"■"tiS?" Loto IX, i*. 297
L|ubl)ana, četrtek 20. decembra 1928
Cena Z Din
Naročnina znaša mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din.
Uredniitro:
Ljubljana, Knaflova ulica 5. Telefon it 8122, 8128. 8124. 8125 in 3126.
Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telet it 440.
Celje: Kocenova nllca 2. Telefon it 190.
Rokopisi ae ne vračajo. — Oglasi po tarifu. _
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Ujp-avniStve: Ljubljana, Prešernova
ulica 54. Telefon St 3122, 8123» 8124, .8125 in 8126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Pre8e»> nova ulica 4. Telefon št 2492.
Podružnica Maribor: Aleksandrova o*> sta 13. Telefon št. 455.
Podružnica Celje: Kocenova ulico X Telefon St 190.
Računi pri pošt. Ček. zavodih: Ljnfc-Ijana St. 11.842; Praha čislo 78.1«0;
Wien Nr. 105.241.
Ljubljana, 19. decembra.
Vlada 2. Antona Korošca je v agoniji. Prišla je kot vlada justamenta, Ki naj zlomi odpor ponižanih in posireljaniii. Rajpolagala je z ogromno večino m stala v skupščini skoro orez opozicije. Slovenec ji je bil na čelu, da se maskira kundak s slovensko trobojnico.
Vlada g. Korošca ne pada na odpovedi g. Davidoviča, ampak na svoji notranji nemožnosti in nemoralnosti. Zaradi tega ni nič manjša zasiuga g Davidoviča., da je ob imenovanju vojaške vlade v Zagrebu in žandarmeriziranju narodne vojske zaklical viadi: Stoj, do tod in ne dalje! Še se od vladne strani upa, da bo Voji Marinkoviču uspelo rešiti režim, vendar je bridka in grozna istina, da je Koroščeva vlada poiožaj države strašno poslabšala, tako močno, da se bo g. Marinkovič zaman trudil zaustaviti, kar je neizogibno. Vse kar ljubi našo državo, čuti zavestno ali podzavestno, da tako ne gre več naprej in da je vsled tega treba odstraniti prvo oviro, ki je novim smerem na poti: likvidirati treba z režimom Korošec-Vukičevič.
Naravnost komično je ogorčenje, ki ga SLS sedai stresa proti g. Davidovi-ču. Celo od nas ta stranka menda zahteva, naj bi napadali g. Davidoviča zaradi njegovega nastopa! S tem, da smo po dolžnosti in po resnici konstatirali velikanske moralične posledice, eventualnega prehoda demokratov v opozicijo in postavili prognozo. da bo obče psihološko stanje v državi dobilo samo od sebe drugačne smeri, smo se prav posebno zamerili glavnemu glasilu g. Korošca. Politični odnošaji nastajajo med živimi organizacijami, med sto tisoči src in možgan, in če velika srbska stranka napove borbo oligarhiji — čeprav brez najmanjšega dogovora s KDK — ie sigurno, da se bodo valovi ogorčenja mas potem drugače in drugam valili kakor danes. V politiki je vse v neprestani fluktuaciji in mi «S1ovencu» ne moremo pomagati; nai se iezi kakor ve in zna, naj se razpoči ogorčenja, mi pričakujemo od nastopa demokratov, če bodo sledili mislim g. Davidoviča, velike spremembe v državni politiki in nove možnosti za ureditev odnošajev med Zagre-bom in Beogradom.
Mi nismo štedili stranke g. Davidoviča, kadar je bilo treba. In ne da bi kakorkoli hoteli govoriti o simpatijah ali antipatijah, moramo reči: če si bo gospod Davidovič obdržal primat v rušenja režima provokacije in žalitve, bo to tudi v nepregledno korist njegovi stranki.
Mi vrvenje v Beogradu gledamo bolj iz daljave in morda zategadelj boljše vidimo velike obrise, .ie da bi tratili oči za podrobnosti. Zato pa lahko dostavimo. da je tudi za radikale morda zadnjikrat prišla velika ura odloč;tve. Že dve leti divja v tej stranki notranja borba. Mnogo se je pričakovalo od pristašev glavnega odbora NRS. Končno je bil izbran za šefa stranke g. Aca Sta-nojevič. Obe krili sta brez dvojbe i danes v borbi na življenje in smrt. Vendar je vsa službena politika NRS vseeno v rokah krila g. Vukičeviča. Ce smo še iskrenejši, bi rekli: Ideolog in današnji duševni vodja radikalne stranke ie g. Laza Markovič. ki preko »Samouprave* vodi najbolj strastno borbo proti KDK. ki zastopa najbolj intransi-gentno stališče proti Hrvatom in priporoča Koroščeve predloge proti samoupravam, proti svobodi tiska in sploh vse, kar mora nazadnje voditi do krvi ln državljanske vojne. G. Aca Stanoje-vič v stvari, kakor se vidi. še ne vodi radikalne stranke. In tudi v usodni odločitvi, ki se te dni pripravlja, je pustil prvenstvo g. Davidoviču. Ce bo tako delal naprej in bo pustil, da za radikalno stranko misli in v njenem imenu gospod Laza Markovič kliče po režimu sile iti bajonetov, se lahko z vso sigurnostjo prorokuje in pravična je sodba, da bo radikalna stranka zamudila zgodovinski trenutek inciiative. Ako je gospodi okoli glavnega odbora tako prav, pojdejo pač vsi skupaj po eni in isti, a zasluženi poti.
G. Korošec se trudi dokazati, da je državi budžet potreben in da je vsled tega potreben režim trojne koalicije. Pri nas pa je že dolgo tako, da budžet ni mnogo drugega, nego izdajanje onega, kar se inkasira po potrebah trenutka in željah režima. Ce dobimo Subotičev budžet, ne bo finančno stanje države niti za las boljše. Pač pa lahko režim, ki bi bil v stvari homogeni rad;kalni režim vezan z dvema verskima dobičkar-skima družbama in bi značil še poostritev hegemonistične vladavine, prinese stanje, ki se kasneje ne bo dalo več popraviti.
Teza g. Korošca, da morajo današnji vlastodržci dobiti od krone pooblastila za nove «Obznane», je f>o našem mnenju strankarsko neizmerno sebična, drŽavi pa silno nevarna zahteva.
KDK popolnoma mirno opazuje dogodke v Beogradu. Nič ne apelira in ne stavlia nobenih ultimatov. Ve se, da ona hoče razpis volitev pod vlado, ki ho vsem delom države objektivna ja ki
Demisija vlade je neizogibna?
Razpoloženje pri radikalih in demokratih. - Dr. Korošec skuša v zadnjem trenutku že rešiti situacijo. - Odločitev najkasneje v nedeljo
Beograd, 19. decembra p. Položaj je ostal danes na videz neizpremenjen. Beograd praznuje praznik sv. Nikolaja, na kateri odpade največ krstnih slav. Za kulisami pa je bita tudi danes vrlo živo in delajo se zadnji poskusi, da se očuva režim. Vse kaže, da so ti poskusi obsojeni na neuspeh. Na eni strani je Vukičevičeva skupina prešla v ofenzivo proti demokratom. Dopoldne so se sestali njena voditelji ter so sklenili, da ne morejo sprejeti nobene od Davido-vičevih zahtev, nasprotno da je treba zahtevati od Davidoviča, da se otvorjeno obveže na lojalnost napram zaveznikom v četvorni koaliciji. O vsem tem re Vukičevič obvestil dr. Korošca.
V demokratskih vrstah je položaj precej razčiščen. Dadivodič zatrjuje, da ne bo odnehal in je videti borben ter odločen. Nesporno ima mnogo bolišo situacijo nego pri prošlih odločitvah: pod pritiskom svoje javnosti je velika večina poslancev na njegovi strani. Marinkovičeva grupa sicer še vedno agitira za kompromis, toda izjavlja, da se bo pokorila večini. Marinkovič sam se sobotne seje dem. kluba ne bo ude-
ležil ter je definitivno, da odpotuje v petek v Davos.
Dr. Korošec se še na vse kriplje trudi, da bi očuval situacijo. Zaveda se, da je prehod demokratov v opozicijo pričetek nove politike, v kateri bi klerikalcem ne bih odmerjena nobena vloga. Očividno se le malo zanaša na možnost vlade trojne koalicije, a sigurno vč, da bi tudi v slučaju, ako bi prišlo do te solucije, bii s tem definitivni krah njegovega sistema le za kratek čas odgoden. Dr. Korošec odlaga de-misijo v nadi, da se bo v zadnjem trenutku še posrečil kak kompromis.
Danes je bil dvakrat v dvoru in posebno pozornost je vzbudilo, da ga je opoldne posetii maršal dvora g. Dimi-trijevič. Po nervoznosti, ki vlada v ministrskem predsedništvu, kjer se vršijo stalna posvetovanja, je videti, da so odločitve pred durmi.
Računa se, da bo seja demokratskega kluba kratka. Davidovič je odločen, da ne pripusti daljše debate nego samo še v nedeljo. Smatra se torej, da je nedelja zadnji termin za demisijo vlade.
Išče se nov izhod
Po informacijah beograjskega tiska je demisija vlade neizogibna, kompromis z Davidovicem nemogoč in je etabliranje režima trojne koalicije neverjetno
Beograd, 19. decembra, r. Današnje »Vreme« objavlja o kritičnem položaju sedanje vlade celostranski komentar, ki zveni v tendenco: Iščejo se novi izhodi. V tem komentarju zatrjuje, da je četvorna koalicija do-igrala in da se siplošno veruje, da se v najkrajšem času pristopi k proučavanju novih kombinacij.
Splošno prepričanje je, pravi »Vreme«, da so odnošaji v četvorni koaliciji že toliko pokvarjeni, da jih ni več mogoče popraviti. Vse, kar se da še storiti, je to, da se na umeten način odlaga ostavka vlade še za nekaj časa. Takšno odlaganje pa ne odobrava niti Davidovič niti vladni radikali in dr. Korošec. Vsi zahtevajo razčiščenie položaja Zdi se, da je samo še del demokratov iz Marinkovičeve skupine za to. da se drži četvorna koalicija vsaj do sprejema budžeta. Ti politiki skušajo doseči kompromis med Davidovičem in dr. Korošcem. Toda v irsipeb teh poskusov nihče ne veroie Demokrati iz Davidovičeve okolice izjavljajo, da Davidovič zahteva revizijo politike, ne pa revizijo odnošajev v četvorni koaliciji. Dem. stranka ne more več žrtvovati osnovne smeri svoje politike za malenkostne strankarske koristi.
Vukičevičeva grupa pritiska, naj dr. Korošec pristopi k razčrščeniu razmer še pred sklepom demokratskega kluba. Od Davido-viča naj bi se zahtevalo Jamstvo, da v bodoče ne bo delal nobenih zaprek. Ako do ostavke ne bi prišlo pred sestankom demokratskega kluba, se računa kot gotovo, da bo prišlo 23. t. m. ko bo demokratski klub zaključil svojo razpravo. V političnih krogih se že delajo nove kombinacije o novih iz-hodih. Veruje se, da se bo v tei smeri še enkrat vsestransko proučila situacija.
Okolica Velje Vukičeviča in dr. Korošca
Pred odhodom zunanjega ministra
Beograd. 19. decembra, p. Od 6. do 7. zvečer je bil na dvoru v avdiiienci zunanji minister dr. Voja Marinkovič, ki je pozneje izjavil novinarjem, da bo v petek odootoval v Davos v Švici zaradi svojega zdravljenja Jutri ho kralj podpisal ukaz, s katerim mu bo določen kot namestnik dr. Ilija Sumen-kovič. Za jutri zvečer je naoovedana ludi 9eja ministrskega sveta.
Bomba v zagrebškem
Zagreb. 19 decembra č. Okoli 11. dopoldne ie sodm stražnik pripeljal na sodišče par prič. V prvem nadstropju je iznenada ugledal v kotu nad stopnicami bel omot. Nič slabega sluteč je zgrabi! po omotu, v katerem pa ie na svoje veliko začudenje našel bombo Stražnik ie o tei svoji najdbi takoj obvestil sodnega predstojnika, ta pa policijo. Policijska direkciji ie preiskala omot in bombo ter ugotovila, da gre za ofenzivam granato, zvano »kukuruz* Policija ie bombo oddala komandi mesta, da Jo preišče in unič* Na sodišču ie zavladala pravcata panika ker si nhče ne more pojasniti. kdo in zakaj Je položil bombo na sodišču
ne bo umetno in s si*o vplivala na njihov izid. Izkustva od 20. junija naprej so menda težka dovolj, da potrjujejo, da je to za državo najsigurnejša pot v rešitev,
dela na to, da bi se ustvarila vlada trojne koaliciie. V to kombinacijo pa ostali politični krogi ne polagajo mnogo vere. Pred vsem omenjajo, da bi se ne mogla ustvariti brez pristanka in sodelovanja vseh pristašev ra-dikalskega glavnega odibora, ki jih je v Narodni skupščini nad 30 in ki bi mogli zgolj s pasivno rezistenco onemogočiti vsako vladno delo, ker bi vlada v tem primeru le s težkim trudom dobila kvorum. In radikal-ski glavni odbor bi mogel podpirati samo vlado, ki bi izvajala njegovo politiko, kar pa je izključeno ker obstoji med njimi in skupino Velje Vukičeviča načelna razlika v naziranjih o osnovnih vprašanjih ki se ne more izravnati z navadno razdelitvijo port-feljev. Samo izprememba dosedanje politike bi mogla privesti pristaše radikalskega glavnega odbora v kabinet. In zato se smatra, da bo kombinacija z radikalskim glavnim odborom doživela neuspeh. Radikalski glavni odbor zahteva, naj bi se politika nove vlade postavila na širšo podlago v smeri sporazuma z Zagrebom, ker bi samo tako vlado mogel podpirati.
Intimni prijatelji Vukičeviča sestavljajo že načrte nove vlade. Predsednik vlade naj bi ostal dr. Korošec, namesto katerega pa nekateri tudi žele Veljo Vukičeviča. Notranji minster naj bi bil Velja Vukičevič (!), finančni minister dr. M. Stoiadinovič, dr. Ninko Subotič bi dobil drug mani važni portfelij, zunanji minster pa naj bi bil dr. Laza Markovič (!) ali dr. Vasa Jovanovič.
Na drugi strani se trdi, da je nesporno in gotovo samo to, da bo vlada morala podati ostavko najkasneje po seji demokratskega kluba in da so vsi načrti o sestavi nove vlade na podlagi trojne koalicije zaradi tega prezgodnji.
Trumbic pri Benešu
Zagreb, 19. decembra r. Iz Pariza poročajo: Po daljšem bivanju v Londonu se ie posl. dr. Arrte Trumbič 17. t. m. vrnil v Pariz. Takoj po dohodu v Pariz se je sestal s čsl. zunanjim ministrom dr. Benešem. Sestala sta se v hotelu, v katerem se ie nastanil dr. Beneš. V dveumem razgovoru sta razpravljala o raznih poVtičnih vprašanjih, zlasti o položaju v srednji Evropi. Dr Trum bič bo te dni odpotoval v Zagreb, kjer bo ostal preko božičnih praznikov.
Turneia „0bilica" Iv> Če?kosWaški
Praga, 19. dec. h. V drugi polovici fe* bruarja in začetkom marca bo priredil beo« graiski pevski zbor «tObflič» turnejo po Češkoslovaškem po vzorcu svoiečasne tur« neje ljubljanske «Glasbene Matice® «rObi* bo priredil koncerte v Bti^ieiovieah, Plznu, Pragi. Kralievem gradcu. Brnu. Olo* mucu in v Bratislavi. Turneio bo priredil pevski zbor s sodelovanjem češkoslovaško* jugoslovenske Kfe in njenih podružnic v posameznih mestih.
Nove s»w"fnske znamke
Beograd, 19 decembra p Povodom zgraditve jugoslovenskega vojaškega pokopališča v Parizu Je ministrstvo pošte sklenilo izdati posebne znamke, ki bodo izdane v fromet s 1. januarjem. Izdelava teh znamk se le f.t pričela, ter bodo koncem meseca razposlane v vse kraje državt. Znamke bodo izdane na račun ministrstva ver ter bo nliliov dohodek namenjen predvsem po-krit>o stroškov za ureditev vc4a$ke«a pokopaJi-ftč* v Pariza.
Doslej neznani sin cesarja Franca Jožefa
Roman Franca Jožefa s pomivalko posode. - Nezakonski potomec je močno podoben cesarju in hoče uveljaviti svoje pravice kot Habsburžan
Pferov, 19. decembra g. Včeraj Je obiskal pferovsko policijo star mož, ki je na las podoben pokojnemu avstrijskemu cesarju Francu Jožefu Predstavil se je za Adolfa Sedlačka in izjavil da je po svoji materi pristojen v Pferov Mož. ki je star 64 let, govori samo dunajsko narečje in ne razume nobenega drugega iezika; pripovedoval je, da je prišla njegova mati zelo mlada kot pomivalka posode na cesarski dvor na Dunaj. Tamikaj ie vzbudila pozornost Franca Jožefa in končno je prišlo do intimnega razmerja Pomivalka ie kmalu nato rodila dečka, in t» sin da ie on. Svoje matere Sedlaček ni nikdar videl. keT so jo najbrže z visoko odkupnino kalu po njegovem rojstvu spravili v inozemstvo. Po njegovih
navedbah le živel Sedlaček 35 let kot natakar v Dalmaciji. V tej dobi ie skušal izvedeti v porodnišnici, kdo so njegovi roditelji. Končno mu je nelti cerkovnik zaupa1 kako ie s stvarjo Prosjl ie ponovno za av-dijenco pri cesariu, vendar so ga vedno odpravljali z majhnima nagradami. Pozneje si ie kupil Sedlaček v Petrovaradinu malo gostilno kier pa ie vse zgubil in se končno vrnil na Češkoslovaško, kier si služi sedaj boren kruh z aparatom za elektrizlranje. Pristavil je, da že dolgo štedi, da bo motgel končno uveljaviti svoje pravice kot Habsburžan. Njegov obraz ga bo v tem dobro podpiral, pokojnemu cesarju je namreč fra-pantno sličen ioi ima tudi značilno habsburško ustnico.
Premirje v Južni Ameriki
Ustavljene sovražnosti med Bcliviio in Paragvajem. -Suor bo rešila nanam^riška konferenca
Newyork. 19. decembra d. Med državama Paragvaj in Bolivijo so ustavljene sovražnosti. Nasprotnika sta se zedinila za premirje, med katerim se bodo z vseh strani poskušala pomirjevalna posredovanja. tako da ie na nadaljevanje vojnega stanie komaj še misliti. Generalni tainik Društva narodov ie prejel od zunamega ministra Bolivije brzojavko, da je boFviiska vlada prejela opomine predsednika sveta in jih upoštevala. Poveljniki voiaških oddelkov so takoi dobili navodila, da prenehajo s sovražnostmi. Bolivija obtožuje obenem paragvajsko vlado, da je vpoklicala pod orožje pet letnikov rezerve, dočim je Bolivija podvzela samo korake za obrambo meje.
Spor bo razsodila panameriška konferenca. kar navdala Zedinjene države s posebnim zadovoljstvom. Poravnavo spora pripisujejo posredovanju predsednika Hooverja, in je s tem ameriški poetični princip, znana Monroejeva doktrina, rešena. Prestiž tega principa je znatno ogražala možnost, da bo v
Nikakih izprememb v romunski vladi
ttukarešta, 19. dec. g. Časopisne vesti o spremembi v vladi se ne potrjujejo. Julij Maniu je izjavil, da o kaki izpremembi nje« gove vlade ne more biti govora. Zunanji minister Mironescu bo ostal tudi v bodoče na svojem mestu. Poslanec Po^Ciceo bo izvoljen za predsednika zbornice, dr. Ge« orgianu pa za predsednika senata. Kakor znano, je bil poslanec Pop predsednik ljudskega zborovanja v Albi Juliji 1. 1918., kjer je bila sklenjena priključit .v k Ro« mu ni j i.
Kako se godi rudniškim delavcem na Madžarskem
Budimpešta, 19 dec. d. Na včerajšnji seji poslanske zbornice jc stavil socijali* stični poslanec Asztergalyos prediog, da naj se razpravlja o rudarski stavki v Piliš« vorosvaru. V utemeljitvi predloga se je poslanec pritoževal, da se je finančni mi* nister nervozno otresel dolžnosti, da bi r»o» ma^al stavkajočim, ker je sam veleposest« nik in fabrikant špirita in nima za gladu« joče rudarje srca. Tega vprašanja tako ne bo mogoče rešiti. Rudarji so še mirni, vendar to ne bo dolgo trajalo, ako bodo orož* niki in policija še dalje postopali tako brezobzirno, kakor doslej. Policija ie are* tira v Pilisvorosvaru žene in otroke ter jim jemala kruh, ki so ga nesli domov, češ da beračijo. Kraj je popolnoma odrezan od zunanjega sveta, da niti bolniki ne mo« reio v Budimpešto. Razmere so tako kri« če če, da mora parlament preiskati pošto« panie rudniških družb v tem reviriu. Mini« strski predsednik je izjavil, da po^ianja finančnega ministra z rudniškimi družba« mi še niso zaključena, nakar ie bil soci« alno demokratski predlog odklonjen
Nemško-ruska trgovinska nogajania
Moskva, 19. dec. s. O stanru pogajanj za trgovinsko pogodbo med Memčijo in sovjetsko unijo se javlja uradno: Danes se je vršila tretja plenarna seja nemško»sov« jetske konference. Dosedaj so bila na ple* mamih sejah končnoveljavno formulirana in proučena vorašania zaščite industrijske svojine, razsodišč, paropiovbe, prišel jeva« nja in izseljevanja ter gosnodarskeoa pro« meta. V vseh teh vprašanjih je bil dosežen sporazum. Pravna in gospodarska komisi* ia sta že zaključili svoie delo. Tudi poe?li redakciiske komisije so že končani. Uspe« he plenarnih sei ie treba smatrati za u<»od= r>e in dela konference so tik pred zaključ« kom.
Grandi v Turčiji
Angora, 1*. decembra Obe.) Semkaj Je »rispel OodtafnSk italijanskega zunanlega ministrstva Orandi. Sprelema se je ndeležrl turški zunanji mmisifer in številne druge odlične osebnosti. Turško časopisje poudarja veliko važnost tega po-seta )n meni, da bo pri&lo v kratkem do sveže mod Turčtto, Grško ia Itattfe,
boliviisko-paragvajskem sporu kot razsodišče fungiralo Društvo narodov.
Tudi Paragvaj ie s tako rešitvijo spora zadovoljen in ie vlada poslala državnemu tajniku KeTlnggu noto, v kateri izraža svojo pripravljenost, predložiti spor.no vprašanje panamerišk! konferenci v odločitev.
Pariz, 19. decembra d. Generalni tajnik Društva narodov Drummond je danes prispel v Pariz, da se z Briandom posvetuje glede sklicanja izrednega zasedanja sveta Društva narodov za re-šatev iužnoameriške.ea spora. Kakor pa se je položaj medtem izoremen;l. najbrž ne bo treba izrednega zasedanja.
Newyork, 19. decembra (be.) Pod vtisom najnovejšega razvoja v bolivii-sko-paragvajskem konfliktu se baviio politični krogi v Washingtonu z idejo ustanovitve posebnega Društva narodov za Ameriko. Panameriška konferenca ie brzojavno čestitala Paragvaju in Boliviji, da sta sprejeli oosredovanie konference in obvarovali Ameriko pred vmešavanjem tujcev.
Kritičen položaj kralja-reformatorja
London, 19. dec. d. Vesti, ki prihaj'ajo is Afganistana, si zelo naspTotujejo. Najbolj se boje za usodo inozemcev v glavnem mestu Kabulu. Kakor smo poročali sodelu« jeta pri nemirih znani pustolovec Trebitsch Lincoln na strani upornikov in polkovnik Lawrence na strani kralja Amanulaha. Po vesteh, ki so prispele preko Indije je af« ganistanski kraljevski par v veliki stiski, ker se mu je uprl velik del armade, ves dvor in bojevita gorska plemena. Za kra« lja je le majhen del armade in šef general« nega štaba Omorkan. Armada zahteva, da kralj odslovi vse evropske inštruktorje in da se odpove prestolu v korist svojega sta* rejšega brata, ki bo moral izvajati refor« me le polagoma. Angleško poslaništvo v Kabulu že drugi dan ne more brezžično občevati z angleško vlado, zato angleška vlada ne prejema direktnih poročil iz Af* ganistana. Po vesteh preko Indije je bilo po vsej državi razglašeno obsedno stanje. Nekateri kralju zvesti oddelki so bili baje v okolici Kabula in Jalalabada obkoljeni, ali pa so se zatekli v manjše trdnjave. V Kabulu živi 16 x\ngležev z ženami in otro« ki, ki jih hočejo spraviti na varno z letali. Angleži pripisujejo inicijativo za upor M j* skvL
London, 19. decembra, r. Kakor se sedaj kot gotovo doznava, je vodja afganistanskih vstašev razvpiti pustolovec Trebisch - Lincoln. angleški državljan, rodom iz Subotice v Jugoslaviji, ki je bil glavni pomočnik Vu-Pej-Fuja, pred tem pa bramanski menih na Ceylonu. Zanimivo je, da je Amanulabov adjutant istotako Anglež, in sicer Lawren-ce, s katerim je Trebisch - Lincoln služil skupaj v vojski. Kakor vse kaže, se hoče Trebisch maščevati nad Anglijo, ker mu angleške oblasti obesile sina - morilca. Izjavil je svoječasno, da mu bo to Anglija drago plačala. In res ima od tedaj Trebi sch-Lincoln pri vsakem pokretu in vstaji proti Angliji vmes svoje prste.
Priprave za prijateljsko pogodbo med Grčijo in Bolgarijo
Atene. 19. decembra, g. Grški poslanik v Sofiji Dendranis, ki se mudi te dni v Atenah, je imel z ministrskim predsednikom in zunanjim ministrom obširne razgovore o pogajanjih, ki naj bi s»e po božičnih praznikih obnovila z Bolgarijo. Grčiia želi. da bi se med obema državama razvili odl<ritos<*čui prijateljski odnošaji, ki nai bi rtriili medsebojna prijateljska pogodba. Sofijski poslanik je prejel v Atenah gle^e rogsjanj točna navodila z nalogom, nai jib čim prej uspešno zaključi. Po ratifikaciji tp pogodbe s strani Kanfandarisa in Molova bi se sporazumno uredilo tudi vprašanie o izmenjnvi prebivalstva. Vsi znaki kažejo, da bo prišlo v kratkem do prijateljske oegodbe. kj bo zasigurala mir med dvema važnima falv-torjema na Balkanu.
Obupni naklepi kleroradikalskih vlastodrzcev
Kaj je pripravO dr- Korošec še tik pred krizo jugoslovenskim državljanom. — Poseben poklon »nepoboljšljivim« naprednim
Slovencem«
Beograd, 19. dec. r. Tik pred otvo* ritvijo krize je pripravil predsednik vlade Korošec definitivni tekst zako» nov, s pomočjo katerih bi bilo mogoče poostriti režim v Hrvatski in drugih prečanskih krajih. Gre v glavnem za spremembo zakona o zaščiti države, ki bi se naj prilagodil «spremenjenim pri« likam« tako. da bi bilo mogoče pre* ganjati tudi izjave m akcije voditeljev KDK in sicer z izgovorom, da so pro* tivne državnim interesom.
Tiskovni zakon bi se noveliral v tem smislu, da bi v bodoče bilo mogoče zapiranje urednikov še pred izrečeno sodbo. Poostritev tiskovnega zakona nai bi se pokrila s posebnim plaščem lojalnosti s tem, da se za razžaljenje kralja potom tiska uvede kazen lOIet« ne ječe (dosedaj samo zapor) ter g!o* ba 200.000 Din. Seveda se bi s tako do* ločbo ugledu krone le škodilo in vla» da ž njo izziva povsem lažen vtis (zla* sti v inozemstvu), da so pri nas raz* mere že tako daleč, da potrebuje kro* rr posebno poostrene zaščite. «Huj» skanje na kazniva dejanja* se naj v bodoče kaznuje brez ozira na to. ali so nastale posledice ali ne.
Definitivno je tudi izdelan tekst za Izpremembo zakona o samoupravah v tem smislu, da bi v bodoče mogel r
tranji minister «na predlog velikega župana* svobodno razpufcati oblastne
skupščine in obl. odbore.
Kakor je izvedel vaš poročevalec je za Slovenijo pripravljenih cela vrsta «posebnih ukrepov®, ki gredo za tem pritisniti stranke KDK. Med drugim Je prišlo te dni med kleroradikali do sporazuma, da bi se v Ljubljani usta* novil poseben dnevnik, ki bi pod krin* ko «nevtralnega naprednega* glasila skušal se boriti proti nadmočnemu vpli« vu časopisja SDS, proti kateremu so vsi napori klerikalnih listov zaman. Za ustanovne stroške takega dnevnika Je rezerviran tudi precejšen kredit iz di* spozicijskega fonda. Dnevnik naj bi izšel ob novem letu. Ali je v sedanjem kritičnem položaju še ostalo p" Pr' /otnem zaključku, se ne da ugotoviti. (Nam zaenkrat o ustanovitvi nov^a lista v Ljubljani ni nič znano. Seveda ni dvoma, da bi kmalu storil isti ža» lostni konec, kakor drugi enaki posku* si. Hi gemonisti naj se zadovoljijo s svojimi klerikalnimi hlapci. Nobena krinka jim ne bo skrila obraza. Op. ur.)
Beograjski politični krogi so mnenja, da bo naklep proti svobodi tiska, dr« žavljaiiske svobode in proti načelu sa* mouprave ostal neizvršen.
Angleži ponovno svarijo
Lira pomembna angleška članka o krizi v Jugoslaviji. — Apel Wikham Steeda. Pri nas ni dovoljeno povedati vsega, kar pi-
psrijatelji v inozemstvu..,
sejo najuglednejši naši
Zagreb. 19. decembra č. Današnja »Riječ« objavlja prevod zanimivega članka iz angleške revije »Near East«. ki obširno razpravlja o »kritičnih dneh v Jugoslaviji« Članek pravi med drugim:
»Imenovanje polkovnika Maksimoviča je dokaz, da se je beograjska vlada odločila uporabiti korobač mesto palice, s katero se je doslej zadovoljevala pri svojem postopanju s Hrvati. Po dogodkih 1. decembra je bivši vel:ki župan podal ostavko, ker ni soglašal s postopkom vojske. Dr Korošec je prvotno to ostavko odklonil, toda zdi se da je bil v tem vprašanju preglasovan. Zato ni čudno, ako se imenovanje polkovnika Maksimoviča pripisuje vplivu klike, ki že več let odloča pri vseh radikalskih vladah Polkovnik Maksimovič je lahko v normalnih razmerah vzgleden upravnik, toda sedaj je v Jugoslaviji žal vse narobe Beograjski vladi sta danes dva postopka pri reševa-vanju notranjih potežkoč na razpolago: ali stroga zadušitev hrvatskih teženj ali pa sporazum s kompromisom Srbiianc? trde da so to že poskušali, a brez uspeha, in da jim zato preostaie le še prvo sredstvo.<
Naslednii odstavek, ki obsega 40 tiskanih vrstic ie bil od policije zaplenjen Nato nadaljuje, da bi prelom med Hrvati in Srbi izzval v Angliji posebno veliko obžalovanie Jugoslavija, koja bi morala biti iak faktor na jugoiztoku, je danes silno oslabljena.
»Near East« zaključuje z besedami: »Ni mogoče zanikati, da bodo morali Srbijamci doprinesti za ureditev notranjepolitičnih razmer v Jugoslaviji velike žrtve Njihova rehabilitaciia bo v očeh Evrope odvisna od pripravljenosti, s katero se bodo požurili. tt ?rtve doprinesti.«
Isti list objavlja članek velikega angleškega publicista in priiatelja naše države Wikham Steeda v »Review of Review<, ki jravi med drugim:
»Noben spor v Evropi ni tako oster, kakor spor med Srbijanci in Hrvati. V Zagreb« je bila prelita kri. možni pa so tudi še hujši dogodki, ako beograjska vlada pravočasno ne bo razumela, da kriza, ki je bila otvor-:ena z umorstvom in z ranami hrvatskih voditeljev v skupščini, ni prehodnega aH površnega značala in da Je ni mogoče reševati z razdelitvami ministrskih portfeljev. ra kriza ie v prvi vrsti posledica deistva. da Srbijanci še do danes niso mogli razumeti, da v Jugoslaviji ne more biti spoTazu. •na. dokler se za vedno ne odrečejo tenden-e. postopati z državo kakor z osvobojeno -Veliko Srbijo« Hrvati v preišjirih časih liso bili pametno voden? Danes pa ni več dvoma, da so Hrvati trdno odločen? fzvo-'evati si popolno gospodarsko ?n politično enakost s Srbiianci. Na kralju v Jingostavlii 'eži velika in težka odgovornost. Konec "Innka ie zagrebška policija zaplenila.
Pojasnjen umor slovenskega branjevca škorjanca v Zagrebu
Morilec je Slovenec Štok iz Litije. — Slučajno je bil v Zagrebu aretiran in se je pri zaslišanju sam izdal
Škorjanca ki ie bil pred meseci na zelo ta-linstven način umorjen sredi noči v svoji branjevski kolibi Aretirani morilec se ime-
Zagreb. 19. decembra Danes je uspelo policijskim organom pojasniti svoječasen zavraten umor slovenskega branjevca Škorjanca, ki je bil izvršen v njegovi branjevski kolibici na Novem potu št. 2 Zagrebška detektiva Josip Kec in Josip Ban sta takoj po umoru prevzela vso nadaljno preiskavo ter končno ugotovila sled, ki je vodila do aretacije zločinca. Zločanec se piše Vekoslav Štok, nezakonski sin Ane štok, rojen 10. oktobra 1882 in pristojen v Litijo Štok je stanoval svoječasno v Pre-radovičevi ulici 37 Po izvršenem zločinu si ie nadel lažnjivo ime Alojzija Lesiaka Aretirani štok ie že priznal zločin v celoti
Zagreb- 19. decembra n. Danes ves dan se je vršilo zasliševanje snoči iznenada aretiranega morilca slovenskega branjevca
nuje Alojzii Štok m ie pristojen v Litijo. Policija ea ie danes zasliševala zlasti o okolnosti. kod se ie potepa* in kje ie bival včasu od umora do včeraišniega dne Štok ie izjavil da se ie koj po umoru oblekel v obleko pokoinega Škorjanca in peš odšel do Zidanega mosta kjer Si ie kupil vozni listek zu Liubliano V Ljubljani se ie Štok nahajal do preteklega ponedeljka ko se ie vrnil v Zagreb k svoiemu bratu V Zagrebu pa je bil snoči aretiran Poiika! se ie pred kolodvorom in vzbudi' pozornost tam navzočega detektiva ki ea ie odvedel na policijo. Službujoči uradnik mu ie izttenada zaklical da ie on morilec Škorlančev Štok se ie preplaši' in misleč, da ie policiji že vse znano, ie presenečen priznal zločin.
Nadaljevanje Schumyjevega procesa
Zopet deloma tajna razprava. — Ostri spopadi med pričami in obtoženci ter med obtoženci samimi
Delavske konvencije z Nemčijo
^ V »Slovencu* poroča očividno g. dr. Gosar o uspehu (boije rečeno o neuspehu). ki ga je dosegla jugoslovenska delegacija v Berlinu glede delavskih kon-vencii z Nemčijo. Poročilo ni jasno, ker je dokaz vidne zadrege. SLS le v svoji strankarski nadutosti odbila sodelovanje vseh drugih faktorjev pri sklepanju pogodbe. Zato smo navezani na njena poročila, dok.er ne pride službeni tekst konvencij v javnost.
Po imormacjah g. Gosarja bodo naši sezonski poljedelski delavci tudi za slučaj nezgode v Nemčiji zavarovani in če se ponesrečijo, bodo prejemal rento v domovino. To praktično ni večjega pomena. ker bodo delavci pač plačali mnogo več zavarovalnine, kakor bo tedaj izvojevanih rent. ki bodo prihajale iz Nemčije domov. Vendar s socialnega stališča ni oporekati temu stališču, čeprav bo denarni efekt v korist Nemčiji.
Praktična borba je bila za izplačilo nezgodnih in starostnih (iznemoglostnih) rent delavcev in njihovih rodbin v valo-riziranem znesku za nazaj in za to. da bi jih mogli opravičenci sprejemati tudi, če se preselijo v domovino. V tem oziru žal poročilo prinaša neuspeh naše delegacije. Za nazaj ie vse izgubile* no in zato se tembolj čudimo, ako gospod Gosar dostavlja, da moremo biti z »uspehom popolnoma zadovoljni*. Vplačevali so delavci v zlatu, zdaj pa ne dobe niti one valorizacije, ki so jo Nemci že dali svojim delavcem.
Poročilo je zelo nejasno tudi v onem delu. kjer je ugotovljeno, kar je Nemčija že doslej ves čas obetala: da bo namreč za bodoče izplačevala nezgodne in iznemoglostne rente tudi našim državljanom, oziroma njihovim preostalim v Nemčiji ali drugod in tudi, če so se vrnili v domovino. Kar se teh poslednjih tiče. je v poročilu glede izne-moglostnega zavarovanja onih, ki niso rudarji ali privatni nameščenci (tudi iz-* ven Slovenije in Dalmacije?) lasno povedano, da rent ne dobe češ. da starostno zavarovanje zanie v Jugoslaviji še ni izvedeno. Poročevalcu SLS se to zdi pravično, vendar pozablja, da naši ljudje v Nemčiji premije za starostno zavarovanje morajo plačevati, nemški delavci pa pri nas še ne. da torei reci-procitetni princip tu ni nič kaj uporabljiv v obliki, ki ga je tako navdušeno in
zadovoljivo podpisala Gosarjeva delegacija. V stvari je pač tako. da bo naš delavec v Nemčiji moral prispevati za rento, izplačilo pa mu odrečejo, oziroma mu ga krivično odvzamejo, če gre na stara leta domov. Tu gre tudi za zavarovalnine, ki so privatne ali polprivat-ne, vsekakor se pa nobenemu delavcu, ki dobi penzijo. nič ne podari, ampak se mu da ono. kar mu gre vsled njegovih vplačil po raznih obrestovalnih in verjetnostnih računih.
Iz poročila nekako nejasno izhaja, da bodo rudarji in zasebni nameščenci od l. decembra 1928., če obnovijo (sami ali pa njihove rodbine) izgubljene procese. prejemali nezgodne in starostne (?) rente tudi v domovino. Ce se pomisli, da je v teh desetih letih velik odstotek že izginil in da bo obnova procesov zopet izločila en del tudi za naprej, je «uspeh* naše delegacije, milo rečeno, zelo skromen.
Pa tudi v tem oziru je g. Gosar dodal odstavek, ki jemlje vse nazaj, kar je prej povedal. Veli nam le:
«Vse to velja ne samo za zavarovanje rudarjev, marveč tudi za zavarovanje privatnih nameščencev, kakor tudi za slučaj, da je kdo nodvrž^n nekai časa eni in nekai časa drug5 vrsti zavarovanja Le na invalidno (iznemoglostno) zavarovanie. ki tvori v Nemčii' tndi pri nidariih nocehno zavarovano panogo, se pogodba, ki jo ie naša delegacija sklenila z Nemčijo, ne nanaša, ker pri nas to zavarovanje še ni izvedeno.*
Torej za starost nič, samo za slučaj nezgod? G. Gosar dobro ve. da ie starostno zavrovanje rudarja prepo naših bratovskih skladnic izvedeno. Kljub temu poroča drugače.
Kaj za Boga je torej naša delegacija dosegla? Potemtakem je prvo poročilo »Slovenca* iz Beograda, da je uspeh delegacije sicer »velikanski*, da pa ni mogla doseči nič, vendarle resnično.
Gg. Gosarja in Jeremiča pozivamo, nai prideta z besedo odkrito na dan. Za preteklost sta propadla To jasno priznata za Invalidne (iznemoglostne) rente ostalih delavcev. Izgleda pa, kakor da sta propadla tudi za rudarje in da je le doseženo izplačilo rent v domovino za nezgodne rentnike, oziroma njihove družine.
V vsakem slučaju Je polom Gosar je ve delegacije popoln. Ce fe pa še ta skromni košček propadel, potem bi bilo umestno, da se gospodje sami zakopljejo več metrov globoko pod zemljo.
Važno opozorilo
Ker izide božično »Jutro« po dosedanjih naročilih v 35—40.000 izvodih in ker bo ta praznična številka »Jutra« nenavadno obsežna ter bogata ilustracij, je nemogoče v tiskarni tehniško delo točno in brezhibno izvršiti, ako n1 pravočasno zbrano za list vse potrebno gradi vo. Zato smo bili primorani odrediti, da sprejema inseratni oddelek inse-rate za nedeljsko božično številko samo še do petka ob 18. ur* zvečer. Vse inserate, ki pridejo v našo upravo v soboto dopoldne, smo primorani zaračunati s 50 % pribitkom. Za inserate, ki bi jih sprejel inseratni oddelek v soboto popoldne, pa sploh ne moremo prevzeti nobene odgovornosti, da bodo priobčeni. Ponovno prosimo vse inserente. kakor tudi naročevalce Malih oglasov, da izvrše svoja cenjena naročila v našem inseratnem oddelku takoj, vsekako pa najkasneje do petka zvečer.
Končno naznanjamo, da v soboto ne bomo mogli sprejemati nobenih društvenih vesti, razen, če se jih v soboto dopoldne naroči v inseratnem oddelku po običajnih tnseratnih tarifah s 50 % poviškom.
»Zanimivo je omeniti..
Posl. Pušenjak razpravlja v zadnji številki »Domoljuba« o državnem proračunu. Pravi, da je novi proračun povišan za 399 milijonov dinarjev in da znaša 13 milijard 158 milijonov. Na vprašanje, kateri krediti so povečani, odgovarja posl. Pušenjak, da so v prvi vrsti povečani krediti za penzije in za razna ministrstva, med drugimi zlasti krediti finančnega ministrstva zaradi večjih izdatkov pri napravi katastra v Srbiji in Črni gori. Istočasno priznava g. Pušenjak, da so se pri raznih ministrstvih zmanjšali krediti, ker so se izpustile iz proračuna vse investicije.
Da opraviči povišanje državnega budžeta za 400 milijonov, sega posl. Pušenjak tudi po temle izgovoru: «Zan;mivo je omeniti, da znaša pri nas celokupna obremenitev z državnimi davki in samoupravnimi dokladami za enega prebivalca 626 Din, v Italiji 1450, v Avstriji 1453, v Češkoslovaški 1678, iz česar sledi, da je ljudstvo v Italiji, Avstriji in Češkoslovaški bolj obremenjeno kot pri nas, da so plačali več kot dvakrat več kot pri nas.»
Glej, glej, prejšnja leta, ko je bila SLS v opoziciji, se je strahovito razburjala zaradi preobremenitve Slovenije in delovnega prebivalstva v Jugoslaviji. Sedaj pa, ko je državni proračun dosegel rekordno višino in ko so direktne in in-direktne davščine jx>večane še z novimi samoupravnimi davščinami, prihaja posl. Pušenjak in opozarja na dejstvo, da je pri nas obremenitev nižja, kot v drugih državah. Toda tudi ta njegov argument ne drži, kajti navedene države so pretežno industrijske države in je naravno, da je v takih državah splošno narodno premoženje neprimerno višje, kot pa v državah s prevladujočim agrarnim prebivalstvom. Zato je taktično naše prebivalstvo težje obremenjeno, kakor prebi-vaistvo v državah z neštet mi mogočnimi tovarnami in rudniki. Glavno pa ie. da so klerikalci povišali državni proračun na 12 milijard, dočim so se prejšnja leta. ko ie bil proračun mnogo nižji, razburjali zaradi preobremenjenosti in jo podtikali slovenskim demokratom, čeprav ie bilo ministrstvo financ v rokah radikalov Sedai pa so klerikalci naložili našemu ljudstvu vse tedanje in še večje davščine ter jih še povečali z novimi ob'astn:mi davščinami.
Odlikovani policijski uradniki
Beograd, 19. dec. p Podpisan je ukaz, po katerem so odlikovani z redom sv Save V vrste: nadzornik policijskih agentov v Celju Ivan Donkijevič, oblastni poveljnik državne varnostne straže v Mariboru Fran Finžgar, sreski nadzornik policijskih agen= tov pri komisarijatii v Mariboru Franc Canjko, sreski nadzornik policijskih agen* tov pri komisarijatu v Mariboru Anton Pavletič. okrajni nadzornik varnostne stra« že v Mariboru Ivan Kralj, okraini nadzor* niki policijskih agentov v Ljubljani Fran Zajdela, Jakob Podreberšek, Anton Barič in Matija Močnik, okrajna nadzornika dr* žavne varnostne straže v Ljubljani Dragu* tin Griil in Henrik Lotrič.
Železniške nesreče brez konca in kraja
Beograd, 19 decembra p. Novinarji so danes prejeli o zadniih železniških nesrečah naslednje poročilo: Dne 17. t. m. Je ob 15.30 skočil s tira tovorni vlak med Novim Sadom in Starim Futokom. Proga je bila znatno poškodovana, zaradi česar so imeli vsi vlaki po 1900 min. in več zamude 17. t. m Je skočil s tira cel tovorni vlak na progi med Mokro Goro in Vardištem Tudi tu je bil promet prekinjen za dalle časa Proga ie bila pofcvariena v dolžini 200 m Dne 18 t m ob 10. zvečer ie zadel vlak St. 360 skupaj s kompozicijo vagonov na postaji Pale v saral»vskl železniški direkciji. Poškodovanih Je bilo 8 vagonov z blagom, ki so zastavili vso progo. V čaplinl ie vlak povozi! se-Ijaka Vidaka Blaževiča Pri 2elezn?ku ie skočil s tira vlak št. 332. pri čemer sta bila poškodovana železniška proga in železniški nasip.
Celovec, 19. decembra e. Na današnji razpravi se je pričela razvijati najintere-santnejša epizoda vsega procesa Razprava se je začela ob 8 v prisotnosti vseh obtožencev Takoj v početku razprave je državni pravdnik zahteval, naj se obtožnica proti Vlciju raztegne tudi na odprto pismo Vicija. ki ie bilo objavljeno v »Karnter Tagesposti« pred onim člankom, ki je inkriminiran Vicijev zastopnik dr. Ourtler se Je odločno uprl temu predlogu in menil, da bi državni pravdnik storil naibolje. da umakne tožbo proti Viciiu. ker ie take in tako ne more vzdržati Schumv ni tožil zaradi še hujših obtožb, za kar so pač morali biti posebni razlogi. kakor morajo biti posebni razlogi tudi za to, da tudi državni pravdnik ni tožil. Obtoženec Vici mora dokazati samo to. da ie Schumv težko oškodoval koroško deželo In nie?a (Vicija) samega, kakor ie to povedano v in-kriminiranem članku To se bo dokazalo s tem, da se ugotovi, da sta Schumv in Ažman kot deželna odbornika delala privatne kupčije, da so domnevani patrijotični nameni črvivi. da sta dajala iz svoiih privatnih pogodb denarne zneske po plebiscitu. ko takšnih patrfotičnih namenov sploh n bilo, da so sklenili aktivni deželni odborniki. in sioer Schumv. Axmann in dr Dfirf-linger privatno pogodbo, po kateri se Je ustanovila zaspbna družba za lesno kučiio z Ttaliio. Družba se ie Imenovala Peter Ax-mann. njeni dmžahn?Vi pa so fr'!?: Peter Axmann s 100 tisoč kronami. Edvard Zieg-ler s 600 tisoč kronami, dr Dorflinger s
Vihar v angleškem parlamentu
London, 19. dec. g. V spodnji zbornici je prišlo danes do burnih prizorov med poslanci delavske stranke in zunanjim mi* nistrom Chamberlaii.om, ker Chamberlain ni hotel dati pojasnil o svojih luganskih pogajanjih z nemškim zunanjim ministrom dr. Stresemannom in francoskim zunanjim ministrom Briandom pred objavo oficijel* nega komunikeja Zbornica je sklenila, da zunanji minister ni dolžan dati nadaljnih pojasnil, če smatra, da je to v korist an* gleškim interesom. Po tej odločitvi so se burni prizori ponovili. Delavski poslanec Ktrvvood je vzkliknil: «Dokler ostanejo naše čete ob Renu, ni mogoče pričakovati miru! Polagoma postaja stvar smešna!« Nato se je Chamberlain zopet dvignil, da bi podal izjavo, toda delavski poslanci so ga z vzklikanjem prisilili, da je prekinil svoj govor.
Upsr v Afganistanu
Upori kakor ga iaviiajo vesti od afganistanske meje. so v zadnji dobi že bolj izjemen pojav Uporno g banje ki bi imelo za vzrok odpor prebivalstva zoper moderne reforme vladaria. zoper reforme, ki se vrše v znamenju evropejizacije so dandanes zares že stvar iz arhiva Nekdai so bile na dnevnem redu na daljnem vzhodu posebno pa v islamskih deželah. kier so bile naravnost vsakdanja zadeva Dandanes so že redkost in danes stoji V osprediu gibanje prebivalstva. ki sili vladarja vlado, odnosno mandatarno oblast. da se dežela hitreje modernizira.
Kralj Amanuiah. gospodar Afganistana, le doživel izjemo, da se je uporlo prebivalstvo proti njegovemu reformnemu delovanju. Takoj pa lahko postavimo trditev, da si je upora sam kriv. Sama od sebe se vsi-Ijuie primera s Turčijo kjer so se izvedle gotovo še mnogo radikalneiše reforme, še boli evropske pa se ni prebivalstvo prav nič upiralo Kennl oaša ie odstavil sultana, odpravil kalifat proglasil repub'ike. rizkril ženskp obraz, zavrgel fes m de-kretiral evropsko nošo. uvedel latinsko pisavo. tedai za vsakega pravovernega muslimana same brezverske stvari Pa vendar ne bi mogel nihče trditi, da ie veljala Turčija za mani konservativno mani islamsko deželo kakor katerakoli druga država. Tudi v Turčiji so bile reform? kolosal-no delo. ki so morale računati z narodovo zaostalostjo Toda Kemal paša ie mož na mestu. ve. kako ie treba začeti in kako nadaljevati On si le najprej uredil vojsko, si izbral množico "strokovnjakov in pomoč-nkov in potem ie mogel slediti udarec za udarcem.
Krali Amanuiah se zdi zares kot kralj Iz operete Smešno so se glasila poročila iz Afganistana opremljena s slikami kako krali sam ooučuie afgansko publiko o imenitnostih evropske kulture in kako mu kraljica pomaga na sličen način To spada v opereto zakal dober vladar ki hoče reformirati. bi moral vedet' tudi kako se stvar organizira Ako b? si bil Amanuiah uredil najorM dobro vojsko si orsranizira! štab dobrih sodelavcev, potem bi lahko izvedel še temeljiteiše reforme a zraven bi ostal vladar in pozne j Si rodovi bi mu peli slavo.
Amanulahov neucoeh n' toliko mak kulturne zaosta'ost? Afgana. murveč mnogo bolj znak njegove premajhne sposobnosti.
40.000 kronami Vincenc Schumy s 50.000 kronami in Gustav Axmann z 10 000 K. V pogodbi je bilo določeno, da se bodo te vsote vplačevale po sklepu družabnikov, če bo sploh treba.
Ker Schumy. Axmann in dr. DSrflinger sploh niso vplačali svojih deležev in ga najbrže tudi ni vplačal Peter Axmann, je ostal samo Zie^Ier, ki je kasneje cediral svoj delež Viciju Ta delež znaša v sedanjem denarju 60.000 šilingov. Ker pride k temu še 120.000 lir valutne diference, ie torej izguba Vicija naravnost ogromna. Koroška deželna blagajna pa je pri teh poslih izgubila '>koli 40.000 šilingov. O stvari se je razpravljalo v preiskovalni komisiji, ki jo je odredil svoj čas deželni glavar. Akti o tej preiskavi 80 se na nerazumljiv način izgubili.
Razprava je bila ob 14. prekinjena in se je nadaljevala ob 16. V prvi vrsti so bile zaslišane priče kakor tudi obtoženci o Polnostih dela v uredništvu, da se ugotovi, kdo faktično odgovoren za članke, ki so izšli v cKMrntner Tagespošti>. Pri tem je došlo do hudega prerekanja in do težkih medsebojnih obtožb med obtožencema Pajerjem in Novakom. Drug drugemu sa očitala, da je iažnik. Za tem je bil zaslišan uradnik okrajnega glavarstva v Beljaku Klein, pri čemer je državni pravdnik zahteval, naj se izključi ue samo javnost, temveč tudi zaupniki odvetnikov. Priča Klein je govoril o nekem tajinstvenem velikem znesku, ki se je baje uporabil v propagandne svrhe. Razprava je bila zaključena ob 7. zvečer.
Jugosloven - madžarski krvnik
Budimpešta. 19. decembra, č. Po smrti dosedanjega krvnika Karla Bolba je _ bilo razpisano mesto novega krvnika Državno odvetništvo v Budimpešti je zasedlo izpraznjeno mesto krvnika s Pavlom Zovkom, zdanim atletom iz Mostarja. Za mesto krvnika se je potegovalo več sto kandidatov, izbran pa je bil Zovko kot najpriklnHnp-si krvnik.
Predavanje dr. Wiliana v Beogradu
Beograd, 19. decembra p. Jutri o-b 9. zvečer bo v novinarskem domu predaval slovenski poslanec v rimskem parlamentu dr Wilfan o vprašanju narodnih manjšin. Predavanje j« namenjeno pred vsem novinarjem in politikom.
Razveljavljene županske volitve v Vršcu
Vršac, 19 decembra n. Ministrstvo notranjih del je razveljavilo volitve mestnega župana v Vršcu, ki je radikal. Demokrati so se namreč proti volitvi pritožili, češ da so glasovali tud: uradniki komisarijata.
Vprašanje kongregacij ograia francosko vlado
Pariz, 19. dec. d. Vlada je sklenila, da oo pripustitev misijonskih družb v Francijo smatrala kot vprašanje zaupnice. Namen vlade, da bi na pobudo desnice zrahljala lajiško zakonodajo, je zadela na odpor ra« zen pri socijalistih in radikalnih socijali* stih tudi pri delu levičarskega centruma. Izid glasovanja v zbornici in s tem usoda vlade je vsled tega zelo negotova Finanč* na komisija zbornice je včeraj z 20 proti 20 glasovom odklonila predlog levice, da naj se ukinejo novi členi finančnega za* kona o kon p-Racijah, za katere ie razpra« va v plenum+ določena za prve dni januar* ja. To glas-nvanje osvetljuje nevarni polo« žaj vlade, ki veže te člene s svojo zaup* nico.
Demonstracije in pretep v cerkvi
Lvov, 19. decembra d V tukajšnji grško-kato-
liški cerkvi, ki je last skupin* Starorusinov, j« prišlo včeraj do hrupnih do-godkov med Vse-uikrajinci in Starorusini. Med božjo služ-bo j« množica ukrajinskih dijakov naenkrat začela peti vseukrajinsko himno, nakar so Starorusini odgovorili s svojo himno. Iz petja se je razvili prepir, kmalu pa je prišlo do splošnega pretepa, pri katerem Je bilo več oseh poškodovanih. Oneča-ščeno cerkev so zaprli.
„Ukročena trmoglavka"
Včerajšnja prva ponovitev te Shak-s» peareove komedije iz lanske sezone je pri» klicala v ljubljansko dramo lepo število občinstva, ki je na ta način in s svojim navdušenjem ponovno dokazalo, kako ceni in kago ga zabava zdraH humor nesmrtne* ga Angleža Ga. Nahlocka (v glavni vlo* gi) je prejela lep šopek: nič manj bi ga ne zaslužile druge igralke in igralci ter re« žiser g. prof- Šest. ki je s svojo iznajdlji* vostjo in s svojim okusom dal delu v kras* nem Zupančičevem prevodu na našem odru enotno, toda bujno in živahno življenje.
Hmeljski trg
Žatec, 19. decembra, h. Vsled bližnjih praznikov ni bilo danes nobeneea zanimanja. nobenega povpraševanja in tudi nobene ponudbe. Cene so nespremenjene od 1500 do 1850 Kč.
asi Kraji'in ljudje
Važno opozorilo
Ker izide božično »Jutro« po dosedanjih naročilih v 35—40.000 izvodih in ker bo ta praznična številka »Jutra« nenavadno obsežna ter bogata ilustracij, je nemogoče v tiskarni tehniško delo točno in brezhibno izvršiti, ako ni pravočasno zbrano za list vse potrebno gradi-yo. Zato smo bili primorani odrediti, da sprejema 'nseratni oddelek inserat e za nedeljsko božično številko samo še do petka ob 18. uri zvečer. Vse inserate, ki pridejo v našo upravo v soboto dopoldne, smo primorani zaračunati s 50 % pribitkom. Za inserate, ki bi jih sprejel inse-ratni oddelek v soboto popoldne, pa sploh ne moremo prevzeti nobene odgovornosti, da bodo priobčeni. Ponovno prosimo vse inserente, kakor tudi naročevalce Malih oglasov, da izvrše svoja cenjena naročila v našem inseratnem oddelku takoj, ysekako pa najkasneje do petka icvečer.
Končno naznanjamo, da v soboto ne bomo mogli sprejemati nobenih društvenih vesti, razen, če se jih v soboto dopoldne naroči v inseratnem oddelku po običajnih inseratnih tarifah s 50 % poviškom.
Anton Lajovic -pri Abrahamu
Včeraj le minilo petdeset let, odkar se
je rodil Anton Lajovic, naš slovenski komponist. ki ga smemo brez vseh pomislekov (imenovati prvega med prvimi iizmed sodobnih slovenskih komponistov. Tiho, brez vika in krika ie prišla njegova petdesetlet-
nica in ravno tako je minila. Vemo, da nima nihče rad, ako ga spominjajo na to, da je jstopil na vrhunec svojega življenja, odkoder gre življenska pod navzdol. Ne gre pa navzdol pot dela, pot ustvarjanja, pot uspehov, kajti v teh letih polnega dozorevanja prihajajo dela, ki nosijo žig nesmrtnosti. 2e je Lajovic ustvaril taka dela, a ustvaril Jih bo še mnogo, mnogo. On ustvarja premišljeno, pretehtano, a zato so to dela kakor iz enega kosa, kakor skale, izklesana, fcakor zlato čista. — tako da jim ne more oporekati niti najmanj pod mikroskopom najskropuloznejše kritike.
Danes! Velepremijera! Danes!
Slavna, ne<poza,bna B R I G I I A H E „ M
v njenem najnovejšem filmu
N& K RtV 1H POTIH
Zivljenski roman zakonske žene, ki si želi čara ro-mantike, svobode, zabav, prostosti in ki sprevidi šele po usodepolnih korakih, da je na krivih potih. Strastna Igra. Mladini prepovedano. Predstave ob 4., %6., ta 9.
Tel. 2124. Elitni kino Matica.
MŽgTlggS xx»ls i
Rodil se Je Lajovic na Vačah kot sta preprostega. glasbeno zelo nadarjenega očeta. Študiral je gimnazijo v Ljubljani ter obiskoval istočasno šolo Glasbene Matice, kjer se je učil klavirja in teoretičnih predmetov. največ pil Mateju Hubadu. Na Dunaju je pole« juridiičnih študij absolviral tudi konservatorij. Pri sklepnem izpitu se je v konservatoriju izvajal njegov simfonični stavek za velika orkester »Adagio« in ženski zbor z orkestrom »Gozdna samota«. To sta še danes deli klasične vrednosti Bil je vnet sodelavec »Novih Akordov*. Tu so Izšli samo- in dvospevi, klavirske kompozicije, zbori; 12 moških ta mešanih zborov je izšlo v izdaji Glasbene Matioe. Kdo iizmed pevcev ne pozna njegovih srčkanih »Pastirčkov«, njegovega »Plesa kralja Matjaža«, slavnega »Zelenega Jurija«? Pet pateroglasnih zborov je izšlo v zbirki 33 moških in mešanih zborov istotako v založbi Glasbene Matice. Njegove samospeve je izdal Ljubljanski Zvon. Napisal je Lajovic samospeve z orkestrom. ustvaril mogočni »Psalm« za soli, zbor in orkester, »Andante« za velik! orkester, »Capriccio«, ki se je izvajaj na ju-goslovenskem festivalu v Pragi z največjim uspehom, sodeluje pri »Novi Muziki«, spisal je cel niz glasbeno informativnih in polemičnih člankov itd., itd.
Ni tu mesto, da bi naštevali vsa taka in enaka njegova dela, ki kažejo Lajovica kot nedosežnega umetnilka-glasbenika. Toda ne samo kot glasbenik stoji Lajovic kot mar-kantna osebnost med nami. On je bU tisti, ki je nam Slovencem že nekdaj naio Fil-harmomično družbo znova vrnil, on stoji budno na straži, kadar gre za nacijonaine ali materij alne interese družbe. Glasbene Matice ali konservatorija ali sploh za glasbene interese vsesa našega naroda. Kot eden izmed najvplivnejših ln najuglednejših članov glavnega odbora Glasbene Matice je dal smer našemu glasbenemu delu in tako vtisnil žig svoje osebnosti vsemu našemu glasbenemu začenjaju in nehanju.
Čvrst, zdrav, veder, delaven stoji danes Y svojih mladeniških petdesetih letih kot neomajen steber. V niesa gledamo vsi z vero in zaupanjem in bomo, to daj Bog, gledali še dolgo, dolgo.	—č.
Nehvaležnost - plačilo SLS
Da je nehvaležnost plačilo SLS, Je že znan pregovor. Da pa k zadnjim člankom o preganjanju ta zapostavljanju naprednih ljudi od strani klerikalnih partizanov podamo sliko grobe nehvaležnosti, kj jo je moral občutiti mariborski zdravnik g. dr. Franjo Toplak.
Že od leta 1919. dalje Je g. dr. Toplak vodil propagando z* ustanovitev gineko-loško-porodniškega oddelka pri splošni bolnici v Mariboru, v zavesti, da je zavoljo svoje odlične strokovne kvalifikacije v to tudi upravičen In da sme po vsej pravici pričakovati da bo dosegel primarijat tega oddelka. Tozadevna ustmena zagotovila je dobil zaporedoma od pristojnih činiteljev. Ta propaganda ie bila prava trnjeva pot. G. dr. Toplak ie pred 5 leti tudi ustanovil »Društvo za zgradbo porodnšnioe v Mariboru« in kot niegov tajnik izvršil ogromno delo. Ankete, spomenice in intervencije tega društva po njegovih predsednikih v Beogradu in drugod so bile mnogoštevilne in so idejo popularizirale.
Oblastni odbor oblastne skupščine v Mariboru ie končno kupil bivši sanatorij v Petrovem selu v Mariboru in v njem namestil žensko bolnioo. Oblastni odbor se je po svoje lahko smatral upravičen, da za prhnariia tega novo ustanovljenega oddelka imenuje kogarkoli izmed kvalificiranih prosilcev, torei predvsem pristaša SLS, toda s preteriranjem g. dr. Toplaka je kljub temu postopal skrajno krivčno, ker brez njegove večletne propagande prav gotovo ne bi bil ustanovljen ginekološko-porodni-ški oddelek, temveč otroška bolnica. Široka javnost ima izrazit čut za pravičnost in ta je v predmetnem primeru gotovo na strani g. dr. Toplaka.
Vse to Je bilo oblastnemu odboru znano ta vendar ie šel preko vsega. Oblastni odbor odnosno SLS ie bila tista, ki je g. dr. Toplaku za vselei uničila najlepši sen življenja, za čigar uresničenje se je boril vztrajno s tem. da Je tekom vsega pred-idočega študija dosegel samo najodličnej-šo kvalifikacijo, vrhu tega pa mu je otežila še boj za obstanek.
Mimogrede nai bo zabeleženo, da Je g. dr. Toplak kot dijak stal na čelu dijaške »Prosvete«, da se ie v domačih krajih žilavo in z uspehom boril s štajercijanstvom, da je po prevratu z delom povsod in vedno pokazal neuklonljivo nacijonalno zavest. Facit vsega pa ie: danes je v naši lastni državi položai zani isti. kaktor za toliko drugih domoliubov, ki z bolestjo iščejo poti — v tujino.
Josip Pečnik - častni občan kapelski
Mtma in tiha vas Kapele v Soteski dolini Je nedavno nedeljo mahoma oživela. Množice otrok in odraslih, ki so hitele proti šolskemu poslopju, so pričale, da se vrši nekaj nenavadnega. Res! Okrašena šolska soba je bila polna vseh, ki so prihiteli, da še erakrait počaste slavljenca. kateremu Je občinski odbor kapelski ta dan izročil diplomo častnega občanstva.
Slavje so otvorili otroci s predvajanjem primernega igrokaza, nato pa so posamezni govorniki kot zastopniki raznih društev in korporaclj očrtavali delo šolskega upravitelja v pokojiu Josipa Peč nik a tekom dolgih 32 let njegovega bivanja v Kapelah. — Ni bilo lahko njegovo delo. ko je prišel kot mlad učitelj na enorazredno šolo s 320
učenci v majhnem poslopju! AH ni se ustrašil! Z vso vnemo se fe lotil dela v Soli in izven nje. Dosegel je, da se je šola razširila v štiriTazrednico, katere prvi upravitelj je bil on, in se postavilo novo šolsko poslopje, ki je ponos vsej občini. Razen svojih poklicnih dolžnosti pa se je udej' stvoval v raznih društvih, kjer Je zastavljal vse sile kot aktiven član ali odbornik. Da omenimo samo posojilnico za občino Kapele, katero požrtvovalno vodi ta upravlja že dolga leta, kmetijsko podružnico, sadjarsko ta vrtnarsko društvo, ki Jim je ustanovitelj ta duševni voditelj, učiteljsko društvo za brežiško - sevmiški srez, v katerem Je bil dolga leta odbornik in tudi predsednik.
Kdor ve, koliko podrobnega dda Je nanizanega pri takem vsestranskem udejstvo-vanju, bo umel, da je bilanca njegovega dela ob času, ko se je poslovil od nas, izkazovala velik plus, katerega more doprinesti na oltar občega blagtra le delaven, za dobrobit svojega naroda v resnici ...vnet mož.
Kapelska občina Je znata ceniti njegove zashige in vrline stem, da ga je odbor na redni seji 4. novembra soglasno Imenoval za častnega občana.
Kratko, a iskreno je bilo slovo; imaio besedi — mnogo solza Je pričalo o tem, kdo je zapustil priljubljeni mu kraj ta koga so prebivalci izgubili. Edina želja vseh ga spremlja na novi poti bodočnosti, da preživi v Dobovi fesen življenja v čim prijetnejšem razpoloženju in zadovoljstvu, prost vseh skrbi in vsega zla, ki so mu ga mnogi že v prošlosti zadosti prizadejali.
Beli stadion
Filmsko predavanje ZKD o zimski olimpijadi v St. Moritzu.
Z mrzlično hitrostjo se pripravlja Enga-din na sprejem mnogoštevilnih tekmovalcev za olimpijske lovorike. 25 narodov bo podalo Po svojih zastopnikih pred velikansko množico gledalcev dokaze o razvoju športa v najrazličnejših panogah. St. Moritz s svojimi palačami in razkošnimi stavbami se polni z vsakim dnem in le še malo časa manjka do otvoritvenega dneva. Vsi zastopani narodi med njimi tudi naša država, se uvrste k slavnostnemu sprevodu, predsednik švicarske republike se pripelje na krasnih šesterovprežnih saneh k otvoritvi, ln olimpijska prisega se prične. Ljudstvo od blizu in daleč hiti na stadion in z napetostjo opazuje borbo tekmovalcev. Vse panoge zimskega športa so tu zastopane. Norveška svetovna prvakinja izvaja v umetnem drsaniu čudovitosti, s katerimi očara vse gledalce. Devet narodov Je poslalo voiaške patrulje, ki izvajajo vojaški tek. Končno nastopijo smučarji s skoki, ki vzbujajo občudovanje gledalcev.
Film, Id ra bo Zveza kulturnih društev predvajala v nedeljo, dne 23. t m. m na oba božična praznika, si mora ogledati vsakdo, zlasti pa naši športniki ta ljubitelji narave. Spričo velikega zanimanja med občinstvom bo ZKD predvajala filmi vse tri dni v dveh kinematografih ta sicer ob pol 11. v kinu »Ideal« ta Ob 11. v elitnem kinu »Matica«. __________
Okrog Božiča
Ljubljana, 19. decembra
Predbožlčmd čas prinaša v mestno življenje marsikaj novega, ki lajša pezo vsakdanjega prozaičnega življenja. Na Kongresnem trgu se razvijajo živahne kupčije z božičnimi drevesci Tudi Vodnikov trg dobiva od dne do dne živahnejši dotok kon-zumentov ta prodajalcev. Brhke Dolenjke prinašajo na trg lepo pitame domače purane; ki jih ponujajo po 100—110 Din. Gospodinje pridno segajo tudi po pitanih goskah. Kuretine ie razmeroma prav dosti na trgu. Krepki Bosanci tudi niso zamudil} prilike ln so v Ljubljano pripeljali prav mnogo puranov oziroma slavonskih gosi. Kupčija jim gre povolino. Na trgu med nekdanjo Mahrovo hišo in Zmajskim mostom so se utaborile kmetice ta razprodajajo bogato s storži okražene smrekove vejice ta zelen mah ra božične Jaslice.
V ubrano razpoloženje, ki ra ustvaiia predbožični čas, se. žal, marsikod vliva grenka kapljica bridkost!. Mnoge stranke se morajo boriti za streho, ker so Jim bila stanovanja sodno odpovedana ta Jiin te dni gToz! deložaclja. 2e včeraj Je bilo Izvršenih 11 deložacij. Devetim strankam je mestna občina takoj preskrbela stanovanja v novih hišah na Vodovodni cesti, dočim sta dve našli zavetje pri dobrih ljudeh, njih pohištvo pa so spravili v mestna skla-di5Č3L
Mnogi delavci ®ro z bojaznijo v bodočnost. ker jim preti brezposelnost. Zlasti v vrstah železničarjev vlada konsternaclja. Redukcija trka na vrata, delo se omejuje.
Trgovci z vso vnemo skušalo Izkoristiti
t/a svjetCošcu^od 80 svijeocti tnalom potrošnjo m petroielcrna 6ez pumpanja ipoctgrtfcurtznja.
J3ejzp£a.tctri opis Šal je. t
AČadcLisi generalna zastupUvoi
Barzet d. oL. cAjbotiaa.
Skladišče v Ljubljani: i ar A. Semenič in drug Kolodvorska, Skladišče v Mariboru: Steklarna Ivan Kovačič Koroška c. 10.
božično konjunkturo. Mnogi pa prejmejo ra božično nagrado — kazenske odloke, ker so imeli na kraljev rojstni dan iokal odprt. Mestni magistrat kot Jbrtna oblast je včeraj prejel nad 50 prijav od strani policije. Med prijavljenimi so po večini mali trgovci In branjevci. Tako ]e neka branj evka kar sedemkrat prijavljena, da ni upoštevala odredbe velikega župana.
Vlomilsko 'delovanje in načrti Jeriliove tolpe
Doslej 12 članov tolpe v zaporu. — Široko razpredena organi* zacija. — Naklepi vlomov na Dolenjskem in v Karlovcu
D. M. v Polju, odkoder so odnesli blagajno, glede katere so bili trdno uverjeni, da dobe notri večjo vsoto denarja. Na zadob* rovškem polju so blagajHO razbili, toda strahovito so se urezali; v njej niso namreč našli niti ficka, pač pa velik fascikel
Ljubljana, 19. decembra
V nedeljo Je »Jutro« obširneje poročalo o izredno dobro organizirani vlomilski tolpi, ki so jo 14. t m. orožniki prijeli v Vevčah na intervencijo železniške policije. Tolpa je bila zelo delavna ta je zadnji čas skušala razširiti svoj delokrog daleč na Dolenjsko ta celo v Karlovec. V Vevčah so se že dolgo časa skrivaj sestajali dela-rnržni tipi, ki so živeli zgolj od nočnih vlomov in prav potratno popivali po raznih brlogih in beznicah. Imeli so vedno dosti denarja na razpolago, glavaril pa jim je hrust Janez Jesih.
Glavar ie izdal družbo.
Vlomilska tolpa Je postajala zadnji fes prav agilna, slutila pa je. da so ii orožniki že za petami. Bratje Rudolf ta Jože Gostinčar ter Anton in Andrej Rant, sami iz-vežbani vlomilci, ki so »absolvirali« več let ječe v Mariboru, so postali pozorni na svojega glavarja, bivšega železničarja Janeza Jeriho, ker so sumili, da bo izdal vso svojo družbo orožnikom. Zato so sklenili, da ga »pošljejo na drugi svet«. Res je nekdo v petek 14. t. m. okoli 8. zvečer sprožil na Jeriho strel lz pištole, ki pa ni zadel, fz bojazni ie nato Jeriha pobegnil v Ljubljano, kjer Je popival ta se znašel pozno v noč v neki gostilni šentpeterskega predmestja, kamor zahajajo vesela in lahkoživa dekleta. V trenutku, ko je zapuščal lokal, ga ie prijel organ železniške policije io odvede! v zapore deželnega sodišča. Jeriha ie priiznal, da Je bil udeležen pri petih velikih vlomih. Navedel je imena vseh svojih tovarišev in pomagačev. Nato Je začelo orožništvo v Vevčah loviti vlomilce, pa tudi železniška policija ni držala rok križem.
Načrti vlomov na Dolenjskem In t Karlovcu.
Tretirani vlomilci priznavajo v glavnem svoje zločine in navajajo, da so Izvršili poleg 12 velikih vlomov v tovorne vozove na zaloškem kolodvoru, še dva vloma, in sicer dne 20. marca v občinsko pisarno v
LETOS
nosimo samo
mim
pletene obleke.
GRICAR & MEJAC, gelenbnrgova ulica.
Kulturni pregled
LiubHanska drama
Četrtek, 20. ob 15: Romeo in Julija. Dijaška predstava po znižanih cenah. Izven.
P*tek, 21. zaprto.
Sobota, 22. ob 15.: Modri osliček Miško. Mladinska predstava po izredno zniž. cenah. Izven.
Nedelja, 23. Betlehemska legenda, premijle-jjerski abonma.
Ponedeljek, 24. zaprto.
Ljubljanska opera
Četrtek, 20.: Lepa Vida. B.
Petek, 21 zaprto.
Sobota, 22. zaprto (generalka).
Nedelja, 23. Jonny svira. Iven.
Ponedeljek, 24. zaprto.
Mariborsko gledališče
Sreda, 19. ob 20. »Dover - Calaisc. a
Četrtek. 20. ob 20. »Vaški župnik«. Gostovanje Tegernseer.
Petek, 21. ob 20. »Izdelovalec gosli iz Mittne-walda. Gostovanje Tegernseer«.
Bobota, 22. ob 20. »Sleč in planinka«. Gostovanje Tegernsee.
Risto Sarin: Lepa Vida. Danes, v četrtek, se poje v ljubljanski operi Risto
Savinova «Lepa Vida* za abonente reda B.
Zasedba te izvirne slovenske opere je sle*
deča« Lepo Vido poje gdč. Majdičeva, mla*
do Benečan ko Nrnetto ga. Ribičeva, Vidi« no služkinjo Nežo pa gdč. Španova. Oče Samorod je g. Betetto, Vidin mož Anton g. Janko, Alberto, mlad Benečan je g. Ba« novec, njegov prijatelj Pietro g. Berlot. Oba gosta pojeta gg. Mohorič in Sekula. Opero dirigira ta režh-a ravnatelj g. Mirko Polič. Nastopa tudi baletni zbor. «Lepa Vida® je brez dvoma ena najboliših Risto Savinovih opernih del, ki se odlikuje po krepki dramtični glasbi, dejanje samo pa je efektno napisano po znani narodni prav* ljici
Premi jera v ljubljanski drami. Kcm« cem tega tedna bo v ljubljanski drami pre« mijera Pavel Golieve betlehemske legende, ki nosi naslov «Kralj brezpravnih®. Legen» da obdeluje v petih slikah popolnoma na svoj način betlehemske, odnosno božične dogodke. Času primerno delo, katerega pri« števajo poznavalci med najboljša Golieva dramska dela. bo brez dvoma zanimalo naše občinstvo Dan premiere javimo.
Dijaška predRtava ljubljanske drame t četrtek. 20. t. m. popoldne ob 15. <Romeo in Julija* Znižane dramske cene.
Vstopnice za sobotno mladinsko predstavo igre cModri oslifek Miško* se že prodajajo pri dnevni blagajni v operi. Cene sedežem: parter 8 in 5 Din, balkon 4 Din, galerija 3 Din. Dijaško stojišče 2, galerijsko 1
Din. Lože v parterju in I. redu 48 Din, v II. redu 25 Din. Predstava je namenjena mladini.__
Jakčeva Afrika v Jakopičevem paviljonu
Zunajf mraz in megla, božič, v paviljonu pa žgoče afriško solnce, vroče barve in mlačne noči. Mnogo je Jakac prinesel iz Tu-nisa in z roba peščenega morja Sahare. Razstavil je tako čedno, da tako adjustiranih razstav nismo vajeni. Sami novi, okusni zlati okvirji, afriške aplikacije in vonjate afriške blazinice, palme in kakteje. Še kurjeno je za silo, ker naslikano solnce na žalost ne greje. Kakor v elegantnem salonu se človek počuti v paviljonu, zato bo pa razstava ugajala, kakor so publiki všeč tudi pestre slike, bogati plod kratkega potovanja. V predgovoru nam Jakac namreč pove, kako eks-presno je slikal, da ga v resnici lahko imenujemo slovenskega Fa presto. Elegantni Vavpotič je dobil tovariša, tudi Novome-ščana. Saj nam pravzaprav prav nič ne škoduje, če nam ustvarjata za elegantna stanovanja primerne slik9, ki 90 lastnikom všeč. vsaj ne bo naše občinstvo več kupovalo tujega šunda.
Jakac je razstavil 150 pastelov In risb, po večini iz Afrike, nekaj pa tudi z Dolenjske. Kakor bi bile žametne, so te domače pokrajine, ki jih bodo obiskovalci gotovo pokupili, da obdarujejo za božič sebe in znance. Vsak bo darila vesel, ker nikdar
ne izgubi svoje cene in vrednosti. Cene niso tudi nič višje, kakor plačujemo ničvredne kiče pri trgovcih z umetninami*. Ze prve dni je prodanih nekaj pastelov in zavidam novega lastnika cžen v mraku*. Prava japonska eleganca in fina, diskretna harmonija sive v sivem, pa vendar topla kakor plašč iz krtovih kožic. Gotovo bodo našle kupca tudi apartne <Arabske žene na strehi mošeje» in pa nežna pokrajinica <Na robu oaze*, ki izpreminja barve kakor biserna matica. Zlasti dame, ki jim bo na razstavi pisana okolica pestrih pastelov sijajno pri-stojala k sedaj modernim žametnim oblekam, se ne bodo mogle načuditi romantiki belega me9ta Sidi-Bou-Saida, vihrajočim burnusem žarkookih beduinov, rdečim fesom in pisanim turbanom divjih zamorcev. Zamislile se bodo v pravljice iz cTisofi in ene noči* in njih misli in želje bodo poletele čez morje v one kraje, ki jih ie Jakac tako lepo in prijetno naslikal. Doma bodo pa možička prijazno nahrulile, da jim bo pokvarjen praznik, če ne bo v salonu visela tudi vsaj ena Jakčeva slika.
Pride!
Pride!
DOLORES DEL RIO
Rdeča plesalka iz Jtfoskve
raznih plačanih računov. Poskušali so dalje v Ljubljana vlomiti v hišo tesarskega mojstra Ravniharja, kier pa so bili po nočnem čuvaju prepodeni in so odnesli le malenkosti, med drugim pištolo, iz katere so streljali na nezvestega Jeriho.
Vlomilci pa so snovali še mnogo drzniS vlomov. Napravili so pred dnevi lokalni ogled neke banke v Karlovcu. kamor so se odpeljali Štirje komisarji vlomilske družbe, ki so si v vseh podrobnostih ogledali prilike in topografijo karlovške banke. Za Karlovcem bi prišlo na vrsto Novo mesto. Tam so vzeli na piko skladišče mestne aprovizacije.
Vlomilcf s cinično prostodušnostio opisujejo svoje čine ta vlome, pripominjajoč:
— Več bomo povedali preiskovalnemu sodniku. Tudi za njega moramo prihraniti nekai ocvirkov, sicer ne bo imel veselja, če bo moral glodati samo suhe protokole.
Pomagači vlomilske tolpe.
Vlomilska družba z neomejeno zavezo Je Imela povsod prav pridne pomagače in raz-pečevalce. Naropano blago so znali v najkrajšem čisu spraviti v promet; skrivaj so ga ponujali za zelo nizke cene. Zaboj ukradenih Zeta-cigaret v vrednosti 20.000 Din je n. pr. kupil neki možak za tako malenkost da je imel pozneje pri nadrobnd prodaji 5000 Din dobička.
Vevški orožniki sedaj poizvedujejo za vsemi kupovalci sumljivega blaga. Neki Ljubljančan, ki ga še nimajo pod ključem, je vozil vlomilcem blago celo v Zagreb. Vlomilcem pa sta pomagala pri razpeča-vaniju tudi dva bosanska krošnjarja, kj sta nosila blago po deželi in so se kmetje za •manuiakturo kar trgali.
Nadaljnje aretacije.
Po prvih aretacijah, ko je bilo v ljubljanske zapore prignanih 6 vlomilcev, so orožniki ta detektivi nadaljevali z zasledovanjem. Zdaj je pod ključem že 12 članov vlomilske družbe. Novi aretiranci so naslednji:
Oženjema krošnjarja Metod Plejič in Ju-rij Bravac, oba iz nekega sela v bližini mesta Tomislava, dalje 20letni samski delavec iz Zg. Kašlfo Jože Gostinčar, oženj eni 281etni delavec Franc Kožuh iz Za-dvora pri Medvodah, a stanujoč v Vevčah, 25-letnii pri opernem gledališču v Ljubljani zaposleni mazar Janez Matjašič, ki stanuje v Mostah in Je prav dobro znal razprodaj ati nakradeno blago. Je prav zanimiv tip, po vsem životu ie tetoviran in nosi različne talismane pri sebi. Končno ie bil v, ponedeljek v Ljubljani prijet še Jože Trebuščak, star 38 let, rojen v Godiču pri Kamniku, pravi klatež, ki živi samo od vlomov.
Kakor smo zvečer doznali. Je bilo včeraj aretiranih še pet zaveznikov vlomilsko tolpe in se torej sedaj nahaja v preiskovalnih zaporih hv Ljubljani 17 oseh. Ne begu sta še vlomilca Rudolf Gostinčar ia Anton Paterooster.	i
Najboljše, najtrajnejše, zato najcenejše!
Jutri zvečer

zaključimo
»prejemanje ogtasov po običajni tarifi ra božično Številko »Jutra«, ki bo izšla že v nedeljo zjutraj. V soboto dopoldne bomo sicer še sprejemali oglase za to števflko, vendar bomo morali vpoštevati tarif, ki predvideva za one oglase, ki so nam oddani v priobČit-ev dan pred izidom kake praznične številke, 50% povišek običajnih cen.
Oglasni oddelek »JUTRA«
! Telefon 3492 in 2492.
Domače vesti
Naročila na Božično in novoletno »Jutro"
Ze včeraj smo sporočili, da smo letos ugodili želji, izraženi nam iz pinogih krajev, da bomo oddajali tudi posamezne številke božičnega In novoletnega >Jutra«. Ta pa le za kraje, kjer se »Jutro« še ne prodaja na drobno. Kjer ie podrobna prodaja »Jutra« že uvedena po trafikah ali drugih razprodajalciH, naj si vsak kupi »Jutro« pri njih. Iz krajev pa, kjer se »Jutro« ne da kupiti, sprejemamo naročila na posamezne Izvode obeh prazničnih številk »Jutra«, božične in novoletne. Naročnina s poštnino vred znaša za vsako Itevilko 3 Din, za tri aH več izvodov pa po 2 Din številka. Denar se naj pošlje skupno z naročilom v poštnih pnamkah.
Prosimo vse svoje naročnike, da Opozore na to izredno ugodnost svoje znance, ki niso naročeni na »Jutro« In nimajo prilike, da bi si ga kupili pri kakem razpečevalcu. Božična in novoletna številka »Jutra« bosta tudi letos izredno obsežni, pe-gtri ln zanimivi, obenem pa bogato ilustrirani, tako da bosta nudili za praznike najlepše razvedrilo.
Uprava »Jutra« f--
*	Odlikovanje naših sodnikov. Na predlog ministra pravde sita odlikovana z redom •v. Save IV. stopnje dr. Ljudevlt B r e n c e In dr Ivan Likar, sodnika upravnega sodišča v Celiu.
*	Promocija. Na praški univerzi Je te dni promoviral g. Savo Pire, sin znanega ljubljanskega odvetnika dr. Maksa Pirca, za doktorja vsega zdravilstva. Na zagrebški univerzi bo 22. t. m. promoviral za doktorja vsega zdravilstva g. Ivan Kairkler iz Ptuja, agilni član akademskega društva »Triglav« Sr Zagrebu. Čestitamo!
*	Napredovanje rezervah oficirjev. Napredovali so v ekonomski stroki: Ir čin administrativnega kapetana 1. razreda Miroslav Vavroh; v fin administrativnega kapetana 2. razreda Anton JeŠovnik, Lovro Vodušek, Matija Blažek. Fran Mal-gaj, Evgen Dolenc, Fran RupnJk, Aleksander Matjal; y zrakoplovstvu: v čin kapetana 1. razreda Josip UlčakaT, Ferdo Gradišnik in Gustav Koračin, v čin nižjega crakoplovnega poslovodje pa Gabrijel Hauptman, Ivan Simončič, Maks Dernač in hran Jenčič; v žandarmeriji: v čin kapetana 2. ra-zreda Marko Podgornik, v Čin administrativnega poročnika pa Fran Zupan ln Josip Puncer; v pehoti: v čin rezervnega kapetana 2. razreda Vladimir Pfeifer in Marcel Gruden, v čin rezervnega poročnika Matija Briški, Fran Jazbinšek in Lavoslav Drnovšek; v sanitetni ttrokl: v čin rezervnega sanitetnega ka« petana 2. razreda dr. Martin Majcen.
*	Nova zdravnica. V Gradcu bo 22. t m. promovirala za doktorico vsega zdravilstva gdč. Vilma Režunova, hčerka rudniškega uradnika K. Režuna Jz Trbovelj. Nova cdravnica je bilo odlična gojenka ženske reformno realne gimnazije v Ljubljani. Z odliko je dokončala oddelke medicinske fakultete v Ljubljani in je prav tako z odliko napravila konče Izpite na vseučilišču Sr Gradcu.
*	Vsem učiteljem (-Icam)! V smislu reso. fcdje, sprejete v avgustu na ferijalnem zborovanju jugoslov. učiteljstva na Bohi v Dalmaciji, sklicujem ustanovni Občni zbor »Učit Fer. Saveza«, kJ se bo vršil v ne-•deijo 23. t m. v Mariboru ob 10. dopoldne v salonu pri Črnem orlu. Dnevni red: 1.) Poročilo o kongresu FS. v Zemunu. 2.) Sprejetje novih pravil. 3.) Volitev odbora. 4.) Organizacija kolonij. 5.) Program za prihodnje velike počitnice. 6.) Slučajnosti. — Za pripravljalni odbor UFS.: Slavko M r o v i j 6, L č. predsednik.
Danes!	Dane«!
Premijera velikega ruskega filma!
Beg pekla i|
Rini o wo<li Človeka, obsojenega t stra&n« kraj« vražjega otoka, kjer Jefie pod troplčam solncem ponižan« ia razžaljene duie pro-
gnaaih kaznenoev. V slavni vtofi Agnes Es4erbaiy Predstav« ob 4- X6., K8. ki 9. Najnižja eeM. KINO IDEAL.
K
S-J
S B
otaGiBiimiaBii^EtitiSiea
♦	Iz šolske služba. Ukazno le naipredo-vala cela vrsta slovenskih učiteljev in učiteljic v 1. in 2. skupino, obenem pa tudi v 3. ln 4. skupino II. kategorije. V stalno državno službo so ukazno postavljeni naslednji bivši kontraktualni učitelj: na Uncu g. Andrej Kenič, pri Sv. Benediktu v Slov. goricah g. Anton Baš, na Hutnu pri Ptuju g. Ivan Vadnjal, pri Sv. Bolfenku na Kovu g. Ciril Kafol, na Muti gdč. Justina Suša in v Konjščici pri Litiji gdč. Teodora Kancel.
•	Slike kralja in kraljice bo v svojo korist razpečavalo »Društvo za vzgojo ln zaščito otrok v Beogradu«. Poverjeni so samo oni potniki, ki se Izkažejo z legitimacijo omenjenega društva št. 482 z dne 4. novembra 1928 z originalnim dovoljenjem ministrstva notranjih del U. br. 40.458 z dne 5 oktobra 1928 in z uverjenjem ministrstva prosvete, umetniško odelenje, U. br. 3040 z dne 17. septembra 1928. Slike, ki jih prodajajo, morajo nositi pečat odobrenje mi-nistarsfva notranjih del, U. br. 40.458, pečat društva za vzgojo in zaščito otrok ter pečat in odobrenje ministrstva prosvete U. br. 4030.

Pride!
Pride!
DOLORES DEL RIO
ngeca plesalka iz jtfoskve

*	Ustanovni občni zbor »Društva za vzgojo domačih kuncev za ljubljansko oblast«. Prejeli smo: Na moj poziv o ustanovitvi društva za ljubljansko oblast se je odzvalo veliko število rejcev s predlogi ln nasveti. Istočasno sem bf! tudi informiran, da se v okolici Ljubljane snuje društvo s podobnimi nameni. Ker je imelo to društvo že potrjena pravila ter da se izognemo nastankom številnih društev, sem priključil svoje dalovanje že omenjenmu snujočemu se društvu. Ze ustanovljeni pripravljalni odbor je sklenil, da se bo vršil ustanovni občni zbor društva v nedeljo 23. t. m. ob pol 10. dopoldne v Ljubljani v dvorani restavracije Novi svet, Gosposvetska cesta, kamor so vljudno vabljeni vsi priglašenci in drugi prijatelji dolgouhe živinice. — A. Inkret.
*	Denar pravoslavne cerkvene občine poneveril. V Sremski Mitrovici so te dni pre, gledali blagajniške knjige pravoslavne cerkvene občine. Izkazalo se je, da manjka 120 tisoč dinarjev. Takoj so pozvali na odgovor Milana Jankoviča, trgovca in člana upravnega odbora pravoslavne cerkvene občine, ki je vršil služibo blagajnika. Jankovič Je poneverbo priznal. Cerkveni odbor je zadevo ovadil sodišču.
K tvrdki F. LUKI č
se napotite, izbirat najlepših daril za dame. Krasne toalete jih morejo edi* no najbolj razveseliti.
*	Dr. Trumbič na povratku v domovino.
Dr. Trumbič je na povratku iz Londona prispel v ponedeljek v Pariz. Novinarjem je izjavil, da je bil v Angliji pri svojih prijateljih in znancih zelo ljuibezniivo sprejet in da je prav zadovoljen s svojim londonskim posetom. Dr. Trumbič se bo še pred božičnimi prazniki vrnil v Zagreb.
*	Za izseljence. Naša predstavništva r inozemstvu (konzulati in poslaništva) se pritožujejo, da ee naši državljani, ln se mudijo v inozemstvu, ne prijavljajo odnosno da se prijavljajo šele kadar jih ravno potrebujejo za kako intervencijo v svojo korist in zaščito. Posledica tega je, da predstavništva nimajo potrebne evidence nad našimi rojaki, ki bivajo v njihovem območju ter jim zato tudi ne morego nuditi pravočasno eventualne pomoči in zaščite. V obojestranskem interesu pa je, da predstavništva vedo, kateri naši državljani so v njihovem področju. Zato naj vsak naš državljansko prispe v inozemstvo in kamor prispe, to takoj javi pristojnemu našemu konzulatu odnosno poslaništvu, bodisi ustno, bodisi pismeno. Ako pa v tistem kraju ni našega poslaništva, naj bivanje prijavi najkasnejs v roku 10 dni onemu predstavništvu, v čigar območje spada dotični kraj. V prijavi naj navede ime in priimek, rojstni kraj, poklic, obla-stvo. ki mu je izdalo potni list, številko potnega lista ln čas, do katerega mu velja potni list ali vizum, dalje, koliko časa ae namerava muditi v dotičnem kraju in svoj točen naeiov.
*	Na Gospodinjski šoli »Mladika« r LJubljani se le vršil začetkom decembra državni strokov. Izpit za učiteljice na meščanskih gospodinjskih šolah pred posebno komisijo pod predsedstvom dvornega svetnika di.
Marna. Za topit *o m prtjavfl« n«t®Wce:
Joža Budinekova, Sonja Gafcerjevčičeva io Albina Travnova ln ga potožil« s odličnim uspehom.
•	Zlatnina v štedilnika. Trgovčeva žena
Ana Župa v Splitu je našla te dni v pepelu štedilnika zlatnini r vrednosti 30.000 Din, ki ji ie bila pred tedni ukradena. Ukradla Jo Je njena služkinja ter skrila v pepelu. Služkinjo so aretirali.
•	Poštni direktor Rupec bo os«al r Zagrebu. Glede na ves« rasnih Kstov, da Je postni direktor Rudolf Rupec premeščen v Novi Sad, poročajo It Zagreba, da je sicer obstojala namera premestitve direktorja Rtipca v Novi Sad, da Pa le temeljila na nekem nesporazumu, Id J« fe razjasnjen. Direktor Ruipec bo ostal 5e nadalje na svojem dosedanjem službenem mesta
•	Na lovu ustreljen. Na lovu pri Hafll s« Je sefljaku Marku Karaliču po naključju sprožila puška. Krogla Je zadela njegovega kurna Luko Karallča, ki Je ostal na mestu mrtev. Nesreča je vzbudila med ondotnim prebivalstvom mnogo sočustvovanja, ker zapušča Lulka ženo v blagoslovljenem stanju in dva nepreskrbljena otroka.
•	Ponarejeno rino t frančiškanskem samostanu. V Hercegovini pridelajo mnogo dobrega vina, a ga kljub temu kar na debelo ponarejeno. Tržno nadzorstvo v Mo-starju Je te dni Izsledilo 5000 litrov ponarejenega vina v tamkajšnjem frančiškanskem samostanu. Kakor javljajo listi, je občina naložila frančiškanskemu samostanu denarno kazen v znesku 12.000 Din, vino pa zaplenila Jn ga spustila v reko Neretvo.
•	Okraden posestnik. V neki gostilni v Kamniku Je neznan tat okrade4 pred par dnevi posestnika Mihaela Grčarja iz Pod-gorice. Grčar Je obesil svojo suknjo na obešalnik, pa je posegel v žep neznan uzmovič ter mu ukradel listnico s 6500 Din gotovine.
•	Zaboj z 20.600 Din kovanega denarja ukraden. Predvčerajšnjim je prispel v su-šaško pristanišče francoski parobrod »Te-neriffe«, ki le pripeljal iz Francije aeropla-ne in veliko množino našega kovanega denarja, izdelanega v Franciji. Na Sušak Je ob tej priliki dopotoval višji uradnik Narodne banke, da prevzame denar. Pri predaji so ugotovili, da manjka en zaboj z 20.000 dinarji. Preiskava je dognala, da je bil za-bol ukraden na Sušaku. Obmejna policija nadaljuje preiskavo.
•	Dr. Stojkov se mora vrniti ▼ Ječo. Bivši podžupan bačke oblasti dr. Stoikov je bil pred somborsklm okrožnim sodiščem obsojen nedavno na pet let ječe. ker si Je ob priliki evakuacije Bajskega trokota prisvojil znatne zneske, ker Je prodajal nepremičnine ter tekuipiček potrošil v osebne svrhe. Apelacijsko sodišče je Stojkovu znižalo kazen na poldrago leto Ječe. Stojkov je pozneje vložil prošnjo za obnovitev obravnave, ki pa Jo je kasacijsko sodišče odklonilo in odredilo, da mora Stoikov, ki je med tem užival svobodo, nastopiti prisojeno tnu kazen v Mitrovici.
Cenj. odjemalcem!

Marsikdo Je že čita! ali kje slišal, da limonov sok preprečuje gnilobo. Zobna pasta
«NEGRODONT» 1
edina vsebuje limonov sok; zato edina preprečuje gnilobo zob ozir. gnilobo v ustih in je zato najboljša, na.izdravejša in najcenejša zobna pasta. Zahtevajte povsod samo «Negrodont», francosko zobno pasto.
R. COTIČ, LJUBLJANA VIL
Kamniška ul. 10 a glavna zaloga «Negrodont»,
Dve tube kot vzorec franko 10 Din.
155 7
•	Ženska obsojena na smrt. Sodišče prve Instance v Beogradu je predvčerajšnjim obsodilo na smrt Savko Gjorgjevičevo, pri-ležnico seljaka Zivote Gligorijeviča, keT je umorila njegovega maloletnega sina. Obto-ženka je zločin priznala ter izjavila, da je dečka umorila iz maščevanja, ker Jo Je Života spodil iz hiše.
ITO — zobna pasta najboljša!
•	Pri naduhi ln boleznih srca. pri bolečinah v pljučih in prsih, škrofulozi in rahi-tiki, povečanju ščitnih žlez in tvoritvi golše je odvod v črevo z rabo prirodne grenčico »Franz Josef« bistveno domače zdravilo. Klinike svetovnega slovesa so uvidele, da so se pri jetičnih prvi čas se pojavljajoča zagatenja umaknila z rabo vode »Franc Josef«. ne da bi se pojavila neprijetna driska. Dobi se v vseh lekarnah, dro-gerijah ln špecerijskih trgovinah.
•	Tovarna Jos. Relch sprejema mehko In škrobljeno perilo v najlepšo Izvršitev.
•	Sokolsko gledališče v RadovJIlcI vprizori ob božičnih praznikih zelo primerno božično igr< »Peterčkove poslednje sanje«, ki Jo je spisal znani naš pesnik in ravnatelj ljubljanske Drame, g. Pave! Golia. Igra Je polna kTasnih prizorov hi jo igrajo odrasli igralci skupno s sokolsko deco. Predstave se vrše 23., 26. in 30. decembra vedno ob pol štirih popoldne. Starši, pripeljite tudi svoje malčke, da vidijo to lepo božično povest!	972-n
•	Lepo božično In novoletno darilo za sadjarje je razpršnik »IDEAL«. — Chemo-techna«, LJubljana, Mestni trg 10. 2306 • ♦ NI božičnega darila brez Hnega pisemskega papirja. Največjo lzbero v mapah ter cenenih in luksuznih kasetah po nizkih cenah priporoča IV. BONAČ, Ljubljana. Ss-lenbuTgova ulica.	2294
•	Kupujte ln razpečavajte Ciril . Meto-dove božične bi novoletne razglednice! S tem podpirate družbo, ki Je vsestranske podpore zelo potrebna.	2310
•	Kupujte vozni red »EKSPRJES« z vselil najnovejšimi spremembami.	^30?
Veliko veselje v nebesih
Jo vzbudila med angeli vest, da bodo poslušali za Božič radio t
Barijevimi elektronkami
Nebeško godbo lahko poslušate tu« di vi. zemljani, ako si za vaš radio nabavite TUNGSRAM BARIJEVE ELEKTRONKE.
BARIJEVE ELEKTRONKI!
dobite v vseh večjih radio-trgovl-nah.
*	Znana Pražarna 2lka je izdala za leto
1929. kuhinjski stenski koledar. To delo )e nekaj posebnega. Prelestna moderna simfonija barv učinkuje naravnost čudovito, ki vendar Je tako prisrčno domača od go-lobSta z gorenjskega panja pa do srca a lectarske stojnice. Res lep dokaz, da Je naša grafična umetnost na višku. Priznanje umetniku grafiku, priznanje domači tiskarni, priznanie pa tudi podjetniku, ki omogo-ča razmnožitev tako lepega Izdelka v srte-herno našo hišo. Krasni koledaT Je izvršila Delniška tiskarna d. d. v Ljubljani. 2307
*	Za Božič se spomnite trpečih in strada-jočih siromakov slepcev s kakršnimkoli darom. Na željo pošljemo položnico pod štev. 14.066. — Podporno društvo slepih, Ljubljana, Wolfova ulica 12.	188
*	Volnene nogavice In pletenine ▼ veliki zbJri se dobijo pri mdki Karel Prelog v Ljubljani.	^ 285
Iz LJubljane
v— Krstna slava pravoslavne kapele.
Pravoslavna kapela v vojašnici Vojvode Mišiča je včeraj obhajala svojo krstno slavo. Predsnočnjlm Je bilo v kapelici pobožno bdenje, včeraj dopoldne ob 9. pa je prota g. Jankovič opravil svečan cerkveni obred. Obreda se je udeležila skoro vsa Hubl.ianska pravoslavna cerkvena občina. Prisostvovali so tudi vojaški dostojanstveniki z divizijskim generalom g. Nedičem na čelu. Rezanje kolača sta opravila predsednik pravoslavne občine g. Emil Lajevic In div. general g. Nedič. Gospod prota se Je v lepem nagovoru spominjal vseh prilik naše pravoslavne občine od početka do današnjih dni. Obredu je sledila v pisarni slavnostna pogostitev navzočih, ki so čestitali slavo predstavniku pravoslavne občine g. Laje-vicu in div. generalu g. Nediču
o— Otvoritev razstave kiparke Karle Bo-lovčeve bo v soboto ob 8. zvečer v mali dvorani Narodne galerije (Narodni dom). Med. drugimi deli bosta razstavljena dva ogromna kartona, namenjena za muzl-kalno dvorano, več velikih glav v Ilovici, posamezne skice junakov h načrta za spomenik kralja Petra Osvoboditelja, portreti itd. _
božična darila
Velika izbira: svile, pliša, volnenega blaga, baržuna, barhenta, šifona itd, pri JOSIP ŠLIBAR, Ljubljana, Stari trg 21
Poleg Zalaznika

Jutri ob S. url zveCer vsi ▼ veliko dvorano Kazine k
Pomlajevanju človeka	■
Predava s slkioptičniml slikami eni*, puof. dr. B. Zarndk h Zagreba.
¥iV
lOzicna
reklamna prodaja
traja dalje. Suknje, obleke, čepice, perilo itd. najnižje pri A. PRESKER, Sv. Petra cesta št. 14.
$ožicna razprodaja
o/
/ popustom
salon fettich, £;ublana
18781
Bogastvo
v kožah divjačine
Prodajte lisičje, polhove, zajčje in vse druge kože tvrdki P. Semko na Miklošičevi cesti pri hotelu *Union», ki plačuje najvišje cene.
u— Pisatelj Ivan Batob, župnik v pokoju, se le po sedemmesečni internaciji v Italiji vrnil srečno v domovino.
u—V avtobusnem prometu Ljubljana-Vrhnika je zopet uvedena večerna zveza ob 19.15 iz Ljubljane. Zato je red vožnje odslej urejen takole: izpred Zvezde odhaja avtobus ob 6.30. ob 9. ob 12.15. ob 16.15 ln 19.15, z Vrhnike pa ob 7.20, ob 10.10, ob 17.10 in 20.20. Nadalje bo v nedeljah In praznikih' odhajal avtobus ob 14.50 Izpred Zvezde in ob 15.25 z Vrhnike. Avtobus je kurjen.
u— Zopet vofija tatvina perila. Dne IS.
t. m. Je neznan tat odnesel Mariji Mlakarjevi, sanujod v Hradeckega vasi 40, več različnega moškega in ženskega perila v vrednosti nad 500 Din. Tat Je pobral še mokro perilo, ki se je sušilo na verandi.
Danes velika premijera
nesmrtnega dela »lavnega
Herman na Sudermanna:
Katzensteg
MAČJA BRV. — Tragedij« »ma, katerega ode Je Ul »dajalec. V glavni vk>*i Jack Trevoc, Lrssy Ar na. — Enoglasna hvala »vetovnega tiskal Ob K H S. io
Kino »Dvor«.
o— Ukradeno koto. Zidar France Toni, stanujoč v Utfku pri Vodicah, je predsnoč-njeun, hnajoč opravka v trgovini Sturm na Celovški cesti, prJslonfl svoje 1500 Din vredno kolo zunaj pred trgovino. Ko se Je vrnil zopet na cesto, se Je nemalo začudil ko je videi, da je kolo na zagoneten način izginilo. Obvestil je o tem najbližjega stražnika, s katerim sta skupno skušala drznega uarmoviča Izslediti, kar pa se jima nI posrečilo.
Jfajprimernejša božična imla
za vsakogar si izberete le v trgovini I. Podboj, pri cerkvi sv. Petra
o— Posebne plesne ure daje plesni mojster Jenko v balkonski dvorani Kazine dnevno od 10. do 20. ure, kjer se dobe tud! vse informacije.	2312
u— Drobna poBcfJska kronika. Od torka na sredo so bili policiji prijavljeni naslednM dogodki: 1 tatvina kolesa. 1 tatvina perila, 1 goljufija, 1 poneverba ročne torbice, 1 pretep, 1 poškodba okna, 7 primerov kalje. nja nočnega miru, 13 prestopkov predpisa o zapiranju trgovin in 2 prestopka cestnega policijskega reda.
Pri nas dobita za vsakogar
primerna darila prianano najkulantnej o
RADIO-VAL Špecijalna radiotrgovina Kongresni trg 3
Plesna vaja »Družabnega odseka trgovskih nameščencev« bo drevi ob 20. v veliki dvorani »Uniona«.	2308
u— Čajanka Jenkove plesne šole danes ob 8. zvečer v balkonski dvorani Kazine. Na sporedu so različni plesi Jn komični na stopi,	#	2313
Iz Celja
e— Celjsko gledališče. Prihodnje gostovanje mariborskega gledališča se bo vršilo na Božič ob 20. Uprizori se Kvapilova krasna igra »Oblaki«.
e— Nedeljski pouk na obrtno-nadaljeval-nih šolah. Preteklo nedeljo se je vršil v nccvl dvorani Delavske zbornice v Celju vajeniški shod za odpravo nedeljskega pouka. Shodu je predsedoval g. Jamnik, poročal pa je g. Jože Berdajs iz Ljubljane. Govornik Je utemeljeval potrebo odprave nedeljskega pouka na obrtno-nadaljevalnih šolah ln izvedbo popolnega nedeljskega počitka vajencev in učiteljev. V Ljubljani je mestnf občinski svet že svoječasno sklenil odpravo nedeljskega pouka in upati je, da bo temu zgledu sledil tudi celjski mestni občinski svet. Govornik je ostro kritiziral postopanje onih mojstrov, ki zaposlujejo po 10 do 20 vajencev, ne da bi imeli pri tem enako število pomočnikov. Povedal je tudi, da traja že od 1. marca t 1. dalje učna doba za vse panoge obrta po 4 leta, dočim je veljala poprei učna doba 4 let le za vajence, ki so imeli pri mojstrih popolno oskrbo. Razložil Je v svojih nadaljnjih izvajanjih glavne vzroke velike brezposelnosti v naši trgovini Jn obrti. Dotaknil se Je tudi raz-, merja delovnega časa in ugotovil, da dela v Celju obrtni naraščaj ne le 8 irr dnevno, temveč 10 do 12 ur, večkrat celo brez opoldanskega odmora, kar vpliva zelo kvarno na zdravstveno stanje vajencev ln njihov razvoj.
e— Dober lov celjske policije. Včeraj
zjutraj okrog 3. ure Je prijela policija na ko-lodvoru dva nevarna ptička, ki so ju že dalje čas iskale razne varnostne oblasti In sodišča v državi. Tudi v ljublianskem policijskem dnevniku smo že čitali rriihova imena. Prvi je bil prijet Franc Klemen, vulgo Potočnik, bivši trgovec lz Farne vasi pri Prevalju, zdaj po poklicu trgovski potnik brez stalnih tvrdk Jn brez stalnega bivališča ki ga zasleduje celjsko okrožno sodišče zaradi hudodelstva goljufije Klemen je hotel prenočiti v hotelu »Celjski dom<. kjer pa ni imel nikakega denarja, je bil zavrnjen. Pri aretaciji je izdal svojega tovariša Milorada Popoviča iz Daruvara v Slavoniji, katerega išče s tiralico novosadsko sodišče istotako zaradi goljufije. Klemen le stražnikom povedal, da je Popovič pred kakimi 14 dnevi ukradel v mariborski gostilni Antona Wo-cha na Koroški cesti, kjer je prenočeval, posteljno odejo, ki jo je z lastnim kovče-kom vred prodai nekemu neznancu v Ca-kovcu za 85 Din. čeprav ie bila odeja sama vredna okrog 270 D'n. Popovič je tatvine priznal, nakar sta bila oba podjetna potnika izročena v zapore okrožnega sodišča.
Pred nakupom čevljev s! oglejte Izložbo: ZALOGE ČEVLJEV
ŠT. STRAŠEK,
CELJE, KOVAŠKA Cevi)! po meri!	Popravila točna ln hitra!
e— Zopet poskušen samomor. Komaj so se za silo polegle razburljive govorice o poskušenih samomorih v sodnih zaporih, že se Je kot blisk raznesla vest. da se je skušala usmrtiti na Slomškovem trgu neka starejša ženska. V Perisichevi hiši na Slomškovem trgu 5t. 4., stanuje že dalje časa 47 letna samska delavka ročnih del Marija Czernyjeva. Včeraj zjutraj se ie okrog poi 9 nenadoma odprlo dvoriščno okno njene sobe v prvem nadstropju. V naslednjem trenutku Je skočila na kam eni ti dvoriščni tlak
j
nesrečna Czemyjeva. Stanovalci so JI ne-imudoma prihiteli na pomoč, nakar )e bik
Czernyjeva z rešilnim vozičkom prepeljana ▼ Javno bolnico, njeno stanovanje pa Je bilo ■radno zapečateno Zdravniki so ugotovili, da je dobila Czernyjeva pri padcu le nekaj notranjih poškodb, Id pa niso težjega značaja. Czemyjeva, ki Je hudo živčno bohia je tapovedala, da Je izvršila svoje obupno dejanje zaradi tega, ker jo njene sosede ne-][>restano dražijo, da )e politično sumljiva in ji groze s prevozom v blaznico.
h Maribora
a— Predavanje profesorja M. Veya. V
nedeljo je posetil mariborski francoski krožek naslednik prof. Martela r Ljubljani, g. prof. M, Vey s soprogo. Dopoldne si je ogleda^ društveno knjižnico, popoldne ob 5. 1» se le predstavil kot predavatelj v dvorani »Vesne< kjer se je zbralo precej od-ličnega občin®tva. Pred pričetokm predavanja ga je g. prof. Gasparin v imenu krožka pozdravil kot dobrodošlega gosta in izrazil naše prisrčne simpatije zastopniku velikega naroda, s katerim družijo našo domovino najbolj prijateljske vezi. Gospod profesor Vey se Je uvodoma v Izbranih besedah zahvalil za laskavo dobrodošlico, raato pa t enournem predavanju nazorno in temeljito orisal dijaško življenje nesmrtnega V. Hugoja. Navzoči so z izrednim zanimanjem sledili govoru in končno dali du-i»ka svojemu zadovoljstvu z dolgotrajnim in živahnim aplavzom. Po predavanju se je 'vršila čajanka, pri kateri sta se g. in ga. Vey izkazala kot ljuibeznjiva in izredno pri-JSetna družabnika. Na skorajšnje svidenje!
a— Prijava posestnih Izprememb. Okrajna katastrska uprava v Mariboru bo sipre-jfemala v dneh 3., 4. in 5. jatiuarja v svojih uradnih prostorih v Krekovi ulici 8 naznanila o izvršenih posestnih izprememb ah. Vsi posestniki zemljišč v obsegu mestne občine mariborske se pozivajo, da prijavijo vsako izpremembo v obsegu, obdelavi, prodaji I. dr. Posebno važna Je ureditev mej, ker se prične prihodnje leto nova temera mesta, da se bodo ob tej priliki mogle Izmeriti nove meje brez zamudnega ugotavljanja dejanskega stanja.
a— Krivca uboja v Cigoncih. o katerem wmo že poročali, je policija aretirala v osebi 23 letnega delavca Viktorja Javšovca Iz Ci-gonc. Mladenič ni imel namena Stupana ©moriti. Po fantovskem pretepu se le z nasprotniki sestal na cesti. Ti so ga podrli na <5a in ko se je dvignil je začel mahati z nožem okoli sebe. Tedaj Je pristopil Stupan ter dobil smrtno rano.
a— Mariborska porota se bavi že tretji •dan z zagonetnim umorom Andreja Kosjaka ki se ie dogodil pred 19 leti. Prvi dan Je bilo zaslišanih 28 prič. predvčerajšnjim nekaj nad 30. Zasliševanje pa Je trajalo še včeraj. Na sodnih mizah so cele skladnice aktov iz razprave, ki se je vršila pred 19 leti v Arležu in Gradcu. Zaslišan ie bil tudi avstrijski sodni svetnik dr. Kmetič, ki je pred 19 leti vodil preiskavo. Mnogo prič se me spominja več, kaj so izjavile pred 19 leti. Nekaj prič je že pomrlo med tem, mnogo se jih pa pozivu ni odzvalo.
a— Že dolgo zasledovanj slepar Je Fran iPorst, ki ga ie aretirala mariborska policija v neki gostilni, Nanl le postala pozorna ko se je predstavil z napačnim imenom. Na vesti ima več sleparij v Mariboru in Celju. Leta 1923. je poneveril tudi v Ljubljani večjo vsoto. Zadnje čase se je zadrževal v Nemški Avstriji. Policija ga je izročila sodišču.
S seje občinskega odbora v Novem mestu
Novo mesto, 19. decembra
Včeraj popoldne se je vršila seja občinskega odbora Kot prva točka se le obravnaval regulacijski načrt Novega mesta tn okolice, ki sa ie Izvršil inž. Rado Kre-gar iz Ljubljane. Po daljš' debati je bilo sklenjeno da se izroči načrt v presojo arhitektoma Plečniku in Vurniku, nakar se bo dokončno sklepalo o niem.
Ugodilo se je prošnji poštne direkcije v Ljubljani glede izločitve dveh sob iz najemninske pogodbe Sklenjeno ie bilo, da prispeva občina k reklamnemu opisu občine v vodniku kraljevine SHS s 150 franki ter da pristopi mesto k županski zvezi. Za popravila pri ženski bolnici da občina brezplačno na razpolago 12 m lesa Sestava občinskega Inventarja ie bila poverjena odseku, sestoječem iz odbornikov: Picka, Hočevarja in Kastelica.
Prošnji ravnateljstva kmetijske šole na Grmu za prodajo listja v mestnih gozdovih se Je ugodilo pod pogojem, da bodo učenci očistili sadovnjak na Hočevarievem marofu Prav tako se le ugodilo prošnji direkcije državnih železnic za odprodajo parcele št 272. Pri obravnavanju prošnje za plačilo zemljišča, porabljenega za občinske ceste, se Je sklenilo, da se plača vsem štirim 'irteresentom gg.: Buku. Kro-neggerju. Bergmannu jn Palknerju kvat-dratmi meter po 12 Din.
Prošnji Marije Mundschitzove za podelitev avtomobilske koncesije se ie ugodilo, istotako tudi prošnil Mariie Koširjeve za prodajo mrzlih iedi v kleti Drakslerjeve hiše.
Prošnja Matka Makrviča xa odobritev tarife pogrebnega zavoda se Je izročila v
izjavo okrajnemu glavarstvu. Odobren J« bdi cenik avtomobilske delniške družbe Ta-pred
V občinsko zvezo so bili sprejeti: Marija Gorše, Meta Valentinčič. Jakob Až-man, Matilda Babnik, Andrej Uršič proti vplačilu takse v znesku 250 Din in Hinko Dolenc.
Pri volitvi novih članov v požarno-poll-cijsko komisijo st« bila izvoljena g«. Ter-ko ta Bernard; v okrajno blagajno gg.: šolski upravitelj v P. Matko ln prof. Ambrož«; v krajni šolski odbor namesto od-stopivšega * Otmarja Skaleta g. Matko.
Pri obravnavanju predloga delniške družbe »Deska« in elektrarne Bon et comip za odpis terjatev mestne občine v znesku 450 tisoč dinarjev Je bilo sklenjeno, da se izpusti Hipotekama banka iz obveze, ako dobi občina od nje svojo terjatev v znesku 200.000 Din do Novega leta. Električna instalacijska dela se oddajo tvrdki Bon et oomp za 142.000 Din proti osebnemu Jamstvu g, Sedeja, upravnika elektrarne, ta dr. Tomšiča Preostali dol« se poravna po amortizacijskih obrokih in z Javno električno razsvetljava
Oddaja mizarskih de' pri novem Šolskem poslopiu se je vrnila v proučevanje odseku. V tajni seji se ie nato obravnavala cela vrsta prošenj za podporo. Odbita le bila prošnja mestnih uslužbencev za trinajsto plačo. ______
h Litije
I— Čigavo je kolo? V Kresnicah so na« šH kolo, ki ga je zapustil neznan roko« m*vh Kolo se zdaj nahaja na orožniškem poveljstvu v Litiji, kjer si ga vsi, ki kolo pogrešajo lahko ogledajo.
i— Današnja Cankarjeva proslava. Dre« ▼i ob 20 bo priredil prosvetni odbor litij-sega sokolskega društva literarni večer v počastitev spomina Ivama Cankarja ob 10« oblenici njegove smrti Po uvodnem pre« davamju br. društvenega prosvetarja bodo recitiral odlomke iz Cankarjevih spisov ga. JelmikaTjeva. gdč. Kepova in Bizjakov* ter gg. Taufer m Rebec. Vabljeni vsi, vstopnine nil
h Pr^mnria
mr— Maturanti vabijo. Prvi maturanti soboške gimnazije se ie prav lepo uveljav* ljajo v javnem življenju. Gimnazija bo da* la Soboti sčasoma novo, družabnejše Kce. V četrtek 20. t m. pri rede maturanti ob 2" pri Dittrichu gledališko predstavo: Študentova ljubezen. Sodeluje pevski zbor in tambtrraški orkester.
mr— Svilarstvo v Prekmurju. Direkcija državnega svilarstva v Novem Sadu je za« prosila za vse podatke o gojitvi sviloprejk v Prekmurju, ki se je po iniciativi g. prof Ščuke priče1 lepo razvijati. Direkcija ho« če staviti večja denarna sTedstva na raz« polago onin kraiem. ki so svilarstv ugod« ni, njih prebivalstvo pa nima zaposlitve.
mr- Držav-' praznik. Trgovine so bile v ponedeljek zaprte in tudi na cestah se je poznalo, Jfl ljudje ta dan praznujejo. Hiše s j razobesile zastave, vršrile so se službe božje in na gimnaziji intimna *ol« ska proslava, ki je dobila svoj značaj in kuiminaciio 7. govorom g. direk' rja L. Vagaie. Popoldne se je pa drkaj Soboča* nov odpeljalo v Ljutomer k predstavi Can« karjevega «Pohujšanja», od koder so pri« šli vsi navdušeni. Oder, ki spat' med Sta« jerskimi podeželskimi odri nedvomno v prvo vrsto.
Sokol
Sokolska akademija na Viču. Arflni viški Sokol je prejšnjo nedeljo 7"-*— nrire-dil v Sokolskem domu leoo akademijo. Udeležba od strani občinstva ie bila omv 'epa, bila bi pa lahko še boljša. Akademijo je otvoril starosta br. Milko Krapež z lepim nagovorom. Posebno tople besede je naslovil tudi na mladino, ki naj prihaja v sokoI-sko telovadnico, da si pridobi moralnih in fizičnih sil. Pesvki zbor viškega Sokola je zapel himno, nakar so sledile telovadne trč-ke moškega in ženskega naraščaja. 4 nara-ščajnice s orajalne vaje po pesnitvi 'Mila lunica* izvedle grazijozno in bile po idbo-du viharno pozdravljene. Krasen ie bil nastop sedmorice moškega naraščaja. Po strumnem nastopu so krepki d°čki izvedli skoro brezhibno deloma proste, deloma skupinske proste vaje, ki so občinstvo zadivile. Kritje, skladnost in izvedba vzorna. Prijetno so nas tudi iznenadili brntie pevci, ki so pod vodstvom br. Verbica star. ubrano in čustveno zapeli cSlovan na dan» in Gregorčičevo <Soči> ter želi viharen aplavz občinstva. Dramatični odsek je nato noriširil Bevkovo dramo <Kajn v režiji br. Borštnika. Drama, ki nam slika neizmerno gorje našega naroda pod fašisitovskim terorjem, ie napravila na vse zelo globok vtis. Vse uloge, posebno glavne so bile zelo zadvo-ljivo podane, sai so nekateri orvič nastopili na odru. Scenarija in razsvetljava sta bili prav dobri, le kulise naj bodo prihodnjič bolj pritrjene. Tudi odmori so bili nekoliko predolgi. Bratu režiserju in -nem prirediteljem proslave iskreno čestitamo k lepemu večeru.
Notranji Javni nastop Sokola na Jesenicah. V nedeljo je priredilo sokolsko društvo na Jesenicah svoj notranji lavni nastop, ki Je v vsakem pogledu krasno uspel Prireditev se Je vršila v dobi težkih razmer, ko preživlja država hudo notranjo krizo. Zato J^. bila ta prireditev za državno uradništvo in učiteljstvo težka preizkušnja, tako da se Je na mah videlo, s kom more Sokolstvo računati. Razen par častnih izjem nismo videli ne železniškega, ne carinskega uradniStva kakor običajno in tudi izmed številnega učiteljstva }e večina izostala. Io vendar Je
VREMENSKO POROČILO
UftMToloi&Iri	» »'«»•»!,. 19. decembra 1928.
ViSIna barometra 3088 m
Vra

opazovanj*
karto*
Zagreto
Beograd
S-.-lcVO SkopV« D brovnic Spi*
larom.
/733 /74 5 1TS2 /720
7697
767 7
1 empei.
22
50
0 0 20 o-o o-o
30
3 > ~
i *
•e %
bO
80
90 55
imei /ena >n brzina v m. in sek
SW 1
o.irno ENE 2 N 1
mirno
NE 6
•5 ^ - j
-O J O
It 10 li 7
10
0
Padavine
Vrsta
sneg sneg
sneg
sneg
04
0 1 •
10
bik dvorana polna, napolnili ao )© r veHd med
delavski sloji, predvsem atarii naraščaja ia dece. Ob prevratu je bilo pač drugače Izgovor, da se itak ne vidi ničesar novega, ne drži, telovadni spored Je bil tako pester ia zanimiv ter tako vzorno izveden, da je itlek> občinstvo i« vedno novih točk. Nastop ja otvoril* moška deca s vajami s palicami, ki pa sbo* nesoglasja med vodnikom in godbo niso uspele popolnoma skladno. Tem lepše pa so bile izvajane simbolične vaje s ko<lom desetorice žensk« dece, starih od 5 do 8 let, ki so jih izvedle tako ljubko, da so žele sahre priznanja. Dobre so bile tudi raje s kolebalnicami Štirih naraJčaJoic ter ritmične proste vaje br. Očenaška, ki jih Je izvedlo 9 članov prav zadovoljivo. Zelo lepo so bili izvedeni ruski družabni plesi Slanic in ženskega aara-Jčaja ter živahna telovadna poika ženskega naraščaja. Na bradlji Je nastopilo 6 mišičastih telovadcev, ki so izvajali vrhunske vaje z eksakt-nostjo in eleganco ter v polni meri zaslužili živahne aklamacije občinstva. Najlepši točki večera pa sta biLi nedvomno ljubka ritmična telovadna i®ra »Konjički«, kompozicija br. Očenaška, ter članska peitorlca, kompozicija br. Erbe-na in Boha. Prvo sta izvajali dve deklici od Ženske dece in ena naraščajnica s tako preciznostjo in eleganco, da so Žele salve priznanja in so Jo morale ponoviti. Istotako brezhibno Je bila izvedena petorica. ki vsebuje krasne gibe; bila J« podano vzorno in izzvala dolgotrajno ploskanje. Načelnik br. Buh m vaditetjica s. Nada Segova sta na svoje uspehe lahko ponosna. Ves telovadni spored Je spremljevala na klavirju marljiva s Branka Stegujeva, pa tudi številni salonski orkester pod vodstvom br Kleča Je svojo nalogo reši! zelo dobro. Občinstvo je bilo s prireditvijo iasredno zadovoljno.
DAMSKE PLAŠČE najmodernejše s kožuhovino
ali brez, kaikor tudi dekliške v vel od 3 let naprej, za 30% ceneje nudi:
F. hi I. Gorlčar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29.
Oglejte si razstavo m cene v izložbi! 15643a
Šport
Solno« vzhaja ob 733, zahaja ob 16.20, lu*na vzhaja ob 12.18, zahaja ob 23.28. Najviiia temperatura dane« v Liubiiam 0.5, najnižja 3.2. Dunajska vremenska napoved sa četrtek: Vedno manj oblačno. Večinoma suho la jnrzlo vremen V nižinah mestoma megla.
Glavna skupščina JLAS
Minulo nedeljo ae je vršila v Zagrebu redna galvna skupščina JLASa, ki ji je od 17 včlanjenih klubov prisostvovalo 13. Kot zanimivo dejstvo je treba navesti od* ločno gesto Saveza, ki je črtal iz sezna* m a članstva vse one klube, ki niso v te« kočem letu zadostili svojim dolžnostim, ki izvirajo iz pravil, zlasti v tehničnem j>o« gledu, t j. prirejanju prireditve po dolžno« stl To treba pozdraviti, kajti Savez se je postavil na edino pravilno stališče, t j. da imajo pravico odločanja ob takih pri# likah edino klubi, ki 90 s svojim delova« njem na polju lahkoatletskega športa to ti di zaslužili.
Delegati iz Beograda, Pamčeva, Ljublja« ne, Zagreba, Maribora, Ptuja in Karlovca so z zanimanjem sledili skrbno sestav lje« nim poročilom funkcijonarjev. Iz tajniške« ga poročila je razvidno, da znaša število članstva 17 s 617 verificiranimi atleti; igrišč s tekališčem imamo v naši državi 13; občutno je pa pomanjkanje saveznih sod« nikov, kojih število znaša samo 11. Dose« danji odboT pripravlja udeležbo naše re» prezentance pri balkanskih igrah spomladi 1 1929 v Ateni Ln udeležbo pri tromatehu CSR^SHS-Poljska, vendar je uresničenje te« ga načrta zaradi slabih gmotnih razmer, v katerih se nahaja naš lahkoatletski šport, šele na papirju. Konstatira, da je nova iz« vedba administrativne ureditve atletskega športa, t. j. da so s črtanjem podsavezov klubi postali direktno člani JLASa, pokaza« la v vsakem oziru v tako krakem času raz« veseljive uspehe in izraža prepričanje, da bo prihodnja sezona šele utegnila potrditi pravilnost saveznega mišljenja o reorga« nizaciji lahkoatletskega športa
Poročilo tehničnega referenta nas je v kratih potezah seznanilo z udeležbo naše zelo maloštevilne reprezentance na olimpi« jad; v Anversi, ki ni zaznamovala nobenih vidnejših uspehov, vendar je prišla nazaj z mnogimi novimi in koristnimi izkustvi. Omenja tudi nastop zagrebške reprezen« tance proti oni Gradca v Gradcu, ki je bil že a priori zaradi nekompletne postave ob« sojen na poraz Opažati pa je razveseljivo dejstvo, da se je agilnost province znatno povečala in omenja predvsem mesta Kar« lovac Ptuj in Maribor; tudi Beograd ka« že po večletnem spcr.ju znake novega živ« Ijenja Središči Zagreb m Ljubljana sta v pogledu števila prireditev nekoliko popu« stili vendar kažejo razveseljivo tendenco navzgor. Graja poraz zagrebške reprezen« tance, ki ga je doživela v srečanju z ono Ljubljane zaradi neresnosti poedinih -t« letov.
Iz blagajniškega poročila je razvidno, da razpolaga JLAS s parstodinarsko gotovi« no, ko je stanje so v veliki meri zakrivili vsi likvidirani podsavezi, ki so mu dolžni znatne zneske, celo po več tisočakov Ker likvidacije podsavezov niso v stanu po« ravnati teh obvez napram JLASu. je bilo sklenjeno, vse imenovane terjatve črtati.
Pri volitvah ie bil v ogromni večini iz« volien stari odbor, s čimer je glavna skup« ščina dala dolgoletnim in zalužnim orga« nizatorjem lahkoatletskega športa v naši državi polno zadoščenje in priznanje za njihovo nesebično delovanje. Novoizvolje« ni odbor izgleda naslednje: Predsednik; g. Veliko Ugrinič; podpredsedniki: gg dok« tor Skakič CZemun') in Grund (Marathon. ZifJreb); tainiki: gg Kohn in Wach> ( ba Makabv): tehn. refrent: g. Dobrin (Con« cordia, Zagreb"*; blagainik: g. Kratkv (Ma« rathon. Zagreb"!; odborniki: inž Kristan, Valenekovič, Jakupič Marjanovič (vsi Hišk. Zagreb); Kovačič (ASK. Zagreb); dr. Peleš in dr Dolničar (oba Con cordia, Zagreb"*: Novak (Urrdianski, Zagreb); Bo» ranič fMarathon. Zagreb): Sancin Danilo in Kuret (ASK Primorje, Ljubljana); prof Čop in Pinenbacher (Iliriia. Ljubljana), Er« mene (železničar, Maribor), Samuda (Ptuj), Stefanovič (.Tugodaviia. Beograd); Snahič (T*S,T<r. Bf*of»rad); Telesko (Pan^evo) Rttsan (KSO, Kariovac) in Macanovid, zastopnik tiska.
Skwpščma le «rprejela reč važ ih sklepov, o katerih bomo se poročali
SK Ilirija ftežkoafletska sekcija) Red« ni trening se vrši v telovadnici I. drž. gim» naziie, ToTnanova ul.. vsak ponedeljek od 18. do 19 ''O ure, vsak torek in vsak četr* te1< pa skunrno z lahkoatleHcim od IS 15 do 19.15 Kdor želi pristopiti, se lahko pri« javi ob tem ča<ui — Nn?el :k.
Primnrlp (H»z»Hcita) Da« nes, to^no oh 18.15 " tairiištvn Masarvko« va c. 1. sestanek. Zaradi važnosM is^e^a udeležba vseh članic obvezna. — Načelnik.
Saj£oz>
0ONT
irsui^utfe
či*t cliAfjujf
Oospociarstvo
Pred reformo naše statistične službe
Kakor smo že včeraj poročali, jie bila te dni zaključena v Ženevi mednarodna konferenca za izenačenje gospodarske statistike, katere se je udeležilo 42 držav. Na konferenci je bila izdelana obširna konvencija, katero je podpisalo že 23 držav, dočim delegati ostalih držav niso bili za to pooblaščeni. Namen konvencije je ta, da se v vseh državah izenači sistem statističn® službe.
Po izjavi našega delegata prof. Lazarja Kostida bo sklenjena konvencija predstavljala za našo statistiko povsem novo bazo Podatki, ki se po tei konvenciji zahtevajo od držav, katere jo bodo sprejele, predstavljajo minimum, ki je v kulturnih državah že davno prekoračen. Metodološke težkoče se pri izvajanju teh konvencij pri nas ne bodo pojavile. Pač pa bo najbrž potrebno, da se od posameznih ministrstev zbran statističen materijal predela v posebnem centralnem statističnem uradu, ki bi moral predelane statistike čimprej pitblifirati. kajti drugače gospodarski krosi nimajo nikakih koristi od drage statistične službe. Če se tak centralni statistični urad opremi z modernimi računskimi in specijalnimi stroji za statistike, tedaj je moffoče z malimi stroški voditi statistično službo racijo-nelno in ekspeditivno.
Danes imajo vsa važnejša ministrstva »voje statistične urade, ki pa nam nudijo bore malo. Statistični podatki se objavljajo z brezprimerno zakasnitvijo Tako smo n. pr šele te dni dobili definiHvne statistične po datke o naši letini v letu 1927 ter o stanju živine v preteklem letu. Večina zbranega statističnega materijala pa se sploh ne objavlja, deloma iz malomarnosti, deloma pa zato, ker se smatra za tajnost. Ostali materijal pa se zelo redko obiavPa in je treba velike protekcije, da se ga »ploh dobi. Glede objavljanja statistike o naši zunanji trgovini, ki je morda še nafbolj organizirana čeprav prihaja še vedno precej kasno, imata n. pr. monopol n?ki beograjski tednik in neki beograjski dnevnik, ki redno objavljata te podatke v nedeljo, 5°prav je pogosto materijal že početku tedna na razpo lago.
Brez dobro urejene statistične slu5be si danes ne moremo predstavljati moderne države zlasti odkar »o 00 vojni sooznali izredno važnost proučevanja gospodarske konjukture za najširše gospodarske krotre. Tudi mi bomo morali po vzjledu drugih držav ustanoviti poseben institut za proučevanje konjukture, katerega pa si brez dobro ureiene in ekspeditivne statistične službe sploh ne moremo zamisliti Saj nimamo niti uradnega indeksa cen, ki je ena najvažnejših opor modernega proučevanja konjunkture Zato tudi predvideva konvencija, ki je bila spreteh na tei mednarodni konferenci, obligatorično vodenje indeksa cen v trgovini na debelo in indeksa cen v trgovini na drobno. Tudi v statistični službi za zunanio trgovino bodo potrebne reforme, tako glede razdelitve blaga v skupine kakor tudi glede nomenklature.
Borze
= Znatno poslabšanje naše trgovinske bilance z Avstriio. V prvih 11 mesecih t. 1. smo j>o avstrijski statistiki izvozili v Avstrijo za 116.1 milijona šilingov (v 'stem razdobju pret. leta 156.2), uvozili pa smo iz Avstrije za 147.6 milijoa šilingov (lani 140) Naš izvoz v Avstriio je torej letos občutno nazadoval, dočim se je uvoz iz Avstrije celo nekoliko dvignil. Dočim ie bila naša trgovinska bilanca v li mesecih pret. lela š>e aktivna za 16.2 miliiona šilingov. je_ v istem razdobju t. 1. že pasivna sa 31.5 mili-lijona šilingov ali preko četrt milijarde Din. Ta pasivnost pa se bo še znatno povečala, čim bo uveljavljen že ratificiran naknadni dogovor k trgovinski pogodbi, s katerim se imajo znatno dvigniti carine ia živino, meso in mesne prašiče.
= Zakonski načrt o nepošteni konknren-ci. Po nalogu trgovinskega ministrstva je direkcija za zaščito inustrijske svojine izdelala načrt zakona o neooSteni konkurenci, ki je bil sedaj poslan v izjavo vsem gospodarskim zbornicam Potreba po aveliadie-nju takega zakona, kakor obstoja že v drugih državah, je zlasti v zadnem času postni* zelo občutna Tak zakon pogreša sedai tako solidni trgovec kakor tudi konsument.
= Vprašanje pokojninskega zavarovanja pomorrev pri Pokojninskem zavod« v Ljubljani. Pretekli teden se je vršila na Sušaku konferenca med predstavniki Pokojninskega zavoda v Lrubljani in predstavniki paroplovnih družb, na kateri se je razor?vljalo o odnošaih pomorcev do pokojninskega zavarovan ia in do paroplovnih družb. O ispe-hu konference bo predložen ministrstvu za socijalno politiko obcežen referat.
= Skupščina upnikov Slavenske banke. V ponedeljek se je vršila v Zagrebu skupščina upnikov Slavenske banke, ki je odobrila nekatere sklene upniškega odbora glede prodaje konkurzne mase Oklenila je, da se odobri prodaja bančne palače Državni hipotekami banki. Dalje je pristala na pro dajo nepremičnin tvrdke <Koranit» v Kar-lovcu za vsoto 2 milijonov Din, dočim ni pristala na jjonudbe neke nemške tvrdke za nakup tvrdke Topusko Maj dan d. d. za vsoto 5000 funtov (1,380.000 Din).
= Protestno zborovanje beograjskih graditeljev. V Beogradu se je te dni vršilo veliko protestno zborovanje podjetnikov gradbene stroke (gradjevinarjev) proti projektu beograjske inženjerske zbornice o reguliranju gradbene obrti potom posebne uredbe, s katero naj bi v b.xJoče le ir.že njerjj in arhitekti imeli pravico prevzemati gradbena dela. Na ta način bi inže njerji in arhitekti dobili monorol za gradbeno obrt. dočim bi dosedanji gradbeni podjetniki zgubili te pravice. Skupščini, ki jo je sklical Savez gradjevinarjev in gradie-vinarskib mojstrov, je prisostvoval tudi predsednik Obrtne zbornice.
19. decembra.
Na ljubljanski borzi je bilo dane« povprar ševanje po devizah precej znatno, zlasti po devizah na Dunaj, Amsterdam. Newyork in Curih. Razen malenkostne potrebe v devi-zi na Trst je vso ostalo potrebo krila Narodna banka. Deviza na London je danes ponovno oslabela ter je v skladu intervalu-tarnim nazadovanjem dosegla izredno nizek tečaj 275.90. Bank of England je morala ▼ zadnjem času ponovno oddati večje količine zlata ter se računa, da bo v kratkem pri-morana povišati diskont od na 5%.
Na zagrebkem efektnem tržišču je tendenca v Vojni škodi dalje zelo srtalna. Pri srednjem prometu se je promptna trgovala po 435, kasa po 434 — 434.5 in za december f>o 435. V ostalih državnih papirjih ni bilo prometa. Za bančne vrednote je bilo malo zanimanja. Zaključki so bili ▼ Praštedioni po 920. v Unionbanki 00 57 in v Jugobanki po 91. Med industrijskimi vrednotami se je Trboveljska trgovala po 470 — 475. v ostalem pa so bili zaključki v Gutmannu po 199, v Vevčah po 116 in v Slavoniji po 6.
Devize In valute
Ljubljana. Amsterdam 22.8125 — 22.8725 (22.8425) Berlin 0—13.55 Bruselj 0—7.911, Budimpešta 0—9.9153. Curih 1094.1—1097.1 (1095.6). Dunaj 7.993—8.023 (8.008). London 275.5—275.3 (275.9) Newvork 56.585—56 785 (56.685) Pariz 221 4—223.4 (222.4). Praga 16« '5—16^ 55 (168.55)
Zagreb. Amsterdam 22.81 — 22.87, Dunaj 7.993 — 8.023. Berlin 13.535 — 13.565, Budimpešta 9.9005 — 9.9305, Milan 296.68 do 298.68, London 275-5 — 276.3. Newvork 56.585 - 56.785. Pariz 221.40 — 223.40, Prag 168.15 — 168.95, Curih 1094.1—1097.1.
Curih. Zagreb 9.12625. Pariz 20.295, London 25.1775, Newyork 519.675. Milan 27.17, Praga 15.375, Dunaj 73.06, Budimpešta 90.45, Berlin 123.64. Bruselj 72.18, Amsterdam 208.45. Varšava 58.225, Bukarešta 3.12, Sofija 3.7475.
Efekti
Ljubljana. Celjska 158 — 0, LJublJansloi
Kreditna 125—0, Praštediona 920—0, Kreditni zavod 175—0, Vevče 114—0. Ruše 260 —280. Stavbna 56—0. SešiT 105—0. Les- Tendenca nespremenjena. Zaključeni so bili 3 vagoni tramov.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 4H5 — 435.5. kasa 434.5 — 435. za december 435 — 437. za februar 441 — 442, investicijsko 85.5 — 86.25, agrarne 52 _ 53.5; bančne vrednote: Praštediona 920 — 925, Union (Hipo) 57 — 59, Kreditna 93 — 0, Jugo 9l — 92, Ljublj. kreditna 125 — 127. Srpska 0 — 152 Poljo stara em. 17.5 — 18.5; industrijske vrednote: Gutmann 197.5 do 201, Slaveks 100 — 102, Slavonija 5.5—8, Nar. šumska 20—0, Drava 27 — 30. Vevče 116 — 117, Dubrovačka 495 — 510, Trbovlje 470 — 477.5. Šečerana 455 — 460, Nar. mlinska 20 — 0.
Biagcvna tržišča
Alzaško hmeljsko poročilo. (Strasbourg, 17. t. m.) Pretekli ted^i je bilo na deželi živahno nakupovanje; promet ,e dosegel vsaj 600 baL rekordno število izza začetka novembra Ker so hmeljarji radi oddajali, ti močni nakupi niso imeli na cene nikakega vpliva. Plačevalo se je nespremenjeno 300 do 500 frankov za srednje dobro in dobro blago. Kakor kaže. 9e hoče trgovina po sedanjih ugodnih cenah kriti za pivovarniška naročila, ki se pričakujeio januarja in februarja. Alzaško - lotar. štatistični urad objavlja podatke o letini v Alzaciji in Lota-ringiji. V tej pokrajini je Mlo pridelanih 44.720 q, t. j. ca. 22.000 q manj kakor lani Povprečni pridelek na hektar je znašal 722 kg. — J. L a v r i č.
Ljubljanska blagovna borza. (19. t. m.) Le s: Tendenca nesprmenjena. Zaključeni so bili 3 vag. tramov. Dež. pridelki: Tendenca mlačna. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (slov. post, mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška. 80 kg, promtna po 285-287-5, za dec. po 290—292.5. za jan po 295—900 in za februar po 305—307.5, turščica: ameriška *La Plata>. zacarinjena. fco Ljubljana po 315.5—320; oves: baški ali slavonski zdrav rešetan po 295—300. rž: baška. 72 kg, zdrava rešetana mlevska tarifa po 295—297.5; moka «0>: fco Ljubljana, plač. po prejemu po 430-435.
Živinski sejem v Ljubljani (19. t. m.) Na današnji živinski sejem je bilo prignanih 147 konj, 51 volov, 46 krav, 22 telet in 51 prašičkov; prodanih pa je bilo 26 konj, 22 volov, 18 krav, 12 telet in 40 prašičkov. Do-gon ni bil znaten, zlasti je primanjkovalo zares prvovrstnih volov. Cene so ostale nespremenjene. in sicer za kg žive teže: voli I. 8, II. 7.50, III. 6.50, krave debele 5 — 6, krave klobasarice 3 — 3.50. teleta 10 do 11 Din.
Novosadska blagovna borza (19. t. m.) Zaradi praznika danes borza ni poslovala.
Dunajska borza za kmetijske proizvode (18. t. m.) V skladu z mirno tendenco na inozemskih borzah se je tudi na dunajski borzi gibal promet v najožjih mejah. Glede na slabo povpraševanje so bile tako no nudbe v krušnem žitu kakor žitu za krmo znatne. Uradno notirajo vključno prometni davek in carina fco Dunaj: pšenica: domača 35.25 — 36. madžirska 38.75 — 39.5, jugoslovenska 37 _ 37.5: rž: marchfeldska 35.25 — 35.5. madžarska 34 — 34.25: turščica: madžarska 33.5 — 34. argentinska 36 — 86.5; oves: domači 32 — 32.5, madžarski 35 — 35.5.
Dunajski svinjski seiem (18. t. m.) Dogon 15.607 komadov, od tega 2319 iz Jugoslavije, 10.092 iz Poljske in 2470 iz Romunije. Za mesne svinje je bilo povpraševanje živahno ter so se cene dvignile za 15 — 20 grošev. Za kg žive teže notirajo: pitane svinie I. 2.25 - 2.35 angl"5ke križane 2.05 — 2.30, kmečke 1.90 — 2 25. stare 1.90 — 2 in mesne 1.70 — 2.25. Zaradi bližajočih se r>ra»-nikov se bo v petek vršil ponovni sejem.
Iz življenja in sveta
Nobile - papežev križar severnega tečaja
Tri proslave z dvema tendencama: odkritje spomenika Amund-senu na Norveškem, komemoracija Amundsena in Guilbauda v Parizu — slavospev Nobilu iz papeževih ust v Rimu
Prošlo nedeljo so se v Rimu sestali člani papeževe Znanstvene akademi« je. Na sestanek so prišli vsi kardinali, pa tudi mnogo učenjakov, ki se drže smernic vatikanskega zavoda. Med nji» mi so navzoči naenkrat zagledali tudi generala Nobila.
Na sestanku se je razpravljalo o te* kočih vprašanjih in je govoril i sam papež. Govoril je o Nobilu in njegovi ekspediciji ter je počastil generala z naslovom križarja severnega tečaja. Povzdigoval je Nobilove zasluge na znanstvenem polju, čeprav je znano, da so te zasluge v glavnem plod dveh neitalijanskih mož, pokojnega Šved« skega meteorologa Malmgreena in če* škega radiologa Behouneka
Istega dne se je vršila proslava Amundsena in Guilbauda v poslopju pariške Sorbonne. Navzoči so bili naj« višji funkcijonarji francoske vlade in najvišje predstavništvo Norveške v Parizu. Poleg Doumergueja je sedel
norveški poslanik pri pariški vladi, več ministrov in cela vrsta drugih po« litičnih osebnosti in predstaviteljev francoske družbe. Norveški kralj je pozdravil slavitelje Amundsena s po« sebno brzojavko, v kateri proslavlja spomin sina svoje države m spomin hrabrega Francoza Guilbauda, ki sta z nesebičnim poletom na pomoč hotela rešiti ponesrečence in sta pri tem sa« ma našlo kruto smrt.
In istega dne so odkrili v Sarpsbor« gu, Amundsenovem rojstnem kraju, spomenik slavnemu raziskovalcu. Bili so navzoči predstavniki oblasti s pre* stolonaslednikom na čelu in več tisoč ljudi. Tako so se po naključju istočas* no vršile tri na znotraj slične ceremo« nije na treh mestih: na Norveškem in v Franciji so slavili spomin junakov, ki so poginili iz človekoljubnosti do Nobila, v Rimu pa so istega Nobila opevali kot križarja severnega tečaja.
Drama evropske civilizacije v Aziji
Aman Ullahove reforme
2e nekaj tednov se po evropskem časopisju širijo glagovi o uporu v Afganistanu, deželi Aman Ullaha. Div» ja plemena so se uprla kralju in nje* gcvim uredbam, ki jih je prinesel z evropskega zapada; nekatera poročila
Aman - Ullah
govore, da se je moral kralj s kralji« co Sourivo umakniti v neko trdnjavo in da mu je postala nezvesta i vojska. V nasprotju s tem pa javljajo afga« nistanska poslaništva v Evropi, da je Aman Ullahova pozicija slej ko prej trdna in da so vesti o kraljevem po« razu pretirane.
Zemljevid kaže, da leži Afganistan na mongolski meji v skrivnostnem Ti* betu. Dežela je bila že od nekdaj v zavisnosti, deloma ruski, deloma ai * gleški. Njeni prebivalci so v dvbršni meri še danes barbarski. Kralji so bili v zadnjih desetletjih večkrat s silo od* stranjeni in umorjeni.
Sedanji vladar države, Aman Ullah, je hote' Afganistan modernizirati. Ker »e je v svoji mladosti navzel evropskih nazorov in običajev, je menil, da bi bilo dobro, če bi se z evropskimi pri* dobitvami okoristilo tudi njegovo
Nova Epidemija na Grškem
V Kavali, ki leži med našo Gjevgje* lijo in nedaleč od Egejskega morja, je pred dnevi izbruhnila nova epidemija, doslej neznana zdravnikom in bolni* kom. Vsi napori, da bi bolezen diagno* sticirali. so ostali ialovi. Petnajst oseb, ki so zbolele takoj v začetku, ie umr. lo brez zdravniške pomoči Zdravniki jim niso vedeli leka Njih trupla so takoj po smrti počrnela in jela raz* padati. Prebivalstva se je zaradi tega polotil neznanski strah. Atenska vla* da je poslala v Kavalo posebno zdrav« niško komisijo, da prouči značaj epi* demije in ji poroča o novi bolezni. Prebivalstvo je zelo vznemirjeno, ker Be epidemiia širi in ie ni mogoče usta* viti. Ni izkliučeno. dag re za kakšno vrsto kuge, ki so io prinesli iz Azije.
Z jezuitskim zakladom v
n i* • •• * •v
Boliviji m nic
Pravkar se vrača v London angle« žka ekspedicija, ki je v Boliviji dolgo iskala jezuitski zaklad Leta 1767., t*» ko pripoveduje ljudsko sporočilo, so jezuiti zakopali v bolivijskih hribih b'izu Sacambala velikanski zaklad. O njem se ie prelilo toliko črnila da bi Pila vsa Boliviia črna, če bi ga pora* bili Zi barvanje njenega ozemlja. Kje pa se zaklad pr*v za prav nahaia, nI ved-l nihče Si- "*^iiič so se spravili na ko^anie Angleži.
Ekspediciji so napravile konec so* vražnosti med Bolivijo in Paragvajem. Ker so bili »skalci zaklada tudi ob* oroženi, in sicer z orožiem, kakršnega rabi bnliviiska armada, so Bolivije? Ant?'p/f nainrei razorožili. na*o r>a iih zanrli. Potem so iim sporočili, da so prosti, če nevtegoma odrinejo iz de*
in afganistansko ljudstvo.
kraljestvo. Da bi vse prav storil, je letos poleti obiskal evropske države. Najdelj se je mudil v Franciji, Nem* čiji in Angliji, videl pa je tudi Italijo in Rusijo. Seveda so se mu povsod klanjali, ponekod celo prilizovali, kaj* ti evropskih mogotcev še ni minil tek po azijskem ozemlju. Aman Ullah je bil sicer na vse strani prijazen, a je dal tudi vsem razumeti, da hoče ostati samostojen vladar. To, se zdi, pa ni bilo všeč tistim, ki radi vtikajo prste v veliko politiko. Ko se je Aman Ullah vrnil v domovino in je začel izvajati reforme, so nastopili tuji agenti in so razvili veliko agitacijo zoper njega poglavitno zaradi novosti, ki jih je uvedel, ki so predvsemi parlament, ce* ste, armada, poskus za zgraditev nove, moderne prestolnice, odprava starih verskih institucij in slično. Tudi re* forme, ki so obetale prostost afgani* stanski ženi, niso bile prebivalstvu nič všeč. Tako so se dvignili uporniki naj* prej v gorah in Aman Ullah je bil kmalu osebno ogrožen.
Dočim pa se je v začetku mislilo, da je upor malenkostna zadeva enega sa* mega plemena, se zdi sedaj, da dobiva značaj splošnosti, kar je menda po* sebno zasluga ne le nekultiviranih in neciviliziranih Afganistancev, živečih v primitivnih razmerah, ampak tudi Aman Ullahovih nedavnih pristašev, dvorjanov in dvorjanic. Vsem tem so kraljeve reforme odveč, ker čutijo, da so ogrožene dosedanje tradicije.
Kakšen bo izid boia med kraljem in njegovimi nasprotniki, še ni jasno. Nedvomno pa je, da lahko prinese po* raz Amana Ullaha konec afganistanske državne samostoinosti. Po zgledu ne* katerih evropskih držav ie hotel afga* nistanski kralj voditi usodo svoje dr« zave z močno in mogočno roko. Če mu ta poskus izpodleti. bo ravnotežje v Aziji zopet porušeno. Ne smemo namreč pozabiti, da Irži Afganistan na mei? meH ruskim Turkestanom in Bri« tansko Indijo. Upor konservativnih elementov je torej v veliki meri za« sluga držav, ki sta interesirani na eni in drugi zemlji.
žele. Angleži so to tem raje storili, ker so videli, da se je države polotila voina blaznost in da iim ne bo dobro, če se ne umaknejo brez odloga.
Te dni so se odpeljali s praznimi že* pi in obžalovaje, da so potratili za jezuitski zaklad toliko časa in denar« ja, zakaj po vsej priliki je bil zaklad že odnešen ali pa ga jezuiti sploh ni* so zakopali.
QuSnones de Leon,
Španski poslanik v Parizu, ki Igra precejšnjo pomirjevalno vlogo v sedanjem sporu med Paragvajem ia Bolivijo.
Važno opozorilo
Ker izide božično »Jutro« po dosedanjih naročilih v 35—40.000 izvodih in ker bo ta praznična številka »Jutra« nenavadno obsežna ter bogata ilustracij, je nemogoče v tiskarni tehniško delo točno in brezhibno izvršiti, ako n' pravočasno zbrano za list vse potrebno gradivo. Zato smo bili primorani odrediti, da sprejema inseratni oddelek Inserate za nedeljsko božično številko samo še do petka ob 18. uri zvečer. Vse inserate, ki pridejo v našo upravo v soboto dopoldne, smo primorani zaračunati s 50 % pribitkom. Za inserate, ki bi jih sprejel inseratni oddelek v soboto popoldne, pa sploh ne moremo prevzet" nobene odgovornosti, da bodo priobčeni. Ponovno prosimo vse inserente, kakor tudi naročevalce Malih oglasov, da izvrše svoja cenjena naročila v našem inseratriem oddelku takoj, vsekako pa najkasneje do petka zvečer.
Končno naznanjamo, da v soboto ne bomo mogli sprejemati nobenih društvenih vesti, razen, če se jih v soboto dopoldne naroči v tnserat-nem oddelku po običajnih inseratnih tarifah s 50 % poviškom.
Vsaka zavedna
gospodinja uporablja dosledno
prašek
za pecivo
Poroka nečakinje belgijskega kralja
V katoliški cerkv| v Chicbestru (angleška grofija Sussex) se je izvršila na tihem poroka princese Marije Orleanske, nečakinje belgijskega kralja, z ministrom VValterjem Kingslandom, sinom new-yorškega multimilijonarja.
Darila
za

kravate, rokavice, nogavice, perilo, obleke, suknje, čepice itd. v veliki, moderni izbiri in po najnižjih cenah pri tvrdki Drago SCHWAB, Ljubljana
Smrtna nesreča pri drsanju
V Hannovru se je primerila v po« neJeljek zvečer težka nesreča na ledu. Trije izvežbani drsalci, inženjer Kurt Faltin njegova žena, inženjer Ricke ter še neki tretji moški so šli zvečer ob 10. uri na nek zamj-zli travnik ter so se drsali, misleč, da je ied dovolj trden in odporen. Nenadoma pa se je enemu izmed drsalcev udrlo pod no« gami in je utonil. Družba je pritekla skup, da bi mu pomagala, toda pri tem sta se še ostala dva moška po« greznila v globoko močvirje. Samo in« ženjerjevi ženi se je posrečilo uiti smrti. Brodila je tako dolgo, da je prišla na trdna tla. Začela je klicati na pomoč in so jo tudi rešili. Ostalo tro^ jico pa so potegnili gasilci mrtvo iz močvirja. _
Boljševiki in božič
Iz Moskve javljajo, da razvijajo ruske komunistične organizacije le* tos velikansko agitacijo za popolno odpravo božičnih praznikov. Krajev* ni sovjeti pošiljajo v Moskvo peticije, naj se božič kratkomalo deklarira za delavnik. Vse tvornice in podjetja naj bi na sveti dan delale. Nekatere komu« nistične sekcije tudi zahtevajo, naj vla« da podvzame najstrožje mere proti se« kaniu smrečič za božična drevesa. Ta zahteva je baje končana tako, da bo res izšel naslednje dni tozadeven od* lok moskovskega sveta komisarjev Po nalogu komunistične stranke ne bo nobenih božičnih proslav v Rusiji. Gledališča bodo igrala kakor ob na* vadn;h Hneh in ne bodo praznovala božičnega praznika.
Bolivijska letalska eskadra
▼ paradni vrsti ob poseta državnega predsednika SJIesa. BoltvIJska rračna armada »estofl večinoma Iz Junkersovlh letal, kakor Je tudi uniforma letalcev ln drugih vojaških strok posneta po nemških vzorcih. Kakor znano je vrhovni organizator bollvijske vojske nemški general. V sedanjem sporu med Bolivijo In Paragvajem so Igrala letala prve države precejšnjo vlogo, saj s« je dozdevalo, da je po njihovem napadu na paragvajske položaje pri PiIcomayu vsak nadaljnjj
pomirjevalni poskus brezuspešen.
Fašizem tudi na ladjah
Pariški «Intransigeant» poroča, da je izšla iz fašistične vlade v Rimu ostra parola za bojkot Francije v pomorskem prometu. Mussolini je izdal naredbo, ki naravnost zabranjuje Italijanom voziti se čez morje na neitalijanskih ladjah. Ta prepoved ne velja samo za tiste, ki potujejo iz Italije v inozemstvo, ampak tudi za tiste, ki se vračajo v Italijo. Doslej so se vozili tisoči in tisoči italijanskih državljanov o Božiču domov čez Cherbourg na neitalijanskih ladjah. «Leviathan», ki je vsako leto za Božič pripeljal v Evropo 1000 do 1200 Italijanov, jih ima letos na krovu komaj 200. Ostal^ se pripeljejo s prekomorniki Mus-solinijevega tipa.
V Liverpoolu nimajo niti deset Beethovnov
Inostran umetnik je imel pred ne« davnim v Liverpoolu koncert, na ka« terem je izvajal sama Beethovnova de* la. Dvorana je bila zasedena do zad« njega kotička, od samih ovacij je umetnik komaj našel pot na prosto. Tam g; je ujela koncertna direkcija in ga povedla v prvovrsten hotel na di« ner. V hotelu se je zbralo tudi vse do« mače veljaštvo, ki je v navdušenih nagovorih, kakor je pač običaj, slavilo umetnika. Pozvali so ga, naj še pride v Liverpool, čim prej in seveda z^pet z Beethovnom. «Kajti», je pripomnil eden izmed veljakov, «v našem Liver* poolu ni niti deset ljudi, ki bi bili spo« sobni pisati takšno muziko kakor mi« ster Beethoven.»
Tehnik (ki je prišel popravljat radio): »Vaš aparat, milostiva, je v popolnem redu. Ne najdem napake.«
Dama: »Ne, ne! Le dobro poglejte. Plesno muziko nam igra vedno prehitro.«
j-
Najde zlate kovance, pa ne ve, da so zlati
O nekem Andreju Degasperiju iz Trenta kroži po laških listih naslednja zgodba:
Degasperi je 70 leten starec, ki je živel v najbornejših okoliščinah. Pred nedavnim mu je zmanjkalo denarja in vsega v hiši, zeblo ga je in ker si ni znal drugače pomagati, je sklenil, da žrtvuje svojo staro postelj. Razsekal jo je in zakuril. Hipoma je skočij iz ene gorečih nog nekakšen kovinast zamašek, a za njim se je vsul dež kovanega denarja. Degasperj je zaprepaščen pogasil peč in pogledal natančneje, kaj bi bilo. Bil je res denar, star denar. 100 kosov. Starec je odšel v neko trgovino in prodal kovance, samo enega si je ohranil. Za ostale mu je dal trgovec 200 lir. S tem denarjem je starec živel tako dolgo, kolikor se pač da. Te dni pa mu je zmanjkalo zopet vsega. Z zadnjim kovancem se je odpravil k nekemu zlatarju in ta mu je zanj ponudil 67 lir. Starec je kar debelo gledal, a stvar je bila v redu. Kovanec je bil na« poleondor, star zlat denar, ki je danes toliko vreden. Degasperi ni vedel, da mu je čuden slučaj natrosil v revščino kopico cekinov. Z nenavadno zadevd in z ostalimi 99 napoleondori, ki mu ja trgovec zanje dal le 200 lir, se bavi sedaj policija.

Kras božičnega drevesa je lep fotografski aparat Velika izbira istih pri Foto-materijal
Janko Pogačnik
Liubliana, Tavčarjeva ul. 4

r
Naročila, av o» Uco6t,j+ malih, jt, u%jAatu *a*OgLajTu,c-d,
cUUk 3utra\ hub^GJija,. T*L tL
uaf.
čtkoutu- račun, pu/U*.1
JLah* oglasi,, ki, slu £yo • parrude**aLn+ t/v toa^aL t«A<i<M.t tiuypts<rxraA^a. uo ogla** tryourkM&<* aJ+ m- acun+n*. obcuutoa* uraka bes+da. par- —Maj' r%klamjtš#<x in<a.čafa*-. vsaka bistdas Put, fs » h<y» manjši zji+sak Di*. Pristojbina, teu /ifroVUjs nanjh vustk Vut, to>-> Prutojbuuv ta, šifro puu JN
Za pošiljanje ponudb in dajanje naslovov je plačati posebno pristojbino Din 2.—• Za naslove kličite telei. štev. 3492, 2492 ter ekspozituro v Šiški telef štev. 3203.


Služkinjo
potteno in pridno, s *na-;ajem kuhinj*, sprejmem k mxsjii rodbini. Roftektira ,ie a&mo nt osebe s dobri-;ol ln daijžimi spričevali.
44567
Ključavničar
ali mehanik
fcj m rjuxume a» majhna popravila in spravljanje »trojer, lahko tndi vpoko-,|enec, s« sprejme. Taki, ki 110 vajeni avtomobila Imajo prednost. Ponudbe s navedbo doaedanje slnžbe na oglas. oddelek »Jutra* pod •iMehanlčn* pletilnica*.
44568
Pekovski pomočnik
mlad, ki bi bU pripravljen iraznašati tudi kruh, dobi iilužbo t Tržiču iter. 111.
44530
Kuharico
•r atarosti 25—35 lei, W itna samostojno pripravljati dobro meščansko hrano, llSčera proti dobrt mesečni plači. Ponudbe na oglasni (»ddelek (Jutra* pod Šifro •(Kuharica 48».	44549
Učenko
pridno in poSteno, ls do-l»re hiSe sprejmem r trgovino t mešanim blagom. — Kaslov v oglasnem oddelku •»Jutra*.	44532
Plačilnega natakarja
»a večjo kavarno v Sloveniji iščem. — Oferte naj poel jejo samo prvovrstne imoči x navedbo kavcije na podružnico (Jntra» v Mariboru pod »Plačilni natakar«.	44520
Kavarn, natakarica
dobi takoj meeto. Ponndbe isa Veliko kavarno t Mariboru.	44519
Vajenca
M im* veselje do kovaStra,
iiprejme takoj Gruden Jo-irip, vozni in podkovski kovač, Ponikve 55, Videm-Dobrepolje.	44533
Mladeniča
lanegljivfjg?. z delno pisarniško prakso, iščemo za
»lužbo tekača. Jamstvo po-in-ebno. Ponudbe pod šifro «Si'iiop» aa oglaeni oddelek »Jutra*	44539
Opekar. mojstra in akordanta
(ia Izdelovanje strelne in itMne opeke na elektr. pogon. strokovno popolnoma tvežbanega, s primerno kavcijo s-prejme Ormoška opekarna v Ormožu 44537
Volonterko
nprejmem v brezplačno prakso Popolne oferte z označbo študij in jezikov, lastnoročno pisane na Ljubljana, poštni predal 183
44441
Služinčad
kuharice, sobarice, natakarice, hišne Itd dobe najlažje službo v Beogradu — »ko as oglase birou Ekonomija — Beograd, Va-ina ulica 11.	44377
Pisarniško moč
n znanjem nemškega pravo pisja in strojepisja sprejmemo. Lastnoročno pisane prošnje na poštni predal lit. 183. Ljub1 jana. 44575
Vinski potnik
lobt takoj mneto, t prostim 3—feobnim stanovanjem * priti klina bi In proti (iksnl plači, pri renomiraai »el» trgovin} rtaa in Ipirltuot v Ljubljani V polt«« pridejo le boljte moči spodobne tn iavežbane v tej «trokl Ponudb« na oglasni oddelek (Jutra* pod lifro •Vino la Spiritnoae* 43536

Dame
ki obiskujete privatne stranke, dobite izdate® postranski zaslužek (predmet za dame). V pošljite naslove z označbo delokroga in Din 10 za vzorce na naslov: M. Vrabič, drogerija v Mariboru.	44525
Leposlovnih knjig
veliko zalogo, * kompletnim <L]ublj»nekim Zvonom* ter dameko plišaMo in mo-
ško črno zimsko suknjo prodam. Informacije daj« Anton Klopčič, Mestni trg »t. 18/L	44576
ti'i.
Drogeristi!
M.:turantk» želi vstopiti kot učenka v drogerijo. Cenj. ponudbe a navedbo pogojev sa oglasni oddelek »Jutra* pod mačko (Maturantka*.	44088
Kuharica
Ieli »lužbo, najraje t boljši gostilni v Ljubljani. — Cenjene dopise na oglasni oddelek (Jutra* pod lifro (Kuharica 8*.	44498
Trg. pomočnik
mlad, ieli službo v večji galanterijski ali manufak-turni trgovini v Ljubljani. Cenjene ponudbe na ogla«, oddelek (Jutra* pod šifro (Maoufiktura januar*.
44547
Za I5!etnega fanta
iščem * začetkom marca 1929 mesto ključavničarsko, ga vajenca Naslov v ogla«, oddelku (Jutra*. 44285
Kuharica
skrbna in snažna, Ieli mesto na orožniški stanici ali finančni kontroli. Naslov v oglasnem oddelku (Jutra*.
44583
Bivša učiteljica
izvrstna slov.-nemška, išče primerno pisarniško glužbo ali domači pouk otrok. — Naslov v oglasnem oddelku (Jutra*.	44581
Dekle
staro 28 let, želi službo gospodinje pri samcu. Vdovci z 2 otrokoma niso izključeni. Dopise pod značko (Gospodinja* na oglasni oddelek (Jutra*.	44607
Natakar-co
»a čas od Božiča do novega leta iičem Naslov v oglasnem oddelku (Jutra*.
44580
Princeska Zvezdana
Ta mična pravljica se razprodaja v trafikah in pri prodajalcih novin. Kupujte posamezne zvezke! 44596-a
Gugalnega konja
ličnega, pocenj prodam v Skofji ulici It. 13, prit' ičje levo.	44590
G. Tk Rntman:
Janko in Stanko
20.
Bi m - bim - bim... je udarila grajska ura polnoči. Sedem grdih črnih mož se je drug ta drugim priplazilo po belem snegu. Starec je tekel naprej; otipal je zadnja vrata in tali lical nato čisto tiho: »Za menoj, dečki, vse je t redu!« Razbojniki so se zaporedoma splazili v grad..a komaj je poslednji prestopil prag, so se zdajci zaloputnila vrata in grajski sluge so navalili z vseh strani. Roj je bil hud. toda razbojniki so se morali vdati Ln grajski so jih zaprli v klet, ker jih je že pričakoval kuhar, njihov prijatelj.
Jezdnega konja
prvovrstnega, za ooncours hippique in istotakega
Karosjeja
prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 44558
Puhasto perie
razpošiljam po povzetju
najmanj B kg po Din 88 kg — Izkoristite priliko. 1ok!«v traja zaloga L. Brozovič. Zagreb IHca 82 kemična čistilnica perja
Perje
tokočje. porje a naravne m » •trojem Sišč« no dobavlja v vsaki množim g Vajda Oakovee Medjl murje. Telefon 59. 4 6<i
Pozor!
Volno tu bombaž kupite najceneje pri tvrdki Kari Prelog LJubljana Start trg U 13 la Židovska uliea 4
Koks
*ah. p« 80 Lho 100 kg -vedno v zalogi ▼ mestni' olinaml.	261
Apnena jajca
prodaja, kakor dolgo šefe zaloga po Din 1.30 komad, od zaiog« r Poljčanah — Brportna družba Matheis. Suppant la drug Maribor, Cvetlična uliia 18 Najmanjša množina, ki s« razpošilja. je aaboi » 1440 komadi Razpošilja se blago po povzetju ali pa proti dtp Iplnčflu računske vred nosti	875
Otroški voziček
na peresih, prodam. Na-sltrv pove oglasni oddelek (Jutra*.	44582
Radio-aparat
trooevni. % »vočnikom poceni na^odaj. Naslov v oglasnem oddelku (Jutra*.
44566
Radio
ttkioevsi. z akumulatorjem io l mnodno baterijo naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra>. 44567
Radio-aparat
trieevnl, zamenjam za dobro ohranjeno modernejše kolo. Ponudbe n» poštni predal 240.	44574
5cevni Neutrovox
v luksuzni kaseti, v najboljšem stanju, Skoraj nerabljen, radi preselitve iz-vanredno ugodno naprodaj Naslov pri podružnici Jutra v Celju.	44603
Šoferska šola
oblastveno konoeni joniran* ^amemik. Ljubljana Du Rajska 36 Telefon 2236 -Permanentni tečaji u vse 254
Ariei-motocikle
prodaja e 5% popusta Jugo - Auto, Ljubljana 86.
44544
Avtomobile
FORD, 6»e<1ežni. odprti, lobro ohranjen, nova streha itd Din 7500 —.
PEUGEOT 2sedežnl takse prost, DoltovornL nove gume Din 19 000,—
PEIIGEOI 35 HP. v Izvrstnem stanju. 12.000 km Din 35 «KX>.—.
01TO0EN zelo dobro ohranjen 11 000 km. no ve gume Din 28 000
FIAT 501 ŠPORT een* ralno pregledan, najzad-njega tjpa n« vo Dl!CO la kiran *4srdežnl. Din 35.000
PONTIAC model 1928 'icilin'Irski 5#ed»žni, odpr ti. vožen 3<W> km. še s to varniško garancijo Din 64 tisoč
prodam, ogled in preizkušnjo
Pri
V« M Barelič i Co.. Dunajska cesta 12. Ljubljana. Telefon 22—92.
42980
Ford
l%toneki tovorni avto poceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek (Jutra*.
44584
k t ' rf IH (4 š
Božična darila
zlata in v kina srebru si ogleite na Mestnem tr<ru št. 13/H	4455?
Vsakovrstno zlato
Kflpaj* po oajviljih senat
^erne — fuvelfr
Llnbljana. Wolfova aliea i
IdJJJtoJS^mi*
črno zimsko suknjo
fliuraj novo, poceni prodam. Naslov v ogl—nem oddelku »Jutra*. 44597
Persianski plašč
pristen, najnovejše oblike, zelo poceni naprodaj Naslov pov« oglasni oddelek (Jutra*.	44428
Jute
za embalažo kupim večjo množino in prosim ponudbe. Ed. Pišler, Vrhnika.
44250

Družabnika
z manjšim kapitalom iščem Sodelovanje pogoj. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod (Sodeiovanje* 44562
Za posojilo
od 20.000 Din dalje dam stanovanje proti zelo nizki najemnini. Za 50.000 Din po ojila pa brezplaSno tri sobe, kuhinjo, verando, pri-tikline in vrt. Vila blizu Tivolija. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra*. 44564
Kot sodelujoča dru-žabnica
pristopim k manjlemu dobro vpeljanemu podjetju ▼ Celju ali Mariboru. Najraje k drogerlji, lzdeloval-nici perila, trgovini perila, modistinji al| k etičnemu. Cenj. ponudbe prosim na oglas oddelek »Jutra* pod (Manjši kapital*. 44548
Uradnico
ki bi vložila v visoko rentabilno podjetje znesek od 30.000 Din dalje, sprejmemo. Hrana In stanovanje v hiši. Event. dobi lahko v faifii tudi celo stanovanje Ž—8 sob s kuhinjo — Ponudbe na oglasni odd»lek (Jutra* pod »Strojepisk** 44563
Gospodično
sprejmem takoj v trgovino Potrpbno 6000 Din kavcije Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod značko »V Ljubljani takoj*. 4459G
Trinadstropno hišo
i modernimi stanovanji in velikim lokalom prodam v Ljubljani. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod šilro (Moderna*.	44561
Hišico
v sredini Ljubljane prodam Kupec dobi takoj stanovanje. Pismene ponudbe na oglae oddelek (Jutra* pod (Ugodna kupčija St. 1200*
Uprava KrapinsMh Toplic
daje v zakup zgradbo za gostilno ter mlekarstvo z zemljiščem, po zahtevi. — Vprašanja na gornji na lov 44419
Parna žaga
popolnoma moderno opremljena, z velikim skladiščem, stanovanjem, ob kolodvoru ležeča — v najbogatejšem gozdne kraju, radi družin skih razmer zelo ugodno na pro daj NapUčilo V* — ostanek lahko v ugodnih mesečnih obrokih. Prevzem takojšen Ponudbe na ogl. oddelek (Jutra* pod šifro (Parna žaga*.	44507
Hišo
eno- ali dvnriružinsko, ▼ mestu ali bližnji periferiji kupim Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro (Družina*	44173
Posestvo
hišo k trg lokalom. 6 sobami, skladiščem in drugimi gospodarskimi poslopji, vse v dobrem stan:u. zraven vrt. 2 njivi, gozd — elektr razsvetljava, y lepem kraiu na 8taierskem nrodam Vprsšania n* ogl oddelek (Jutra* pod šifro «5t 820*	44158
Gospodar, poslopje
s staro, dobro vpeljano gostilno in mesarijo, na prometnem kraiu Gorenjske takoi naprodaj. Ponudbe na o "las. oddelek (Jutra* pod (Gorenjsko*	44577
► AT '77]
Pisarne
3—i sob v I nadstropju, v centru mesta oddam s februarjem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
44592
Vinsko klet
v Sp. Šiški vzamem v najem. Kupim tudi posodo. Ponudbe pod »Dobra klet* ;lasnl oddelek »Jutra* 41270
na ogl:
Gostflniško kuhinjo
dobro idočo dam v najem le protj kavciji. Na=lov v oglasnem oddelku (Jutra*.
44572
Stanovanje
3—6 sob, t vsemi pritlkll-nami želim v Ljubljani — dam tudi primerno posojilo Ponudbe n« ogla«, oddelek (Jutra* pod »Pritiklin«*.
44171
Stanovanj, barako
s 2 sobama, kuhinjo ia shrambo oddaim po nizki ceni v najem. — Pojasnila daje hišnik na Mijičevi cesti M. 23/UL	44542
Stanovanje
sobe is kuhinje s prltdkli-nami in trg. lokalom oddam ▼ najem. Dam tudi posamezno. Najemnina po dogovoru. Klement«, G!ui-c«, cesta IX (Vič). 44546
Stanovanje
po možnosti separatno hišico s vrtom ali S sobi a kuhinjo ia shrambo iščem v bližini Ljubljane. — Ponudbe iui oglasni oddelek (Jutra* pod (Separatno stanovanje*.	44541
Stanovanje
3 sob, kuhinje itd. oddam stranki, ki plača 20.000 Din kot najemnino za 2 leti. Naslov r oglasnem oddelku »Jutra*.	44565
Stanovanje
2 sob, event « kuhinjo,
pritiklinami in vrtom takoj oddam. Naslov t oglasnem oddelku (Jutra*. 44579
Srednješolcu
višjih razredov realne gimnazije oddam to bo « posebnim vhodom in zajtrkom brezplačno, da bi poučeval nižješolca. Ozira te samo na res dobre in natančne moči. Ponudb« na oglasni oddelek »Jv.tra* pod lifro »Siguren uspeh 60*. 44550
Dijaka
sprejme s t. Januarjem u stanovanje in hrano uradniška družina. Naelov pov« oglasni oddelek »Jntra*.
44481
Dijakinjo
sprejmem v popolno oskrbo Klavir. Naslov pove oglas, oddelek (Jutra*. 44598
Smrekovih drogov
od 4 m naprej prodam 2—3 vagone Naslov t oglasnem oddelku (Jutra*. 44444
Drva
trnkov« ia hrastov« odpadka od parkctov dostavlja po nizki ceni na dom parna žaga V. Scagnetti, Ljublja m, u gorenjskim kolodvo rom.	88

Prazno sobo
praproato, a kuhinjo Iščem — ev-ent. posamezni prostor OnJ. ponndbe pod (Mir* na oflasol oddelek »Jutra* 44554
Prazno sobo
iščem aa takoj. Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra*.
44555
Prazno sobo
v središču mesta oddam a 25. decembrom eni osebi. Naslov v oglasnom oddelku »Jutra*.	44318
Opremljeno sobo
i električno razsvetljavo tako] oddam v Gosposki ulici it. 10/1.	46538
Sobo
v arodlnl mest« oddam al.
januarjem 8 gospodoma__
Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	44948
Preprosto sobico
a Štedilnikom 126« starejša oseba. Naslov r oglasnem oddelka »Jutra*. 44523
Sobo
v aredtai mesta, a posebnim vhodom in električno razsvetljavo, event. ■ zajtrkom išče gospodična. — Ponudbe a» ogla«, oddelek »Jutra* pod »Trajno 58*.
44358
Lepo sobo
t posebnim vhodom oddam Naslov ▼ oglasnem oddelku (Jntra*.	44456
Sobo
solnBno ia tračno oddam 2 solidnima go«podoma v bližini Tabora. Naelov v oglasne mod del kn »Jutra*.
44442
Sobo
prazno ali opremljeno oddam. Ravno tam naprodaj skoraj nov
gramofon
(kovčeg) « ploščami. Naslov pov« oglasni oddelek »Jutra*.	44571
Prazno sobo
separirano t hodnika, i elektr. razsvetljavo iščem s 1. januarjem ali pozneje. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod (Svetlo*.
44878
Lepo sobo
•ddam tako). Naslov ftm oglašal odd«lefc (Jntra*.
44586
Lepo sobo
▼ sredini awata oddam solidnemu gospodu ali gospodični takoj aH a 1. januarjem. Naslov ▼ oglasnem oddelka »Jntra*. 44589
Opremljeno sobo
poleg kolodvora oddam a 1. Jan. boljšemu gospodu. Naslov por« Oglas, oddelek »Jutra*.	44091
Opremljeno sobo
a posebnim vhodom, v aro-dinl mesta išče boijli gospod. Ponndbe pod lifro (Miren* na oglasni oddelek »Jutra*.	Dr.
Sobico al! lokal
aa Šiviljo, v eentm mesta potrebujem aa takoj. Cena postransko. — Ponudb« na od»«. oddelek »Jutra* pod »Rabim takoj*.	44594
Fotografiram
poceni amaterjem poveča vam • popustom Slik« u legitimacije pogojno br*«-[tlačno 8 t a u t LJubljana Gosposvetska oesta li. lflT Ml

Bančni uradnik
mlad, aimpatičen in dobro situiran, ločen ne po svoji krivdi, iičf dobro In idealno družico. — Dopise na oglas, oddelek »Jntra* pod »Ideala« 1929*. 44556
Takojšnjega znanja
želim i mladenko srednjih let, katera bi event. hotela sprejeti službo hotelske sobaric« v prvorazrednem hotela aa AdriJi. Radi sko-rajfojoga odpotovanja prosim eenj. reflektantinje za natančno ponudbo, obenem določen sestanek, no 1 lifro »Dalmacija 1888* n« oglas oddelek »Jutra*. 44587
Gospod
v stalni službi, t mesečno plačo 2300 Din ln nekaj prihrankov. želi poročiti boljše dekie v starosti od 20—28 let. Le resne ponudb« na oglasni oddeiek »Jutra* pod »Jesen 28*.
44524
Fermačka
t t mladiči prav poceni proda Ivan Rozman, Ljubljana, Rimska cesta It. 20.
44559
Pes
istrijanski Drak, bel, * črnimi ušesi, ki sliii na ime »Beli*, Je nšel. Oddati gA j« proti nagradi na naslov: Ložar, Šiška 20. 44569
Doberman
krasen, mlad, naprodaj v Krsnikovi ulici Itev. 8/1.
44496
Speci ja na trgovina vozičkov in koles
ZEHELROR OTON, Marijin trg i
T- f-,
nudi
nafcenejše vozičke za bo Ična darila
žepne baterije, svetil,ke, karbid
Na deneio
Cfniki tranko
Na drobno!
f\\ iz imate f
^butn slovenskih književnikov
ki prinaša 267 PORTRETOV naših velemož v ba. krotisku. — Zastopani so leposlovni, znanstveniki, narodni buditelji, uredniki in publicisti od najsta* rejših časov do danes.
Umetniško vezana knjiga velja s poštnino vred Din 170.—, broširana Din 140.—. Naroča se ▼
Knjigarni Tiskovne zadruge
v Cjnbljani
Prešernova ulica itev. 54 (nasproti glavni poStt),
J
Dekliški zavod j>etersho|
Sv. peter pri 6ra9cn (graz)
6 mesečni nadaljevalno izobraževalni tečaj s posebnim vpoštevanjem nemškega in francoskega jezika, Francozinja v hiši, umetnostno-zgodovinske literature, ^odbe, trgovskih strok. Gospodinjstvo v vseh pred metih. Najboljše reference, prospekti Krasna lega, lastna vi a. Začetek 7. januarja 1929. i5549j
Psa koplm
Ponndbe a navedbo
starosti in cene pod *iiro (Varuh* as oglasni oddelek (Jutra*.	442^9
Igralca na klavir
iščem u nedelje in praznika popoldne Naslov pove oglasni oddelek »Jntra*.
44570
Klavir
črn, kratek, dobro ohranjen poceni naprodaj. Naslov pov« oglasni oddelek »Jutra*.	44551
PSanino
skoraj nov, poceni naprodaj. — Naslov t Oglasnem oddelku »Jutra*. 44552
Kratek klavir
modorn, skoraj nov, poceni proda Dobrajc, Maribor, Frančiškanska nllca 21.
44518

Sveženj ključev
s« Je izgubil dne 16 t. m. Najditelj naj p proti na-rradi odda v oglasnem oddelku »Jutra*.	44536

Smučarjem
sankačem
in sploh prijateljem zimske narave, ki želijo božične praznike uživati v prekrasni Bohinjski dolini, se priporoča hotel »Triglav* v Boh. Bistrici, ki ima lepo opremljene, kurljive tujske sob«, klavir is radio Postrežba točna, pijača I zborna, kuhinja prvovrstna in solidne eon«.	44605
Poziv!
Gospodu, ki sem zamenjal paket v večernem vlaku Lgubljaa*-—Kamnik, na; se oglasi ▼ Domžalah St. 43. I. Oblak.	44604
Vaš! zobfe
ostanejo vedno zdravi In bel. a Ml Is Mt »vel
in prijeten, ako a porabljat«
ODOFORM-PASTO za sobe. Dobi s« v lekarnah la drogeriR. Glavna zaloga parfnmerlla URAN, Ljubljana, Mestni trg H.	M
c
Načrt
Prve velike stvarne loterije hrv. Invalidov
v korist zgradbi invalidskega doma v Zagrebu
Žrebanje dne 23. decembra 1928
žrebajo se sledeči dobitki:
8 avtomobilov, 16 motociklov, 90 dvokolic, 90 šivalnih strojev, 9 spalnic, 16 gramofonov, 4 klavirji, 10 kuhinj, 80 moških zlatih ur. 80 ženskih zlatih trr, 140 moških srebrnih nr, 90 obveznic Ratne štete, 9 jedilnic, 8 pianinov, 9 samopisnih strojev
in 7000 komadov raznih dragocenosti
Žrebanje Je neodloženo.
Cena srečke 10 dinarjev.
Srečke razpošilja s; mo po povzetju ali plačljive v naprej
istotam se dobe tudi srečke »Drž.
razredne loterije« Glavno zastopstvo za vso Slovenijo MENJALNICA
Reicher & Turlc
LJUBLJANA, Prešernova 44.
V gioiboki žatosti naznanjamo pretužno ves*, da Je naiaJjmb-fjena soproga, mati, babica ia prababica, gospa
Elizabeta Žemljic
nadučlteljeva soproga
dne 18. decembra 1928 ob 21. uri po dolgi innftri boleaai, prevedena s tolažili sv. vere, v starosti 76 let mirno v Oo«po<in zaspala.
Pogreb nepozabne pokofnice bo dne 21. decembra 1928 ob 15.
uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Pobrežju.
Sv. maša zadušnica bo darovana dne 22. decembra 1928 ob pol 9. uri v frančiškanski župni cerkvi. MARIBOR, dne 19. decembra 1928.
Josip Zemljlč, nadučitelj v p., soprog, Maks in MIlan, steova, Avgusta In Elizabeta, hčeri, Ivan Zoher in Vekoslav From, zeta, Terezija in Zorlca Zemljlč, sinahi, ter vsi ostali nečaki,
nečakinje, pravnukl lo sorodniki.
ONi se loj pisarniški M
obstoječ iz dveh malih sob v Dalmatinovi ulici št. 11. Pojasnila daje v dopoldanskih urah odvetniška pisarna upravitelja konkurznega sklada »Here« - Kralja Petra trg 8, pritličje, desno.	15639a
Zahtevajte BREZPLAČEN CENOVNIK UR
namiznih, žepnih, stenskih oa odplačila in v ffo-tovini
»Odplata« K. D. S.
BEOGRAD, Kralia Petra 64, meszanin
13460
JEDILNO
NAMIZNO ORODJE
Zahtevajte samo
znamko »Medved" m *
.S53

Ali ste že čitali
Pustolovščine dobrega vojaka Švefba
ki so vzbudile po vsem svetu velikansko zanimanje v knjigi, v filmu in na odru. V slovenščini jih izdaja
Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani

Prvi zvezek velja broširan Din 46.-
Drug: -cvtzck izide v kratkem.
vezan Din 56.— 236
Michei Zčvaco:
V krempliih inkvizicije
Zgodovinski roman. ' : t : • ' •
Papež je vstal, obrnil naslanjač proti ognju in si pogrel roke. Nato je nadaljeval:	' .	.
»Da, ostanek moj:h dni bo miren, zakaj pustolovke ni več!. Toda preden umrem, moram še udariti Filipa Španskega Uprt
se mi je, čeprav je katoliški kralj.....Ali, tako mi Knsta, Sikstu V.
se ni še nihče brez kazni postavil po robu!.-.. Toda kako naj ga udarim?... S čim?...«	'
Papež je iztegnil roko proti omarici, vzel iz nje pergamen in
ga počasi preletel z očmi.
»Pogrešil sem, ko sem iztrgal maloduSnosti Henrika HI. to izjavo!« je zamrmral. »Še bolj napak , je to, da jo. hranim Pri sebi. Filip zdaj ve, kje je, in je poslal velikega inkvizitorja, da mi streže
po življenju!...«	„; .,
Sikst V. je skomignil z rameni:
»Umreti ni nič... Toda umreti, ne da bi bil uresničil svoje sanve: Izgnati Filipa iz Italije... ujediniti Italijo od;severa do juga, podvreči jo Rimu... in storiti rimskega papeža.vladarja sveta!... Kaj naj storim?... Ali naj pošljem listino Filipu?... Ali naj io uničim? Espinosi sem itak prisegel, da je uničena... Da, samo z roko mi je treba treniti, pa zgori!...«
Papež je iztegnil razgrnjeni pergamen proti ognju. Plamen ga je načel. Še trenutek in načrti Filipa Španskega bi bili uničeni. Tedajci pa je zgrabila listino trda roka!...
Sikst V. se je srdito okrenil in zagledal pred seboj svojega stričnika, kardinala montaltskega.
»Ti!... Ti!... Kako se upaš!... Takoj bom ..,«
2e je segel proti ebenastemu kladivu, ki je ležalo na mizi, da
bi poklical stražo.
Toda Montalto je po bliskovo skočil predenj in rekel hladno: ^
»Ce vam je življenje drago, Sveti oče, ne ganite se in ne kličite nikogar!«
»Oho!« se je zavzel stari papež in vzravnal svojo visoko postavo. »Mar bi se upal vzdigniti roko zoper najvišjega glavarja Cerkve?«
»Ni je stvari, ki si je ne bi upal!... ako ne ustrežete moji prošnji.«
»Kaj hočeš?«
»Hočem... evo: hočem, da pomilostiite Favsto.«
Papež se j« osuplo zdrznil. Nato ga je posilil nasmeh, češ, saj je mrtva.
»Favsto naj pomilostim?«
»Da, Sveti oče,« je odvrnil Montalto in se globoko priklonil.
»Pomilostim naj jo?... Dobro!«
Papež je vzel list pergamenta in ga s trdno roko popisal. Montalto je med tem preletel z očmi listino, ki mu jo je bil potegnil iz rok.
»Evo ti njenega popolnega pomiloščenja.« je rekel Sikst V. »In zdaj mi vrni tisti pergament in pojdi... Ce hočeš, da pomilostim tudi tebe, sin moie ljubljene sestre!...«
»Samo besedico, Sveti oče: Favstino pomiloščenje ste podpisali zato, ker mislite, da je mrtva... Toda motite se, ujec. Favsta ni mrtva!«
»Ali mar živi?«
Dal sem ji protistrupa, ki jo je obudil k življenju.«
Sikst V. je zamišljeno pomolčal.
»Naj bo,« je rekel nato. »Kaj mi je prav za prav do tega, čt Favsta živi? Zdaj ne more ničesar več zoper mene. Njena moč do vernikov je ugasnila v tistem trenutku, ko je rodila otroka... A česa se nadejaš ti od nje? Ali si domišljaš, bedak, da bi te mogli ljubiti? Bedak! Preje bi omehčal kos marmorja nego Favstini srce.«
In resno je dodal:	*
»Dveh Pardaillainov mi na svetu!«
Montalto je zaprl oči in prebtedel. Kolikokrat je s smrtnim sovraštvom mislil na tega Pardaillana, ki se mu je bila Favsta vdala, čeprav samo za kratko, brezumno tremitje!
»Ničesar se ne nadejam,« je odvrnil z mrkim glasom. »Samo rešiti jo hočem... A ta pergamen,« je nadaljeval, »ta pergamen predam Favsti, da ga ponese Filipu Španskemu, ki ima pravico do njega. In da bo princesa bolj varno potovala, se tudi sam odpravim z njo.«
Sikst V. je besno vzmahniS z rokami. 2e je hote! ne glede na Montaltovo bodalo, poklicati stražo, ko je zdajci pomislil na to, da je pravkar še držal listino v ogenj ter iskal pametne rešitve. Morda je bila baš v Montaltovem načrtu... Zakaj pa ne? In v ten« primeru ni bila Favsta nič slabša poslanica od kateregakoli diplomata. Šlo je samo za to, da pride pergamen v prave roke. Papež sa ie naglo odločil.
Za vsaki poedmi komad
popolna garancija
Doka/ano
najdi vršenej5«
Kletarja
popolnoma veščega t vseh manipula« cijah z vinom, spirituozami in likerji sprejme takoj delniška družba'na de« želi Samo prvovrstne moči naj pošlje* jo svoje ponudbe p>od «Cistoča» na Puhlicitas d d. Zagreb. Gunduličeva 11.
Zahtevajte znamko .i«

galoše
m
snežne čevlje.
M
nimaio tekmeca
Prima flor nogavice
0 popusta
za
Božič m Novo leto
pri znani tvrdki
GrKar & delat
tatera se je izselila Iz Prešernove ulice in se sedaj nahaja
samo
v Se enburgovi ul. 3.
a
Nadstrojnlka,
veičega pri »trojih za hlajenje, ki je po možnosti že. bil zaposlen v pivo* varoi, sprejmemo takoj Ponudbe pod •Kompresor« na Publicitas d. d.. Za« greb, Guruhilideva 11.	15627=a
traja en par det) kakor več Dam drugih
Pazite na znamko in zahtevajte oovsod le (to* noaavice znamke Mravlja
AKCIJSKA DRUŽBA
želi stopiti v stike s soudeležbe zmož« n i tovarnarjem za manufakturo, ple» tenine, triko in drobnarijo, radi ra« stopt-t,Ta in predaje njenih prer.netov v Jugoslaviji z ali bre^ prevzetja skla« dišč. — Podjetje ima izborne zastop« nike in potnike in mnogo odjemalcev. Ponudbe pod st. %2 na Radio Reklam,
Ju Navija Subotica.

Za Jožic
čevlje. Lepi, trpežni in proceni so. Obdarujte svoje s temi naj* boljšimi ročno izdelanimi čevlji.
»DOKO« — LJUBLJANA
Prešernova ulica 9, dvorišče.
Za pranje lica
V*ai Mlveč lu>n*n blato iJHMifl aitto t	op«(t-
M. Oobr w povsod. 0*«vw> sfclidiie«:
P*4ff..w«»r»ia
■5 rt 1 M c»n »»f ti
Strojnika
sprejmemo na parno žago. Interesentje naj pošljejo lastnoročno pisane ponudbe z na« vedbo starosti, dosedanje zaposlenosti, iz« obrazbe m stanu. Ponudbe p»od »Strojnik* na ogl. odd. «Jutra».	155S4-a
cddamo v najem
t hiSo za stanovanje s 3 sobami io kuhinjo, k-iei na glavoi prometni cesti v Splitu, površina 1000 m*, priprave« ia katerokoli obrt Za pojasnilo obrni ti se na naslo v An te Cuk rov, Split.
SitoemSka *	I5508a
felefon 82 3«
Zakonito zait mašilo
(Fllzmctalldlchtang)
za okni in vrata proti prepihu, mrazu In prahu Itd. Oentraln« '»sto sivo in skladišče
ALBIN KOŽELJ
ZAGREB - VODNIKOVA 6 - Brzota*: EUPAO
Perzijski preprogi
erasni, antik, rari-etna komada prodam. Naslov v ogl. oddelku «Jutra».
sranMrauii'
Originalno
luaobanar-patenl^moko
J	proizvajajo jedi.no
ZJEDINOENI PAROMLINI D.D. BJELOVAR
VARUJTE SE IMENUSL1ČNUH POTVORB /_

Svetovni rekordi 8 cilinderskega Prezidenta
	Pevozene	Povprečna
	razdalje v	brzina v
	miljah	km.
1*	. 10.000	110,739
2*	- 15.000	110,385
3'	- 20.000	110,304
4*	. 25.000	110,191
5-	. 30.000	110,014
zvitki masa hektn«raflčni trakovi
vedno tri naiceneje v zalogi ori
LUD BARAGA LJUBLJANA
Šelenburgova ui. 61
Telefon «tpv ?Q*n
Mednarodna unija priznanih avtomobiliskih klubov jc pravkarpriznala Studebakerju-model Prezident-$ svetovnih rekordov v brzini in vstraj-nosti. Ti rekordi nadkriljujejo vse druge, kar jih jc kdaj postavil, katerikoli drug avtomobil.
Enega teb najsijajnejšib rekordov si jc prisvojil 8 cilin-derski Prczident, ki je od 21. julija do 9. avgusta prevozil v 26.326 minutah 48.280 km dolgo progo na dirkališču v Atlantik City.
Vsi štirje vozovi Prczident, ki jc vsak prevozil 48.280 km, so bili navadni serijski vozovi, ki so jih V Studebakcrjevih tvornicah, na slepo srečo izbrali odposlanci ameriške avto-mobiliske unije.
Vi si lahko nabavite Studebakerjev 8 cilinderski voz Prczident, ki jc v vseh potankostih identičen z avtomobili, ki so si priborili omenjene rekorde brzine in vstrajnosti. Tvornice Studebaker grade štiri tipe vozov : Erskinc Six, Director, Commander in Prezidcnt. Vsak model jc sampion svoje kategorije.
A REIN I DRUG Generalno Zastopstvo Studebaker-Erskinc Automobilo'
Marovska ulica 1. — Preradovičeva uL 34.
Zagreb. Zastopnik za Slovenijo
K. HEKOVEC
Cakovec
STUDEBAKER
n s.e. •••
Lrcjujc Davurui Ruvljeu. Ltd*j* kouzorcij cjulra* Adoli Ribnikm. Za Naruduo tiakamo (L d. kot Uakarnarja traiic Jezeršek Z« in»cratn) del je odgovoren Alojzij Novak. Vsi v Ljubijam.