki izmenjavanja misli in spoznavanja težav in potreb ljudstva. Marsikaj bi se bilo že dalo popraviti, če bi bilo vsai količkaj dobre volje in več koristnega dela ljudskih izvoljencev. K* t-	~	..-r V
Neke nedelje smo obiskali obm. kraj, ki je še dihal jesenske barve med vinogradnimi griči tam ob deroči Muri. V ozki kotlini se je kadilo iz tovarniškega dimnika, ko smo hiteli po
hribu navzdol. Edina spojna cesta do tovarne je kazala globoke zareze koles v ilovnati zemlji, da smo se izogibali ceste in hodili po trati. Koščen delavec se je vračal z nočne zmene, na ramenih težek sveženj drevesc, ki jih bo zasadil pri svoji koči. Kar na cesti smo pričeli: »Kaj pa bo s shodom? Kakšne ceste pa imate?« — »O saj še pridem nazaj, kandidate pa že itak vem,« se je odrezal in potem nadaljeval »cesto so nam obljubili še pred vsakimi volitvami.« '
»Čez pol ure sem med govorom na shodu res opazil pri mizi znanca, ki je poprej nosil sveženj drevesc proti domu.«
Istega dne smo bili zjutraj prav v nasprotni smeri, ob Dravi. Gostilniška soba je bila tako polna, da so na štiri strani odprli vrata, tudi na cesto in v kuhinjo. Tam pri kuhinji so se utaborili »prijatelji«. Vodja je bil tako visok, da se je moral pripogibati, ko je nihal med kuhinjo in našo zborovalnico. V kuhinji se je očividno kreipčal, ker se je vračal od tam vedno bolj svež in rdeč. Kar čakali smo, kdaj bo izbruhnila ofenziva in smo že radi tega nalašč krmarili s svojo politično barko drugod naokoli. Vendar izogniti se nismo mogli. Naenkrat je mož izbruhnil:
»Ne maramo Mečaka, dol z Mečakom!«
Nekaj viničarjev je hotelo planiti po njem, pa smo jih pomirili. »Čakajte, saj bo omagal.« In* smo res čakali. Parkrat je še bruhnilo, potem je mož postal hripav. Še malo je trajalo, pa je Martin Krpan zgubil »štinico« popolnoma in se vrnil v kuhinjo. Potem so se poskušali uveljaviti drugi, iz sosedne sobe, s krepkejšim glasom. Tudi na njih smo preizkusili globoko modrost, da ima vsak lonec svoje dno in da potrebuje vsako živo bitje za ravsanje še enega. Če daš mir, še domači čuvaj na verigi utihne. Tisti reveži s hribo«
so kar široko odpirali oči in bili končno ka; ponosni na sebe, da smo znali nasprotnike tako lepo ugnati. Od vsega tistega dveurnega zborovanja sem imel baš nad tem največje zadoščenje.
»Jaz vino, Vi klobase!«
Zadnji teden, ko radi »tehničnih ovir« nismo mogli več delati izletov med volilee, so me pa začeli oni obiskovati. Vsak dan sem imel čast spoznati čedno število takšnih obiskovalcev, ki so iskali »podpor«, katere so bržčas drugod že prejeli. Jaz pa sem si ob vsakem takem slovesu vnetega volilca zdeklamiral Župančičev verz: »Le kakšne obraze imajo ljudje.«
Morda jih ne bi niti tako hitro spregledal, če ne bi prišel že med prvimi dobro rejen možakar, ki se je predstavil za kmeta iz Gru-šove: »Vaš pristaš sem, ampak v naši fari jih je mnogo neodločnih. Če bodo šli volit, bodo za nasprotnika. Jaz bi jih lahko zadržal doma, da vsaj volit ne bi šli. Povabil bi jih v klet.« »Mlini«. Ker sem molčal, se je malo počolia! po glavi in nadaljeval: »Vino bi že dal ja«, Vi pa, če bi dali za kloabse, nekaj mesa in kruha. »Do takrat sva si gledala v oči. Še enkrat sva se hipno srečala s pogledi, ko sem mu odpiral vrata, a je mož takoj pogledal v stran.
»Na skrajni levici.«
Naslednji dan je prišel čokat možiček manjše postave, baje od Št. Petra in se je tudi izdajal za kmeta. Takole je začel: »Ali ste Vi na skrajni levici? Jaz sem tudi za Mačkovo listo, toda bi rad vedel, kdo je čisto na levici?« Nad polnimi rdečimi neobritimi lici so mežikale proti meni lokave oči. Zdelo se mi je, kot da mi skače podlasica po nogi. »Možakar, kdo Te pa pošlija?« Toda samo do
jezika je prišlo vprašanje, izustil ga nisem, tako se mi je studil oni, ki ga je poslal. »Levičar« pa me je razumel tudi brez besede in je izginil skozi vrata, ne da bi ga bilo treba naganjati.
»Še imate letake?«
Že proti večeru je prišel požrtvovalen in dokaj dobro oblečen mož: »Grei • ravno domov in bi nesel s seboj Vaše letake, da bi jih razdelil ipo naši fari.« »Kako to, saj se niti ne poznava?« — »O, jaz sem že dolgo Vaš, pa če bi mi dali nekaj podpore za na pot.« »Odkod pa prihajate? Pri kom ste že dobili podporo,?	Čudno	napeto suknjo	imate, kaj pa
skrivate pod njo?« Ker je mož na to samo nekaj nerazumljivega zajecljal in ga je oblila rdečica, da mu je kar pot stopil na čelo, sem mu le malo odgrnil suknjo in privlekel iz nje debel	sveženj lepakov	—	proti meni.
Brez jeze sem mu jih vtaknil nazaj. Prav imaš, če najdeš take tepce, ki Ti dajejo. Vem, da boš tudi s tem papirjem še nocoj zakuril
štedilnik doma.
«
»Kar naravnost iz gostilne.«
Z dvemi sem pa imel res veselje. Kakor Pat in Patachon sta se prigugala po stopnicah v pisarno, natreskana, da je bila soba takoj polna	vinskih	duhov. Iz	vseh	žepov so jima
gledali	letaki	in sta kar	naprej povedala, da
bi želela nekaj podpore in letake in da sta se pravkar pošteno napila. Tudi z njima sem se čisto prijazno pomenil, da je veselo na svetu, dokler je vino zastonj na mizi. Še užaljena nista bila, da sta morala brez haska v drugo nadstropje.
Takih, ki so pričeli s prošnjo za letake in so šele potem privlekli iz žepa zavozljano ali izgubljeno tožbo, pa je bilo na pretek.
»Le kakšne obraze imajo ljudje.«
Izobraževalni tečaji za rudar.'e
Kakor že prejšnja leta, priredi tudi letos načelstvo II. skupine Rudarske zadruge izobraževalne tečaje po večjih rudarskih revirjih v svrho izobrazbe rudarskega delavstva. V teh tečajih se delavstvo seznanja z važnimi vprašanji, ki jih delavstvo mora poznati, pa najsi gre za delovno razmerje, zavarovanje ali čuvanje zdravja.
Rudarsko delo, ki je eno najtežjih in najnevarnejših za zdravje in življenje delavca-ru-darja, zahteva ne samo delavčevo telesno, ampak tudi duševno silo in največjo previdnost pri delu. Zato imamo posebne zakone in rudarsko policijske predpise, ki bi naj čuvali poleg lastne previdnosti, delavca pred zdravju škodljivimi vplivi ni mu varovali življenje. Delavec mora biti o vseh teh predpisih
podučen. Ta poduk bo dobil na izobraževal nem tečaju.	I
V izobraževalnem tečaju bodo ta-le najvažnejša ipredavanja: 1. Rudarsko policijski predpisi; 2. preprečitev nezgod in varnost pri delu; 3. rudarsko Zavarovanje in 4. zdravje delavca in njegove družine.
Predvidoma se bodo vršili tečaji tako-le: dne 11. januarja v Zagorju; dne 18. januarja t. 1. v Trbovljah in dne 25. januarja t. I. v Hrastniku. V vsakem revirju se bodo vršila predvanja dnevno ob delavnikih od 16. do 18. ure in sicer skozi 12 do 14 dni.
Rudarskemu delavstvu se priporoča, da se marljivo udeležuje teh za rudarje tako važnih predavanj.
Načelstvo II. skupine Rudarske zadruge.
NaSa predavanja v Celju in GuStaniu
Delavstvo se pripravlja na volitve obratnih zaupnikov
Preteklo nedeljo, dne 8. t. m. se je vršilo v »Unionski dvorani« predavanje s. dr. Reisma-na, ki so ga priredile celjske strokovne organizacije.
Predavanje s. dr. Reismana o temi »Kako daleč sega zaščita zaupnika«, je v polni meri doseiglo svoj namen.
Navzoči funkcionarji in zaupniki iz raznih krajev celjskega okrožja ter celjski sodrugi in sodružice so pazno sledili govoru predavatelja.
Marsikatere stvari in določbe, ki so bile dosedaj malo ali slabo poznane smo na tem predavanju slišali, da bo v bodoče olajšano odgovorno delo našim zaupnikom. Popolnoma se strinjamo s tem, da je predpogoj, za dobro izvajanje zaupniške funkcije, izobrazba in popolno poznavanje zakonov, ki so s to funkcijo v tesni zvezi.
Predavatelju smo hvaležni, da nam je čeprav v zgoščeni obliki pa vendar v jasni in poljudni formi razložil naloge, dolžnosti in pravice obratnega zaupnika.
Sodrugi, ki bodo izvoljeni kot zaupniki se morajo v polni meri zavedati velike odgovornosti napram tistim, ki so jim izrazili svoje zaupanje.
Samo moralno visoko kvalificirani so zmožni opravljati funkcije zaupnika in jih izvrševati v dobro sodelavcev dotičuega obrata.
Zaiipniki, ki prejmejo to zaupanje, pa se naj •z vso pridnostjo poglobiio v svoj težavni in častni posel ter vestno študirajo socialne za-
kone, da bodo dobro podkovani kadar jih bo klicala dolžnost, da intervenirajo v prid zaposlenega delavstva.
Upajmo, da se bodo vsi na predavanju navzoči ravnali po navodilih predavatelja in s tem ustvarili boljše delovne pogoje kakor tudi povzdignili interes med delavstvom za svobodne strokovne organizacije.
Predavanju je sledila okrožna konferenca strokovnih organizacij, ki je razpravljala o skupnem propagandnem in kulturnem delu strokovnih in kulturnih organizacij. Na podlagi okrožnice in podanega referata so bili napravljeni soglasni sklepi, ki bodo ob dobri volji in složnem delu funkcionarjev v celjskem okrožju rodili dobre sadove, utrdili zavest in napravili zveste in disciplinirane borce za boljšo bodočnost in pravice delovnega naroda.
Glasom sklepa prejmejo vse organizacije pravilnik o enotnem propagandnem in kulturnem delovanju.
S predavanji in zborovanji se bo pričelo kakor hitro bodo posamezne organizacije in sodrugi odgovorili na vprašalno polo, ki jo prejmejo tekom par dni.
Po preteku štirih mesecev se bo sestal ta za nas zelo važni kulturni in vzgojni forum v Celju, da pregleda opravljeno delo in da napravi na podlagi dobljenih izkušenj načrt za nanrej.
Trdno smo uverjeni, da bomo z uspehi zadovoljni.
Konference so se udeležili delegati iz Celia, Hrastnika. Sevnice, Apnenika, Stor, Liboj. Zabukovce, Šoštanja in Velenja.
Kovinarji na predavanju v Guštanju
V Guštanju se je vršilo predavanje, ki ga je priredila podružnica Saveza metalskih radnika Jugoslavije v nedeljo, dne 8. januarja.
Kovinarji so napolnili prostore gostilne pri Mitaniku in z velikim zanimanjem sledili izvajanjem govornikov.
O pomenu volitev obratnih zaupnikov in njihovi zakoniti zaščiti je govoril s. Eržen.
Potem pa je zelo izčrpno poročal o socialnem položaju delavstva s. Jelen.	,
Zlasti važno za delavskega zaupnika je poznanje delavske zakonodaje in njeno praktično izvajanje. O tem se lahko poduči samo iz svojega delavskega časopisa, »Delavske politike«. Skrbeti pa mora vsak zaupnik tudi za svojo nadaljnjo izobrazbo, kar je zopet mo-
goče samo potom delavskega časopisa. Kar velja za delavskega zaupnika, velja tudi za vsakega posameznega delavca. Le z znanjem in izobrazbo si bo delavsvo utrlo por*v lepšo
bodočnost.	,
Predavanje je rodilo uspeh. Številnim naročnikom v Guštanju so se pridružili še novi.
Ob koncu so se oglasili k besedil še posamezni sodrugi in je ob tej priliki prišlo tudi do izmenjave misli o potrebi pritegnitve žen in mladine k aktivnemu sodelovanju v delavskih organizacijah.
Ob 12. uri je s. Verčko zaključil predavanje in pozval delavstvo, da se pripravi na volitve obratnih zaupnikov v tovarni, ki bodo v februarju.
KRANJ
IZ KULTURNEGA DELOVANJA NAŠEGA DELAVSTVA.
Delavsko kulturno društvo »Vzajemnost« zadnje polletje ni moglo aktivno delovati. »Vzajemnost« ni imela niti prostorov, ki' jih potrebuje za svoje prireditve. Že prej je bila velika hiba v tem, da so bili društveni prostori v neposredni zvezi z gostilniškim lokalom, kar je odbijalo članstvo od aktivnega delovanja, kakor tudi delavstvo sploh od po-sečanja prireditev. Sedaj ,se nam je posrečilo dobiti od g. dr. Crobatha nove društvene prostore	in	imamo bolje izglede,	da si bo
delavska kultura uspešneje utirala pot med kranjsko delavstvo. Te nove društvene prostore	bomo	delavci imenovali	»Cankarjev
dom«,	saj	se	bo v njih širil Cankarjev duh in
slišala	se	bo	Cankarjeva beseda,	ki bo iz za-
vednih in nezavednih vzgajala sodobne ljudi, borce za pravico.
Minulo nedeljo se je vršli v »Cankarjevem domu« članski sestanek »Vzajemnosti«, ki je pokazal prvi vzpon delavske kulture iz .nezdravega ozračja, v katerem se je prej dušila. Videlo se je, da so člani-dramatičarji že prav krepko prijeli za delo.
Prva otvoritvena prireditev »Vzajemnosti« lx> Cankarjeva proslava, katere prav iz zgoraj navedenih vzrokov ni bilo mogoče prej prirediti. Za tem pride na oder vesela burka, nato pa socialna drama. Morda se posreči spraviti v življenje tudi pevski zbor. Glavna zapreka pri tem so samo še finance.
Na članskem sestanku je bilo tudi sklenjeno, da se 22. januarja ob 9. uri vrši redni občni zbor, da s tem tudi odbor »Vzajemnosti« prerojen stopi v novo kulturno življenje.
Za pomočnike v krojaški In šiviljski obrti. »Osrednje društvo oblačilnih delavcev in sorodnih strok«, podruž. Kranj, sklicuje v nedeljo 15. t. m. ob 9. uri članski sestanek, na katerem bo poročal centralni delegat o vprašanju mezdnega gibanja; funkcijonarji podružnice ipa o delovanju podružničnega odbora.
Modna trgovina IVO VVENDLING se je preselila v bivši lokal tvrdke >Soko« nasproti slaščičarne Bučar.
Že v drugič je bilo prepovedano predavanje
na »Ljudski univerzi«, ki ga je nameraval imeti dr. Lavo Čermalj o terni; Bilanca našega naroda za mejami.
Odvetnik
dr. Joža Vilfan
je odprl svojo pisarno v Kranju, Vidovdanska cesta 5/1
(poleg sodišča)
Iz CeSkoslovaSke
»Delavska Politika« na Češkem. »Narodni Denik«, glasilo narodne stranke dela v Brnu, prinaša v zadnji nedeljski številki članek »Pozdrav od naših prijateljev iz Jugoslavije«, v katerem poroča, da je prejel poslanec Tymeš, glavni urednik tega lista, novoletne pozdrave od s, Živka Topadoviča iz Beograda in dopis s. dr, Reismana iz Maribora, v katerem povdarja sorodnost noivo nastalih razmer v obeh državah, ki pa nikakor ne smejo ubiti našega zdravega optimizma, veselja do dela in vere v boljšo bodočnost. Poslanec Tyimeš povdarja na to v teim članku, kako »Delavska Politika« stalno poroča o Češkoslovaški in sicer popolnoma objektivno ter z razumevanjem za težaven položaj češkega naroda. Članek končuje: zahvaljujemo se našim jugoslotvenskim prijateljem za njihove iskrene pozdrave, ki jih vračamo z enako željo, da bi se moglo jugoslovansko ljudstvo politično, kulturno in gospodarsko svobodno razvijat.
Očitki nemškega poslanca proti češkoslovaški vladi. Vodja nemških narodno socialističnih poslancev v Pragi Kundt je napisal v svojem glasilu članek, v katerem očita vladi, da se je ■ ustrašila v svojem postopanju proti Židom re- ! tresalij londonskih finančnikov in prenehala s preganjanji Židov. Nadalje zahteva ta poslanec, ki je navajen govoriti zelo gospodovalno, da 1 naj se ČSR vkljiuči v nemško gospodarstvo. —>
kinematografov v Parizu ima dtnevno 450.000 frankov dohodkov, od česar je doslej dobila država 90.000 frankov, Vsled stavke je bilo -prizadetih 1500 nameščencev. —. Čakali simo, ako bo vlada Daladiera nastopila prav .a k o brutalno proti stakujočim lastnikom kinematografov, kot je nastopila proti delavce-.n. Kajti tudi s stavko kinematografov je bila država oškodovana dnevno za 90.000 frankov.
Velik gozdni požar je izbruhnil v južni Avstraliji, kjer vlada v zadnjem času velika vročina.
V ogledalu
Razne
St&vka kinematografov v Parizu. V Parizu so stavkali od novega leta sem vsi kinematografi Stavka je bila sklenjena kot protest proti novi davščini, ki jo je uvedel pariški mestni svet. Lastniki kinematografov trdijo, da jim vsled nove davščine ostane od vstopnine 12 frankov samo 2.75 frankov za vso režijo1. 52 velikih
Padanje rojstev in »Slovenec«. Nedeljski »Slovenec« prinaša dolg uvodnik, ki se bavi s padanjem rojstev v Sloveniji. Med drugim navaja poročilo ženske bolnice v Ljubljani za leto 19.38, ki pove, da od tisoč porodnic umreta samo dve, za splavom pa celih 20, to je, da zaradi splava umre desetkrat več mladih žensk, nego zaradi poroda. »Slovenec« pravi, da je to nad vse žalostna bilanca za naš narod in usodnosti tega dejstva ne morejo zmanjšati od marksistične lažiznanosti zaslepljeni »sociologi«, ki iščejo vzroke v neugodnih razmerah gospodarske šibkosti našega naroda ter menijo, da se bo število porodov dvignilo, čim bi se dvignila splošna gospodarska in socialna raven slovenstva. — V nekaterih državah so v zadnjih letih vsega slabega krivi Židje, pri nas pa so po »Slovenčevem« mnenju za vse odgovorni marksisti, v prvi, vrsti pa seveda tudi za nazadovanje porodov. »Slovenec« je sicer nedavno tega zagotavljal svoje čitatel.ie, da marksistov v Sloveniji ni več in da je ves slovenski narod v njegovem taboru, kjub temu pa so 'edaj marksisti in njih laži-sociologija krivi, da je število porodov v Sloveniji padlo. '
Delavski pravni svetovalec
SEVNICA OB SAVI
Predavanje o delavskih zakonih, o pomenu organizacije in delavskega časopisja bo priredila v nedeljo, dne 15. januarja t. I. podružnica Splošne delavske zveze v Sevnici, ker si delavstvo že dolgo želi takšnega delavskega sestanka. Govorila bosta ss. dr. Avg. Rels-| man in urednik Viktor Eržen iz Maribora. Začetek ob 9. uri v prostorih gostilne Petretič v Sevnici; Vabljeni so tudi sodrugi iz bližnjih krajev, ki se vsled ugodnih železniških zvez lahko udeležijo tega dopoldanskega izobraževalnega tečaja, na katerem bodo dobili navzoči po predavanju tudi vsa potrebna pojasnila iz socialne zaščite.
Avstralija bo povečala svojo vojno mornarico Mornariški častniki se bodo odlslej vežbali v Angliji.
Amerika ne da vojnih letal Japonski, Amerika je prenehala dobavljati vojna letala in muniicijo Japonski, ki je začela ogrožati ameh-kanske interese na Kitajskem.
Na prodal
le lilSa 7. dobro vpe‘ l|ano t?os'ilno 'n večja stavbena r>arce-’fl m prometnem '"rstu v Mariboru. Ponudba na upravo .De avske Politike".
Stroški poravnalnega postopanja (Celje)
Vprašanje: Rad bi šel v poravnavo. Koliko znašajo stroški poravnalnega postopanja, odnosno poravnalnega upravnika in koliko teh stroškov je treba v naprej založiti?
Odgovor: Koliko bodo znašali stroški, ni mogoče reči v naprej, ker odmeri sodnik stroške šele po končanem poravnalnem postopanju, z ozirom na trajanje postopanja in obseg poravnave. Že ob uvedbi poravnalnega 'postopanja pa zahteva sodnšče od dolžnika primeren predujem za stroške poravnalnega upravnika, katerega določi po svojem prevdarku z ozirom na velikost imovine odnosno višino terjatev in dolgov.
Stvari izvzete iz izvršbe (Pobrežje)
Vprašanje: Sem čevljar ter skrbim za ženo in dva- otroka. Ali- mi morejo upniki zarubiti pohištvo obstoječe iz dveh postelj, dveTi omar, dveh nočnih omaric, enega divana, na katerem spi otrok in ene kuhinjske kredence ter razen teča še čevljarski stroj?
Odgovor:	Po	zakonu	je	iz	izvršibe izvzeto
pohištvo, ki je nujno potreibno zavezancu in članom njegove rodibine. Ravnotako ie iz izvršbe izvzeto tudi orodje in drugi predmeti, ki so zavezancu neizogibno potrebni za oprav-ljanie njegovega rokodelstva. Od vseh gori naštetih predmetov bi Vam zato Vaši upniki mogli zarubiti le eno omaro in obe nočni omarici.
Brezplačen cement in pesek od banske uprave (Kočevje)
Vprašanje: Imam malo zemljišče s hišo in hlevom ter bi si rad zgradil tudi gnojno jaimo. Ker sem zvedel, da daje feanska uprava v take namene brezplačno cement in pesek, sem se na njo obrnil s prošnjo, da da brezplačno cement in pesek tudi meni. iKot so mi na občini povedali, pa je bila moja prošnja zavrnjena, češ, da imajo pravico do brezplačnega cementa in peska samo kmetje, ne pa drugi. Ali je temu res tako?
Odgovor: Po našem mnenju bi moralo biti za Vaše pravice do brezplačnega cementa in peska vseeno, ali ste Vi kmet ali niste, kajti če imate hlev, potrebujete ravnotako gnojno jamo kot vsak kmet. Morda pa Vaše prošnje ni zavrnila banska uprava, ker tbi v tem slučaju gotovo Vi dobili rešitev v roke, in Vami ne ibi samo na občini o niei povedali. Zato ie najbolje, da se znova obrnete s prošnjo na bansko upravo in pojasnite, da nimate sredstev za zgraditev
Primerne gnojne jame in da zato prosite, da Vam priskočijo na pomoč.
Renta za otroike (Konjice)
Vprašanje: Od Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani prejemam invalidsko rento. Imam štiri otroke v stanosti od 3. do 12 let. Zaprosil sem pri Pokojninskem zavodu, da se mi podeli za otroke posebna doklada. Moje večkratne prošnje pa so bile vise odklonjene in je bila zavrnjena tudi pritožba. Iti sem jo napravi! na tnrs-odiS-fe Pokoinimrkega' in-voda. Ali imam pravico zahtevati otroške doklade in kam naj se obrnemi? Tudi mi ni bila s svoječasnim odlokom priznana renta za dobo več mesecev in kaj mi je tozadevno ukreniti?
Odgovor: Zakon o pokojninskem zavarovanju nameščencev predvideva rento za zavarovančeve otroke samo v primeru, ako so njihovi zavarovani starši umrli; otroških doklad pri živih roditeljih zakon ne pozna. Razsodba razsodišča Pokojninskega zavoda je pravilna; sicer pa tudi ni zoper njo nobene nadaljnje pritožbe« Zoper odločbo Pokojninskega zavoda glede nepriznanja rente za (Določeno dobo pa ste morali vložiti pritožbo na razsodišče Pokojninskega zavoda najpozneje v 6. mesecih; če ste ta rok zamudili, se ne da nič več napraviti.
Obsodba radi »Živio Maček«,
Vprašanje: Z bratom sva se dne 4. decembra udeležila volilnega sho-dia kandidata Karla Gaj-šeka v Breznem, ki je imel shod pod milim nebom pri cerkvi. Ko ie g- Gajšek govoril o političnih nasprotnikih in Mačkovi listi s pokopališč. zidu, sva z bratom in nekaterimi drugimi delavci parkrat zaklicala- »Živio Maček«, a nekateri drugi so klicali »Živio Korošec in Stojadinovič«. Sedaj &va dobila od sreskega načelstva v Dravogradu kazenski nalog z dne 14. 12. 1938, da sva kaznovana vsaik na din 75, oziroma 3 dni zapora in na takso din 20, češ, da sva kričala »Živio Maček« na shodu JR Z in se nedostojno obnašala. Oibsodlbo sva dobila 1. januarja t. 1. Kaj nama je storiti, ker se nisva prav nič nedostojno obnašala?
Odgovor: Vzkliki »Živio Maček« še nikakor ne tvorijo člena 74 zakona o notranji upravi, ki zahteva kazen le radi nedostojnega postopka ali ponašanja na javnemi kraju, če se s tem kali javni red ali se se izziva nemir. Če se torej niste poleg vzklikanja »Živio Maček« nedostojno obnašali, si oskrbite ubožnic spričevalo in vložite na sresko načelstvo pismeni ugovor v roku 8 dni. t: i » -	-	*	*	'	**
MALI OGLASI
Maši eit»telll k«*p«». leto n*|eene|se pri natili linerentiht
Franc Koraionnii lasi. Kuri sbm
Maribor, Gosposka ulica 3 — moda, galanterija, drobnarija in igrače vseh vrst. Največja izbira in najboljši nakup.
Vf
FOX
i i terpentin -krema Je nenadkrlljlva
Vazelin in pravi gumitran Vas varuje vsnegu dežju n blatu najbolje pred prehladom.
FRANC REICH ER, MARIBOR
Tržaška cesta 18, se priporoča cenj. občinstvu-
za izdelavo oblek za gospode in dame po najnižjih dnevnih cenah. Hitra izdelava.
KOLESA, GRAMOFONE,
šivalne stroje, otroške vozičke popravlja dobro in po kulantnih cenah znana tvrdka JUSTIN GUSTINČIČ, mehanična delavnica, MARIBOR, Tattenbachova ulica 14. Shramba
koles čez zimo.
MHamltt ocflno In mmart Kruh Ib petim li Delnoshe neumne»HtnUioni. g
Xš k*m*r*il Ušel* to mrtfmlt 'AMt 1*1*n * Mmibora. —< TIM«; Lfadtk* tiskarna, i. 4. * Maribora, predstovitelj Viktor Prirn * Moribora
Telefon
2324