•1 PROBANKA POSLOVNA ENOTA KRANJ Koroška 1, tel. 04/280 16 00 menjalnice - exchange tel. 04 I 23 60 260 6BD Gorenjska borzno posredniška družba d.d. Vaš posrednik pri prodaji in nakupu vrednostnih papirjev Koroška 33. 4000 Kranj tel.: 04 280 10 40. 280 10 17. 280 10 30 Jaks: 04 280 JO 12 ww.gbd.si, info(agbd., ELEKTRONSKA BANKA ZA OBČANE IN SAMOSTOJNE PODJETNIKE Gorenjska^ Banka ©@MlMcJJ©ISnGLAS i^P_Ljy-ISSN 0352 - 6666 - št. 57 - CENA 150 SIT (13 HRK) ^ nedeljo so s tradicionalnimi tekmovanji v klekljanju sklenili enotedenske prireditve letošnjih že 39. čipkarskih dni v Zelnikih, ki niso več le dvodnevna zabava, pač pa resnično turistična in krajevna prireditev, ki kaže ustvarjalnost in tradicijo kraja, ve^no bolj pa prirediteljem uspeva pripraviti tudi kvalitetne kulturne dogodke. - Foto: Tina Doki _,__Kranj, torek, 24. julija 2001 Spet ta festival Na Bledu bo klasično in komorno glasbo zamenjala etno, narodno-zabavna na "terasah" pa tako ali tako celo poletje ne pojenja. Na Bledu se je pretekli teden končal Mednarodni glasbeni festival Bled 2001, od petka naprej pa se bodo začeli odvijati koncerti v okviru letošnjega Okarina folk festivala. V Srednji vasi poteka Glasbeno poletje v Bohinju, Radovljica nam bo med 12. in 25. avgustom že devetnajstič postregla s staro glasbo... Priložnosti za glasbene sladokusce je torej dovolj. A po besedah organizatorjev je vsako leto težje. Naj za primer vzamemo oba blejska festivala. Občina za oba festivala denar namenja posredno preko LTO Bled, ki razpolaga z denarjem, zbranim s turističnimi taksami. Gre za denar, sicer predviden za financiranje pahljače projektov na temo turizma na Bledu, v odstotkih torej tudi za festivale. Odgovora z naslova ministrstva za kulturo sta bila letos, menda zaradi krčenja sredstev za tovrstne projekte, negativna in organizatorjem tako ostane le še lov na sponzorje in s tem prilagajanje programa že zbranim'ali vsaj obljubljenim sredstvom. Pri tem se zastavlja vprašanje, kaj je s takoimenovanim "evropskim denarjem" za pridružene članice. Prva postavka v proračunih mnogih podobnih festivalov po Evropi so prav sredstva z naslova Evropske skupnosti. Menda je denarja tam dovolj, le treba ga je znati vzeti. Ni vrag, da naše vladne službe in ljudje v Bruslju ne bi kdaj pomislili tudi na Bled, kamor tako radi na izlete vozijo tuje delegacije. Sicer pa. Če festivala po petih, desetih letih ne bi bilo več, bi bilo najbrž kar prav, bi prihranili. Mar ni najlažje izbrati glasbe, ki je "trotelziher", pa še zaslužili bomo. • Igor K. ■ Žlebnik odstopil ^ škofjeloški Jelovici se je sedaj na oglasnih deskah znašlo obvestilo, da je odstopil predsednik uprave Zvezdan Žlebnik. stu°^a L°ka" Večma zaposlenih je sicer na kolektivnem dopu-od ' Vendar se Je minuli petek kot blisk razširila novica, da je stopil predsednik čknfiplnčkp .Ifloviee Zvezdan Zleb- -Pil predsednik uprave škofjeloške Jelovice Zvezdan Žlebov javnosti krožijo tudi podatki o veliki zadolženosti' 8uf>i Jelovice. in iz- Kranjskogorskim policistom se je natančnost obrestovala Marko Subic se je prijavil kot Branko Vidovič Policisti so v petek preverili identiteto Branka Vidoviča, prijavljenega v koči v Tamarju. Pos^'Ca Je obnovila Dolenčevo hišo v Preddvoru, v pritličju so kjer Vt p.rostori' v prvem nadstropju razkošno stanovanje, stanuje Zvezdan Žlebnik. Do kdaj še? - Foto: Tina Doki Ale)^ p°datkov nismo mogli preveriti, ker je na dopustu tudi nik naHder lgnčar' dosedanji in verjetno tudi prihodnji predsed-sprejej ^°rne8a sveta Jelovice, ki naj bi se sestal 7. avgusta in sedrnj, lebn'kov odstop, ki je menda ponudil le odstop kot pred-skrjVai Uprave, ne pa tudi kot direktor. Čeprav v Jelovici krčevito rovnic»Pudatke ° tek°čem poslovanju in uprizarjajo "lov na častjo JT-l,kf10 Jih je razkril, je v javnost pricurljalo, da dolgovi zna-40 min! no milijarde tolarjev, mesečna izguba pa približno Jo pri Jel°vici že pred tedni ustavila posojila, zato jih išče anka •jTV' idfjev. Hipoteko nad premoženjem ima Gorenjska nazadnje sam odločil za vrnitev. Za kaznivo dejanje ugrabitve je po zakonu zagrožena kazen do deset let zapora. O razpletu družinske drame za Gorenjski glas na 17. strani govorita oskrbnika planinske koče v Tamarju Vesna in Vladimir Miketič. • H. J., foto: D. Sedej jo •o i NI ! O največji državni banki. • M.V. uuu. elan.si P HO D AJ AL JMA BEGUNJE ■ Posezonsko do40o/o 2nizanie °d20.7 -as,«;, ŠPORTNA 3.8.2001 KONFEKCIJA • °4 5351 439, 5351 437, 5_351 435, fax: 04 5351 436 wa/, Tamar, 24. julija - Kmalu zatem so v koči namesto Vidoviča, ki je prav tako na "črni tisti", prijeli 34-letnega Marka Šubica iz Rožne doline v Ljubljani, osumljenega, da je marca 1997 iz ljubljanskega vrtca ugrabil takrat komaj petletnega (posvojenega) sina Jureta Sla-banjo. Deček, ki je z nesojenim očetom več kot štiri leta taval po svetu in komaj še obvlada kakšno slovensko besedo, se je torej končno vrnil domov. Medtem ko so ugrabitelja ljubljanski policisti v petek pridržali, so na- mreč zdaj desetletnega Jureta izročili socialnim delavcem oziroma materi Barbari Slabanje, ki v vseh teh letih še ni izgubila upanja, da bo sina slejkoprej vendarle spet objela. Zakaj je Marko Šubic svojega posvojenca na tako grob način odvzel materi, bo povedala nadaljnja preiskava. Po ločitvi naj bi se zakonca nikakor ne mogla dogovoriti o skrbništvu. Marko Šubic je že pred marcem 1997 Jureta večkrat odpeljal brez materine privolitve, med drugim junija 1995 za mesec dni v Kalifornijo. Po tistem je sodišče iz- dalo začasno odredbo, s katero je Šubicu prepovedalo stike z otrokom. Po zadnji ugrabitvi so Šubica in Jureta Slabanjo iskali policisti, Interpol, mati in stara starša pa so v iskanje pritegnili tudi zasebne detektive in nevladno organizacijo iz Kalifornije, ki se ukvarja z iskanjem pogrešanih otrok. Za informacije o vnuku so ponujali milijonsko nagrado. Podatki so takorekoč deževali -nazadnje naj bi Jureta videli v Grčiji, na Tajskem, v ZDA, Egiptu - na žalost brez pravega uspeha. Očitno se je ugrabitelj 9770352666018 PO SLOVENIJI ureja: Jože Košnjek SLOVENIJA IN EVROPSKA UNIJA Tudi Slovenci v službah Evropske unije Dvajset se jih pripravlja na Bruselj Ljubljana, 24. julija - Usposabljanje Slovencev, ki bodo dobili delo v ustanovah in službah evropske unije ali se bodo z Evropsko unijo posebej ukvarjali doma, je vedno bolj pomembno in aktualno. Vlada seje pretekli teden seznanila z izvajanjem programa aktivnosti usposabljanja in izpopolnjevanja za povečanje administrativne sposobnosti Slovenije pred vstopom v Evropsko unijo. V prvi skupini so upravni delavci, ki se pripravljajo na zaposlitev v eni od ustanov Evropske unije. Od 65 prijavljenih jih je bilo izbranih 2f3, od katerih jih je 12 že podpisalo pogodbo. V drugi skupini visokih upravnih delavcev, specialistov za evropske zadeve, bo 280 ljudi, za katere bo izvedenih 14 seminarjev. Na razpis seje prijavilo 293 kandidatov. Koncept usposabljanja je že pripravljen, večina šolanja pa bo opravljenega med septembrom in decembrom. V tretji skupini so funkcionarji v upravi. Zbranih je 121 prijav, med katerimi jih bo za šolanje izbranih 60. V peto izobraževalno skupino pa bodo vključeni višji upravni delavci. Skupno naj bi jih bilo okrog 1000. Vlada je za to izobraževanje namenila 100 milijonov tolarjev. Sloveniji lani 64 milijonov evrov Ljubljana, 24. julija - Evropska komisija je Sloveniji lani namenila več denarja kot v preteklih obdobjih. Skupna vrednost vseh lani podpisanih finančnih memorandumov je znašala 64 milijonov evrov nepovratne pomoči. Pretekli teden je bil podpisan prvi letošnji memorandum iz programa Phare za leto 2001, vreden 14,4 milijona evrov. Evropa bo pomagala pri projektih, ki so ključni za uspešen zaključek pogajanj o vstopu v Unijo in so važni za unijo kot celoto. To so usposobitev Slovenije za uresničevanje nalog pri jamstvenem kmetijskem skladu, na področju veterine in na fitosani-tarnem področju ter za krepitev in razvoj socialnega dialoga. Del pomoči bo šel za uresničitev nalog na področju prostega pretoka blaga in za izvajanje nalog v pravosodju in notranjih zadevah. Konec leta bo podpisan še drugi del finančnega memoranduma, ki bo vreden 13, 8 milijona evrov. Slovenija bo denar porabila za izgradnjo mejne kontrolne točke na Obrežju in za modernizacijo nekaterih drugih mejnih prehodov, za reševanje socialnih problemov in za čezmejno sodelovanje z Italijo in Avstrijo, za kar bo dobila Slovenija dodatnih 7 milijonov evrov. • J. Košnjek Vodja delegacije evropske komisije v Sloveniji Eric van Linden in minister za evropske zadeve Igor Bavčar med podpisovanjem enega od finančnih sporazumov. • Slika Eunovice Nova stranka zbrala premalo podpisov Zakon v Uradni list Ljubljana, 24. julija - Predsednik državnega zbora Borut Pahorje poslal zakon o preoblikovanju prostocarinskih prodajaln na cestnih mejnih prehodih z državami, članicami Evropske unije, v podpis predsedniku republike Milanu Kučanu in nato v objavo v Uradnem listu. Do konca preteklega tedna pobudnica referenduma o tem zakonu Nova stranka ni zbrala predpisanih 40.000 glasov, ampak le 22.088, kar ni dovolj za razpis referenduma. Nova stranka se ne da. Na upravno sodišče je vložila tožbo zoper ministrstvo za notranje zadeve, ki naj bi oviralo zbiranje podpisov in zahtevala podaljšanje zbiranja za štirinajst dni oziroma deset delovnih dni. Upravno sodišče se bo predvidoma odločilo ta teden. • J.K. Kar tretjina manj kot pet tisoč Vodice, 24. julija - Predsedstvo združenja občin Slovenije je obravnavalo zakonodajo s področja vzgoje in izobraževanja, zakon o lokalni samoupravi in predlog zakona o samoprispevku. Poudarili so, da v postopek oblikovanja združenje še vedno ni pravočasno vključeno. Zato so predlagali, da se takoj oblikuje svet vlade in obeh zainteresiranih združenj občin v razmerju glede na število članic, ki jih zastopajo. Predsedstvo je tokrat ugotovilo, daje pri vzgoji in izobraževanju ponovno prišlo do novih zadolžitev občin, država pa ni pridobila soglasja, niti ni zagotovila ustreznih virov financiranja. Neuskljanosti so pri spremembah zakona o lokalni samoupravi, pri zakonu o samoprispevku pa je toliko pripomb, da predsedstvo predlaga, da se pri tem zakonu hitri postopek spremeni v normalnega s tremi branji. Predsedstvo je sprejelo tudi stališče, da seje pri ustanavljanju novih občin neprimerno sklicevati na kriterij 5000 prebivalcev, saj je v državi danes kar 96 občin, ki imajo manj kot 5000 prebivalcev. • A. Z. ==_IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA__ ^j. Reševanje mejnih problemov med Slovenijo in Hrvaško Zadnjo besedo poslanci obeh držav Vladi Slovenije in Hrvaške sta sprejeli sporazum o meji, ki je parafiran, ni pa še podpisan, veljal pa bo, ko ga bosta potrdila parlamenta obeh držav. To bo po napovedih najtežji del naloge. Ljubljana, 24. julija - Pretekli četrtek sta vladi Slovenije in Hrvaške sprejeli sporazum o meji, ki je nastajal v precejšnji tajnosti in za katerega sta bila pripravljena premiera obeh držav dr. Janez Drnovšek in Ivica Račan zastaviti ves politični vpliv. Potrditev na slovenski strani ni toliko presenetljiva, saj je državni zbor pred tem sprejel (po skoraj triletnem odlaganju) sporazum o obmejnem prometu in sodelovanju, kot na hrvaški strani. Dan pred tem je zunanjepolitični odbor Sabora zavrnil sporazum o meji in sprejel le sporazum o reševanju problematike jedrske elektrarne Krško. Drnovškova in Račanova ekipa sta svoje naredili. Sedaj prihaja na vrsto drugi, morda še zahtevnejši del naloge - ratifikacija oziroma potrditev sporazuma o meji v državnem zboru. V obeh državah je postopek zapleten, zato lahko traja več let, opozarjajo poznavalci hrvaških razmer. Še posebej, če bi prišla pri sosedih oblast v roke politiki, ki je manj naklonjena sporazumevanju s Slovenijo in ki trdi, da je vse, kar bi se Zagreb dogovoril z Ljubljano, v njihovo škodo in da jim Slovenci stalno nekaj jemljejo. Pooblaščena pogajalca, za Slovenijo je bil to dr. Miha Pogačnik, sta pretekli teden besedilo sporazuma o meji parafirala. Sedaj bo o njem razpravljal odbor za mednarodne odnose državnega zbora. Če ga bo sprejel in bo ravnal enako tudi zunanjepolitični odbor hrvaškega Sabora, bosta predsednika vlad sporazum podpisala. Sporazum o meji bo treba dokončno potrditi oziroma ratificirati v obeh parlamentih. V hrvaškem je za sprejem takih dokumentov potrebna dvotretjinska večina. Ljudje na obeh straneh meje so se morda bolj razveselili tudi slovenske potrditve sporazuma o obmejnem prometu in sodelovanju (SOPS), ki bo predvsem ljudem ob meji olajšal življenje in rešil marsikatere probleme. Sporazum predvideva odprtje 27 maloobmejnih prehodov in vzpostavitev ustreznega nadzora na njih. Do konca letošnjega leta bi lahko obe državi pripravili tehnične osnove za uresni- Poslanci Socialdemokratske stranke so večinsko glasovah Za potrditev maloobmejnega sporazuma s Hrvaško. Izredna seja državnega zbora Danes o avtocestah Ljubljana, 24. julija - Državni zbor zaključuje prvi del letošnjega mandata, saj se bodo začele avgusta parlamentarne počitnice. Na H. izredni seji, ki se je začela pretekli teden in naj bi bila končana ta teden, bodo poslanci danes predvidoma obravnavali letni plan razvoja in vzdrževanja avtocest v Sloveniji. Razprava bo zanesljivo živahna. Gradnja avtocest v Sloveniji je počasnejša, kot je bilo načrtovano, dokončna izgradnja pa se odmika. Na seji vlade so ugotovili, da predstavlja predlagani obseg graditve in vzdrževanja avtocest skupaj z ukrepi na državnih cestah in železnicah le 47 odstotkov del, ki so za leto 2001 zapisana v nacionalnem programu izgradnje avtocest. Na Gorenjskem se pričenja gradnja na odseku Podtabor - Naklo. Letošnja obseg in dinamika omogočata dokončanje tega odseka leta 2003. Poslanci so sklenili ustanoviti prvo preiskovalno parlamentarno komisijo v tem mandatu, ki bo ugotavljala morebitno vpletenost odgovornih oseb in nosilcev javnih pooblastil v domnevno oškodovanje slovenskega elektrogospodarstva pri nakupu in prodaji električne energije. Državni zbor je podaljšal rok, do katerega morajo delodajalci za vsako delovno mesto izdelati pisno izjavo o varnosti, kar določa zakon o varnosti in zdravju pri delu. Delodajalci bodo lahko te izjave izdelali do konca leta in ne do 27. julija, vlada pa bo morala znova preučiti smiselnost te uredbe za okrog 50.000 tako imenovanih malih delodajalcev, med katerimi so tudi kmetje. • J. K. čevanje sporazuma v začetku prihodnjega leta, če bosta državi izmenjali potrebni diplomatski noti. Propustnice bodo izdajali prihodnje leto, na slovenski strani pa bo do njih upravičenih okrog 250.000 ljudi. Ureditev novih maloobmejnih prehodov in uresničitev sporazuma SOPS bosta terjali dodatna sredstva. Večina jih bo zanesljivo zagotovljenih v proračunu za prihodnji dve leti. Kompromis na morju Čeprav besedilo sporazuma o meji in ustrezno gradivo še ni dostopno javnosti (menda je strogo varovano), je mogoče na osnovi izjav sklepati, da so bila najzahtevnejša pogajanja o morski meji v Piranskem zalivu. Pogajalci so bili zavezani nekaterim sklepom parlamentov svojih držav. Slovenske pogajalce sta vezali zlasti zahtevi državnega zbora po celovitosti Piranskega zaliva in pravici Slovenije do upravljanja z njim in po dostopu Slovenije do med- kopne"1 klenjet11 etrov in na njenem delu so bili prav tako s nekateri kompromisi. Štirje selki Bužini, Škodelin. Skrile m del Mlinov vključno s hišo P1' ranskega svetnika Joška Jora& ki se je pogosto prepiral z ita"' janskimi oblastmi, ob reki D** gonji so postali hrvaški, venda< bo imelo okrog 60 prebival^ v 20 hišah posebne ugodn°stl Lahko bodo zaprosili za slovensko državljanstvo Meja del' '[ dinov vrh, na katerem je voj8*' mca na hrvaški stran«, v vzho? nem delu Slovenije pa poten meja večinoma po reki Muri-Odzivi po sprejemu mejneg sporazuma na vladi kažejo. d' so na hrvaškem nasprotniki sp^ razuma o meji močnejši kot Sloveniji, razen tega pa Je.z potrditev potrebna dvotreU' ska večina. Tudi nekateri uglej. ni hrvaški politiki, ki so se sai* v funkcijah, ki so jih imeli v Pr teklosti, zavzemali za spora* mno ureditev meje, kot na P mer dr. Mate Granič, trdijo- c je dobila Slovenija vse, želela. Račan to lahko opr** narodnega morja, kar je za Slo- ,e s t če dobi od SloveO? ven.jo kot pomorsko državo zameno kaj velikega. H*j£ bi smela dovoliti Sloveniji I nujno. Hrvaška pa je hotela na vsak način zagotoviti stik svojega morja z italijanskimi vodami oziroma državno mejo Italije. Tako je dobila Slovenija 80,2 odstotka Piranskega zaliva, stik z italijanskim morjem in 3,6 kilometra široko stičišče z mednarodnim morjem. Celotna mejna črta je dolga 670 kilom- - ^ oda morje do mednarodnih v0 'ui in dejal. V Sloveniji je naj°; ^ kritik sporazuma o meji loobmejnega sporazuma go Jelinčič in njegova ^ ska nacionalna stranka. . Jože Koš«ie Vlada je sklenila Program spodbujanja tujih naložb Ljubljana, 24. julija - Spodbujanje tujih neposrednih naložb je strateška usmeritev vlade do leta 2004. Program spodbujanja tujih naložb je še posebej pomemben kot signal domači in tuji poslovni javnosti za možnosti tujih naložb v Sloveniji. Program je strnjen v štirih področjih: v ukrepih za odpravljanje*administrativnih ovir za investicije, v izboljšani ponudbi stavbnih zemljišč, v urejenem sistemu za dodeljevanje finančnih vzpodbud investitorjem in v programu trženja, ki ga bo izvajala Agencija za gospodarsko promocijo. Stvarno pravni zakonik Vlada je sprejela predlog stvarno pravnega zakonika, ki bo nadomestil že pripravljeni predlog zakona o lastninski in drugih stvarnih pravicah. Zakonik bo celovito in Tik1'' pri pisemskih, EMS, časopisnih in P ^ nih storitvah. Denarne storitve so n^ ^ približno enaki ravni, delež telefonski nj. ritev pa je zaradi uvajanja mobilne te j0 je upadel. Dostava poštnih posi^^K^t šestkrat tedensko potekala za 97,6 ka prebivalcev, kar je za pičel odsto kot leta 1999. uSpeš' Pošta Slovenije je po mnenju v,adt^južb0' no opravljala gospodarsko javno * ^ čeprav je imela zaradi nadzorovan jc) javnih storitev (prenos pisem in ^.&\^ Letno poročilo javnega podjetja Pošta 2,9 milijarde tolarjev izgube, kar je * na novo urejal lastnino in druge stvarne pravice, pri čemer temelji na konceptu zasebne lastnine. Ustavni sistem Republike Slovenije zahteva novo urejanje lastnine kot ene izmed temeljnih ustavnih pravic icr novo urejanje drugih stvarnih pravic, temelječih na zasebnem lastninskem konceptu. Dodaten razlog za sprejem novega zakona je spreminjanje lastninskega prava v svetu. Pošta lani z izgubo Slovenija za leto 2000 je vlada skupaj z re vizijskim poročilom in poročilom nadzornega sveta sprejela. Obseg storitev seje povečal za 13 odstotkov, prihodki pa le za 9 odstotkov, je ocenila vlada. Največja rast je bila dosežena vzrok za skupno izgubo v visim 331 nov tolarjev. Pošta je začela uspesn ^ jati nove storitve in novo politik0 .j0 n0" jem trga poštnih storitev z uveljavi vega zakona o poštnih storitvah. # GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: GORENJSKI GLAS, d.o.o. KRANJ I redniska politika: neodvisni nestrankarski politično- informativni poltcdnik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Direktor: Marko Valjavcc / Odgovorna urednica: Marija Volčjak / Novinarji »»"^ ftfrf Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Urša Pcterncl. Slojan Saje. Darinka Sedcj, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl-ŽIcbir. Andrej Žalar. Štefan Žargi / lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: I B» 0 m tisk: Mcdia An. Kranj I Tisk: DELO • TĆR, Tisk časopisov iin revij, d.d., Ljubljana / l redništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1,-Kranj, telefon: 04/201-42-00. telefax: 04/201-42-13 / K** . j^iin-*1^ telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure, sreda do 17. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnine: alni naročniki (fizične osebe - občani) imajo 2(1 % popusta. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica: odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za H 150 DEM: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8 X v ceni časopisa / CENA IZVODA: 150 SIT (13 HRK za prodajo na Hrvaškem). ___. ietiu! SLOVENK zavarovalniška hisa d.< » Mednarodna organizacija proizvajalcev programske opreme za računalnike ugotavlja, da v Sloveniji računalniško piratstvo upada Se vedno več kot polovico računalniških programov ilegalnih Kljub temu, da v Sloveniji stopnja tako imenovanega računalniškega piratstva hitro upada, pa s stanjem, ko je skoraj dve tretjini Programov ilegalnih, nikakor ne smemo biti zadovoljni. To je namreč skoraj še enkrat več od povprečja v Zahodni Evropi in ZDA. GORENJSKA OD PETKA DO TORKA Vzhodnoevropske države lahko zarad, piratstva do.le a 2004 Pričakujejo izgubo več kot 32 milijard dolarjev/Slovenija,16i mili Jonov), ugotavljajo v poročilu raziskovalne ustanove P»*W*" in s tem opozarjajo na ekonomski pomen varstva pravic inte.eku-alne lastnine. Slovenija pri tem nima posebno "stnega mesta, saj 161 odstotki ilegalne programske opreme se vedno sod. med naj bolj računalniško piratske države, čeprav je seveda v te »cene in Primerjave mogoče tudi podvomiti. Razveselj.vo pa je, da stopnja Piratstva pri nas najhitreje upada. Čeprav je Slovenija v zadnjih letih med ocenjevanimi državami' kjer stopnjo piratstva spremlja mednarodno združenje proizvajalcev programske opreme Business Softvvare Alli-ance, najhitreje napredovala v smislu zmanjševanja stopnje računalniškega piratstva, saj je v Petih letih ta stopnja padla s 96 na 61 odstotkov, pa s tem deležem ter tudi s primerjavami z nekaterimi podobnimi državami nikafc bil or ne smemo biti zadovolj-V lanskem letu naj bi namreč i povprečna stopnja piratstva v vzhodni Evropi 63 odstotkov, v južni Ameriki 58, na Bližnjem vzhodu 57 odstotkov, kar je še Qaleč od zahodne Evrope, kjer ocenjujejo, da je povprečna stopnja 34 odstotkov, v Severni Ameriki (ZDA in Kanadi) pa celo le 25 odstotkov. Slovenijo, kliub dvomom v objektivnost nekaterib ocen, pa tudi neupoštevanja razmerij pri razvitosti in-atike, občutno prehitevajo nekatere podobne države (Češ- Ka-43 Odstotkov, Madžarska 51 — ..tuj p formatikc, občuti nekatere podobne Ka-43 odstotkov, ,..1*^0. ™a odstotkov, Poljska 54 odstotkov, kovaška 45 odstotkov), saj se n'kakor ne smemo primerjati nPr- z veliko manj računalniško izvito Hrvaško (kjer naj bi bilo 63 odstotkov ilegalne programske opreme) ali celo "vodilno" Rusijo z 88 odstotki. Zaradi naše razvitosti ter teženj za vključevanje v Evropsko unijo si moramo za vzgled vzeti sosede: Italijo s 46 odstotki, Avstrijo s 37 odstotki ali morda Irsko z 41 odstotki, ki je znala napraviti pravi gospodarski čudež v povezavi z EU. Trend najhitrejšega upadanja deleža ilegalne programske opreme: 1995 - 96 odstotkov; 1997 - 76 odstotkov in 2000 - 61 odstotkov bi morali še pospešeno nadaljevati, saj smo še zelo daleč od vzorno doslednih Nemcev, kjer ocenjujejo, da je le 28 odstotkov piratstva. Piratstvo povzroča škodo "Piratstvo povzroča vzhodnoevropskim državam veliko izgubo na področju davkov, tujih investicij in rasti bruto domačega proizvoda ter nenehno ruši ekonomsko blaginjo," je prepričan Simon VVitts, podpredsednik Microsofta za Evropo, srednji vzhod in Afriko. Zagotovitev varstva intelektualne lastnine je po njegovem mnenju prvi korak k razvoju cvetoče računalniške industrije. Po poročilu razisko- valne ustanove Datamonitoring "Vpliv računalniške industrije na gospodarstvo držav vzhodne Evrope" pričakujejo zaradi piratstva do leta 2004 neposredno izgubo 32 milijard dolarjev, od tega v Sloveniji 166 milijonov dolarjev, posredno pa ta pojav vpliva na zaposlovanje (V Sloveniji je trenutno na področju programiranja zaposlenih 2160), saj eno delovno mesto na tem področju odpira štiri nova delovna mesta v drugih gospodarskih sektorjih. Po ocenah omenjene ustanove je v Sloveniji trenutno zaposlenih v neposredni ali posredni povezavi z računalniško industrijo 11.400 delavcev, od tega 2.200 v računalniškem sektorju, 1.700 v novo nastajajočih gospodarskih panogah in 7.500 ^ širšem gospodarstvu, računalniška industrija naj bi lani prispevala v BDP-69 milijonov dolarjev od tega 39 milijonov davčnih prihodkov. Samo lani naj bi v Sloveniji ob 61-odstotni stopnji piratstva izgubili 109 milijonov dolarjev. Na vrsti so inšpektorji in kriminalisti Prvi predpogoj za urejanje razmer pri zmanjševanju deleža ilegalne programske opreme je bil vsekakor sprejem Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah sprejet v letu 1995, za katerega velja, da je v Sloveniji dober in primerljiv z evropskimi ureditvami. Njegovo uresničevanje v praksi je seveda odvisno predvsem od zavesti in čuta za pravno legalno delovanje tako v podjetjih, kot tudi pri posameznikih. Druga plat je seveda inšpekcijski in policijski državni aparat, ki lahko z nadzorom in učinkovitim ukrepanjem mnogo prispeva k drugačnim razmeram in odnosu. Če sklepamo po podatkih o tem, da se je v petih letih stopnja piratstva v Sloveniji zmanjšala za 34 odstotkov, bi lahko ocenili, da je to delo uspešno, po drugi strani pa lani doseženih 61 odstotkov vsekakor ni vzrok za zadovoljstvo. Tržni inšpektorat Republike Slovenije v svojem poročilu opozarja, da je pri računalniški programski opremi pet osnovnih oblik piratstva: ponarejanje, nalaganje na disk, mehko pri-ratstvo, dajanje v najem in piratstvo elektronskih oglasnih desk, pri čemer so računalniški programi uvrščeni med pisana avtorska dela in tako varovana s tremi avtorskimi pravicami: pravico reproduciranja, pravico distribuiranja in pravico dajanja v najem. Od srede aprila do sredine maja letos je po vsej Sloveniji potekala kontrolna akcija pri pravnih osebah in samostojnih podjetnikih, ki je zajela 64 pregledov, pri katerih so pregledali 991 računalnikov. Med 3320 računalniškimi programi je bilo 2755 (ali 83 odstotkov) zakonito uporabljenih, pri 48 podjetjih ali posameznikih (torej 75 odstotkih) pa je bila ugotovljena nezakonita uporaba vsaj enega računalniškega programa. 17 odstotkov nezakonitih programov je sicer precejšnji napredek glede na prejšnja leta (povprečje je bilo 24,4 odstotka) in v omenjenem inšpektoratu ugotavljajo, da se osveščenost na tem področju dviguje. Zmanjšuje se torej število tistih, ki nočejo, ne znajo ali ne morejo zagotoviti spoštovanja predpisov. Gorenjska ni izjema O raziskovanju računalniškega piratstva smo se pogovarjali tudi s samostojnim kriminalističnim inšpektorjem za podro- čje računalniške kriminalitete Miho Gorencem iz Urada kriminalistične policije v Kranju. Ocenjuje, da Gorenjska praktično v ničemer ne odstopa od povprečja države in da je tudi na Gorenjskem opaziti trende upadanja. Klasična prodaja piratskih programov preko oglasov nedvomno upada, se pa seli delno na internet. Kriminalistična služba se ukvarja predvsem s pirati, pri čemer so bile lani podane 3 kazenske ovadbe za neupravičeno izkoriščanje avtorskega dela, pri čemer sta bila dva primera "velikega kalibra". Pirati se torej selijo iz Oglasnika na internet in elektronsko pošto, prek navadne pošte pa pošiljajo svoje ponudbe le stalnim strankam. Poslujejo z izmišljenimi imeni, celo ponarejenimi osebnimi izkaznicami, mogoči kontroli denarnih nakaznic pa se skušajo izogniti na tak način, da zahtevajo pošiljanje gotovine z navadno pošto. Po prepričanju inšpektorja Gorenca se predvsem spreminjajo metode, saj še vedno velja, da če imaš čas (in denar), lahko prav vsak program dobiš preko interneta. Še največje težave so pri zvezah in hitrosti prenosa, pri čemer pa se tehnologija - strojna ;n programska, tako hitro spreminja, da ji je pravzaprav zelo težko sproti slediti. Jasno je tudi, da računalniški pirati ne poznajo regionalnih in tudi ne državnih meja, zato je raziskovanje tovrstne kriminalitete še posebej zahtevno. Vsako leto organizira policija eno do dve večji vseslovenski akciji, katerih podrobnosti pa seveda ne želijo razkrivati. Tisti, ki podrobneje spremljajo našo stran Kronika, so lahko že v prvi polovici leta prebrali konkretne zapise o ulovljenih piratih računalniških programov, presnemovalcev glasbe, filmov in risank. V obsežni akciji lani so zasegli 27 računalnikov, 2.500 CD-jev in več kot 640 disket. Ugotovljeni kršilci bodo seveda plačali kar občutne kazni, pirate "na veliko" pa čaka tudi zapor. Vsekakor pa nas čaka predvsem čas spreminjanja odnosa do te občutljive zakonodaje, opustitev navad iz preteklosti, saj taki, kot smo še na tem področju, ne sodimo v Evropo. _ . • S. Zargi AMZS Delavci AMZS so minuli konec tedna pomagali 38 gorenjskim voznikom. Od tega so v 31 primerih morali nevozna vozila odpeljati s cest z vlečnimi vozili, 7-krat pa je zadostovala pomoč njihovega mehanika. GASILCI Kranjski gasilci so od petka do danes posredovali v treh prometnih nesrečah, in sicer v Bistrici pri Naklem, kjer so odklopili akumulator in sanirali cestišče. Ko so se vračali s prejšnje intervencije, so na koncu avtoceste naleteli na še eno prometno nesrečo, kjer so na vozilih odklopili akumulatorje. Na Zgornjem Brniku pa so nudili pomoč reševalcem, odklopili akumulator, sanirali cestišče ter policistom nudili razsvetljavo. V Iskri Emeco seje sprožil požarni alarm, vendar intervencija ni bila potrebna. Na ulici Tuga Vidmarja je stanovalec pozabil na prižganem štedilniku posodo. V trenutku, ko so gasilci hoteli vstopili preko balkona v stanovanje, seje stanovalec prebudil, zdravniško pomoč pa mu je nudila dežurna zdravnica. V Sidražu je puščala cisterna za kurilno olje. Posredovali so gasilci PGD Kamnik, kranjski pa so si zadevo ogledali, vendar posredovanje ni bilo potrebno. Na Maistrovem trgu so zagoreli odpadki, kijih je pogasil sosed. V opuščeni hiši na Gesti na Klanec, kjer se zbirajo brezdomci, se je vnela postelja in posteljnica. Kranjski gasilci sojo odnesli na prosto in pogasili. Jeseniški gasilci so 10-krat spremljali tovorna vozila / nevarno snovjo skozi predor Karavanke. V osnovni šoli so črpali vodo. Z vodo so pogasili požar v prezračevalnem jašku, kjer so se vžgale smeti in izolacija. Poklicali so jih tudi zaradi prometne nesreče, vendar pa njihova pomoč ni bila potrebna. NOVOROJENČKI Od petka do danes smo Gorenjci dobili 15 novih prebivalcev, od tega v Kranju 13 in na Jesenicah 2. V Kranju se je rodilo pet dečkov in osem deklic. Najtežja deklica je ob porodu tehtala 4.000 gramov, najlažja pa je bila prav tako deklica z 2.230 grami. Na Jesenicah sta na svet pri-jokali dve deklici. Ob prvem tehtanju je kazalec na tehtnici najlažji pokazal 3.370 gramov, najtežji pa 4.380 gramov. URGENCA V jeseniški bolnišnici so imeli minuli konec tedna 190 urgentnih primerov, in sicer na internem oddelku 31, na kirurgiji 143, na pediatriji pa je nujno zdravniško pomoč potrebovalo 16 otrok. Vodopivčeva 3,4000 KRANJ (Motajev kianec) tel.: (04) 23-64-970 delovni čas: vsakdan: 9-12in 15-19ure sobota: 8-12 ure Nidar niso bili proti obvoznici Država naj poravna vse dolgove, resno pa razmišljajo tudi o zapori brniške ceste. Vodice, 24. julija - Na izredni seji občinskega sveta minuli teden so člani občinskega sveta odločno podprli stališče, da se v občini Vodice še naprej zavzemajo in podpirajo izgradnjo severne obvoznice. Župan je namreč obvestil občinski svet, da z Ministrstva za promet in zveze in drugih cestnih služb odgovarjajo, daje edino primerna tako imenovana južna obvoznica. Svetniki so podprli županovo mnenje, da je še najbolje, da bi jih država prisilila glede sprejetja južne obvoznice, ker je občinski svet ne more sprejeti. Še bolj neposreden pa je bil član občinskega sveta Friderik Pipan, ki je poudaril, da občina ne da soglasja za obvoznico, dokler država ne bo poravnala vseh dolgov oziroma izpolnila vseh obljub, ki jih je že dala. Občinski svetniki so poudarili, da v občini Vodice sicer nikdar niso bili proti obvoznici. Res pa je, da ne podpirajo južne obvoznice, ker so prepričani, daje severna varianta glede na cestninsko postajo prav tako izvedljiva. Prepričani so, da to z mednarodnimi strokovnjaki lahko tudi dokažejo. Res pa je, da bi bila severna varianta v primerjavi z južno dražja oziroma zahtevnejša. Vendar to ne pomeni, da jo velja le zaradi tega podpirati. Nenazadnje se ceste gradijo za desetletja, ne pa od danes do jutri. Posebej pa so poudarili, da postaja vse bolj problematična tudi brniška cesta. Promet seje na tej cesti zaradi cestninske postaje Torovo povečal že tako, da postaja v Vodicah nevzdržen. Severna varianta obvoznice bi bila zato primerna tudi zaradi razbremenitve brniške ceste skozi Vodice. • A. Žalar Občinska pomoč humanitarnim organizacijam Denar osemnajstim V letošnjem proračunu je za sofinanciranje humanitarnih organizacij namenjenih dobrih 10,5 milijona tolarjev. Kranj, 24. julija - Denar je strokovna komisija razdelila osemnajstim organizacijam. Upoštevala je predvsem kakovost ponujenih programov in število članov iz mestne občine. Iz proračuna mestne občine Kranj gre tako letos programom Ozare 704.000 tolarjev, gorenjski podružnici združenja multiple skleroze Slovenije 620.000 tolarjev, gorenjskemu društvu za cerebralno paralizo 1,160.000 tolarjev, društvu za ankilozirajoči spondilitis Slovenije 410.000 tolarjev, medobčinskemu društvu slepih in slabovidnih Kranj 1,241.000 tolarjev, programom Šenta 856.000 tolarjev, medobčinskemu društvu invalidov Kranj 420.000 tolarjev. Sožitju 1,2 milijona tolarjev, klubom zdravljenih alkoholikov Nova brazda 79.000 tolarjev, Viharniki 77.000, Radosti 70.000 in Zlatemu polju 150.000 tolarjev, programom Humane 426.000 tolarjev. Župnijski Karitas 1,390.000 tolarjev, gorenjski podružnici društva psoriatikov 80.000 tolarjev, društvu paraplegikov Gorenjske 350.000 tolarjev, društvu diabetikov Kranj 840.000 tolarjev in medobčinskemu društvu invalidov vojn Gorenjske 490.000 tolarjev. • H. J. Otvoritev ceste na Lužah Luže, 24. julija- V vasi Luže, kije bila lani v občini Šenčur deležna največjih investicijskih pridobitev, bo jutri, 25. julija, ob 19. uri otvoritev lani zgrajenih novosti. Lani so na Lužah namreč obnovili cesto in ob njej uredili strugo potoka Olševnica. obnovili so tudi del ceste na relaciji Visoko -Cerklje, za gasilskim domom na Lužah pa asfaltirali tudi večnamensko ploščad. Omenjena dela so prispevala k novi sveži podobi vaškega jedra in k večji prometni varnosti pešcev, predvsem pa otrok v vasi Luže. » D.Ž. Klor v žirovski vodi Žiri, 24. julija - Žirovce v zadnjih dneh bega močan vonj po kloru, ki buta v njihove nosove iz pitne vode, ki priteče po javnem vodovodu. Tajnik občine Andrej Poljanšek je na seji občinskega sveta pojasnil, daje prišlo do okvare kloninator-ja, ki dovaja klor v pitno vodo, zato le-tega sedaj dozirajo ročno. Svetnike je pomiril s podatkom, da je bilo pri zad-'njem merjenju prisotnosti klora v litru pitne vode 0,15 mg, kar je celo pod spodnjo mejo predpisane vrednosti. Za pitno vodo je predpisana vrednost od 0,2 do 0,3 mg klora na liter pitne vode. Ker pa je žirovska voda precej kakovostna, je zdravstvena inšpekcija dovolila, da je bilo dosedaj v litru le 0,1 mg klora. Pri ročnem doziranju klora seje njegova vsebnost v pitni vodi sicer povečala, vendar je še vedno nižja od predpisane. Kloninator naj bi bil sicer popravljen v roku meseca dni. • S. Š. Izbirajo izvajalca za dimnikarsko dejavnost Šenčur, 24. julija - Na jutrišnji seji občinskega sveta Šenčur bodo svetniki obveščeni tudi o izbiri najboljšega ponudnika za opravljanje dimnikarske dejavnosti, o čemer so se ali pa se bodo še odločale tudi ostale občine. Posebna komisija je sredi maja odprla prispele ponudbe in se med tremi že odločila za ponudnika, s katerim naj bi občina podpisala koncesijsko pogodbo. Prednost je komisija dala Dimnikarstvu Dovrtel (prijavila sta se še Vlek Kranj in Samo Pavlic s Kojskega), ker ocenjuje najboljšo kadrovsko zasedenost in obseg tehničnih sredstev, razen tega pa ima pri nekaterih storitvah tudi nižje cene, prav tako pa je predlagalo tudi ugodnejši predlog usklajevanja cen. Kot dodatno ugodnost je ponudilo tudi brezplačno ukrepanje ob intervencijah. • D.Ž. Komunalno zaostalo primestje hoče naprej Postopna gradnja kanalizacijskega in plinovodnega omrežja bo za krajevno skupnost Orehek Drulovka še vrsto naslednjih let poglavitna naložba. Kranj, 24. julija - Kranjske mestne in primestne krajevne skupnosti so po komunalni urejenosti zvečine še dokaj zaostale. Tudi na Orehku in v Drulovki, z izjemo kasneje nastale nove Drulovke, kjer so v minulih desetletjih krajani večjidel sami gradili, zahteve po obnovljenem vodovodu, prestavitvi električnih kablov iz zraka pod zemljo in predvsem gradnji kanalizacijskega pa tudi plinovodnega omrežja postajajo iz dneva v dan glasnejše. Tako so lani električarji in vo- Orehek, kjer je bilo lani in letos dovodarji razkopali Cirilovo ulico na Orehku, krajani pa so hkrati s ponujenim plinovodom terjali še kanalizacijo. Dela so se zato zavlekla, saj je, kot pravi predsednik sveta krajevne skupnosti Orehek - Drulovka Janez Frelih, sočasno gradnjo težko finančno in časovno uskladiti. Cirilova ulica je prek zime ostala razkopana, v začetku poletja pa je vendarle dočakala svež asfalt. "Vsako leto naj bi na podoben, celovit način uredili nekaj ulic, hkrati pa pripravili celotno rešitev vse krajevne skupnosti. Projekt kanalizacije je že v delu," pojasnjuje Janez Frelih. "Letos bo urejen približno 40 metrov dolg kos Zevnikove ulice od Cirilove do stare Zasavske ceste, začeli pa naj bi tudi s prebojem pod železniško progo, ki bo omogočal priključitev krajevne kanalizacije na centralno čistilno napravo v Zarici." Šele takrat bo mogoče ukiniti tudi greznico pri osnovni šoli sicer opravljeno zahtevno delo. Šola je prešla na ogrevanje z zemeljskim plinom, zgrajeni oziroma obnovljeni so tudi vsi drugi komunalni vodi, urejeno je parkirišče v gozdičku pred šolo, javna razsvetljava, na cesti je nov asfalt in ob njej kos pločnika. "Do začetka novega šolskega leta bo mestna občina poskrbela še za razširitev uvoza z glavne Zasavske ceste proti šoli in dokončanje pločnika." Precej živahno pa je tudi v Zarici, ki postaja športni, rekreacijski pa tudi družabni center krajanov Orehka in Drulovke. Nogometno igrišče, ki ni več primerno za tekme v drugi slovenski ligi, bodo do prihodnje pomladi na novo uredili, s kranjskim županom in Komunalo pa se pogovarjajo tudi o najemu zemljišča med igriščem in čistilno napravo, ki bi ga radi ogradili in spremenili v pomožno igrišče za treninge. "S tem bi športni kompleks v Zarici zaključili, izkoristili sicer zapuš- Po sveže asfaltirani Cirilovi celo rolarji lepše tečejo. čene površine in preprečili nenadzorovano odlaganje odpadkov na njem," pravi Janez Frelih. Za prijetno vzdušje v Zarici pa so poskrbeli tudi v drulovški piceriji Karantanija, ki je lani od športnega društva ^arl£0 prevzela gostinski del. Mar Bernik iz Karantanije je za q tošnje poletje uvedel Pr'Jctt^ osvežitev; ob petkih in sobot' pri brunarici peče okusne P trvi in orade. • H. Jelovčan Občina bo prijaznejša do obrtnikov Kar na dveh koncih Škofje Loke se načrtujejo nove obrtne da bi obrtnikom - začetnikom kazalo še bolj Škofja Loka, 23. julija - Za zadnjo sejo škofjeloškega občinskega sveta je mogoče reči, da so sicer na tokratnem dnevnem redu prevladovale urbanistične točke, vendar je bilo še največ govora o razvoju obrti. Na občini upajo, da se bo končno premaknilo pri začetku gradnje obrtne cone Trata, zastavili pa so tudi pripravo nove obrtne cone v Hrastnici. Pri pospeševanju razvoja obrti naj bi obrtnikom pomagali v začetnih postopkih. Čeprav je bila potrditev sprememb v ureditvenem načrtu za tako imenovano območje LTH-OL Vincarje v drugi obravnavi le zgolj formalnost, pa ima ta zadeva po besedah župana Igorja Drakslerja celo poglavitno vlogo, da je bila seja občinskega sveta sredi poletja sploh sklicana. Na občini si namreč ne dovolijo sicer slišanega očitka, da tovarna TCG - Unitech - LTH - OL nima vseh potrebnih pogojev za svoj razvoj, ali da občina kakorkoli njen razvoj zavira. Res se je pred desetimi leti vnela kar vroča razprava o obstoju te tovarne v neposredni bližini mesta, vendar prav sprejem ureditvenega načrta vključno s potrebnimi spremembami, ki so jih ugotovili kasneje v tovarni, kaže na to, da je občina prisluhnila njenim potrebam. Temeljita sanacija vplivov tovarne na okolje (zlasti s plinifikacijo) je pokazala, da je mogoče prilagoditi to dejavnost neposredni bližini mestnega jedra tisočletnega mesta, ureditveni načrt odpira vrata tudi za preureditev in dograditev tovarne, odprto ostaja le še vprašanje prometne povezave. Pač pa so morali svetniki ugotoviti, daje prišlo pri pripravah na gradnjo nove obrtne cone Trata, za katero je bil zazidalni načrt sprejet že pred dobrimi tremi leti, do zastoja. Delno so temu krive neurejene zemljiškoknjižne razmere, zapleti pri urejevanju dostopnih poti, pa tudi želje investitorjev, da se zaradi spremenjenih ekonomskih razmer načrt spremeni. Posledica je zagotovo predlog, da se zazidalni načrt, kljub zelo zahtevnemu postopku spremeni in dopolni, pri čemer naj bi se nekoliko spremenil načrtovani promet, parkiranje in komunalna oprema. Doslej neodgovorjeno je bilo tudi vprašanje, kdo je pravzaprav nosilec urejanja cone: občina ali investitorji; pri čemer so na občinskem svetu odgovorili, da so vsi skupaj, stroške pa se bo cone, svetniki pa menijo, pomagati. upoštevalo pri določevanju deležev za munalna vlaganja. Da se bo resnično P maknilo, naj bi zagotavljalo tudi to, da f investitorji določili skupnega vodjo, ki bo bodoče usklajeval potek tega projekta, seji pa se je obravnavala še ena obr ■ cona: stanovanjsko obrtna cona Hrastnici, za katero so na seji SP1"^^1^ lok o zazidalnem načrtu, pri čemer je D edina dilema, ki je vzpodbudila raZPr^ določitev barve streh. Na koncu so se oo čili le, da morajo biti te temne barve. . Razpravo o obrti pa je na koncu s ^ sprožila tudi obravnava poročila ° dc!Uga finančnem poslovanju Medobčinske* sklada za razvoj obrti in podjetništva v ^ skem letu, pri čemer so ugotavljal'' • sklad uspešno uresničuje svoje nalogi; 5j pa še vedno zelo zahtevni postopki; k' V mora izpolniti obrtnik, da si pridobi p°^ jilo. Veliko je bilo izrečenega na računh.as-trebnih garancij, kj jih zahtevajo poob čene banke, in predlagano, da se vsaj za<^ nikom pri pripravi vseh potrebnih Pr0g mov in dokumentov v večji meri ponw Za to naj bi namenili celo nekaj sredste ■ Dveurna avtobusna seja Žirovski občinski svet je minuli teden opravil svojo 16. redno sejo, ki je dve tretjini časa..0 potekala kar v avtobusu. Zupan je namreč svetnike popeljal na nekakšno strokovno ekskurz J da so si ogledali ceste, ki jih je občina v zadnjih letih rekonstruirala. ^ pa se je nekaj P™™2^^' Ziri, 24. julija - Prva točka dnevnega reda šestnajste redne seje občinskega sveta občine Žiri se je glasila: ogled rekonstruiranih cest v letošnjem letu. Tako je svetnike v četrtek ob 18. uri p-ed Zadružnim domom pričakal mini avtobus. Ko so postali sklepčni, so se posedli vanj in odpeljali pcoti Goropekam, Opalam, se spustili v Brekovice, povzpeli še na Izgorje in Ravne, se nato odpeljali v Račevo, kasneje še v Zabrežnik, nazadnje pa so si ogledali Plastuhovo grapo. Opisana avtobusna seja je trajala približno dve uri, kot pravi turistični vodič pa jo je vodil župan Bojan Starman. Sicer nenavaden potek zadnje tijam pomeni asfaltna podlaga seje pred letošnjim dopustom je bil dobrodošel. Svetniki so si ob županovi razlagi namreč na lastne oči ogledali trenutne cestne povezave v žirovskih gričih in dolincah ter dobili pravo predstavo, kaj hribovskim kme- vsaj na najbolj strmem klancu. V zadnjih letih so v Žireh asfaltirali že zajeten del ovinkastih in na nekaterih predelih precej strmih cest, še precej dela pa občino na tem področju še čaka. To je poudaril tudi župan, ki pa je dodal, da se bo asfaltiralo v tempu, ki ga občinski proračun lahko še dohaja. S tem se bodo morali potolažiti tudi vsi pridni občani, ki so z lastnim delom in sredstvi (nekatere domačije so prispevale tudi po tri milijone tolarjev) poskrbeli za spodnji ustroj ceste, kar je tudi pogoj, da občina poskrbi za asfalt. Preostali del seje je potekal precej hitreje. Občinski svet je brez razprave sprejel rebalans občinskega proračuna, ki ni prinesel povečanja na strani prihodkov ali odhodkov, potrdilo sredstev po posamezni"^f čunskih podstavkah, m >larjev še višini 8,5 milijona to.laIj~jop0 Svetniki so sprejeli c' nitve k Odloku o\ornuna^ri. prispevku v občini Ziri.s^ ^ mi so odpravili nekate * se poK^ manjkljivosti, ki so v veljavnem odloku. Ztf^0l°' sedaj poskrbeh 2» povrnitev minuim ^ čitev meril delitve strosko ,ulih vlaganj ko- munalnega opremUanJa ^u- ljišč za novogradnje nalno neopremljenih zemlji§čih. • S. Subic vbri' IZ GORENJSKIH OBČIN 5. STRAN • GORENJSKI GLAS HitenjeTe ni izplačalo v Radovljici »,.»,*, ;''7*£'Xđ^ preko sto tisočakov, novi bodo le se 45 tisočakov Nihalka še miruje Petrol se je v pogodbi moral zavezati, da bo zagotavljal nižjo ceno plina od cene kurilnega olja. Trenutno stane liter kurilnega olja 96 tolarjev, kubik plina pa 87 tolarjev (en kubik plina ima za okoli tri odstotke manjšo kalorično vrednost od litra kurilnega olja). Radovljica - V teh dneh v Radovljici začenjajo z nadaljevanjem izgradnje plinovodnega omrežja. Projekt, ki ga je začela leta 1997 komunala Radovljica, oktobra lani pa nato prevzel Petrol, naj bi bil faključen do konca leta 2003, ko naj bi možnost priklopa na plin lmel> vsi objekti v Radovljici, Lescah in Begunjah. In če so prvi "Porabniki, ki jih v stanovanjskih hišah že greje plin, za priključek korali plačati več kot sto tisočakov, bodo novi uporabniki plačali le Se 45 tisočakov. Plinifikacija se je v Radovljici ža.čela že leta 1997, ko je teda-nJ' občinski svet zaupal naloge Vgradnje plinovodnega omrežja Komunali Radovljica. Po bezdan direktorja občinske iipra-Jožeta Rebca so tedaj v komunali dokazovali, da so naJcenejši ponudnik, izkazalo Pa seje ravno obratno, namreč, a so delo opravljali zelo drago 'i1 za nameček še neustrezno, ^o so se na občini odločili koncesijski pogodbi je Petrol Prekiniti sodelovanje in okio- prevzel že zgrajeni plinovod ^a lani za koncesionarja izbra- (okrog 45 odstotkov del v Radovljici je končanih) in se zavezal, da bo dogradil omrežje v Radovljici in Lescah do februarja 2002, v Begunjah pa do februarja 2003. Toda zaradi težav s pridobivanjem dokumentacije -'"'ii ca. Koncesionarja izuib-1 petrol kot najugodnejšega ponudnika. Za koncesijo je Petrol občini odštel 234 milijonov to-arJev, poleg tega pa je moral Ugotoviti priključitev na plin Za Pet občinskih objektov. Po so se roki že zamaknili za vsaj pol leta, v pogodbi so sicer določeni penali v višini 10 milijonov tolarjev, vendar pa po županovih besedah le-teh bržkone ne bodo uveljavljali, saj naj bi šlo za objektivne vzroke. Tako naj bi bila po sedanjih načrtih plinifikacija v Radovljici in Lescah končana do konca prihodnjega leta, v Begunjah pa do konca leta 2003. No, gradbeno dovoljenje za nadaljevanje del je Petrol pred kratkim vendarle dobil, z deli naj bi v teh dneh začeli v Roblekovem naselju, v Tavčarjevi ulici in ulici Staneta Žagarja. Za nadzor nad deli bo skrbel Alpdom, po besedah direktorja Jožeta Kapusa bodo poskrbeli, da bo težav na razkopanih ulicah čim manj in da bodo ceste 'odprli in zaprli' v čim krajšem možnem času. Novi koncesionar pa je prinesel tudi nove, nižje cene priključni-nc. Za priključitev na plin bo za stanovanjsko hišo treba plačati 45 "tisoč tolarjev (v ceno je vključeno tudi deset metrov vo- dov), v večstanovanjskih zgradbah z vsaj štirimi enotami pa 25 tisočakov na enoto. Nove cene bodo bržkone izzvale kar precej razburjenja med tistimi uporabniki, ki so se na plin priključili že pred leti in so za priključek morali odšteti več kot sto tisočakov. Na vprašanje, ali bodo dobili povrnjeno razliko v ceni, je župan Stušek odgovoril, da je problem podoben kot pri telefoniji in da so bili takrat pač takšni stroški, novi koncesionar pa je pač cenejši. Je bila torej Komunala neustrezen izvajalec? Bila je vsekakor dražji, je diplomatsko odgovoril Stušek. Manj diplomatski pa je bil direktor Alpdoma Jože Kapus, ki je dejal, da se je 'Komunala lotila energetskega sistema, o katerem ni imela pojma'. Je občina pri takratnem izboru Komunale torej naredila napako? Odločil je občinski svet, je dejal Stušek, na glasovanju je bila le z nekaj glasovi več izbrana Komunala... • Urša Peternel "Modre cone" na Jesenicah £upan občine Jesenice Boris Bregant je imenoval delovno skupino za pripravo predlogov o Ureditvi mestnega in mirujočega prometa ter možnostih za izvedbo modrih con in parkirišč. -.\fn An r;r»rpnkke banke uv "ice J ^nice, 24. julija - Občina Jesenice je z a|okoni o gospodarskih javnih službah estni promet opredelila kot gospodarsko ijvno službo, kj se opravlja s koncesijo, ^nces.jska pogodba je bila sklenjena v letu * s koncesionarjem, Integralom Jese- d.d., /a obdobje petih let. Občina zenice je edina občina v Sloveniji, ki ni ?est,»a in ima mestni promet organiziran p gospodarsko javno službo. Hrevozi v mestnem prometu potekajo z žetimi avtobusi in z enim kombiniranim °zilom za šolske« prevoze. Problem je ^redvsem v zastarelem voznem parku, saj J Povprečna starost avtobusov 9,9 let in so ri stroškov tako v preteklem letu kat 46 od stoikov vseh stroškov predstavljajo stosk. <°***%^ffifa lr'ch.d zagotoviti zados porabe goriva in vzdrževanje mestmh avto mest |udi izven roe busov. Primerjava mestnega prometa s so rodnimi podjetji kaže, da tudi v ostalih podjetjih mestni promet izkazuje izgubo. Glavni vzroki so zvišanje cen goriva, zmanjšanje števila potnikov, stroški nadomestnih delov - zaradi zastarelega parka in povišanje ostalih materialnih stroškov. V občinah, ki imajo organiziran mestni promet, občina le-tega subvencionira na več načinov in je tudi prava višina subvencije 20 odstotkov in več. V evropskih državah je ta odstotek še višji. Tudi na Jesenicah se tako kot povsod po Sloveniji srečujemo s problemi mirujočega tno število parkirnih mest. Tudi izven mesta bi morali urediti parkirišče za osebna vozila, na katerih bi lahko parkirali vozniki, ki niso zainteresirani za plačevanje parkirnine. V nekaterih delih mesta, kot denimo na Cesti revolucije in na Tavčarjevi cesti, bi bilo možno urediti parkirne površine na račun zelenic, vendar ponovno ostaja problem, ker bi bife zaradi pomanjkanja parkirišč zasedene z vozili stanovalcev. Ugotovili so, da bi morali za vse območje Jesenic naročiti elaborat o ureditvi mirujočega prometa. Poskusno naj bi v centru mesta uredili modre cone, vendar po pre- v6žanJ.2e v celoti amortizirani. S tem so po- Sorna'.tu^' vecJ' stroški vzdrževanja in sča- Sloveniji srečujemo s problemi mirujočega mesta ureum muuiv ^ Pr0rn vPrašljivo obratovanje mestnega prometa. Kot primer: na lokaciji nekdanje- hodni zagotovitvi zadostnega števila par PraV)jC a' Problem je tudi neažurno po- ga mini golfa do Gorenjske banke je skupaj kirnih mest za stanovalce, ki stanujejo na bjie . nje een v mestnem prometu, saj so 243 parkirnih mest, stanovanjskih enot in tem območju. Delovna skupina je ugotovi- °ktobr nirno' 'an' korigirane le enkrat, šele poslovnih prostorov pa je 183, vključujoč la, Jesenice nujno potrebujejo mestni pro- cena bencina pa zaposlene v poslovnih prostorih pa so za- met, katerega problematika se mora začeti 'et°rn DVeca'^ v istem letu, v primerjavi z sedena vsa parkirna mesta. Poleg tega ima- reševati dolgoročno, na več krajih pa naj bi Prej za okoli 30 odstotkov. V struktu- jo člani družin več vozil. Razmišljajo, da bi uvedli "modre cone". • D.Sedej Veselica za vse krajane in sosede aJevni skupnosti Tunjice so minuli konec tedna proslavili krajevni praznik z zanimivo lovsko razstavo in veselim srečanjem domačinov ter sosedov. 104106' U- Ju,'ia - v spomin na ustanovitev društva pomoči pred iuliia V kraievr» skupnosti Tunjice v občini Kamnik vsako leto 19. Proti 1ra2n«JeJo. Zadnja leta so ob prazniku odpirali ceste, se J av,Ja»« različna urejanja s komunalnega področja, letos pa so VesI.VOdslvu krajevne skupnosti odločili za kulturno in predvsem e,° srečanje. "Ne delIeČCm' da nimamo nobe- fan Virjant, ima okrog 60 čla ušali uresničiti."Zelo pa recimo na cestah. Ven-"i. ki jih bomo SSkuš°.2al0gaJ i em vesela in hkrati ponosna, * Srno tako rekoč dokončah *° največjih akcij v tem man-3|u- To pa je razširitev in ure-Ktev pokopališča s parkom. anes imamo že zares pravi ^ ob pokopaliču in cerkvi." U^a program ob prazniku v L^Jevni skupnosti vsako leto J°skrbi eno od društev. Lani so 1 ^ lo gasilci. Letos pa so vese-- srečanje s programom v kra-^Vnj skupnosti zaupali lovcem, so v šoli pripravili zanimi-razstavo trofej, za srečanje i^sta Milka in Andrej Štrajhar i ^arkovega, Jernej je že 25 ovec, pripravila ta pravi sr-J^v golaž. b0 v.ska družina Kamnik, ki dQ ,prih.odnje leto praznovala " etnico, njen starešina je Štc- nov, ki gospodarijo z divjadjo na okrog 3600 hektarih v štirih revirjih. V našem tunjiškem revirju skrbimo za divjad. Sicer pa imamo v družini dve krmilni njivi, da na ta način nekako zmanjšujemo škodo, ki jo povzročajo predvsem divji prašiči. Tokrat pa smo pripravili v šoli tudi zanimivo razstavo. Me ' domačini, posebno med mladimi, je zanjo veliko zanimanje. Pripravili smo okrog 50 različnih trofej, za najmlajše pa so seveda zanimive predvsem različne nagačene divjadi," je predstavil razstavo in dejavnost lovski čuvaj Lojze Stupar iz Tunjic. Srečanje pa je potem na prireditvenem prostoru pod šolo začel organizator razstave in ro-gist Ivan Klemene, kije po streljanju z možnarji zatrobil na 112 let star lovski rog. V šoli so lovci pripravili zanimivo razstavo trofej. Po pozdravu predsednice krajevne skupnosti Tunjice Jože Petek pa so zaigrali najmlajši v zanimivem instrumentalnem sestavu. Mladi člani od male šole do osmega razreda osnovne šole so igrali na lojtro, koso, perivnik, žago, klepavnik, bas in seveda na haromniko. Za veselo praznovanje, ki se gaje udeležil tudi župan občine Kamnik Tone Smolnikar, so pripravili tudi ognjemet in bogat srečelov, za ples pa je skrbel ansambel Nagelj. • A. Žalar TIHA 11 n#% Bohinj - Kljub napovedim nova nihalka na Vogel minuli konec tedna še ni začela voziti. Četrtkov tehnični pregled namreč ni bil dokončan, saj pristojni inšpektorji v dokumentaciji francoskega dobavitelja Pomo niso našli vseh potrebnih certifikatov in izračunov, ki jih zahteva slovenska zakonodaja. Francoskemu dobavitelju je vodstvo Žičnic Vogel postavilo rok, da do jutri dopolni dokumentacijo o izvedbi naprav in opreme ter o uporabi materialov. Naši predpisi so namreč strožji od francoskih. V vodstvu družbe Žičnice Vogel še naprej zagotavljajo, da bo nova nihalka pričela voziti takoj, ko bo to mogoče. • U. P. Nad gasilskim domom bodo stanovanja Lesce - Radovljiški Aldpom v Lescah gradi gasilsko-stanovanjsk? objekt. Po besedah direktorja Alpdoma Jožeta Kapusa dela potekajo v skladu z načrti ter ob velikem sodelovanju Krajevne skupnosti Lesce. Gradnja naj bi bila končana aprila prihodnje leto, v objektu bo prostor za gasilce in gorsko-reševalno službo, v zgornjih nadstropjih pa bo tudi osemnajst stanovanj. Polovica jih je že prodanih, cena za kvadratni meter je 2500 nemških mark. Celotna naložba je vredna 350 milijonov tolarjev, izvajalec pa je kranjski Saning. • U. P. Savske jame kot turistična atrakcija Planina pod Golico - Krajevna skupnost Planina pod Golico se je v začetku leta prijavila na razpis programa Phare čezmej-nega sodelovanja med Slovenijo in Avstrijo, in sicer s projektom Promocija tehniške dediščine. V okviru projekta bodo pripravili tudi strokovno podlago za ureditev Savskih jam. Po besedah vodje projekta Sonje Gubane projekt predstavlja začetek ureditve območja Savskih jam v smislu ohranjanja kulturne in tehniške dediščine. Dolgoročno pa bi Savske jame uredili kot turistično-rekreacijski center oziroma kot kulturno-zgodovinsko turistično atrakcijo. V okviru projekta bodo v sodelovanju s Slovensko prosvetno zvezo pripravili tudi razstavo "Slovensko plavžarstvo 20. stoletja - jeseniški plavži", na kateri si bo mogoče ogledati faksimile ortenbur-škega rudarskega reda iz leta 1381, izdelali bodo družabno igrico Podkev sreče, zloženko Savske jame ter informativni tabli o Savskih jamah. Razstava bo septembra gostovala tudi v Šentjanžu v Avstriji. • U. P. Odgovor na članek Dobravci protestirajo Gorenjski glas, 13. julija 2001 (novinarka Darinka Sedej) Občina Jesenice je dne 11. julija 2001 prejela dopis, ki ga je podpisalo več kot 100 občanov krajevne skupnosti Blejska Dobrava, iz katerega je razvidno, da je tudi njihova želja, da se asfaltira parkirni prostor, ki spada v sestavni del komunalne infrastrukture pokopališča na Blejski Dobravi ter da se uredi cesta mimo stanovanjske hiše Blejska Dobrava 117. O tem je bil objavljen tudi članek v Gorenjskem glasu dne /3. julija 2001. Popolnoma se strinjamo, daje asfaltiranje navedenega parkirišča potrebno, zato ga je Občinski svet občine Jesenice tudi uvrstil v srednjeročni plan razvojnega programa na področju izgradnje komunalne infrastrukture v jeseniški občini. Planirana izgradnja se predvideva v letu 2002, vendar bodo morala hiti zagotovljena finančna sredstva v proračunu. V razgovoru s predsednikom Sveta krajevne skupnosti je bilo v mesecu juniju dogovorjeno, da se v letu 2001 asfaltira del ceste mimo stanovanjskega objekta št. 117. V prvem polletju tega leta pa so že dokončana nekatera dela asfaltiranje na nekaterih odsekih cest v KS Blejska Dobrava, ki so bila pričeta že v lanskem letu. Ob tem bi radi poudarili, da so občani Jesenic dokaj dobro obveščeni o vse/i pomembnejših planiranih in izvajanih investicijah v jeseniški občini preko občinskega glasila. Iz vseh dosedanjih informacij se da razbrati, da ima zaradi različnih razlogov, ki smo jih večkrat že našteli, prav gotovo prioriteto Izgradnja POSLOVNI: CONE JESENIC!., saj je ocenjena kot ena izmed najpomembnejših investicij v tem obdobju tako v jeseniški občini kot tudi v okviru gorenjske regije. V letošnjem letu je bila v okviru izgradnje pokopališča na Blejski Dobravi dokončana kar pomembna investicija, to je izgradnja DVEH ČAJNIH KUHINJ, ki je skupaj z objektom, opremo in ureditvijo okolice vredna 25 mio SEL V letu 2000 je bilo v KS Blejska Dobrava asfaltiranih 681 m2, kar predstavlja kar 56 odstotkov vseh asfaltiranih površin v jeseniški občini v lanskem letu. Sočasno je bilo urejeno tudi odvodnjavanje ter ponekod tudi vodovod. Zgrajena je bila nova javna razsvetljava na območju Saplje ter urejenih še vec drugih manjših stvari. Menimo, da imamo občani vso pravico dajati pobude in pripombe, vendar pa ocenjujemo, da kljub grožnji, da bodo cesto zaprli, te pobude ni /nožno realizirati v letošnjem letu. Ob tako opevani demokraciji se bomo vsi skupaj morali naučili predvsem strpnosti in sposobnosti znati pogledati ne samo svojega kotička, kjer prebivamo, temveč začeti gledati širše, to je na celoten razvoj občine in države. Le tako bomo lahko realizirali naloge, ki jih je še mnogo, in za katere nismo slepi, vendar so za realizacijo le-teh pomembna tudi finančna sredstva. Močno se trudimo, da bi jih pridobili iz vseh možnih virov, toda žal je tovrstnih potreb mnogo, v celotni Sloveniji in se moramo tudi mi zadovoljiti s tem, kar imamo, in to na najbolj racionalen način potrošiti. Zelja je bilo in jih bo vedno več, kot jih je možno realizirati v določenem trenutku. Tako je v osebnem, kot tudi v poslovnem življenju. In naj zaključimo z naslednjo mislijc* "Želja brez naloge je le sen, naloga brez želje le tlaka, obe skupaj pa sta upanje uspešnih!" To naj nam ho vodilo za nadaljnje uresničevanje naših nalog. Tomaž Vidmar, univ. dipl. org., Občina Jesenice, Komunalna direkcija Likovna razstava v Festivalni dvorani na Bledu UMETNIKI PRINESLI DELA S TABORA NA POKLJUKI Bled - Štefka Kučan je v soboto v Festivalni dvorani Bled slavnostno odprla Triglavsko razstavo likovnih del devetega tabora pod geslom "kolikor udeležencev, toliko del". Svoje umetnine je namreč razstavilo 116 kiparjev in slikarjev, ki so sodelovali na že tradicionalnem devetem taboru na Pokljuki. Slikarskokiparski tabor na Pokljuki je po številu udeležencev ena največjih likovnih kolonij v*Sloveniji. Vsako leto se tu zberejo različni ustvarjalci, od akademskih slikarjev do likovnih samorastnikov. Razpršijo se po Pokljuki, obrobju Triglava, okoliških planinah pa tudi bohinjskih vaseh, kjer iščejo navdihe za svoja dela. Vsak udeleženec prispeva po eno svojo umetnino v tako imenovano Triglavsko likovno galerijo, strokovna žirija pa potem izbere in nagradi najboljše. Letos je prvo nagrado prejel Polde Oblak za impresionistično podobo gorenjske pokrajine z naslovom Gorjuše, drugo Dore Peljhan za sliko Z balkona Gorenjske in tretjo Lojze Kalinšek za izvirno, humorno delo z naslovom Kekec in nore krave. Posebno nagrado za poglobljen odnos do slikarske obravnave gorskega prostora pa je prejel predsednik umetniškega sveta Janez Ambrožič. Ostali nagrajenci so: Janez Birtič, Srečko Frauhauf, Viljem Jakopin, Zorislava Kramberger, Dore Peljhan, Jožica Serafin, Ljubo Soklič, Mira Uršič in Cilka Žtnahar. Posebna knjižna priznanja za likovne uspehe so prejeli še Jože Hohkraut, Mojca Kovač, Anton Kramarič, Dušan Lipovec, Pavel Lužnik, Ljudmila Pačnik in Oskar Sovine. Po mnenju člana žirije Damirja Globočnika likovna galerija kljub obilici sodelujočih ustvarjalcev in kvaliteti njihovih del pogreša predvsem nove pristope, izvirna likovna razmišljanja ali prepričljive realistične odslikave. Odpira se tudi vprašanje o tem, kakšen je smisel ustvarjanja v naravnem okolju, če avtorjev siceršnji likovni rokopis ni vezan na takšno motiviko. Zbirka je vsako leto na ogledu na večih lokacijah: v prostorih Šport hotela na Pokljuki, v Festivalni dvorani na Bledu, poleg tega so gostovali v Novi Gorici, Kranju in Radovljici. Tradicionalna pa je postala tudi razstava v prostorih Ministrstva za obrambo Republike Slovenije v Ljubljani. Nataša Žunič, foto: A. Korenčan _Belgijci zapeli v Škofji Loki_ KREPITEV VEZI Z BELGIJO Skofja Loka - V nedeljo zvečer je v Uršulinski cerkvi Marije Brezmadežne v Škofji Loki nastopil mešani pevski zbor Can-tate iz Maasmechelena v Belgiji. Po sestavi že starejši zbor je pod vodstvom Marie - Rose van Greven zapel pred polnim avditorijem. Prvemu delu, v katerem so predstavili predvsem sakralno glasbo, je sledil nekoliko lahkotnejši "posvetni del". Že v uvodu sta sodelovanje med mestoma, pred nedavnim je v Škofji Loki nastopila tudi pihalna godba iz tega mesta, pozdravila škofjeloški župan Igor Draksler in belgijski veleposlanik v Sloveniji Sami G. Godart ter se zavzela za nadaljnje sklepanje vezi med mestoma na različnih področjih. • I.K., foto: T. Doki DELAVNICE ZA MLADE Sorica - Prosvetno društvo Ivan Grohar Sorica v počitniškem času pripravlja pester program delavnic za mlade. Na sporedu so glasbena delavnica, ročna delavnica, knjižnica in šport. Z njimi bodo začeli danes, v torek, 24. julija, dejavnosti pa se bodo odvijale do petka. Najprej bo na vrsti glasbena delavnica, v sredo bodo sledila ročna dela, v četrtek spet glasbena delavnica, v petek bo od 17. do 18. ure bralna delavnica. Slednja bo v šolski knjižnici, ostale delavnice pa bodo potekale med 18. in 20. uro v Groharjevi hiši, šport pa med 18. in 20. uro na igrišču. Hkrati iz prosvetnega društva sporočajo, da so zbirke in razstave v Groharjevi hiši na ogled od torka do petka med 9. in 13. uro ter ob nedeljah od 16. do 18. ure. Po dogovoru pripravijo tudi likovni oziroma glasbeni program. • l.K. Okarina folk festival 2001 PET KONCERTOV, PET KULTUR Bled - Pred vrati je, letos že enajstič po vrsti, Okarina folk festival, ki bo kot že zadnjih nekaj let tudi tokrat potekal v Fundaciji Jože Ciuha na Pristavi (v primeru dežja bodo koncerti v Festivalni dvorani) na Bledu. V petih večerih, od petka do torka, se bo predstavilo pet glasbenih zasedb, ki prihajajo iz različnih koncev sveta, od Škotske do Tibeta. "Folk glasba je spoštovanje do korenin posameznega naroda," o glasbi, ki jo že enajst let uspešno promovira na Okarina folk festivalu, razmišlja Leo Li-čof, pobudnik in še danes glavni organizator festivala. Le-ta je v vseh teh letih, sprva v Zdraviliškem parku, zadnja leta pa v dvorcu na Pristavi, pri ljubiteljih tovrstne glasbe vsekakor dobil svoje mesto. Nič čudnega, saj se je v tem času na festivalskem odru zvrstilo več kot 140 različnih glasbenih ter pevskih skupin in posameznikov z vseh celin. Na letošnji Okarini bomo slišali pet skupin iz Bolgarije, Italije, Tibeta, Anglije in Škotske. "Skupine sem izbiral tudi s pomočjo simpatij tujih glasbenih agentov do našega festivala. Le- na tako imenovanih "svatbenih melodijah", za katere je značilen hitro spreminjajoč se ritem. Sobotni gostje prihajajo iz Italije. Skupina Musi-calia že več kot dvajset let raziskuje glasbeno izročilo italijanske pokrajine Campanie. Hkrati je skupina uspela izoblikovati svoj značilen slog. Vrhunec festivala organizatorji pričakujejo v nedeljo, 29. julija, ko bo na Bledu gostovala skupina 12 tibetan- Ansamel Jaška Argirova igra glasbo narodov, ki živijo v Bolgariji- Letos bodo za predstavitev irskega folka poskrbeli Iron Morse. ti so z ozirom na naše skromne finančne zmožnosti nekoliko spustili cene," je povedal Ličof: "Sicer pa gre za glasbenike, ki so misel na materialno opustili že ko so se odločili za tovrstno glasbo." Otvoritveni večer Okarina folk festivala 2001 v petek ob 20.30 bo pripadel Ansamblu Jaška Argirova iz Bolgarije. Znani bolgarski klarinetist s svojo skupino igra glasbo vseh narodov, ki živijo v njegovi državi, njihov repertoar pa temelji skih menihov iz samostana Dre-pung. Samostan se sicer nahaja v Indiji, saj so ga menihi zgradili v izgnanstvu. Menihi bodo predstavili glasbo, molitve, njihove tradicionalne plese, obredne pesmi... Menda je zanimanje za koncert že sedaj izredno, tako da zna biti razprodan. Menihi sicer s predstavljanjem svoje kulture po svetu zbirajo denar za obnovo samostana, ob koncertu pa bo na ogled tudi prodajna razstava fotografij Matevža Lenarčiča, ki v pove- zavi z Društvom za podporo Tibetu zbira pomoč za tibetanske otroke. V ponedeljek bo nastopil legenda angleškega folka, stari znanec Okarine, pianist Paul Millns s svojim bandom. Igral je v mnogih ročk, blues, in etno zasedbah, ter sodeloval z znanimi izvajalci kot studijski glasbenik. Njegov stil igranja je širok, njegovi teksti pa govorijo predvsem o socialnih temah in medčloveških odnosih. Festival bo v torek, 31. julija, zaključila škotska skupina Iron Horse. Odkar se je skupina 1990 pojavila na glasbeni sceni, je požela veliko dobrih kritik. Posneli so pet plošč in sodijo med najboljše škotske etno skupine. S svojo glasbo razširjajo obzorja z zelo raznolikim reperotarjem od dinamičnih instrumentalnih skladb in umirjenih ambiental- nih ritmov, od tradicionalnih|Z' vedb do sodobnih aranžmaji Vsi koncerti bodo tudi letos J blejski Pristavi, v primeru dezJa pa v Festivalni dvorani. Kot razmišlja Ličof, ima prostor nekatere dobre in slabe lastnosti. U najemnini in na nek način lZ' gubljenem čaru zdraviliške^ parka, kjer so bili koncerti n ; koč, je prostor na Pristavi d°j "koncerten", zvočno bolj li. okrožen (saj ni moteče naroo ne glasbe s ter«; raiUCntn restavracij in hotelov), moč paJ^ tudi vključiti vstopnino. Le-taJ( sicer nizka (1000, za konec' Tibetancev pa 2000 tolarjev** ob skromnih sredstvih, ki J1^ prispevajo predvsem LTO B*c in peščica sponzorjev, še ka Bleda na Pr il tudi turistih dobrodošla. Z Blc vo naj bi vozil vlakec. Ig°r Glasbeno poletje v Bohinju Novo v kinu DUO VIOLINE IN KITARE Srednja vas v Bohinju - V četrtek, 26. julija, bo ob 20.30 ^ Cerkvi Sv. Martina v Srednji vasi na sporedu tretji konce letošnjega "Glasbenega poletja v Bohinju". Nastopil bo Duo Molino. Duo, ki sledi glasbeni dediščini italijanske skladateljske dr^, Molino, tvorita violinist Viktor Kuna in kitarist Milan Z«. ^ dročju DOBERMAN IN 15 MINUT SLAVE V kinematografe prihajata filma, "nekoliko počitniški" Doberman in triler 15 minut slave, slednji z odlično igralsko zasedbo z Robertom De Nirom na čelu. V prihodnosti bo vsakdo doživel 15 minut slave, je nekoč rekel znameniti Andv Warhol. Režiser in scenarist filma 15 minut slave John Herzfeld je mislil zares. Film se dogaja v prenasiče-nem Nevv Yorku, kjer se srečata kruta resničnost zločina in sub-realistični blišč televizije in instantne slave ali na kratko, ta filmski triler govori o dobi nenasitnih medijev. Zgodba se začne z dvojnim umorom, ki ga je treba raziskati. Mediji (beri TV kamere) ves čas prežijo na osupljive posnetke, ne glede na to, kaj ti predstavljajo.V stik pridejo policaji, zločinci in TV kamere. Policaji lovijo morilce, novinarji pa policaje... Dvakratni oskar-jevec Robert De Niro igra slavnega detektiva in človeka z naslovnice revije People po imenu Eddie Flemming. Ker je v tokratnem zločinu tudi požar, mora sodelovati s tekmecem, preiskovalcem požigov Warsawom (igra ga Ed Burns). Medtem ko po mestu iščeta morilca iz vzhodne Evrope, se prepirata, kaj narediti z novinarji... Film o urbanem življenju in zločinu je prepreden s črnim humorjem, napeto akcijo in ostro kritiko družbe. Drugi film je v primerjavi z gornjim nižjega ranga. Če je doberman pasma psa, je Doberman, kot je tudi naslov filma, človek, pravzaprav pa zloglasni zločinec, ki zbere bando, s katero naj bi oropal več bank. A to očitno ne bo lahko. Šef policije zbere najboljše iz kriminalnega oddelka in jim da vedeti, da Dobermana ne želi videti v zaporu. Torej... bitka je krvava. Film je režiral Jan Kounen, igrajo pa Monica Bellucci, Vincent Cassel, Tchekv Karvo... Gre za precej redko instrumentalno zasedbo na po morne glasbe, ki je nastala kot sad dolgoletnega prijateljstva^, obema glasbenikoma, ki sta pred tem že imela dolgoletne tične izkušnje. Duo Molino ima na repertoarju skladbe oo ^ ka do sodobne glasbe, tokrat pa bomo slišali dela skladatelje ^ so J. Dovvland, L. Legnani, S. Bodorova, igrala pa bosta sonate N. Paganinija. • l.K. _Poletni otroški festival Kiselfest^^^ ALBERT & FRIENDS INSTANT CIRKUS Kranj - V četrtek, 26. julija, bo ob 18. uri v okviru Po,e^pil otroškega festivala Kiselfest na vrtu gradu Khislstein na Albert & Friends instant cirkus iz Velike Britanije-^ -----;lberi nstant cirkus ^ * Otrošk & Friends prihaja iz so USI- njihove predstave pa SV ' jj, $ niče mnogih mednarodn ^ tivalov. Od skromnu londonskih parkih po irk*5 983 je danes instant d ^ prerasel v največjo otrosK ^ kuško tcatersko skupijo ec ki Britaniji. Akterji jih n* j(i odigrajo s cirkuškimi xC*Q$\y Otroci so pravi mojstri n t hoje na žogah in vrvi. vo*jJ $ ... monokolesi, njihovi kost & živopisan,, skupaj z glasbo pa predstavi dajejo še pose*, Igra predvsem pa spretnost otrok starih od 10 do 14 \&> D navdušila tako mlado kot odraslo občinstvo • l.K. GOSPODARSTVO _ureja: Marija Volčjak Recesija vse bolj verjetna Ohlajanje gospodarstva Analitiki Bajtovega inštituta ugotavljajo, da so kazalci gospodarskega zastoja vse bolj usklajeni. Kranj - Ugledni slovenski makroekonom.st. ***kttmagm inštitutu Pravne fakultete so v zadnji številk. °"°^j^{*ega banj zaskrbljeni zaradi vse bolj jasnih znakov ohlajanja. Njihove ugotovitve potrjujejo vse slabša pr^akmanja slovenskih direktorjev. Ob ohlajanju gosPod^st"a^nV:Sl„3 ! vroče javne finance, saj v državno blagajno priteka manj denar ja, plače v javnem sektorju pa rastejo. Znaki gospodarskega ohlajanja so vse bolj usklajeni; vse bolj verjetnega zastoja gospodarske aktivnosti ne napovedujejo le vodeči pokazatelji, tem-v«č tudi umiritev domačega Povpraševanja, rast zalog, vse slabša pričakovanja direktorjev Predelovalnih podjetij in ustavljanje tujega povpraševanja ob hkratnem stalnem zmanjševanju napovedane gospodarske rasti v EU. cija se bo poleti sezonsko umirila in vsaj v tretjem letošnjem četrtletju rast deviznega tečaja ne bo zaostajala za rastjo domačih cen. Manj kot sto tisoč brezposelnih Dobra pa je novica, ki jo je minuli teden objavil minister za delo Vlado Dimovski, daje Prvič po desetih letih manj kot tisoč brezposelnih. K temu je prispevala aktivna politika zaposlovanja, gospodarska rast in vpetost naših podjetij v mednarodne tokove. Poleti bo tečaj še zdržal Slovensko gospodarstvo je Precej odvisno od gospodarstva v EU, zlasti od nemškega in tako z zamikom že sledi reccsij-skim tokovom v EU. Blagovna menjava s tujino je začela upadati, izvoz hitreje kot uvoz. v naslednjih mesecih bosta iz-v°z in uvoz izgubljala sapo, iz-bolj kot uvoz, zato se bo blagovni saldo poslabšal. Vendar analitiki še ne napovedujejo ?drsa tečaja tolarja, ker je deviz Se naprej dovolj, domača infh Slabša pričakovanja direktorjev Napovedi uglednih slovenskih makroekonomistov potrjujejo vse slabša pričakovanja slovenskih direktorjev. Anketa statističnega urada je junija pokazala, da gospodarski optimizem usiha. Z maja na junij so se njihova produkcijska pričakovanja zmanjšala za 17 odstotnih točk, pričakovanja o izvoznem povpraševanju za 7 odstotnih točk in pričakovanja o skupnem povpraševanju za 10 odstotnih točk. Črnogledi tudi pri inflaciji Pešanje inflacije je v prvih poletnih mesecih celo šibkejše kot je bilo spomladi. Merjena inflacija se spet povečuje hitreje od osnovne, njena raven je visoka, kljub junijskemu predahu. Tudi letos je podobno kot lani odpadlo običajno veliko umirjanje cen kmetijskih pridelkov v poletnih mesecih. Sezonsko znižanje cen ni zadoščalo za splošno junijsko pocenitev kmetijskih pridelkov. K zmanjšanju pomena sezone je največ prispeval velik uvoz vseh vrst sadja in zelenjave prek celega leta. Inflacijo bodo v prihodnjih mesecih oblikovale predvsem cene nafte in prilagajanje trošarin. Vse pogostejše grožnje s stavkami Po aprilskem "izbruhu" so se plače maja nekoliko umirile, k čemur je prispevalo znižanje mase plač v gospodarskih družbah. V javnem sektorju narašča, v zadnjem letu dni se je masa plač povečala kar za za 18,5 odstotka! Na povečevanje javnega sektorja v veliki meri vpliva pretirana zagretost za vključevanje v EU in Nato, vse pogostejše grožnje s stavkami v javnem Varčevalnih ukrepov še ni Javne finance so vse bolj pregrete, nedavna vladna seja o proračunu je bila precej vroča. Finančni minister Tone Rop je prepričan, da ostri varčevalni ukrepi še niso potrebni in da je državni proračun moč uravnotežiti s smotrnejšo porabo denarja. Toda le, če se gospodarske razmere ne bodo bistveno poslabšale. Nižji od pričakovanega je priliv davka na dodano vrednost, ki je v letošnjem prvem polletju le za 2,6 odstotka višji kot lani v tem času. Višji pa je pri dohodnini, davku od dobička pravnih oseb in davku na plačilno listo. V celoti je po sedanjih ocenah na letni ravni prišlo do izpada za 4 do 5 milijard tolarjev. Vroče javne finance Majski prihodki javnega sektorja so bili za približno 12 milijard tolarjev manjši kot aprilski. Neposredni davki in prispevki so v javne blagajne prinesli 113,6 milijard tolarjev, kar je bilo za 4,3 milijarde tolarjev manj kot aprila. Davek na dodano vrednost in trošarine pa 49,4 milijarde tolarjev, kar je za £ . Kaj mil,Jonov stala \ ' Jesenicah je na- Prav *fda' cel° P™**- n0st dr k sindikat Neodvis-Povabji e Acroni na Jesenice stv0 hI "^"'strieo za gospodar-minuli reo Petrin. Sestanka kata Nf>Pe!ek so se po,eS sindi" Predat; 1Snost beležili tudi Pred* *Vn,ki sindikata SKEI, lavnik' sindikatov z Ra- Gospodarska ministrica dr. Tea Petrin sije ogledala tudi proizvodnjo v Acroniju, kjer je bila prvič. "Vtisi so dobri, družba je zelo urejena, "je oh tem dejala. smo našli skupno rešitev, ki ustreza tako lastnikom kot delavcem strinjamo se s popustom, kupnino, ki jo bomo iztržili, pa bomo namenili za poravnavo dolga posameznih železarskih družb," je dejala ministrica. V okviru sistema Slovenskih železarn je okoli 3000 stanovanj, od tega nekaj več kot 2000 neprofitnih. Na Jesenicah je okoli 660 neprofitnih stanovanj, na Koroškem 900, v Što-rah pa 300. Po odločitvi nadzornega sveta Slovenskih železarn naj bi profitna stanovanja prodali po tržni ceni, neprofitna pa za polovico tržne cene. • U. Peternel Pan Bo DŠkem' Jeseniški žu-Acronii?Sv 8ant ter vodstvo sen-, Jd- je povedala pred- Sednioa • JV iJVJVC"aia prea-ukI !lndikata Neodvisnost Acroni Sonja Cuznar, družb so mnenju najen"mikov'sta- ^Vaniu visok? rd,aga' najem CelOolnr JjUdje Pa Zbe8ai" V°ru 2 Z CQnU Zato so na Pogo bi se * "»""»trico predlagali. 20 do Vn stanovani znižala z Plačila n °Ldstotk°v, o načinu Svo?ni°srokePasebodo se " Predn„S'nd,kat bo Pripra-^'nistrs ? ln jih Posredoval tem stvu- M nine ani in da za S°e'ašali h J prav tako pa so ?0v°ra fin a dokončnega do-'v°nakn eVnirokza od|oči-e stekel PUStanovanJ- k> seje m,ruje. "Mislim, da inistrica se je s Ministrica za gospodarstvo dr. Tea Petrin o Peku Denarja z ministrstva ne bo Ministrico za gospodarstvo dr. Teo Petrin smo ob njenem obisku na Jesenicah vprašali, kakšno je stališče ministrstva glede usode tržiš-kega Peka in ali bo ministrstvo pomagalo družbi pri zagotavljanju denarja za plače. Ministrica je dejala, da ministrstvo nima neke blagajne, iz katere bi lahko zagotavljalo plače delavcem. "Kaj bi bilo, če bi vsa slovenska podjetja prišla na vlado in rekla, kje so plače?" je dejala ter opozorila, da je treba vedeti, kaj je vloga menedžerske skupine in kaj lastnika. "Menedžerji so odgovorni, da vodijo podjetje tako, da deluje profitno," je dejala. Na finanč- no pomoč ministrstva torej v Peku ne morejo več računati? "Denarja z ministrstva zagotovo ne bo, ker ne razpolagamo s takšnim fondom," je bila odločna ministrica. Kljub temu pa je interes ministrstva, da Peku pomaga, je dodala, zato naj bi se dejavneje vključila Slovenska razvojna družba in za prebroditev vmesnega obdobja pomagala upravi družbe. Po besedah dr. Petrinove bo cenitev vrednosti podjetja vsak čas končana, pričakujejo jo ta teden, na osnovi tega pa bo izveden razpis, na katerem naj bi našli aktivnega lastnika za Peko, je še dejala ministrica. • U. P. Občina Železniki išče lokacijo za tovarno Indramat V Bosh-u in Indramatu še vedno premišljujejo Občina Železniki, ki si želi, da podjetje Indramat ostane v občini, je ponudila že četrto možno lokacijo za izgradnjo tovarne. Železniki, 23. julija - Tudi po četrtkovem sestanku vodstva občine Železniki in predstavnikov družbe Indramat in nemškega lastnika Bosh ni jasno, ali se bodo odločili za gradnjo tovarne v Železnikih. Zgodba iskanja nove lokacije za družbo, nastalo znotraj Dometa, ki tudi gostuje kot najemnik za določen čas v njihovih prostorih, se tudi po več kot dveh letih iskanja in štirim ponujenim lokacijam ne končuje. Kljub možnostim, da bi za lokacijo dobili celo sofinanciranje države. Četrtkov večurni sestanek vodstva Občine Železniki in predstavnikov družbe za izdelovanje koračnih elektromotorjev Indramat, kije v nemški lasti in deluje sedaj v okviru koncema Bosh, se je končal enako, kot že cela vrsta podobnih sestankov v zadnjih več kot dveh letih: predstavniki Bosh-a in Indramata so si vze- stičnem dokumentu. Po številnih preverjanjih in načrtovanjih so v Indramatu oz. pri njihovih nemških lastnikih ocenili, da bi bila ta lokacija predraga, saj bi bilo potrebno izgraditi vso zahtevno infrastrukturo, vključno s protipoplavnim nasipom in mostom preko Selške Sore. Tretja možnost je bila sicer "v igri" ves čas in za občino vseskozi tudi najbolj logična: industrijska cona Alp-lesa, za katero ocenjujejo, da še zdaleč ni dobro izkoriščena, posebno pa še po vseh dogodkih v Alplesu samem, ukinitvi žage in delni razprodaji. Kar dobro leto si je občina prizadevala najti ustrezen obseg zemljišča, ki ga Indramat potrebuje, in se s številnimi lastniki in najemniki pogajala o možnosti, da bi to prodali. Tudi tokrat je bil precejšnji trud župana Mihaela Prevca in podžupana Janeza Ferlana, ki mu je bila posebej naložena ta li čas za premislek o predlogu tokrat že četrte možne lokacije nove tovarne v Železnikih. Občina Železniki se namreč zaveda pomena delovnih mest v tej uspešni družbi, zato si prizadeva, da bi družba ostala v občini, manj gotovo pa je, ali se v Indramatu zavedajo pomena strokovne delovne sile in pregovorne negibljivosti Slovencev, saj se o možnosti gradnje pogovarjajo tudi v Škofji Loki in celo Ljubljani. Najem prostorov v Domelu se izteka v letu 2003. Prvi predlog za novo lokacijo za novo tovarno je bilo sicer kmetijsko zemljišče A kategorije na desnem bregu Selške Sore med Železniki in Selca-mi, poimenovano Pod Zaverni-kom, ki so ga z zahtevnimi spremembami Družbenega plana spremenili v stavbno zemljišče. Potencialne investitorje je tam zmotilo, da je v neposredni bližini daljnovod, in na občini, ki ima tako "na zalogi" novo obrtno cono, sedaj razmišljajo o tem, da bi naloga, zaman, saj so v Indramatu oz. Bosh-u ocenili, da je zemljišče in objekti (ki bi jih bilo potrebno podreti) predragi. 17.000 kvadratnih metrov zemljišč in 6.000 kvadratnih metrov površin v objektih je bilo v končni ponudbi vrednih 4 milijone mark. V četrtek pa so na občini predstavili še četrto možnost: zemljišče vzhodno od Alplesa oz. industrijske cone, ki je še vedno kmetijsko zemljišče, znano pa je tudi, da poseg na to zemljišče v preteklosti ni bil dovoljen. Ker so investitorji zahtevali celovito "ponudbo", predvsem koliko jih bi stalo tudi opremljanje zemljišča, so na občini izračunali tudi to: kvadratni meter komunalno opremljenega zemljišča bi stal 81 nemških mark, kar so ocenili kot ugodno. Še več: obstaja celo možnost, da se občina prijavi na razpis ministrstva za gospodarstvo, ki je pripravljeno sofinancirati odkup in pripravljanje zemljišč za novo proizvodnjo v višini 30 odstotkov, kar O pogovorih za možno lokacijo gradnje smo povprašali tudi direktorja družbe Indramat Janka Jelenca, ki je predvsem poudaril, da je sistem Bosh velik in pri odoločitvah počasen ter tog. Po četrtkovih pogovorih na občini so imeli v petek tudi pogovor na ministrstvu za gospodarstvo, kjer so izvedeli, da je možnost sodelovanja države pri stroških nove lokacije želo realna. Ali se bodo odločili za pismo o nameri (ki ga razumejo kot zelo obvezujoči dokument), še ni jasno, čeprav po poznavanju Jelenca v Bosh-u dajejo prednost najemu prostorov. V primeru, da bo pismo do jutri oddano na občino, nam je povedal župan, bo v petek sklicana izredna seja občinskega sveta. Sicer pa po besedah direktorja Indramat dobro posluje, saj je povprečno 180 delavcev lani ustvarilo 24,5 milijonov mark prometa in 1,5 miljona mark čistega dobička. Trenutno je v Indramatu zaposlenih 210 delavcev, približno tri četrtine iz Selške doline, ostali pa iz Škofje Loke in nekaj celo iz Ljubljane. tam uredili parkirišča. Drugi predlog lokacije je meril v Prinčev Log, ki je prav tako poseg na novo, do tedaj kmetijsko zemljišče, tudi na desnem bregu Selške Sore, tokrat nasproti tovarn Niko in Domel. Tudi za to zemljišče je občina pri državi uspela dobiti soglasje za prekategorizacijo v stavbno zemljišče in urediti novo namembnost v družbenem planu kot osnovnem urbani- pomeni, da bi opremljeno zemljišče stalo le 57 mark za kvadratni meter. Pogoj pa je, da se prijavijo do 9. avgusta. Seveda občina ne bo več delala le na besedo. Za ponovno spreminjanje družbenega plana in seveda za kandidaturo na državnem razpisu potrebujejo nekatera zagotovila, npr. pismo o nameri. V četrtek se za to, kljub ugodnemu predlogu, (še) niso dogovorili. • Š. Zargi POSLI IN FINANCE ureja: Marija Volčjak Obnovljen Mini hotel Zorka v Vincarjih Sodobno opremljene sobe in rekreacijska ponudba Škofja Loka - V četrtek, 19. junija 2001, so Demšarjevi odprli prenovljeni Mini hotel Zorka. Jani in Metka Demšar z njim upravljata zadnjih osem let, sicer pa je hotel na tem mestu že od leta 1967. Po besedah Junija Demšarja je bil hotel že pred leti potreben obnove, pred petimi leti so začeli s prvo fazo, ko so dogradili prizidek in naredili novo fasado, kasneje pa so zgradili še fitness, igrišča za squash, teniška igrišča, bazen pa je na tem mestu že od vsega začetka. Tekmovanje 'Urejeno delovno okolje' Prispevek slovenskih podjetij k lepši podobi dežele V projektu najbolj urejenega delovnega okolja tekmuje 150 slovenskih podjetij. Izmed gorenjskih podjetij v akciji sodelujeta le dve podjetji. Obnovljeni Mini hotel sta simbolično odprla Lucija in Andraž. Demšar, ki bosta čez nekaj let, tako upajo starši, prevzela hotel v upravljanje. V začetku septembra lani je bil čas za največjo investicijo - popolno adaptacijo prostorov v mini hotelu. Zamenjali so vse inštalacije, pohištvo in opremo - skupna investicija je znašala več 100 milijonov tolarjev, za katero Demšarjevi menijo, da bi morala biti poplačana v vsaj desetih letih. Mini hotel Zorka sedaj sprejme do 25 gostov v osmih dvoposteljnih sobah z dodatnimi ležišči in apartma za šest oseb. • B.B., foto: T.D. Oh hotelski ponudbi, kije namenjena predvsem tujim gostom, pa se domačini večkrat odločijo za obisk rekreativne ponudbe. Razen dveh sauash in teniških igrišč, Jitnessa, savne in solarija je v sklopu Mini hotela Zorka tudi bazen. Ukrepi za zmanjševanje nezaposlenosti Program 5000 za novo šolsko leto Program, vreden blizu 4 milijarde tolarjev, je namenjen predvsem nezaposlenim brez poklicne ali strokovne izobrazbe in nezaposlenim, ki izobrazbo imajo, vendar so prijavljeni na Zavodu nad pol leta. Ljubljana, 24. julija - Vlada je tudi za šolsko leto 2001 - 2002 sprejela program izobraževanja nezaposlenih Program 5000, ki omogoča nezaposlenim vključevanje v izobraževanje pojavno veljavnih programih za pridobitev osnovne, splošne, poklicne, strokovne in univerzitetne izobrazbe ter v programe usposabljanja in izpopolnjevanja za pridobitev poklicne kvalifikacije. Vsebino izobraževanja pripravljata ministrstvi za delo, družino in socialne zadeve in za šolstvo, znanost in šport. Program 5000 je prednostno namenjen nezaposlenim brez poklicne oziroma strokovne izobrazbe in nezaposlenim s poklicno in strokovno izobrazbo, ki ne morejo dobiti dela in so na Zavodu za zaposlovanje prijavljeni že nad pol leta. Vlada računa, da se bo letos jeseni vključilo v Program 5000 blizu 6000 ljudi, med katerimi naj bi bilo 4000 novih, 700 naj bi jih bilo iz predlanskega šolskega leta in 1200 iz lanskega. V uresničevanje programa bodo letos vključeni tudi delodajalci, ki bodo tako omogočili poklicno izobraževanje po dualnem sistemu. Program 5000 bo stal skoraj 4 milijarde tolarjev. Zavod za zaposlovanje je skupaj z ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve in z ministrstvom za šolstvo, znanost in šport uresničeval Program 5000 že v preteklem šolskem letu. Namenjen je bil predvsem nezaposlenim brez poklicne izobrazbe, zlasti mladim do 26 let, in nezaposlenim s poklicno ali strokovno izobrazbo, ki v pol leta niso mogli najti dela. Vendar je bilo vključevanje v program manjše od pričakovanega. Zavod za zaposlovanje je računal skupno na dobrih 5000 na novo vključenih in 3600 nezaposlenih, ki so začeli z izobraževanjem leto prej. Vendar se jih je na novo vključilo le 2526 nezaposlenih ali dobrih 45 odstotkov pričakovanih, dobrih 3000 pa jih je bilo iz prejšnjega leta. Javna dela bodo še naprej pomemben dejavnik zmanjševanja nezaposlenosti. Letos bo predvidoma povprečno mesečno v javna dela vključenih 5400 nezaposlenih oziroma 10.500 letno, med katerimi jih bo četrtina prejemnikov denarnega nadomestila. Računajo, da bo četrtina vključenih v javna deja po polovici dela sprejetih v redno zaposlitev. Za javna dela je letos v državnem proračunu namenjenih 5,7 milijarde tolarjev. • J. Košnjek Kranj, 24. julija - Turistična zveza Slovenije z vseslovenskim projektom 'Moja dežela -lepa in gostoljubna' ozavešča Slovence v skrbi za bolj urejeno deželo, v omenjeno akcijo pa spada tudi projekt Gospodarske zbornice Slovenije z naslovom 'Urejeno delovno okolje'. Letošnje tekmovanje je sedmo, na njem sodeluje 150 slovenskih podjetij, med njimi tudi gorenjski podjetji AKA PCB, d.o.o. iz Lesc in PAN ELEKTRONIK, d.o.o. iz Naklega. Urejeno delovno okolje je pomemben dejavnik, ki tudi vpliva na poslovno učinkovitost in uspešnost podjetij. Urejenost ni le del ekologije, ampak tudi poslovne psihologije podjetja, kajti v urejenem delovnem okolju se zaposleni bolje počutijo, kar vpliva največjo produktivnost, poslovnim partnerjem pa taka podjetja zbujajo zaupanje. Zaradi spodbujanja naštetega v slovenskih podjetjih so se v Gospodarski zbornici Slovenije odločili za tekmovalni projekt Urejeno delovno okolje. Kriteriji so zahtevni, saj komisije ocenjujejo tako urejeno označevanje dostopa do podjetja, kot tudi zunanjo urejenost proizvodnih in ostalih objektov, dvorišč, dovoznih cest, zelenic, urejenost in prijaznost delovnega okolja za zaposlene in poslovne partnerje, skrb za odvažanje odpadnega materiala, za zdravo okolje in ekologijo ter hortikul-turno urejenost. Podjetja so razdeljena v dve skupini in sicer v skupino malih podjetij ter v skupino srednjih in velikih podjetij. V letošnji akciji sodeluje 150 slovenskih podjetij, od gorenjskih pa se tekmovanja udeležujeta le lesko podjetje AKA PCB, d.o.o. in nakelsko podjetje PAN Elektronik, d.o.o. "Ker sta se na natečaj prijavili le dve podjetji, smo prijave sprejemali dlje časa in sicer do konca maja. Tekmovalni kriteriji so zelo strogi, zato se prijavijo le redka podjetja. Kljub pridobljenim ISO standardom še ne pomeni, da se bo podjetje na tekmovanju dobro odrezalo. Udeležba po regijah je zelo različna, najboljši odziv pa je, kar je po svoje razumljivo, med ljubljanskimi podjetji, ki se pogosto odlično uvrstijo. Zelo pomemben je okoljski standard ISO 14000, vendar slednji še zdaleč ni ključno vodilo pri ocenjevanju podjetij. Lani je na natečaju sodelovala škofjeloška Odeja, lesko podjetje AKA PCB, d.o.o., ki sodeluje tudi na letošnjem tekmovanju, pa je pred leti že zmagalo v kategoriji srednjih podjetij. Vsekakor akcija spodbuja podjetja k skrbi za urejenejše delovno okolje," je povedala Mateja Cepin, samostojna svetovalka Območne zbornice za Gorenjsko in koor-dinatorka akcije Urejeno delovno okolje. Tekmovanje se bo končalo decembra, ko bodo razglasili zmagovalca, podelitev znaka urejenosti pa bo v enem od zmagovalnih podjetij. • R. Škrjanc Ko terminal zavrne plastično kartico... "Bom šel kar v drugo banko..." Tako se je v sredo dopoldne jezil Kranjčan Peter Ka-trašnik, ko je njegovo kartico Maestro Gorenjske banke terminal v Pekovi trgovini kar trikrat zapored zavrnil z odgovorom "avtorizacija zavrnjena". Kranj, 24. julija - Peter Ka-trašnik se je, še vedno opazno hud, v našem uredništvu oglasil nekaj po poldnevu. Povedal je, da je okrog desetih v Pekovi trgovini v mestu poskušal plačati račun - blizu dva tisočaka - s kartico Gorenjske banke Maestro, ki pa jo je terminal trikrat zapored zavrnil. Po pojasnilo se je najprej napotil v poslovalnico Gorenjske banke v Prešernovi ulici, nato pa je zahteval še pogovor z direktorjem Gorenjske banke Zlatkom Kavčičem, do katerega pa ni uspel priti. Bančne uslužbenke naj bi mu zavrnitev kartice pojasnjevale z zadregami v povezavah s terminalom, vendar ga odgovor očitno ni zadovoljil. "Na tekočem računu imam zgleden plus, nobenega od limitov nisem presegel, kartica velja, skratka, ne morem razumeti, zakaj malenkostnega zneska nisem mogel plačati. Iz Gorenjske banke bom dvignil svoj denar in šel drugam..." je pripovedoval ogorčeni Peter Katrašnik. Gotovo ni edini imetnik kartice s slabo izkušnjo, zato smo za pojasnilo zaprosili v Gorenjski banki. V sektorju poslov z občani so nam povedali, da so plačilne kartice v Sloveniji vedno bolj razširjene, na Gorenjskem je največ debetnih kartic Activa Maestro ter plačilnih kartic Activa in Activa Eurocard, ki jih izdaja Gorenjska banka. Z naraščanjem števila kartic raste tudi število transakcij. Medtem ko nekateri trgovci še uporabljajo ročni sistem, pa se danes glavnina transakcij že opravi na POS terminalih, ki so hitri, preprosti in varni tako za trgovca kot za lastnika kartice. Seveda pa v nekaterih primerih sodobna tehnologija lahko pomeni tudi določeno omejitev pri poslovanju, pravi Peter Kavčič iz sektorja poslov z občani. Zgodi se namreč, da celo najsodobnejša tehnologija zataji. Pri POS terminalih so najbolj problematične povezave med trgovinami in procesnimi centri. Ti so sicer tehnološko zelo zanesljivi, vendar pa kljub velikim vložkom in nadzoru izjemoma lahko pride do težav. V takšnih primerih trgovci lahko uporabijo ročni način plačila z inprinterji, ki pride v poštev pri plačilnih karticah Activa in Eurocard, tako da kupec ne ostane praznih rok, čeprav nima gotovine. V primeru plačila z debetno kartico Maestro pa ročni način na žalost ni mogoč in je treba plačilo opraviti bodisi z drugo kartico ali z gotovino. V Gorenjski banki sklepajo, da je Peter Katrašnik v sredo naletel na težavo, ki sojo opisali. Za konkretnejši odgovor pa seveda potrebujejo več podatkov, zato je najbolje, da Kranjčan ponovno stopi v bančno palačo. • H. J. MEŠETAR Ženskam večina med brezposelnimi Po metodologiji ILO in Eurostata je za Slovenijo značilna 6,6-odstotna brezposelnost. Delež žensk na trgu delovne sile je skoraj 60-odstoten, kar je nad povprečjem v državah, članicah Evropske unije. Med brezposelnimi je 45 odstotkov starejših od 40 let, 60 odstotkov oseb brez dela je dolgoročno brezposelnih, od ten jih je ena tretjina brez dela nad tri leta. Med brezposelnimi jih odstotkov nima nobenih kvalifikacij. 26 odstotkov zaposlenih v Sloveniji dela v industriji (povprečje v državah, članicah Evrop ske unije je 198 odstotkov), 8 odstotkov kmetijstvu, kar je pet odstotkov več od povprečja v državah Evropske unije, 31 odstotko pa v storitvenih dejavnostih, kjer je v državah članicah Evropsk unije povprečje 39 odstotkov. Skoraj 40.000 zaposlenih v Sloveniji še vedno dela v podjetjih v državni lasti, največ možnosti, ka 40 odstotkov, za preusposabljanje je v Ljubljani. Približno 3 odstotke zaposlenih prejema zajamčeno plačo, prispevki za socia no varnost pa so se v zadnjih desetih letih znižali. Višje povračilo za uporabo cest Vlada je pretekli teden sprejela dopolnjeno Uredbo o določitvi letnih povračil za uporabo cest, kijih plačujejo uporabniki cest za motorna in priklopna vozila. V novi uredbi ni bistvenih spre^ memb. Upoštevano je le 6-odstotno povečanje tečaja evra 204,82 tolarja na 217,08 tolarja. Nova uredba bo začela veljati l-avgusta. Urejevanje trga z grozdjem, vinom in sadjem Trg z vinskim grozdjem, moštom in vinom je urejen s posebno uredbo, ki ureja organizacijo proizvajalcev in sofinanciranje o javnosti integrirane in ekološke pridelave, obnovo trajnih naša dov, podporo opremljanju jabolk in hrušk v promocijsko emba žo, izgradnjo in obnovo hladilnic in podobno. Vlada je pretekli te den sprejela tudi uredbo o ureditvi trga s svežim sadjem, zelenja vo in oljčnim oljem. Uredba ureja obseg obnove vinogradov, trz no cenovne ukrepe, kot je na primer podpora skladiščenju in up0" rabi zgoščenega grozdnega mošta, pospeševanje promocije vi in organizacijo proizvajalcev. Uredba bo predvsem olajšala obnovo vinogradov in zboljšala možnosti promocije vina. Nižje carine za kumare in paprike Slovenija ukinja ali znižuje carinske stopnje za nekatere vrste blaga. Vlada je predlagala, da bi jih znižala ali ukinila za kumare' kumarice ter paprike do 15. septembra oziroma do 31. oktop ^ Enak ukrep naj bi veljal za sok iz agrumov, ki se v SloveniJ1 proizvaja, in za cedrov les, saj ta les ne raste v Sloveniji. Uspešno poslovanje Kapitalske družbe V kapitalski družbi denar v dolžniške papirje Prvi pokojninski sklad (PPS) je največji sklad do datnega pokojninskega zavarovanja v Sloveniji- PIVOVARNA UNION Ljubljana, 24. julija - Poslovanje Kapitalske družbe (Kad) je bilo v letošnjem prvem polletju uspešno, kar je na novinarski konferenci potrdil tudi Jože Lenič, predsednik uprave omenjene družbe. Kad dosledno sledi politiki koncentracije portfelja osnovnega premoženja. V tem obdobju so v celoti prodali 55 družb in delno 17 družb, do konca leta pa naj bi jih prodali približno 100. V portfelju Kada so 403 družbe, od tega 338 delniških družb in 65 družb z omejeno odgovornostjo. Med omenjenimi 403 družbami je 39 takih, ki imajo zaradi stečajnega postopka ali drugih vzrokov vrednost nič, tako Kad dejansko upravlja 364 družb. Po Leničevih besedah je namen Kada imeti v portfelju le približno 50 lastniških naložb. Večina družb, ki jih je Kad prodala, so manjše družbe, ki za Kad ne predstavljajo strateških naložb. Konec junija je bilančna vsota Kada bila 144,9 milijarde tolarjev, od tega 121 milijard v lastniških vrednostnih papirjih. Kapitalski družbi bodo gotovinski prilivi omogočali, da bo tudi v prihodnje sledila politiki prestrukturiranja svojega portfelja, ob ugodnih investicijskih priložnostih pa naj bi jeseni opravila večje nakupe dolžniških vrednostnih papirjev v tujini. Lenič je povedal, da je slovenski obvezniški trg zelo neaktiven, ponudba obveznic je premajhna in kdor bo hotel vlagati vanje, bo moral tudi na tuje trge. Izplačane dividende so presegle lanska izplačila v vrednosti 2,2 milijarde, letos pa bo Kad dobila okoli 3 milijarde dividend. Prvi pokojninski sklad (PPS) Kapitalske družbe je z dobrimi 37 milijardami tolarjev premo- ženja največji sklad dodatneg3 pokojninskega zavarovanja v Sloveniji, je vzajemni sklad s trenutno največ zavarovanci ijj velikim številom potencialnih zavarovancev (imetnikov bonov je nad 100.000). Portfelj Pp^ ima 5 milijard tolarjev tržnih lastniških naložb, 6,2 milija^ netržnih lastniških naložb. 74;* milijonov tolarjev dolgoročnih depozitov in 38,7 milijonov tolarjev obveznic RS. Borut Jam-nik, član uprave Kada, je P«ve' dal, da Kad predlaga tudi spremembo zakona o PPS in preoblikovanju pidov, da bi lahko P0' sameznik zavarovalno po^c° sklenil za namesto sedanjih največ 10.000 točk po novem za največ 30.000 točk, da bi pok°J' ninsko rento lahko začeli izp'3; čevati tudi po 60. letu starosti in da bi poleg izstopov v primeru smrti omogočili tudi prestope med pokojninskimi skladi-Poleg kapitalskega vzajemneg pokojninskega sklada namerav' Kad ustanoviti še kapitalsk vzajemni pokojninski sklad j< vendar čakajo še dovoljenj agencije za trg vrednostnih Pa' pirjev. O Skladu obveznega dodatnega pokojninskega zavaL vanja RS (SODPZ) pa je na Bešter, članica uprave Kad •■ povedala, da ga je Kad oblik0' vala v začetku letošnjega 'et^ njegovi člani pa so postali zaV. rovanci, ki so bili že doseoa) razporejeni na delovna m' razporejeni na de -esta' k' jim pripada pravica do dodane dobe in so imeli najmanj 2-J let (moški) in 23 let (ženske; skupne pokojninske dobe-SODPZ ima prek 22 tisoč članov, povprečni mesečni bruto prispevek znaša okoli 16 tiso^ tolarjev, prispevek za zavarovanje za poklicno pokojnino Pa plačuje več kot 500 podjetij m samostojnih podjetnikov. • R. Škrjanc POSLI IN FINANCE _ ureja: Marija Volčjak Največji porast tečajev Istrabenza in Mercatorja Na slovenski borzi je dogajanje v preteklem tednu zaznamoval obrat tečaja borznega indeksa SBI20, za katerega pa še ni mogoče trditi, da je le začasna korektura, kot smo jim bili priča že nekajkrat v preteklih dveh mesecih. Indeks se je s 1866 točk v začetku tedna znižal na petkovo vrednost 1845 točk. Vrednost indeksa PIX se v preteklem tednu ni bistveno spremenila, tako da je njegova vrednost v petek znašata 1375 točk, Največje poraste tečajev pomembnejših podjetij smo v preteklem tednu zaznali pri Istra-benzu (3,05%), Mercatorju (2,09%). Večja znižanja tečajev smo zaznali pri podjetjih: BTC (-2,53%), Luka Koper (-2,29%). Znižala sta se tudi tečaja farmacevtskih podjetij Krke (-1,04%) in Leka (-0,34%). Na seji skupščine Luke Koper so delničarji sprejeli poslovno poročilo družbe in spremembe statuta, ki se nanašajo na sestavo uprave družbe. Ta se bo zaradi racionalizacije poslovanja iz petčlanske preoblikovala v enočlan-sko z mandatom petih let. Delničarji Luke bodo za navadno delnico dobili 150 tolarjev bruto dividende in 46 tolarjev za prednostne delnice. Preostalih 52 odstotkov lanskega dobička se nameni v sklad rezerv. Del predloga o delitvi čistega dobička na seji skupščine so bile tudi nagrade članom nadzornega sveta, ki h°do dobili vsak približno milijon tolarjev, torej skupaj 10,7 milijona tolarjev. V prvi polovici Cene nepremičnin Najdražje enosobno stanovanje prodano na Gorenjskem Med brskanjem po bazi P^^^f^^S *no naleteli na zelo zanimiv P°da^,^ p odano ^osobno stanovanje v prvem kvartalu letošnjegat ie ii> P^v na Gorenjskem. Prodajalčev žep je postal bogatejši l90 000 DEM. tega leta je imela Luka 6,4 milijarde tolarjev prihodkov od poslovanja, kar je zaradi izpadov pri pretovoril avtomobilov, živine in žita za osem odstotkov manj, kot so načrtovali, in za odstotek več kot v prvih šestih mesecih lani. V ten\času so ustvarili 1,97 milijarde tolarjev čistega dobička, kar je 18,7 odstotka več kot v istem obdobju lani. Kolinska izbira lokacije za vsaj štiri proizvodne obrate, ki naj bi jih postavili v Rusiji, kamor bi lahko preseli/i skoraj celoten proizvodni program, so sporoči/i iz družbe. V Kolinski so sicer prepričani, da bodo dosegli vse za letos zastavljene poslovne cilje. O polletnih rezultatih poslovanja bodo poročali na seji skupščine delničarjev, ki je sklicana za 27. julij. Podjetje letos načrtuje 950 milijonov tolarjev čistega dobička, kar je devet odstotkov več kot lani, prihodki iz poslovanja pa naj bi se povečali za 19,2 odstotka, na 15,5 milijarde tolarjev. "V prihodnjih petih letih načrtujejo rast prodaje med štirimi in petimi odstotki na leto. Dobiček pa naj bi se letno povečeval za vsoto stopnje rasti inflacije in stopnje rasti prodaje. Po obravnavi novele zakona o zdravilih in medicinskih pripomočkih je državni zbor Republike Slovenije na predlog vlade iz zakona izbrisal varovalno zakonsko določbo zaščite domače farmacevtske industrije, Boštjan Pliberšek [lirika BPH d.d., Analitski oddelek Pekovi delavci dobili plače V Tržiču plače, v Trbovljah še ne Tržiški delavci so včeraj dobili plače, trboveljski pa jo bodo dobili prihodnji ponedeljek. Tržič, 24. julija - Kljub slabim obetom je 1200 delavcev tržiške-ga Peka včeraj dobilo junijske plače, zaposleni v trboveljski hčerinski družbi ČSP pa bodo plače dobili prihodnji ponedeljek. Vodstvo podjetja je, da bi zagotovilo denar za plače, svoje kupce prosilo za vnaprejšnje poplačilo obveznosti, na kar sta se pozitivno odzvali dve podjetji. Marta Gorjup Brejc, predsednica uprave Peka, je potrdila včerajšnje izplačilo plač, v sporočilu za javnost pa je pojasnila, da so bili prisiljeni kupce zaprositi za vnaprejšnje poplačilo obveznosti, ker lastniki družbe niso našli načina za finančno pomoč Peku. V podjetju se zavedajo, da vsak izpad dela ali zmanjšanje storilnosti negativno vpliva na poslovne rezultate. Minulo sredo seje Pekovo vodstvo uskladilo z upraviteljem insolvenčnega postopka nemškega podjetja Afis o plačilih in odpremi vse obutve za jesen -zimo 2001/2002. "Po prejemu zavarovanja z akreditivi bomo Afisu takoj poslali eno tretjino celotne količine, ostalo avgusta in septembra, nadaljevanje poslovanja v Afisu pa so podprli tako kupci kot tudi veliki upniki," so še zapisali v Pekovem sporočilu. Peko letos posluje v zelo neugodnih razmerah, saj mora vnaprej plačati vse materiale, kar pomeni, da nosijo dodatno breme financiranja proizvodnje z lastnimi obratnimi sredstvi še dodatne tri mesece. Mojca Sedminek, predstavnica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije v Peku, je včeraj potrdila obljubljeno izplačilo junijskih plač ter pojasnila, da bodo nekoliko nižje le zaradi manjšega števila ur, nika-.kor pa ne zaradi drugih razlogov. "Predvidena je nova sistemizacija plač, o prihodnosti podjetja pa nimamo novih niti uradnih niti neuradnih informacij," je povedala Mojca Sedminek ter dodala, da bodo trboveljski delavci plače dobili prihodnji ponedeljek, 6. avgusta pa se v Peku začne dvotedenski kolektivni dopust. • R. Škrjanc Tudi sicer so cene nepremičnin na Gorenjskem sorazmerno vi- KOLIKO JE VREDEN TOLAR ^°ke. V Sloveniji so cene višje le na območju južne Primorske in Ljubljani. Na splošno pa cene stanovanj v Sloveniji še vedno 'dsejo. jn^n nakupu hiše je potrebno odšteti 1600 DEM/m2. Cena je v l20f)ValU ]}m^ 1995 do februar 2001 skoraJ sorazmerno rasla iz Za • na 1600 DEM/m2. Medtem ko je cena kvadratnega metra nak Parcele počasi dosegla 90 DEM/m2. Če se odločate za 2qq,P snovanja, je najmanjši porast od leta 2000 do marca tros hPr' trosoDncm stanovanju, le 50 DEM/m2, tako stane Pri d stanovanje povprečno 1800 DEM/m2. Cenovni skok je Pri "VOSobnem stanovanju le 300 DEM/m2 (= 2300 DEM/m2), ne wrs°njeri že 500 DEM/m2 (= 2750 DEM/m2) pri enosob- Za /10VanJu 800 DEM/m2 (= 2300 DEM/m2). Potreb* -P kvadratnega metra trgovine ali gostinskega prostora p0| r^01110 kar 2000 DEM, za nakup m2 pisarniške površine pa Seveda ' stičnih t • Pornembno poudariti, da so cene nepremičnin v turi-v jrjjj1 kraJ'h, kot so: Bohinj, Bled in Kranjska Gora precej nad, p stnjskih (Jesenice) pa pod zgoraj navedenim povprečjem. bl'žn0 6 mesečne oddaJ ne cene za poslovne prostore so pristane na eriak' stopnji kot leta 2000. Najem gostinskega lokala kvatl Pnb''zno 11 DEM/m2 (cena je odvisna od lokacije), najem nekje jnega metra tr8°vine stane od 22 do 26 DEM, pisarne pa 5fj DPn/i^^^' ^ene najema stanovanj so padle v povprečju za stanov mesečno (garsonjera stane 400 DEM, enosobno DBM) 'iJe 450 DEM' dvosobno 520 DEM ter trosobno 650 Dem pri naJen"iu sobe so se cene dvignile iz 190 na 250 V1 * Mojca Markize« Stavka kontrolorjev letenja odpovedana hijnjs* ' Ju,,ja - Predstavniki kontrolorjev letenja in prometni Š°vor k akob Presečnik po dvodnevnem pogajanju dosegli dokom tro,orJi Pa s« stavko zamrznili do 20. julija. Pogodb0'0/"'' letenja so zahtevali dodatek ter podpis kolektivne Pogodb6 ° Zi?čet^a oktobra. Priprave in pogajanja o kolektivni način • naJ - se zače,a hkrati s pripravo zakona, ki bo uredil Prometln v°hlik° zag°tav|JanJa navigacijskih služb zračnega kontrol" • ^ Je na svoji seji potrdila omenjeni dogovor in b°do re°rjl S° zamrznJeno stavko odpovedali. "Naše zahteve se ^akonaSCVale 2 reorgamzaeijo službe, pogoj zanjo pa je sprejetje •nora n °nnavigaciJskih službah zračnega prometa. Ministrstvo »hi pa lahk 8 zakona dati Državnemu zboru do 10. septembra, Sakpna darno nanj svoje pripombe. Tri mesece po sprejetju žgodiic °ra zaceti delovati nova firma letenja, če se to ne bo l5'°dsto?a-H°ZneJe d° 1 JanuarJa leta 2002- bo vlada predlagala Sistern nI? datek za kontrolorje letenja. Sicer pa naj bi se tudi bVe kontr iUreJal v novi organizaciji, upamo le, da kmalu," je zah-k°vec orjev m razloge za odpoved stavke pojasnil Gregor • Predsednik Sindikata kontrolorjev letenja. • R. Škrjanc KRANJ, 24. 7. 2001 nakupni/prodajni 111,90 112,40 MENJALNICA _1 dem A BANKA (Tržič, Kranj, Jesenice) GORENJSKA BANKA (vse enote) HRANILNICA L0N, d.d. Kranj HIDA - tržnica Ljubljana HRAM R0ŽCE Mengeš ILIRIKA Jesenice 112 ILIRIKA Kranj t11 ILIRIKA Medvode 112 INVEST Škofja Loka «1 KREKOVA BANKA Kranj. Šk. Loka 111 KOVAČ (na Radovljiški tržnici) ' 11 ŠUM Kranj VOLKSBANK-UUD. BANKA d.d.,Kranj 111 PBS D.D. (na vseh poštah) 110 SZKB Blag. mesto Žiri 111 TAL0N Škofja Loka 111 VVILFAN Jesenice supermarket Unton VVILFAN Kranj VVILFAN Radovljica, Grajski dvor VVILFAN Tržič nakupni/prodajni 1 ats nakupni/prodajni 100 iti •NISO POSREDOVALI PODATKOV NISO POSREDOVALI PODATKOV 15.97 112,25 112,35 112,30 112,35 112,30 ,90 112,29 70 112,50 90 112.30 15,95 15,97 15,94 15,94 15,94 15,99 15,98 15,90 15,86 15,86 15,87 15,88 15,90 236 26 00 15.87 15,95 15,82 15.98 15.88 15.98 ' 586 26 96 236 02 60 530 40 40 (8.h -13 h, 13.45h 596 38 16 70 112,45 30 112.35 11,25 11,32 11,30 11,30 11,29 11.27 11,29 11,28 11,28 11,35 11,34 11.36 11.35 11,35 11,34 11,34 11,36 11,35 18,h) povprečni tečaj 111,79 112,33 15,80 15.96 11.25 11.35 Pri Sparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 15.70 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah. Zaradi pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske številke, na katerih lahko dobite podrobnejše informacije o menjalniških tečajih. Poslej KD Investments Ljubljana, 24. jubja - Delničarji Kmečke družbe, d.d. so na skupščini pred dobrim tednom potrdili sklep, s katerim so ime družbe spremenili v KD Investments, družba za upravljanje, d.d.. Sprejeli so lansko poslovno poročilo, dobiček je znašal nekaj več kot 165 milijonov tolarjev. Nerazporejenega dobička za to obdobje je ostalo nekaj več kot 148 milijonov tolarjev, člani uprave in nadzornega sveta pa prejmejo iz naslova omenjenega dobička skupaj 17,6 milijona tolarjev bruto. • R. Š. REPUBLIKA ^ SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE DAVČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE DAVČNI URAD KRANJ PODATKI O VRSTI IN KOLIČINI BLAGA NA RAČUNIH, IZDANIH OSEBAM, KI NISO DAVČNI ZAVEZANCI ZA DAVEK NA DODANO VREDNOST Spremembe in dopolnitve Pravilnika o izvajanu zakona o davku na dodano vrednost so s 1. julijem letos za davčne zavezance prinesle kar precej novosti. Tista, ki pa je gotovo burila predvsem davčne zavezance, ki izdajajo račune končnim potrošnikom oziroma, v jeziku zakona o davku na dodano vrednost, drugim osebam, pa je premik roka, do katerega takim davčnim zavezancem na računih, izdanim nezavezancem za DDV, ni potrebno izpisovati podatka o vrsti in količini prodanega blaga ali opravljeni storitvi. Tako določba pravilnika, ki določa obvezne podatke (brez vrste in količine) na računu, izdanem s strani davčnih zavezancev za DDV drugim osebam, ostaja v veljavi še do 31. decembra letošnjega leta. Prestavljen rok za spremembo pravilnika in sicer s 1. julija na 31. december, se torej nanaša na obvezne podatke o vrsti in količini prodanega blaga oziroma opravljenih storitev tudi na računih, izdanih s strani davčnih zavezancev za DDV nezavezancem. Podatek o vrsti in količini prodanega blaga oziroma opravljeni storitvi je predpisan z Zakonom o davku na dodano vrednost, vendar Pravilnik o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost davčnim zavezancem, ki izdajajo račune drugim osebam, še do 31. decembra letošnjega leta dovoljuje, da lahko izdajajo račune nezavezancem za DDV brez tega podatka. Določilo Zakona o davku na dodano vrednost o obveznih podatkih, ki jih mora vsebovati račun, izdan drugim osebam, je bilo že od same uvedbe omenjenega zakona jasno. Od uveljavitve Sprememb pravilnika o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost pa, z zakonom predpisali obvezni podatki na računih, torej tudi podatek o vrsti in količini dobavljenega blaga oziroma opravljeni storitvi, veljajo do 31. decembra letos. Tako mora davčni zavezanec za DDV v računu, ki ga izda drugim osebam, torej nezavezancem za DDV, izkazovati najmanj naslednje podatke: kraj in datum izdaje računa ter zaporedno številko; firmo oziroma ime in sedež oziroma stalno prebivališče ter davčno številko izdajatelja račiuna; podatke o vrsti in količini prodanega blaga oziroma opravljenih storitev; prodajno vrednost blaga oziroma storitve z vkjučenim DDV ter znesek vračunanega DDV; če davčni zavezanec opravlja promet blaga in storitev po različnih davčnih stopnjah, mora na računu prodajno vrednost z vključenim DDV izkazati ločeno po davčnih stopnjah in izkazati ločeno tudi vrednost DDV. Davčni zavezanec na izdanem računu kot vrsto blaga navede opredelitev blaga po posamezni blagovni skupini; podatek pa poleg tega lahko vsebuje tudi šifro, komercialno ime in podobno. Davčni zavezanec pri opredelitvi blaga ravna v skladu s svojo razvrstitvijo v standardni klasifikaciji dejavnosti. Davčni zavezanec mora zagotoviti tudi podatek o kakovosti blaga pri blagu določene vrste, ki se prodaja v različnih kakovostnih razredih. Podatke o količini prodanega blaga vpisuje kot izdelek, komad, kos ali v merskih enotah. Na računih mora davčni zavezanec za DDV zagotoviti podatke tudi o vrsti opravljene storitve. Ta podatek je lahko opis storitve, kot je npr. dogovorjen v pogodbi med davčnim zavezancem, ki storitev opravi in naročnikom te storitve. Pri storitvah, pri katerih ni mogoče izraziti količine v merskih enotah, davčni zavezanec na računu opiše opravljeno storitev tako, daje razvidno, za kakšno storitev gre oziroma kakšen obseg storitve je bil opravljen. Če se račun izstavi za oddajanje v najem oziroma za stroške obratovanja, vzdrževanja in upravljanja stanovanjskih in poslovnih prostorov, se mora v računu posebej navesti blago oziroma nepremičnino, na katero se nanaša račun. Pri storitvah s področja zdravstva, zobozdravstva in podobno, kjer je potrebno paziti na varstvo osebnih podatkov, davčni zavezanec opis opravljene storitve označi le do tolikšne podrobnosti, da ne posega v zasebnost osebe, kateri je storitev opravljena. Če davčni zavezanec opravi promet blaga oziroma storitev, za katerega je predpisana oprostitev, mora na računu navesti, da je promet oproščen plačila davka na dodano vrednost in navesti člen Zakona o davku na dodano vrednost, v katerem je navedena oprostitev. Seveda pa ni nobena novost, da mora davčni zavezanec že v skladu s predpisi o trgovini, z Zakonom o varstvu potrošnikov kot seveda v skladu z Zakonom o davku na dodano vrednost kupcu blaga oziroma naročniku storitve izročiti račun, ne glede na to, ali je kupec oziroma naročnik račun posebej zahteval ali ne. Kupec blaga oziroma prejemnik storitev pa mora račun zadržati neposredno po odhodu iz prodajalne oziroma drugega poslovnega prostora in ga na zahtevo predložiti pooblaščeni osebi davčnega oziroma tržnega organa. Peter Zaletelj, direktor Creine, in razvojni konstruktor Bojan Nabernik pred 20.000-litrsko cisterno velikanko. Nov izdelek v Creini Kmetijska cisterna Garda 20.000 litrov Kranj - V petek, 20. junija 2001, so v kranjski Creini, proizvodnji in trgovini kmetijskih strojev in naprav, predali kupcu 20.000-litrsfto cisterno. To je doslej največja cisterna, ki so jo izdelali v Creini za kmetijske namene. Standardne cisterne so od 1.200 do 10.000 litrov, vendar je že slednjih zelo malo. Začetki Creine segajo v leto 1954, sedaj imajo sedež v Komunalni coni Primskovo, kjer so od leta 1979. Glavna dejavnost podjetja je proizvodnja kmetijske mehanizacije, najbolj znani so po cisternah za kmetijske namene, predvsem za prevoz gnojevke. Od lani naprej je v njihovem sklopu tudi proizvodnja kaminskih peči Lokaterm. Po naročilu Marka Slaviča, znanega podjetnika in konjerejca iz Ključarevcev pri Ljutomeru, so izdelali za slovenske razmere izjemno veliko, 20.000-litrsko cisterno za prevoz gnojevke. Cisterna, ki so jo razvijali en mesec - še enega pa porabili za izdelavo, ima vrsto prednosti. Ima hidravlično sesalno cev, hidravlično vrtenje razpršilnega topa z dometom do 60 metrov in hidravlično odpiranje sesalnih in razpršilnih ventilov. Črpalka je kombinirana, na eni strani vakuumska (800 litrov zraka na minuto), na drugi pa centrifugalna (2100 litrov medija na minuto). Znotraj cisterne je hidravlično mešalo, sama cisterna pa je vpeta na tridemsko podvozje s šestimi kolesi. Vsako kolo se posebej prilagaja terenu, pri zavijanju prvi in zadnji par koles sledi traktorju, pri vzratni vožnji pa sta blokirani zaradi lažjega obračanja. Cisterna je opremljena s pnevmatičnimi zavorami in svetlobno signalizacijo. • B.B., foto: T.D. Kmetijski svetovalec Dušan Jovič Bohinjski kmet je povezal planine z dolino Z razvojem planinskega gospodarjenja skozi stoletja je v največji možni meri izkoristil naravno okolje in povezal pičla ravna dolinska območja, skrčil gozdove in vključil v svojo rabo tudi planinske pašnike. Kranj, 24. julija - Svetovalec Kmetijske gozdarske zbornice, Kmetijske svetovalne službe Bohinj Dušan Jovič je pretekli teden predstavil javnosti svojo študijo Planine v Bohinju. Bohinj je naša največja in najbolj individualizirana gorska kotlina sredi Julijskih Alp. Obsega 304 kvadratne kilometre oziroma poldrug odstotek slovenskega ozemlja, ki sega iz dna kotline od 492 metrov nadmorske višine do najvišjega vrha Slovenije, Triglava 2864 metrov. Kljub relativni majhnosti sestavljajo kotlino tri mikroregije: Zgornja in Spodnja Bohinjska dolina ter jezerska kotanja, je zapisal Dušan Jovič. Dvajsetim starim naseljem sta se po vojni pridružili še dve: Goreljek in Ukane. Gospodarska usmeritev Bohinja ni odstopala od usmeritve, ki je bila značilna za vse alpske kotline in je temeljila na tradicionalnem kmetijstvu, usmerjenem v planinsko živinorejo. Fužinarstvo je cvetelo ob domačih surovinah, gospodarjenje z lesom pa se je začelo krepiti že pred prvo svetovno vojno. S prometno odprtostjo Bohinja z izgradnjo železnice 1906 seje začela turistična dejavnost, ki danes predstavlja glavno gospodarsko perspektivo. Dušan Jovič opisuje pomen pašnih skupnosti oziroma srenj. Takšno združevanje vaščanov v gospodarske skupnosti, srenje, je bil odgovor na trdne razmere v gorskem okolju. Planinske srenje so se ohranile do današnjih dni. V Bohinju je danes živih devet srenj, danes agrarnih skupnosti. Te so studorska, srenj-ska, češnjiška, bukovska, bitenjska, rotarska, ravenska, bistriška in nomenjska. Od 52 planin in senožetnih planin (bruto površina 8839 hektarov) jih je danes živih še 27 s skupno bruto površino 3444 hektarov. • J.K. Predstavitev Pharovih razvojnih programov na Uskovnici Kmet prideluje, da bo dobro prodal Pretekli teden so predstavili tri projekte, ki zadevajo planinsko pašništvo, proizvodnjo kmetijskih pridelkov in zlasti možnosti njihove prodaje. Uskovnica, 24. julija - Čeprav je pretekli četrtek lilo kot iz škafa in za obisk Pokljuke ni bil najbolj primeren dan, je bila v planinskem domu na Uskovnici, ki jo v imenu Planinskega društva Srednja vas v Bohinju oskrbujeta Magda Pivk in Marija Pavič, opravljena dobro obiskana predstavitev treh Pharovih projektov čezmejnega sodelovanja. Vodja kmetijske svetovalne službe Kranj mag. Jurij Kumer je v uvodu predstavitve opozoril na pomen projektov, ki so združili znanje in denar ter vključili tudi lokalne potenciale, saj brez njihovega sodelovanja projektov ni mogoče spraviti v življenje. Trije projekte so bili uresničeni od leta 1997 dalje na slovenski strani meje med Slovenijo in Avstrijo. Prvi je bil Revitalizacija gorskih območij na slovensko avstrijski meji. Zanj je Evropska unija prispevala 129.955 evrov, Slovenija pa je dodala 60.000 evrov. Drugi projekt je bil Revitalizacija karavanških gorskih območij, skupno vreden 190.000 evrov, kjer je bil delež Slovenije 40.000. Zadnji najnovejši pa je Organiziranje, predelava in trženje kmetijskih pridelkov v alpskem območju, za katerega je dala Evropska unija 95.000 evrov, Slovenija pa 32.000. Skupno so trije projekti "vredni" nad 500.000 evrov ali blizu milijona mark. Marko Verbič s kmetijskega ministrstva je opozarjal na pomen vlaganj v obmejne in planinske dele za obstoj naroda in za preživetje ljudi. Napovedal je postopno "umiranje" Phare programov, ki jih za te namene že nadomešča program Sappard. Predsednik pašne skupnosti za Uskovni-co Janez Zupane je v imenu 64 članov odobraval oživljanje planin in dejavnosti na njih, zlasti sirarstva. V sirarni na planini Praprotnica, ki je ob Uskovnici in Konjščici ena od treh planin na tem območju, so po dvajsetih letih lani znova izdelali sir. Pašna skupnost Uskovnica ima 250 bruto pašnih površin, na paši pa je 90 govedi, 10 konj in 45 glav drobnice. Kmetijski svetovalec Dušan Jovič je menil, da so velika sreča ljudje, ki jim ni bilo vseeno, kaj se s temi kraji in planinami dogaja. Sedaj se učimo tistega, kar smo nekdaj že znali. Delo se mora splačati Pogosta ugotovitev na predstavitvi je bila, da nihče ne bo delal na planinah in skrbel zanje le zaradi ljubezni, ampak zato, da bo zaslužil za preživetje in dostojno življenje. Brane Ravnik iz Kmetijske gozdarske zbornice, sicer domačin iz Bohinja, je poudaril, da morajo kmetje imeti vpliv na izvedbo programa in da bohinjska občina sprejema program razvoja kmetijstva, ki mora prinesti gospodarske učinke. Ob- Nežka Bajt s Srednje biotehnične šole Kranj (nekdanja Mlekarska šola) je predstavila izdelke s planin. močje je na eni strani ekološko občutljivo, po drugi strani pa omogoča prednosti. Dr. Marija Markeš iz Triglavskega narodnega parka je dejala: Projekti morajo postati projekti ljudi in to se kaže pri teh projektih, ko so kmetje sodelovali z denarjem in delom. Tako sodelovanje bomo še potrebovali. Narediti je treba korak naprej in rešiti položaj osebja na planini. Planine potrebujejo usposobljene ljudi. Zakaj ne bi bil sirar in pastir poklic. V pašni sezoni bi bili na planinah, ostale mesece pa na drugih delih. Planine kaže profesionalizirati. Jože Antonič, podžupan občine Bled, je menil, da moramo ustvariti razmere in pogoje, ko se bo ljudem splačalo biti na planini in da bo v zgornjem delu Gorenjske ponudba planin del turistične ponudbe. Navedel je primer iz Avstrije, ko je na približno enako veliki planini kot Uskovnica 38 staj, v katerih povsem zakonito prodajajo na planinah narejen izdelke in dobro zaslužijo. Posamezni ima v sezoni tudi do milijona šilingov prometa. Treba pa je očistiti planine in preprečiti zaraščanje, urediti pota in pomagati domačemu človeku. Sicer bomo sami na lastno pest očistili planine, je dejal eden od udeležencev srečanja na Uskovnici. Nastaja "sirarska pot" Projekt Organiziranje, predelava in trženje kmetijskih pridelkov v alpskem območju je predstavila inž. Lidija Šnut, specialistka za to področje, ki je vodila njegovo nastajanje. Še poseben poudarek je bil dan planinskim pašnikom in trženju kmetijskih pridelkov in izdelkov, za kar morajo obstajati nekateri pogoji: povečanje in- Odlična poznavalca dejavnosti na planinah Dušan Jovič in Lidija Šnut. teresa kmetov za predelavo na planinah, dvig kakovosti predelave mleka, povezovanje interesov za predelavo, ohranjanje kulturne dediščine, razvoj prodaje na pla-ninah in kmetijah ter skupna promocija. Skupna površina vseh obravnavanih pašnikov znaša 13.858 hektarov, ki predstavljajo 39 odstotkov vseh planinskih pašnikov v Sloveniji. V rabi je 45 odstotkov vseh pašnih površin. Kar 24 odstotkov pašnikov se zarašča, 18 odstotkov pa je neuporabnih. Na 134 planinskih pašnikih seje leta 2000 na površini 6283 hektarov paslo 3752 govedi, 216 konj in 4762 drobnice. Primerjava s prejšnjimi leti kaže na padanje števila živali na paši. Projekt je obsegal številna srečanja s kmeti, na katerih je bil poudarjen pomen paše in dela na planinah. Nad 300 kmetov seje udeležilo 25 delavnic, izdelan pa je bil tudi pašni red za 5 planin, ki ima splošno uporabno vrednost in so pripomoček pri delovanju pašnih in agrarnih skupnosti. Analiza je ugotovila, da molzejo na 35 planinah, med katerimi na 27 predelujejo mleko v sir, skuto, maslo ali kislo mleko. Če bi bih izpolnjeni pogoji, bi bila predelava mleka mogoča še na 18 planinah. Inž. Lidija Šnut je povedala, daje bila kupljena oprema, ki bo olajšala in zboljšala delo v petih sirarnah, od katerih so bile štiri obnovljene skladno z veterinarskimi in sanitarnimi predpisi. Projekti dajejo pozitivne rezultate. Izdelki s planin so bili večkrat predstavljeni javnosti in potencialni«1 kupcem. Nastajajo blagovne znamke in trženje se zboljšuje, pri čemer naj bi P0' magala nastajajoča planinska sirarska pot. Na srečanju na Uskovnici pa so pose-bej poudarili, da je velika ovira pomanjkljiva zakonodaja, ki kmetom še vedno onemogoča legalno prodajo higiensko m zdravstveno neoporečnih izdelkov. • J. Košnjek Miro Prešeren, predsednik Čebelarskega društva Karavanke Begunje Nujna zaščita kranjske sivke V nedeljo, 5. avgusta, bo na Zelenici čebelarski strokovnjak Ciril Jalen pojasnjeval in pokazal čebelarjenje s kranjsko sivko. Pobuda za čebelarski center. Begunje, 24. julija - Miro Prešeren iz Radovljice, ki čebelari z okrog 20 panji, je predsednik Čebelarskega društva Karavanke Begunje, v katerem je 30 članov. Družina je za svojo glavno nalogo izbrala vzgojo in ohranitev izvirne kranjske sivke na avtohtonem območju od Žirovnice preko Be-gunjščice, Dobrče in Tržiča. Kranjska sivka, ki jo goji in širi znani čebelarski strokovnjak Ciril Jalen, je namreč vedno bolj ogrožena in bi jo kazalo zaščititi z zakonom kot avtohtono čebeljo pasmo. Z vožnjami čebel na pašo v druge kraje in s prihodom čebelarjev iz drugih krajev se nevarnost povečuje, na kar so opozorili tudi na zadnji seji upravnega odbora Čebelarskega društva Karavanke Begunje. Ciril Jalen na Zelenici vzgaja eko tip kranjske sivke. Njene značilnosti so čistost, nerojlji-vost, odličnost pri medenju in odpornost Ciril Jalen proti zajedalcem. Čebele so v naravi izpostavljene vedno večjim nevarnostim in omejitvam. Lipa, kostanj, lipek (njegova značilnost so manjši listi), smreka in jelka so najprimernejše drevesne sorte za čebelarjenje, vendar je zlasti lip in jelk vedno manj. Begunjski čebelarji so s pomočjo trstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in Pren.r^ no bolj pomagati, na primer s subvencij mi in omogočanjem cenejšega nakupa sladkorja. Miro Prešeren je še vedno zag°' vornik ideje za ustanovitev čebelarskega centra, pri čemer bi pomagal Phare Pr0' gram. Projekt je pripravljen. Najprej mora med čebelarji dobiti večinsko podporo. v tem primeru je ljubosumje med posarneZ' niki in posameznimi družinami odveč. Begunjski čebelarji vabijo čebelarja oo blizu in daleč ter druge ljubitelje narave nedeljo, 5. avgusta, dopoldne (od 9. j»r naprej) na Zelenico, kjer bo Ciril Jale*1 praktično in teoretično predstavil svoje bogate izkušnje s kranjsko sivko. Najenosta * nejša pot z osebnim vozilom je vožnja o gozdarjev v zadnjih treh letih na različnih lokacijah nasadili okrog 800 lip. Marsikatera sadna vrsta brez sodelovanja čebele ne planine Žaga in nato 20 minut hoje bi rodila. Čebelarstvo je pomembna pano- ja prikaza. Pot bo primerno označena^ ga, zato bi ji morala država oziroma minis- • J. K° do kra- Med najboljšimi turističnimi spominki tudi dva z Gorenjske Duhec v steklenici in klekljana kazalka Priznanje na natečaju za turistični spominek sta prejela Andrej Ozebek iz Mošenj za sveti duh v steklenici in Turistično društvo Železniki za ročno klekljana kazala za knjigo - NAJ spominka sta haloška žvegla in turistične 'puzzle' Škofja Loka - Skoraj tri tisoč različnih spominkov imamo v Sloveniji, a kar 70 odstotkov je takšnih, ki bi jih lahko označili za k»č. Majolike, kozolci, vozovi, narodne noše in medica - to so spominki, ki jih turisti najpogosteje odnesejo iz Slovenije. A kot ugotavlja predsednik Združenja spominkarjev Slovenije Tomaž Grom, se v zadnjih letih vendarle pojavlja vse več kakovostnih turističnih spominkov, ki se navezujejo na naravno in kulturno dediščino. Tako je tudi po zaslugi vsakoletnega natečaja, na katerem izbirajo najboljše turistične spominke. zah, je izdelal Anton Žoekš. Po mnenju komisije spominek odlikuje uporabnost, naravni materiali in lokalna opredeljenost. Dopolnjuje ga lična embalaža in spremno besedilo o uporabi. Turistično sestavljanko (puzzle) pa je izdelala skupina študentov z Vrhnike. V poplavi različ- za skupino lutk, klobuk in torbico iz ličja. Odlično pa so se na natečaju odrezali tudi gorenjski spominki. Pisno priznanje sta prejela kar dva, in sicer sveti duh v steklenici ter ročno klekljana kazala za knjigo. Svetega duha v podobi goloba, ki visi v stekle- Ročno klekljana kazalka za knjigo iz Železnikov je po mnenju komisije zelo zanimiv spominek, gre za preliv dediščine izdelovanja čipk v sodoben, uporaben izdelek. Pisno priznanje pa je prejel tudi zavod Biovez iz Slovenske Bistrice za ovseno blazino. nas celo sredi Ljubljane turisti morajo iskati trgovine, kjer bi lahko kupili kaj za spomin na Slovenijo. Kljub temu pa v Gorenjski turistični zvezi, kjer odkupujejo spominke in z njimi oskrbujejo prodajalce, letos opažajo povečanje prodaje turističnih spo- Turistična sestavljanka oziroma 'puzzle' in haloška žvegla, i najboljša letošnja turistična spominka. Na letošnji natečaj, ki ga je jejo na dediščino in tudi letos, v Pripravila Turistična zveza Slo- letu naravne in kulturne dedis- Venije v sodelovanju z Združe- čine, je bilo tako. Komisija je iz- "Jem spominkarjev Slovenije, brala šest najboljših spomin- ^ospodarsko zbornico Srove- kov, trem je dodelila denarno niJe, Slovensko turistično orga- nagrado, trem pa pisno pnzna- mzacijo in Pospeševalnim cent- nje. Prvo mesto je dodelila dve- r°m za malo gospodarstvo, je ma, in sicer halošk. zvegh in tu- tako priSpelo več kot 12o spo- ristični sestavljanki. Halosko minkov 107 avtorjev To je sko- žveglo, tradicionalno glasbilo, [/•J za tretjino več kot lani. ki so ga uporabljali že v 18^sto- ^bhkovalci se vse bolj navezu- letju godci in pastirji v Halo- Sveti duh (nagrajen je bil sveti duh, skrit v steklenici): avtor je Andrej Ozebek iz Mošenj, ki se z izdelovanjem duhcev ukvarja od leta 1987. Spominek v štirih različnih velikostih je izdelan iz prožnega lipovega lesa, z njim se je predstavljal na Japonskem in v Los Angelesu, prodrl pa je tudi v večino prodajnih galerij na Gorenjskem. Klekljane kazalke za knjige iz Železnikov: vzorec je narisala Mara Demšar, sklekljala Miti Koblar, zamisel pa je dala Anči Trojar. Kazalke so izdelane v treh različnih vzorcih, za eno je klekljariea porabila od deset do trideset ur časa. Spominek je mogoče kupiti v TD Železniki, po uspehu na natečaju pa upajo, da bodo prodrli tudi širše. nih sestavljank predstavlja svež pristop k razumevanju turističnega spominka, je menila komisija, po svoji ideji in realizaciji pa je nadvse izvirna. Tretje mesto pa je komisija dodelila učni delavnici iz Velike Polane niči, je izdelal Andrej Ozebek iz Mošenj. Golobček je bil del "bogkovega kota" že v 19. stoletju, izdelek po mnenju komisije odlikuje poudarjena estet-skost in 'čistost' v izpeljavi materialov (gline, lesa in stekla). Po mnenju Alojza Šoštra, glavnega tajnika Turistične zveze Slovenije, bi z boljšo ponudbo turističnih spominkov lahko mnogo več iztržili od turistov. V tujini spominke ponujajo na vsakem vogalu, medtem ko pri minkov, po besedah Franca Dolharja so v prvem polletju prodali že za 40 milijonov tolarjev spominkov, kar je za 450 odstotkov več kot lani. • Urša Peternel, foto: lina Doki DOMUS idejne zasnove in rešitve, d.o.o. Dunajska 51, Ljubljana V knjigi je zbrana vrsta zanimivosti o narfavi, skupaj z natančnimi navodili: - Kako se v naravi obnašati, kako opazovati, kako se približati živalim in prepoznati njihovo vedenje in tipične navade. - Zakaj moraš biti v naravi potrpežljiv in strpen, kako se izogniti nevarnostim, kako prepoznati vreme, ki je hod V naravo izjemnega pomena, kako se opremiti za po-• Pov ntraV°' kako se °b'eči in kaj vzeti s sebj na pot. n'co V7 r l& PomemDno Pri postavljanju šotora, kakšno popot-rabliart na ^a'^e 'z'ete- kako se znajti na zemljevidu, kako upo-tj m|a k°mpas, kaj je treba narediti, če se izgubiš, kako ohrani-, (j£jn° kr'; če se v gozdu izgubiš in kako poklicati na pomoč. v ' 2aM je počitek na pohodih tako pomemben, kako ravnati azu ali v vročini, kaj je pomembno pri postalvjanju tabora, tor in ras/!}aš z obutvijo in obleko na pohodu, kako zavaruješ šo-pra • nanrbtnik, kaj moraš vedeti o ognju, kurjenju v naravi in pri- ' nrane na odprtem ognju. Kni' Peb?3 iB namenJena staršem, vzgojiteljem in otrokom od e9a do petnajstega leta. Cena: 3400,00 SIT »NAJ PLANINA S PLANŠARIJ0 2001« • ektijv mMNJMiM GLASA Glasujem za:... j Ime in priimek: Jo Naslov: Še vedno v vodstvu VELIKA PLAHIH A V uredništvo prihaja čedalje več glasovnic za NAJ PLANINO S PLANŠARUO 2001 in samo še en teden imate časa, da s poslanim kuponom vplivate na vrstni red, ki je bil v petek, 20. julija, naslednji: 1. Velika planina, 2. Ribenska planina, 3. Kofce, 4. Korošica, 5. Lešanska planina, 6. Uskovnica, 7. Prevola, 8. Tegoška planina, 9. Krštenica , 10. mesto pa si delita z istim številom glasov Bistriška planina in Ratitovec- Pečana. Bralke m brala Gorenjskega glasa izbirajo najbolj priljubljeno planino s plansarijo, nagrade prispeva Planika Danes objavljamo osmi glasovalni kupon, na katerem lahko glasujete za planino, na kateri se pase živina in kjer je mogoče pojesti vsaj kislo mleko in žgance. Pošljete lahko neomejeno število kuponov, izmed katerih bomo na treh vmesnih žrebanjih 13., 20. in 27. julija vsakič izžrebali bon Planike za 10.000 SIT za nakup pohodne obutve in 5 naglavnih trakov Gorenjskega glasa. Vsi glasovalni kuponi, prejeti do vključno 31. julija 2001 pa bodo sode- lovali v zaključnem žrebanju, ki bo v nedeljo, 5. avgusta 2001 na planini, ki bo zbrala največ vaših glasov. Glavne nagrade so: 1. bon za nakup pohodne obutve PLANIKA v vrednosti 20.000 SIT, 2. malica z okrepčilom no zmagovalni planini v vrednosti 8.000 SIT, 3. malica na drugouvrščeni planini v vrednosti 5.000 SIT, 4. malica na tretjeuvrščeni planini v vrednosti 3.000 SIT. Izžrebali bomo tudi 20 naglavnih trakov Gorenjskega glasa. Mambo Kings Koncert PLOŠČAD MO Kranj CikusSffeo Gledališka predstava PLOŠČAD MO Kranj Mojca Otroško-glasbeni program PLOŠČAD MO Kranj igranje človek ne jezi se - žive figure Otroški program PLOŠČAD MO Kranj Lunapark Zabava PARKIRIŠČE PRED GIMNAZIJO Kalinka party Zabava JOHN DOE AMERICAN BAR 20:30 17:00 18:00 ffcOfl 17:00 22:00 Glasove pošljite na dopisnicah do torka, 31. julija 2001, na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4001 Kranj ali pa oddajte v turističnih društvih Bled, Bohinj, Dovje - Mojstrana, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Škofja Loka, Tržič ali v Turistični agenciji Meridian na Jesenicah, TA Veronika v Kamniku, TA Meridian, Alpska 62, Lesce ali v molooglas-ni službi Gorenjskega glasa v avli poslovnega stolpiča, Zoisova 1. ---------------------------- TABU Koncert PLOŠČAD MO Kranj Cveto Sever: Janko in Metka Lutkovna predstava PLOŠČAD MO Kranj Pojoči kuhar Otroško-glasbeni program PLOŠČAD MO Kranj Slikarska delavnica-Risa nje malčkov Otroški program PLOŠČAD MO Kranj 21*00 17M ttdO 19M UM 17:00 22:00 pokrovitelj otroškega programa inramni* Koncert %i Gledališče Untkat-K|jukec in Pavlina Gledališka predstava i a Rdeča kapica Lutkovna predstava i Delavnice s starimi obrtmi (TrC Kranj) Otroški program Poletni kino Kino Moški pevski zbor Koncert 4| Mednarodni boksarski spektakel šport Lunapark Zabava Etno partv s Trubači Zabava PLOŠČAD MO Kranj PLOŠČAD MO Kranj PLOŠČAD MO Kranj PLOŠČAD MO Kranj PLOŠČAD MO Kranj PREŠERNOVO GLEDALIŠČE GLAVNI TRG PARKIRIŠČE PRED GfMNAZUO JOHN DOE AMERICAN BAR 20:30 17:00 18:00 im HM 20: (M f 9.-00 f7.00 22:00 POKROVITELJ ODRA PLOŠČAD MO KRANJ KROvireu EGA PROGRAMA MERCEDES-BENZ CLK 200 KOMPRESSOR ELEGANCE '* ROMANTIČNI OSVAJALEC BOGATIH SRC Le katera mladenka se ne pusti zapeljati postavnemu in odločnemu mladeniču, ki zna poleg telesnih vrlin pokazati tudi smisel za romantiko? In marsikatera bi podlegla tudi podobi in duši iVler-cedes-Benzovega kupeja CLK, ki je tudi po štirih letih še v polni formi in za seboj še vedno potegne veliko občudujočih pogledov. Nič čudnega, kajti ta stuttgart-ski štirikolesnik še vedno "zažge" s športno nizko spuščenim nosom, gibkimi boki in precej resnobnim zadkom. Oblikovalci so mu pogumno nadeli dvojna okrogla žarometa, pločevino ukrivili tako, da sta mišičasta Mercedes-Benz CLK brez težav vzbudi romantična čustva, ne glede na to, ali ga opazujejo moške ali ženske oči. V slogu novejših mercedesov: smernika v bočnih ogledalih. elegantna oblika, dodelana notranjost, lega na cesti in vodljivost, učinkovitost zavor motorni hrup pri višjih vrtljajih, dostop do zadnje klopi, poraba goriva, visoka cena TEHNIČNI PODATKI Vozilo: kupe, 3 vrata, 4 sedeži Mere: d. 4,560, š. 1,720, v. 1,370 m Medosna razdalja: 2,690 m Prostornina prtljažnika: 235/3501 motor: štirivaljni, bencinski, I6V gibna prostornina: 1998 ccm moč: 141 m/192 KM pri 5300 v/min navor: 270 Nm pri 2500 v/min najvišja hitrost: 233 km/h pospešek od 0 do 100 km/h: 8,4 s poraba EU norm.: 7,2/13,6/10,41/100 km maloprodajna cena: 8.803.863 SIT zastopnik: AC Intercar, Ljubljana prednja blatnika videti rahlo nabuhla in tudi vse druge dele oblikovali tako, da s svojo eleganco in športnostjo hitro vzbudijo romantična čustva. Pri tem ni pomembno, ali ga opazujejo ženske ali moške oči in skoraj ni takega, ki mu ne bi bil všeč že na prvi pogled. CLK po merah sodi med razred C in večji E, narejen pa je na osnovi zdaj že upokojene limuzine razreda C prejšnje generacije. Za ohranitev mladostne svežine je doživel nekaj manjših popravkov in tako kot vsi novejši mercedesi ima na primer smernika vdelana v bočni ogledali. V notranjosti CLK kaže predvsem prestižnost trikrake zvezde in je bolj eleganten in manj športen, kot bi lahko bil takšen avtomobil. Tisti, ki imajo težave s hrbtenico, niso navdušeni nad tem, da se je na sedež potrebno spustiti zelo nizko, še več gibčnosti pa je potrebne za dostop do zadnje klopi. Vendar že po nekaj minutah sedenja za volanom je hitro vse pozabljeno in kakovostne obloge sedežev in vrat ter z lesom obogatena armaturna plošča in sredinska konzola dokazujeta, da se v tem avtomobilu vozijo predvsem ljudje z dobro založenimi bančnimi računi. Pri Mercedes-Benzu je seveda težko pričakovati kaj drugega kot urejen in estetsko izdelan voznikov delovni prostor. Stikala in vo-lanski obroč z gumbi za ukazo-vanje radijskemu sistemu in po- Zadnji del je precej visok in v primerjavi s športnim nosom limuzinsko resnoben. tovalnemu računalniku skrbijo za popoln mercedesovski občutek, k temu sodita tudi tradicionalni pedal za delovno zavoro in premajhen zaprt predal pred ^ Rabljena vozila Znamka in tip VW Passat 1,8 CL Renault 19 1,4 RT (SV,CZ,ES) Ren-Laguna 1,8( VSA OPREMA) Audi A3 1,6 (VSA OPREMA) Opel Vectra 1,6 (K) Renault Laguna 1,8 RT(SV,CZ,ES) Renault Megane break 1,4 (G) Renault Clio 1,6 (SV,CZ,ES) Volvo 460 (CZ,ES,SV,AIR) Daevvoo Lanos 1,5 (G) Renault Megane 1,6 RN (G) Letni k-barva 1991 BELA 1994 MET.RDEČA 1999 MET.M0DRA 1999 RUMENA 1998 MET.RDEČA 1997 BELA 2000 SREBRNA 1998 SREBRNA 1992 RDEČA 1999 MET.RDEČA 1997 RDEČA Cena v SIT 620.000,00 880.000,00 3.050.000,00 3.390.000,00 2.050.000,00 1.730.000,00 2.420.000,00 1.495.000,00 830.000,00 1.360.000,00 1.350.000,00 RENAULT www.alpZ PADALI PANORAMSKI POLETI V TANDEMU SVETOVANJE IN OPREMA UREJA: Vilma Stanovnik Jože Rebec, predsednik Balinarske zveze Slovenije v PRIČAKUJEMO REKORDNO UDELEŽBO jo tudi na tem prvenstvu nove kolajne. Kranj, 24. julija - Od 17. do 23. septembra bo v^^^f^ rani na Goren skem sejmu v Kranju potekalo člansko sv^ovno p venstvo v balinanju, kar bo vrhunec P^^g^SS balinarske zveze Slovenije. O P^enstvu in stanju v slove nanj« smo se pogovarjali z Jožetom ^"-J^^ danom izvršnega odbora Mednarodne balinarske zveze in p nikom organizacijskega odbora SP 2001 v Kranju. Balinarska zveza Slovenije letos praznuje 50-letnico delovanja. Bogata zgodovina je za nami, ste dejali na slavnostni skupščini v Ljubljani. Kakšna Pa je sedanjost slovenskega balinanja? "Dobra. Danes v Sloveniji de-luJe 184 klubov, v katerih je °koli 11.600 članov, urejenih je 466 zunanjih in 80 pokritih stez ter 57 stez v dvoranah. Od leta 1992 naprej so naši reprezentance'na različnih evropskih in svetovnih prvenstvih Prejeli že 51 kolajn, v zadnjem času po njih posegajo celo ženske. Balinanje je tako ena najuspešnejših športnih panog v Moveniji, kar nam priznava tudi Predsednik Olimpijskega komiteja Janez Kocjančič SLOVENIJI ZLATO IN SREBRO Lavelanet- Na mladinskem svetovnem prvenstvu v balinanju, ki je prejšnji teden potekalo v francoskem mestecu Lavelanet, so bili slovenski reprezentanti nadvse uspešni. Mlada balinar-ja ljubljanske Sloge Miha Lampič in Jure Kozjek sta postala svetovna prvaka v dvojicah, v finalu sta s 13:8 premagala hrvaški par. Tadej Premru je za Slovenijo priigral še srebro med posamezniki (klasično), v dramatičnem finalu je tesno (12:13) klonil proti Francozu Laugieru, potem koje vodil že z 11:5. S četrtim mestom v igri v krog je bil usj>ešen tudi Škofjeločan Dejan Smeh iz Trate Lokateks. • S. S. Jože Rebec ------. rvui. Kot športna panoga je balinanje priznano tudi s strani Mednarodnega olimpijskega komite-Ja> zato smo tudi podpisniki olimpijskc listine, res pa je, da sce ni olimpijska panoga. Tudi v ^oveniji je ta šport pridobil J^romno simpatij in je vedno h°lj priznan." )n kakšna je prihodnost balinanja? Menda je največji problem Pomanjkanje mladih igralcev. Tako sicer trenutno kaže na G°renjskem, sicer pa je v Slovenji veliko perspektivnih mladih Mlinarjev. Naši dečki do 14 let ^° na zadnjem četveroboju v Novi Gorici povsem deklasirali !vojo ko nkurenco - Francijo, talijo in Hrvaško. V Poreču je etos že šestič potekala šola basanja, ki jo skupaj obišče oko-11 130 dečkov. Naša nadaljnja naloga je tudi povezava s šola-mi Pri iskanju mladih igralcev. Pomembno je tudi, da bo ^ten izmed študentov Fakulteta šport v kratkem diplomi-ral na področju balinanja, tako p °o odtlej imela tudi fakulte-la osebo, ki bo zadolžena za ba- odtl b( 'lnarski strokovno pristopila k proučevanju balinanja." Organizacija svetovnega prvenstva je bila zaupana Kranju, katere so njegove prednosti pred Portorožem, ki je balinarjem prav tako ponudil gostoljubje? "Organizacija SP je bila Sloveniji zaupana leta 1997 na kongresu Mednarodne balinarske zveze - F.l.B. in to bo prvo člansko prvenstvo v Sloveniji, pred tem smo imeli leta 1993 v Ljubljani mladinsko SP. Takoj smo objavili razpis za organizatorja, na katerega sta se javila Portorož in Kranj. Po ogledu obeh lokacij je izvršni odbor BZS izbral Kranj, ker ima s hokejsko dvorano na Gorenjskem sejmu boljše pogoje." Do začetka SP sta le še slaba dva meseca. Kako daleč ste s pripravami? "Priprave potekajo po planu in upam, da se bomo predstavili v najboljši luči. Zakupili smo celoten hotel Creina, podpisali, smo tudi pogodbo za najem dvorane, enako tudi z Alpeto-urjem kot uradnim prevoznikom, z nacionalno televizijo smo "se že dogovorili za nepo- zaciji SP ne smem pozabiti na pomoč balinarskih klubov, ki so od leta 1997 letno prispevali po sto mark denarne pomoči, na ta račun pa se je v blagajno organizacijskega odbora nateklo 7,5 milijona tolarjev. Celotno prvenstvo bo sicer po prvih ocenah stalo 25 milijonov tolarjev. Osemstezno igrišče bomo na sejmu pripravili vsaj teden pred začetkom prvenstva, da bo na njih naša reprezentanca lahko že trenirala, 15. septembra pa bo tam potekalo tudi državno prvenstvo v hitrostnem izbijanju." Udeležba na prvenstvu naj bi bila rekordna? "Doscdaj je na članskem SP sodelovalo največ 28 reprezentanc, v.Kranju jih pričakujemo 32 in to z vseh petih celin. Kar je pomembno, pričakujemo tudi velik obisk gledalcev. Že se- daj se za ogled zelo zanimajo Hrvatje, posebej iz Zagreba, z Reke in Istre, prihode večjega števila gledalcev pa napovedujejo tudi iz Italije. Prve tri dni bo ogled prvenstva brezplačen, za finalne obračune od petka do nedelje pa bo dnevna vstopnica najbrž stala 500 tolarjev." Prvenstvo bo otvoril slovenski predsednik Milan Kučan. "Predsednik Milan Kučan je predsednik častnega odbora in je že obljubil, da bo otvoril prvenstvo. Ob tem naj še omenim, da bo med prvenstvom v Kranju potekal tudi volilni kongres F.l.B., proglasili pa bomo tudi balinarja stoletja. To bo legendarni italijanski balinar Um-berto Granaglia, večkratni svetovni prvak v različnih disciplinah, ki je najuspešnejši in najbolj znan balinar na svetu." • S. Šubic dnarski šport. Vzgon našemu sredni prenos finalnih obracu-KC1U bo dalo tudi SP za člane v nov v natančnem in hitrostnem j ranJu, kjer bo Fakulteta za izbijanju, pogovori o prenasa-rtonravsi«, ---:u„i: nju ceiotnega prvenstva pa potekajo tudi z lokalno televizijo -Gorenjsko televizijo. Pri orgam- špo t Jer bo Fakulteta za ših h (lpravi,a testiranje najbolj-znak arjev na svetu, kar je K- da je tudi ta ustanova HOKEJ NA LEDU p.p. 108, 4290 Tržič GSM: 041 677 031 e-moil:jurij.kumik@$iol.ne1 http://www.edel-klub.si l JADRALNO PADALSTVO ŠPORTNO PLEZANJE MARTINA TRETJA V SUPERFINALU Kranj, 24. julija - Naša najboljša športna plezalka Martina Čutar je znova dosegla odmevno uvrstitev. Tokrat ni zmagala, ampak je bila na tekmi v Serre Chevalierju tretja. Tokrat je bila boljša belgijska plezalka Muriel Sarkanv, ki jo je Martina pred tednom premagala v Chamonixu. Na drugo mesto se je tokrat uvrstila Nemka Katrin Sedlmaver, tretja pa je bila Martina Čutar. O uvrstitvi je odločal superfinale, kije bil težak. V finalu sta tekmovali še Francozinji Minoret in Bodet. Dobri so bili tudi fantje, posebno Tomaž Valjavec, ki je zasedel odmevno deveto mesto. Matej Sova je bil 16., Eva Tušar 15. in Nastja Guzzi 23. Med moškimi je zmagal znani Francoz Petit. Francozi so bili najuspešnejši, saj sta v finalu do vrha preplezala še Chabot in Lombard. • J.K. KOLESARSTVO ŠPORTNA TEKMOVANJA ZA ZLATO ČIPKO Železniki, 24. julija - Na tokratnih 39. čipkarskih dnevih v Železnikih so organizatorji poleg etnološke, kulturne in zabavne prireditve poskrbeli tudi za šport. Vseh devet dni so potekala razna športna tekmovanja v kegljanju, balinanju, tenisu, košarki, nogometu, streljanju, košarki in kolesarjenju. Razen naštetih športnih tekmovanj so v soboto, 21. junija, pripravili še nogometno tekmo med "ledig" in oženjenimi v Njivici. Zmagali so samski, in sicer z rezultatom 9 : 2. V kegljanju so pri moških prva tri mesta osvojili (od prvega naprej): Jože Gaber, Pavle Porenta in tretje France Prezelj. pri ženskah pa je bila prva Jerneja Tolar, druga Mateja Košmelj in tretja Mojca Benedičič. V tenisu so bile najboljše: Andreja Mlakar, druga Nina Tušek in tretja Maja Tušek. Pri moških jc bil najboljši teniški igralec Robert Primožič, v finalu je izgubil Miha Okom, tretji pa je bil Mario Thaler. V balinanju, pravem moškem Športu, so tekmovali le - moški. Prvi je bil Silvo Korošak, drugi Jurij Štancer in tretji Janko Anžič. OTVORITEV POKRITEGA BALINIŠČA V BAZI Jesenice, 24. julija - Sobota, 28. julija, bo praznični dan za ljubitelje balinarskega športa. Namenu bodo predali pokrito balinišče v Bazi s štirimi stezami. Kar nekaj let se je zavlačevala gradnja, predvsem zaradi pomanjkanja denarja. Vrednost opravljenih del je 32 milijonov tolarjev in so jih skupaj zagotovili Občina Jesenice, Športno društvo Jesenice in Fondacija za šport Slovenije. To je drugi pokriti balinarski objekt na Gorenjskem in pomeni veliko priložnost za nadaljnji razmah tega športa. Na Jesenicah ima balinanje dolgoletno tradicijo. Ekipe uspešno nastopajo v državnih ligah, na domačih in mednarodnih turnirjih. Zaradi gradnje tega objekta in pomanjkanja dobrih igralcev se letos sezona za igralce prve ekipe Balinarskega kluba Jesenice ni izšla po načrtih. Po dveh sezonah so izpadli iz slovenske super lige. Po besedah trenerja Zdravka Poga-čarja se s tem ne obremenjujejo preveč. Sedaj bodo v pokritem objektu lahko igrali in trenirali vse leto, z nekaterimi mladimi perspektivnimi igralci pa se bodo v 1. državni ligi kakšno sezono kalili in nabirali moči za ponovni povratek v elito najboljših slovenskih balinarskih ekip. Sobotna otvoritev balinišča bo ob 9. uri, zatem pa bo tradicionalni, 39. turnir za Pokal mesta Jesenice. Nastopilo bo 16 odličnih slovenskih ekip, največ iz super lige in L državne lige. J. Rabič JESENIČANI SPET POD KAVČIČEVO TAKTIRKO Jesenice, 24. julija - V železar-skem mestu se je od maja na-JreJ zgodilo kar ekaj burnih ho-^iskih dogodkov. Po izrednem počnem zboru Hokejskega klu- a Jesenice in zaupnici dosedanjemu vodstvu se sedaj dogodki ^dviiajo po scenariju, ki je bil Jredviden ob zaključku prete-MJ sezone. V četrtek, 19. julija, predseduj*- >n direktor kluba Branko kmejc ni skrival zadovoljstva, 0 Je dosegel končni sporazum generalnim sponzorjem Acro-j 'Jem. ki bo jeseniškemu hoke- Pomagal še naslednje tri se-iSv' Po vsen zapletih sedaj nko nadaljujemo delo po za- črtanem programu. Predvsem želim, da večina igralcev ostane v klubu, skušali bomo privabiti še nekaj kvalitetnih jeseniških igralcev, ki sedaj kariero nadaljujejo v drugih klubih. Čaka nas naporna sezona, še posebej zaradi znanih dogodkov, saj bomo morali predvsem upravičiti zaupanje publike na tribunah, ki bo sedaj še bolj kritično spremljala igro na ledu in poteze vodstva kluba. V petek so v Podmežakli podpisali še pogodbo z novim trenerjem. Čeprav je bilo v igri več imen, so se odločili za Pavleta Kavčiča, ki drugič prevzema krmilo jeseniškega moštva. Ob podpisu pogodbe je dejal: "Delo želim nadaljevati tam, kjer so se v sezoni 1998/99 ustavili moji cilji, ko so bili Jeseničani izključeni iz državnega prvenstva. Takrat smo bili na najboljši poti, da Jesenicam spet vrnemo tako želeno hokejsko krono. Ta cilj bo v tej sezoni težko doseči, vendar sem optimist. V moštvu je več dobrih igralcev, želim pa, da vodstvo doseže dogovore tudi z jeseniškimi "tujci": Tomažem Razingerjem, Mihom Reboljem in Marcelom Rodmanom. Za napovedi o poteku sezone je še preuranjeno, najprej me čaka nekaj mesecev težkega dela. Več bo jasnega po prvih tekmah s tujimi moštvi, ko bomo lahko ocenili našo pripravljenost." Kavčičev pomočnik bo Drago Mlinarec. V tem tednu se bodo že začeli kondicijski treningi, vodstvo kljuba pa bo začelo s pripravo pogodb za igralce. J. Rabič V street ball-u je zmagala ekipa Dadi Daz, druga je bila ekipa Video Oskar, tretji pa M.O.P. V streljanju je nastopilo kar 42 udeležencev, od tega 9 žensk. Najboljša je bila Romana Prelec, druga Ivanka Kokl Berce in tretja Jožica Rant, pri moških pa prvi Jure Ugcvšek, drugi Branko Košir in tretji Miha Radelj. Tekmovale so tudi ekipe, uvrstitve pa so naslednje: 1. SD Kamnik, 2. DS Železniki, 3. SD Bohinjska Bistrica, 4. SD Gorenja vas, peti pa so bili Pionirji. Na kolesarskem tekmovanju za Zlato čipko 2001 je bilo 166 udeležencev, celotna dolžina proge je znašala 26 kilometrov, tekmovalci pa so morali premagati 857 metrov višinske razlike. V absolutni konkurenci so prva tri mesta osvojili: pri moških Gašper Rak, drugi Matjaž Cotar in tretji Aleš Hren; pri ženskah je bila prva Sabina Rezar, druga Mojca Kališnik in tretja Jelka Rakuš. Na sliki so kolesarski zmagovalci v absolutni konkurenci. • B. B., foto: Tina Doki BOLE NEPREMAGLJIV Čedad, 24. julija - V bližini Čedada je bila zanimiva dirka za ml. mladince. Zaključek dirke je bil na koncu 5 km dolgega vzpona. Prepričljivo z več kot minuto prednosti je slavil kolesar Perftech Bleda Grega Bole, ki je doma in na tujem nepremagljiv. Matej Vilfan je bil 25. M.K. *aSISTEHCA SLOVENICA /avarovalniUa hti* d.d. Nikoli ne veš, kaj se bo zgodilo na poti. |080 30 30 Zavarovani od A do Ž. O © O GLASOVA * totinkA ureja: Vilma Stanovnik NOGOMET Začela se je državna nogometna liga OLIMPIJA JE PORAZILA DOMŽALE Živila Triglav bo tekmo prvega kroga s Publikumom odigral v sredo v Celju, v nedeljo pa bo prva tekma doma. Kranj, 24. julija - Nogometaši so v soboto in v nedeljo odigrali prvi krog 11. državnega nogometnega prvenstva. Maribor Pivovarna Laško je v gosteh premagal Rudar v Velenju, Olimpija iz Ljubljane je v Domžalah z 2 : 1 premagala domačine, Koper je s 3 : 1 premagal novinca Ero Šmartno, Korotan doma z enakim izidom HIT Gorico, Primorje pa Muro z 2 : 0. Živila Triglav bo igral tekmo s Publikumom CMC v sredo (jutri), 25. julija v Celju. Kranjski nogometaši se bodo prvič predstavili doma v nedeljo, 29. julija, ko bo v Kranju gostoval Sport Line Koper. Koprčani so Kranjčane premagali v pokalu, v nedeljo pa so bili boljši tudi od Šmartna. Živila Triglav ima priložnost, da Kopru vrne poraz. • J.K. KOŠARKA NA JESENICAH PRIPRAVE KOŠARKARIC Jesenice, 24. julija - Poletni dopustniški utrip v železarskem mestu bosta v juliju in avgustu popestrila dva vrhunska košarkarska dogodka. Pri Ženskem košarkarskem klubu Jesenice imajo po uvrstitvi ekipe v prvo državno ligo ambiciozne cilje. Med drugim si prizadevajo, da bi na Jesenicah ustvarili močni gorenjski center ženske košarke in na tribune privabili čim več privržencev tega nekdaj izredno popularnega in uspešnega športa na Jesenicah. Za to bo priložnost že v letošnjem juliju in avgustu, ko se ljubiteljem tega športa obetam dva vrhunska dogodka. Od 25. do 27. julija bodo na Jesenicah na pripravah štiri ženske reprezentance Slovaške, Jugoslavije, Hrvaške in Slovenije. V tem času bodo košarkarice na turnirju odigrale tudi šest prijateljskih tekem. Razpored je naslednji: 25. julij-ob 18. uri-Jugoslavija : Slovaška, ob 20. uri - Slovenija - Hrvaška; 26. julij -ob 18. uri - Slovaška : Hrvaška, ob 20. uri - Slovenija : Jugoslavija; 27. julij - ob 10. uri - Hrvaška : Jugoslavija, ob 12. uri - Slovenija : Slovaška. Vse tekme bodo v športni dvorani Osnovne šole Prežihovega Voranca. Od 8. do 12. avgusta pa bo na Jesenicah kvalifikacijski turnir ženskih košarkarskih reprezentanc do 20 let. Nastopile bodo reprezentance Češke, Švedske, Švice, Latvije in Slovenije. • J. Rabič PLAVANJE KRANJ PRED RADOVLJICO Kranj, 24. julija - Dvodnevno tekmovanje, ki se je odvijalo ob prijetnem sončnem vremenu, je vsem udeležencem prineslo obilo užitkov. Poleg posamičnih bojev plavalcev je bil zelo zanimiv razplet za naslov ekipnega prvaka. Odločitev o prvaku je tako padla šele po zadnji odplavani disciplini. Prvo mesto je osvojila ekipa Plavalnega kluba Merit Triglav Kranj z majhno prednostjo pred Radovljico Park hotelom Bled. Zanimiv je bil tudi boj za tretje mesto, za katerega so se borili kar štirje klubi, na koncu pa je tretje mesto pripadlo Plavalnemu klubu Ljubljana iz Ljubljane. Najuspešnejša posameznika sta bila Ana Ribni-kar (PK Merit Triglav Kranj) in Robi Žbogar (PK Radovljica Park hotel Bled) z osvojenimi 10 zlatimi medaljami. Premoč Triglava in Radovljice je bila ogromna, saj jim je ušla samo ena posamična zmaga. Zmagovalci državnega prvenstva v posamični razvrstitvi so bili: članici Plavalnega kluba Merit Triglav Kranj: Ana Ribnikar 50m prsno, lOOm prsno, 200m prsno, 50m hrbtno, lOOm hrbtno, 200m hrbtno, 50m delfin, lOOm delfin, 4x50m mešano, 4x50m prosto; Nika Karlina Petrič - 50m prosto, lOOm prosto, 400m prosto, 200m mešano, 4x50m mešano, 4x50m prosto, osvojila tudi dve drugi mesti na lOOm delfin in lOOm hrbtno; Člana Radovljice Park hotel Bled: Robi Žbogar - lOOm hrbtno, 200m mešano, 50m prosto, 200m hrbtno, 50m delfin, lOOm prosto, 50m hrbtno, 400m prosto, 4x50m mešano, 4x50m prosto; Robi Vovk - 50m prsno, lOOm prsno, 200m prsno, 4x50m mešano, 4x50m prosto, osvojil tudi drugo mesto na 50m prosto, lOOm prosto, 200m mešano in tretje mesto na lOOm delfin. Medalje so osvojili še: Člani Plavalnega kluba Merit Triglav Kranj: Ajda Radiševič - zlato na 4x50m mešano in 4x50m prosto, Špela Šiberle - zlato na 4x50m mešano in 4x50m prosto, Juš Veličkovič - bronasto na 40()m prosto, 4x50m prosto, Jure Mu-šič - bronasto na 4x50m prosto. Marko Červek - bronasto na 4x50m prosto, Tadej Krišelj - bronasto na 4x50m prosto; Člani Radovljice Park hotel Bled: Meta Jerala - srebrno na lOOm prosto in 200m mešano in bronasto na 50m delfin, 50m prosto, lOOm delfin in 400m prosto, Aljaž Fajfar zlato 4x50m mešano in 4x50m prosto, Žiga Zupančič - zlato 4x50m mešano in 4x50m prosto. • Karmen Petrič VATERPOLO KADETI ZADNJI NA SICILIJI Catania, 24. julija - Kadetska reprezentanca Slovenije je vikend preživela na mednarodnem turnirju v Cataniji na Siciliji. V konkurenci Italije, Hrvaške in Madžarske ni bilo pričakovati kakšnega posebnega uspeha. Varovanci trenerja Lada Čer-melja so vsa tri srečanja na turnirju in pa srečanje, ki so ga v dobrodelne namene odigrali dan pred začetkom turnirja, izgubili. • Jože Marinček Športno društvo Brlog NOVO ŠPORTNO IGRIŠČE Gabrk, 24. julija - Po dveh letih čakanja v Gabrku dobili asfaltno igrišče - Športno društvo se širi in vključuje vedno več športov -Dosegajo dobre rezultate v občinskih ligah - Iščejo sponzorje Športno društvo Brlog je bilo ustanovljeno leta 1999 na pobudo Franca in Toneta Prevodnika. V dvorani stare šole v Gabrku se jim je ponudila priložnost in začeli so igrati namizni tenis, zunaj pa je bil postavljen koš za igranje košarke. Društvo seje širilo tudi na druge discipline in potrebovali so novo, večje igrišče. Zemljišče zanj je v bližini stare šole odstopila Krajevna skupnost Log, ki je skupaj z občino Škofja Loka tudi financirala pripravljalna dela, asfalt in ograjo na igrišču. Žal so ta dela trajala leto in pol, na asfalt pa so krajani čakali še naslednje tri mesece. Sedaj, ko na igrišču potekajo le še zaključna dela, je najbolj popularen hokej, ki ga člani društva igrajo nekajkrat tedensko. Organizirajo tudi prijateljske tekme s športnim društvom Utrip iz Zminca. Poleg hokeja sta zelo uspešni tudi obe ekipi v namiznem tenisu, ki tekmujeta v občinski ligi, košarkarji pa so nekajkrat igrali v "divji ligi" v Gorenji vasi. Zavzemajo se za veliko dejavnosti, kamor med drugim sodi tudi plesni tečaj, ki so ga organizirali pred leti in je bil zelo dobro obiskan. Ženske lahko za svojo rekreacijo poskrbijo na urah aerobike, ki potekajo v dvorani stare šole v Gabrku, ob lepih dnevih pa člani kolesarijo ali se odpravijo v hribe. Za lažjo organizacijo so dejavnosti razdelili v sektorje in vsakega vodi eden od članov, je še povedal Gregor Prevodnik, ki skrbi za plesne navdušence. Vsako društvo se prej ali slej sooči s finančnimi problemi, ki jih poskušajo rešiti s pomočjo sponzorjev. Nekaj jih je predsednik športnega društva Brlog Franc Prevodnik že uspel najti, vendar je to še zdaleč premalo, da bi lahko pokrili vse stroške. Matjaž Dolinar, blagajnik društva, je ob tem povedal, da si glede stroškov pomagajo tudi s članarinami, ki pa niso previsoke ne za študentski ali dijaški žep in ne za ostale člane. Vsak od trenutno 25 članov dobi člansko izkaznico in majico z natisnjenimi sponzorji. Z zbranim denarjem bodo tako kupili kolesarske majice, ki bodo potiskane s sponzorji, ostale športne pripomočke pa morajo člani kupiti sami. To je po besedah blagajnika dobra priložnost za reklamo sponzorjev, zato naj se ti kar opogumijo in prispevajo društvu. Škoda bi bilo, če bi takšno športno navdušenje mladih zamrlo zaradi pomankanja finančnih sredstev. • Tina Čadež ODBOJKA NA MIVKI JASMIN IN SAMO STA SE MAŠČEVALA Zavarovalec plus NES (Jasmin Čuturič in Samo Miklavc) ter Men-tek Sharkv (Ana Oblak in Barbara Kristan) sta nova (stara) zmagovalca četrtega turnirja Siemens mobile državnega prvenstva v odbojki na mivki, ki je bil v Velenju. V ženski konkurenci pa so se dogodki na igrišču zasukali v ustaljene tirnice. V polfinalu so se zopet srečale ekipe Mentek Sharkv in Savinjska ter Metropola. Vse te tri ekipe so na vseh prvih treh turnirjih zasedale tretje mesto, četrta ekipa pa se je menjala in to je tokrat bila ekipa Formis Bell, ki seje preko zmage v finalu repasaža proti četrtim nosilkam Interval A (Andrijaševič, Pe-šič) prebila v polfinale. V polfinalu pa zopet vse po starem. Ana Oblak in Barbara Kristan sta zelo zanesljivo nadaljevali z zmagovitim nizom, pa čeprav sta bili Ana Bojinovič in Andreja Vodeb zelo borbeni, pa vendar sta igralki Mentek Sharky-ja letos očitno prveč dobro pripravljeni in si ne nameravata dopustiti pripraviti presenečenja. Tudi drugi polfinale je zanesljivo pripadel favoriti-njama - ekipi Metropola (Nataša Cingerle in Jitka Štumperova), ki sta klub veliki želji sester Tadeje in Marje Veit dokazali, da sta letos ob Mentek Sharkvju zanesljivo v samem vrhu slovenske odbojke na mivki. Finale torej že četrtič - Mentek Sharkv i Metropola in tudi četrtič zmagovalki Ana Oblak in Barbara Kristan. Mnogi so po novomeškem finalu, ko sta imeli Ljubljančanki veliko težav pričakovali, da bosta tokrat mogoče celo klonili, pa sta zopet silovito začeli in pridobljeno prednost nato dobro ubranili do konca. To je četrta letošnja zmaga Ane Oblak in Barbare Kristan. Pred polnimi tribunami se je začel tudi moški finale. Višek turnirja (pa tudi začetek prireditve Noč na Jezeru) je ob igrišče privabil veliko gledalcev, tako da bi organizator zagotovo napolnil še enkrat več tribun, kot jih je bilo pripravljenih. Tokrat sta bila Samo Miklavc in Jasmin Čuturič zelo motivirana obenem pa kar malce nervozna, saj sta se dobro zavedala pomembnosti srečanja. Tekma je bila vseskozi zelo izenačena, kljub fantastični borbenosti Škorca in Bačvica pa sta si nasprotnika le počasi nabirala prednost in zanesljivo dokazala, da je bil nastop v Novem mestu le slab trenutek. Zmaga z 2:0 (15, 16) je prinesla Jasminu in Samu občutno prednost tudi v letošnjem točkovanju za naslov državnega prvaka, saj imata pred finalnim turnirjem (Stadion Ilirije v Šiški) kar 150 točk (vsak) prednosti pred Fuj se m in Hafnerjem, le ta pa v boju za drugo mesto 60 točk naskoka pred Škorcem in Bačvi-čem. V ženski konkurencije naslov prvaka praktično že oddan, saj imata Ana Oblak in Barbara Kristan kar 160 točk več kot drugouvr-ščeni Štumperova in Cingerletova. • Branko Maček SAH OSKAR OREL ŽE ZMAGOVALEC Bled, 24. julija - Z zmago proti Janezu Kozamerniku v osmem kolu blejskega predolimpijskega šahovskega turnirja si je Oskar Orel že zagotovil točko prednosti pred zasledovalci in s tem tudi zmago na turnirju. Točko za njim sta Vojko Mencinger, ki je tokrat premagal Mateja Sušnika, in Marko Srebrnič, kije Petri Grošelj zadal drugi poraz. Vrstni red: 1. (7.0) Oskar Orel, 2. - 3. (6.0) Vojko Mencinger, Marko Srebrnic, 4. - 6. (5.5) Petra Grošelj, Vid Vavpetič, Marjan Šemrl, 7. - 12. (5.0) Janez Kozamernik, Matej Sušnik, Zvonko Streicher, Vojko Srebrnič, Aleš Drinovec, Boris Ciglič, 13. - 19-(4.5) Franc Rodman, Viktor Kraševec, Vesna Rožič, Stanko Niko-lič, Bojan Osolin, Franc Ravnik, Nejc Petrovič. • Aleš Drinovec KAVARJEV SPOMINSKI TURNIR ŠKRJANCU Gozd, 24. julija - Šahovsko društvo Tržič - jedro je priredilo v sodelovanju s Planinskim društvom Križe in njegovim predsednikom Ivanom Likarjem in postajo Gorske reševalne službe Tržič, ki jo je predstavljal Matija Perko, v planinskem zavetišču v Gozdu šahovski turnir v spomin Tomaža Kavarja. Kavar se je smrtno ponesrečil v Himalaji in je bil razen za planinstvo in alpinizem navdušen šahist. Na turnirju so bili prisotni pokojnikovi svojci, organizatorji turnirja pod vodstvom predsednika Šahovskega društva Jožeta Prašnikarja pa so odprli knjigo, v katero se bodo poslej vpisovali udeleženci spominskih turnirjev, Tomaž Kavar in obiskali njegov grob. Udeleženci turnirja Turnir, katerega je podprla tudi tržiška občina, bo tradicionalen-Na letošnjem prvem je sodelovalo 23 šahistov. Generalno je zma gal Dušan Zorko z 8 točkami. Sledijo Radovan Kranjc 6,5, Janez Grčar 6,5, Bojan Lorger 6 in Franc Škrjanc 6. Franc Škrjanc, P° pularni pismonoša v Naklem, sicer pa doma v Žiganji vasi, je k najbolje uvrščeni domači šahist osvojil prehodni pokal. • M* JADRALNO PADALSTVO KROKARJI ZASENČILI KONKURENCO Mariborsko pohorje, 24. julija - Na zadnji letošnji tekmi, ki }°lc organiziral JPK Celje - Parakrilec, so jadralni padalci opravili ss eno odlično tekmo, ki pa je bila bolj po godu Krokarjem iz žele nikov kot pa njihovim konkurentom. Na prvih pet mest so Pr.ist ^ li kar štirje Krokarji, kar je svojevrsten dosežek. Od teoretlQo4 skupno možnih 3000 točk so v ekipni konkurenci zbrali kar 2" točk in tako dali konkurenci zelo malo manevrskega prostora. _^ prvo mesto je pristal Roman Lotrič pred Tomažem Erženom Klemenom Peljhanom. Četrti je bil Marjan Grah, ki se mu je e nemu kot nekrokarju uspelo prebiti med peterico. Peti pa Je . Bojan Žan. France Megušar, ki na zadnji tekmi ni nastopal. saJ je zmago zagotovil že na predzadnji tekmi, je tako letos slavil ■ oba naslova v posamični konkurenci, naslov državnega prva ka lige 2001. Prav tako kot France Megušar je tudi ekipa Krokarj ^ osvojila oba naslova v ekipni konkurenci. Rezultati liga lr£ Megušar France, 2. Vidic Jurij, 3. Lotrič Roman, 4. Eržen maž, 5. Novak Mare, 6. Peljhan Klemen,... . ^ Izbrana slovenska vrsta seje na PWC tekmi, ki je bila od 1 • - do 30. 6. v španski Granadi borila z najbojšimi na svetu, kjer P? seje s 45. mestom najbolje od naših odrezal Tomaž Eržen. » pa bo tekma PWC ranga potekala tudi v Kobaridu od 19. do 8. 2001, kjer pa bodo na domačem terenu naši fantje lahko p° zali bistveno več. TRIATLON TRIATLON JEKLENIH Bohinj, 24. julija - A triatlon "Jeklenih", najstarejši, najtežji^ lični preiskus vzdržljivosti pod Triglavom bo še vedno *ZZ1Y' so, ki jo je v preteklem desetletju trasirali Bohinjci, Tot & Ne ski, je spremenjen v kolesarskem delu. idi- Start bo v soboto, 25. avgusta, še vedno klasičen, v idilične ^ livu Sv. Janeza (530 m), veslanje do Ukanca in nazaj v ^° ^rđSii kilometrov. S kajaka bodo športniki sedli na gorska kolesa. ^ Boh. Jezero - Fuž. zaliv - Stara Fužina - Studor - Srednja . vzpon na Pokljuko preko planine Uskovnica do park^nsC^ ni planino Konjščica (1300 m). Menjalni prostor tokrat ne Rudnem polju ampak pod Konjščico. Ostaja 8 kilometrov po označeni planinski poti preko planine Konjščica do vo . vega doma na Velem polju. (1820 m). Prijave do 22. avgus g poštni nakaznici TK Bohinj, Pod Rodico 4, 4264 Boh. Bl*[oVOm imenom in priimkom, letnico rojstva, klubom, točnim na in tel. številko. Prvič bodo na startu tudi štafete. • M-M- VEČ KOT ČASOPIS 15. STRAN • GORENJSKI GLAS Dvajset let srečevanja pevcev iz treh držav L/Vaj avl iti 3i^vyuiiju —----- Iskra je pela v Fiumicellu Kranj, 24. julija - Pred dobrimi dvajsetimi leti je bil takrat samo moški pevski zbor Iskra Kranj vključen v mednarodno pevsko sodelovanje zborov iz Italije, Avstrije in Slovenije. Iskrin zbor, ki je v zadnjih desetih letih prerastel iz samo moškega v mešanega in praznuje letos 30-letnico delovanja, je nastal iz dveh zborov: iz moškega zbora Tugo Vidmar in učiteljskega pevskega zbora. Nastala je skupina, ki deluje že trideset let in je del bogate pevske dejavnosti na Gorenjskem. V Pevskem trojčku sodelujejo moški pevski zbor "Lorenzo Perosi iz Fuimicella pri Tržiču (Mon-falcone) v Italiji, mešani pevski 2bor iz Ledine (Ledenitzen) ob oaškem jezeru na Koroškem in iskrin zbor. Njegov predsednik Franc Perčič je povedal, da so biH tedanji direktor Iskre Ivan Cvar in pevca Jože Ahačič ter Karel Makuc "krivi" za začetek sodelovanja z zboroma iz Avstrije in Italije. Sobotno srečanje zborov v Italiji je bilo jubilejno, 20. Le dvakrat je odpadlo. Iskrin zbor, ki ga vodi Ana Pajkič, je sobotno Dr. Peter Vencelj, odličen poznavalec slovenskega zamejstva popoldne in večer izkoristil tudi za spoznavanje še vedno slovenskih krajev na italijanski strani meje. Dr. Peter Vencelj, član kranjskega mestnega sveta, je bil kot strokovnjak za problematiko slovenskih zamejcev odličen razlagalec. Pevci in spremljevalci smo na poti na pevsko druženje obiskali Gorico in hčerkama Kristino in Nevenko poskrbel za suha usta in prazne želodce popotnikov. Zbor je za slovo v senci vrta zapel nekaj pesmi. Števerjan je v izvirni slovenščini Sv. Florijan, ki je tudi svetnik in zavetnik kraja. Šte-verjanci ga praznujejo 4. maja. 12. julija pa še drugega zavetnika, Sv. Mohorja. Ta del Brd, Ita- Nov kulturni dom Alojz Bratui v Gorici. Predsednik Iskrinega zbora Franc Perčič je bratska zbora obdaril z maketama gorenjskega kozolca. tamkajšnji leta 1995 zgrajeni lijani pravijo Brdom Colio, je Pevski zbor Iskre v Fiumicellu. Sto let tovarištva v Srednji vasi slovenski dom Lojzeta Bratuža in se preko Kalvarije in Oslavja povzpeli na najvišjo točko italijanskega dela Brd, v slovenski Števerjan, tik ob državni meji. Čeprav je bila popoldanska ura, ko so v Italiji lokali ponavadi zaprti, je števerjanski župan Adrijan Koršič skupaj s soprogo Jolando, sinom Mihaelom in bil skupaj z bližnjim Doberdobom središče Soške fronte, kjer ni ostal kamen na kamnu. Števerjan je bil partizanski. Od 300 domačinov jih je nad 30 ali 10 odstotkov padlo. Njim v čast in spomin stoji sredi vasi spomenik. Na srečanju pevcem v dvorani občinskega sveta Fiumicella so peli domači moški pevski zbor Lorenzo Perosi z dirigentom Italom Motigliom. mešani zbor iz Ledince na Koroškem, ki sta ga vodila Ervvin VValker in Astrid Potisk, in mešani pevski zbor Iskra iz Kranja pod vodstvom Ane Pajkič. Predsednik zbora gostitelja Feruccio Bona-to in župan mesta gostitelja Pa-olo Dean sta predstavila Fiumi-cello kot prijazno in napredno mesto in občino z okrog 4300 prebivalci. Kmetijstvo in sadjarstvo sta glavni gospodarski panogi. Posebej so ponosni na pridelavo breskev, ki so jih izbrali za svoj simbol in ponos. Tudi zabavišče sredi mesta, kamor so bili po koncertu povabljeni pevci, je bilo v znamenju sadja, predvsem breskev. Dr. Peter Vencelj, ki je v imenu kranjske mestne občine nagovoril pevce in poslušalce, je dejal, da bistvo človekovega bivanja ni le v materialno bogati družbi. Pravo bistvo je v kulturno in duhovno bogati družbi. Prav glasba je ena tistih oblik bogatitve naše človeške kulture, ki s svojim načinom najlažje premošča jezikovne in druge razlike med ljudmi, je svojevrsten jezik, ki ga razumemo vsi. Pevcem treh zborov gre naša posebna zahvala za dragoceno poslanstvo, ki ga ustvarjajo s svojim petjem, s svojim odnosom do lepe pesmi, do medsebojnega prijateljevanja, je dejal dr. Vencelj. • J. košnjek Naj mi lojtro drži tovariš Gasilci PGD Srednja vas v Bohinju so ob 100-letnici odprli spominsko sobo, razvili prapor, dobili motorno brizgalno, na gasilskem domu pa odkrili sliko Sv. Florijana. Srednja vas v Bohinju, 24. julija " Gasilci v Srednji vasi v Bohinju s° minuli vikend proslavljali 100-\etnico obstoja in delovanja društva. Osrednje svečanosti so bile %v četrtek, ko so na slavnostni seji Pregledali delo in podelili priznala, v petek so organizirali veliko gasilsko reševalno vajo, v nedeljo Pa so s parado in nekaterimi novostmi ter priznanji obeležili čas-ln»jiv jubilej. Do svečanosti so v gasilskem domu, na katerem so ob 100-letnici naslikali Sv. Florijana, uredili spominsko sobo. "Toliko različne opreme, ki nas lahko še spominja na nekdanje delo, seje nabralo, da smo se odločili, dajo shranimo. Sicer bi se nam porazgubila. In tako smo uredili v kleti gasilskega doma spominsko sobo," je povedal na svečanosti predsednik društva Jože Žvan. AKCIJA GORENJSKEGA GLASA IN TELEVIZIJE MEDVODE GLASBENIKI MESECA junija 2001 pripravlja Andrej Žalar s sodelavci Do konca leta kaseta Na proslavi je župan Fra pa je blagoslovil tudi župnik Ivan Jagodic. Ob jubileju so gasilcem Srednje vasi v Zgornji bohinjski dolini čestitali številni predstavniki sosednjih društev in tudi iz pobratenega St. Georgna. Župan je poudaril, da bodo ob letoš- nc Kramar razvil prapor. in ohranjajo tradicijo. Ena od tradicionalnih vrlin je tudi nestrankarsko delovanje in s tem v zvezi tudi tovarištvo. "Ko smo pred desetimi leti razmišljali, ali v gasilstvo tudi uvrstiti naziv gospod ali ohraniti tradicijo imena Z valčkom Ljubezen je to in s polko Veselje na vasi se ansambel Mladi godci že nekaj časa uspešno predstavlja na prireditvah. Trio s pevko, ki mu občasno pomaga tudi ba-ritonist, se zaveda, da so glavni aduti ansambla nastopi in prireditve, da pa je pogoj za nastopanje predvsem vaja. In če k volji za vajo in k uspehom ansambel doda še kakšno svojo skladbo, potem lahko pričakujemo, da se bomo z njimi večkrat srečali in o njih tudi veliko slišali. koncem leta izdali tudi svojo kaseto. "Prvi dve skladbi nam je pripravil Peter Fink in soju naši prijatelji zelo lepo sprejeli. Zdaj delamo na tem, da čimprej dobimo še osem skladb in jih potem posnamemo. Trenutno smo na počitnicah. Sredi avgusta pa se bomo že spet zbrali in nadaljevali z delom. Poleg nastopov bomo začeli pripravljati tudi nove skladbe." Z Mladimi godci smo se dogovorili tudi v uredništvu Gorenj- Na čelu povorke so obeležili tudi sto letnico. Paznik Po paradi, v kateri je v nedeljo popoldne sodelovalo blizu 200 gasilcev in prek 200 praporščakov, so razvili že tretji gasilski prapor društva. Botra sta bila tokrat krajevna skupnost Srednja K Pa so m'" '|.,c,1."iujc"1- r|az- vas v Bohinju s predsednikom številr,11 ,'• vikend Podprti« Janezom Smukavcem in župnija ^ iz ?0c,Jetniki in doma- Sv. Martina v Srednji vasi z žup- . rraznik gasilcev iz Srednje vasi Je bil letos eden od osrednjih in naJpomembnejših dogodkov v °bčini Bohinj. Pokroviteljsto nad Castitljivim jubilejem društva je prevzela Občina Bohinj z župa-norn Francem Kramarjem. Praz- ni * Bohinja, ni SerednJ' dogodek po slavnost se 'J' 'n VeHki gasilski vaji, ki so . J** U(1f»l£.^:i: », .... nikom Ivanom Jagodicem. Po krovitelj prapora pa je bila obci-se;:jl ,n veliki gasilski vaji, ki so na Bohinj z županom Francem sil ^deležih člani sosednjih ga- Kramarjem. Največja prireditev C* društev in reševa,nJa e^t> okrog ,20 članov PGD Sredna ska Cda< Je bi,a seveda nedelj- vas v Bohinju ob 100-letnici pa je in Pilava s parado. Domačini nova visokotlačna brizgalna ko-WV,lni turist' so z zanima- torna s 500 litri vode. Boter bnz-C-Spre"iljali dogajanja v galni je bil Marko Odar vse pn-njl vasi pri gasilskem domu. dobitve in novosti ob 100-ietmu Nova visokotlačna brizgalna Kotoma in ob njej skoraj sto let stara izpod Podhoma. njem občinskem prazniku dobili tovariš, je prevladala odločitev o srebrno plaketo občine Bohinj. Podpredsednik gasilske zveze Slovenije jim je zaželel, naj še naprej tako uspešno nadaljujejo tovarištvu. Nekdo je namreč rekel: "Raje vidim, da mi lestev, ko bom na njej, drži tovariš, ne gospod." • A. Žalar Mladi godci (od leve proti desni): baritonist Franc Podlesmk (občasno pomaga), pevka Renata Novak, klaviature in baskitara Renata Novak, kitarist Luka Petrič in harmonikar ter vodja ansambla Matej Maver. Pokličete jih lahko na GSM 031 651-969. Mladi godci so sicer mlad ansambel, vendar zaradi tega niso nezasedeni. Nasprotno; so ansambel, ki ga še posebno radi povabijo na različne praznične dogodke. Harmonikar Matej Maver je prepričan, da bodo z voljo in delom še pred skega glasa, da nas bodo pravočasno obvestili, kdaj bo izšla njihova kaseta z lastnimi skladbami. Takrat bomo pripravili tudi srečanje z njimi in predstavitev bralcem Gorenjskega glasa in ljubiteljem njihove glasbe. • A. Žalar Popravni izpit Branko Grims, državni svetnik Sodne počitnice Andrej Kokot, zunanji sodelavec Skladatelju Claudu Debussvju je bankir, ki se je imel za velikega pesnika, takole izrazil željo, da bi mu uglasbil besedilo tragedije v verzih: "Ponujam vam vsaj polovico svoje slave!" Debussy je prebral rokopis in ga vrnil bankirju z besedami: "Gospod, obdržite kar vso slavo zase!" Predsednik vlade je znova dokazal, kako lahko je igrati vlogo mojstra politične igre, če noben osrednji medij ne zmore niti (higienskega) minimuma kritične distance do izvršilne oblasti. Parafiranje sporazuma o meji so javna glasila ovila v mehak plašč nežnih besed. Nekako ob strani je ostalo dejstvo, da celotnega besedila državljani še niso videli in da zato dokončnih sodb še ni mogoče dati. So pa v javnost pricurljali "iz hermetično zaprtega" vladnega okolja očitno skrbno dozirani podatki o tem, kje bo potekala bodoča - šengenska? - meja z južno sosedo. In tu kakšnih razlogov zq ovacije res ni. Piranski zaliv bo razdeljen, čeprav je vso novejšo zgodovino z njim upravljala občina Piran. Prav tako bo Slovenija izgubila več naselij, v katerih so se ob popisu pred leti prav vsi opredelili za Slovence. Celotno območje južno od sedanje struge Dragonje namreč postaja teritorij države Hrvaške. Prebivalci teh naselij bodo prejeli le tolažilno nagrado v obliki posebnega statusa. Marsikdo zato sporazum že obsoja. Toda naj zveni še tako nenavadno - sedanji sporazum je glede na minulo početje vlad povojne "avantgarde" in njenih naslednikov v največji vladni stranki najbrž kar odraz političnega realizma. Kje je torej Slovenija izgubila svoje strateške prednosti, saj so zgodovinski argumenti govorili v njeno korist? Vrsta zgodb, ki krožijo med zgodovinar/i, govori o tem, kako se je nekoč vrsta partijskih funkcionarjev zapila s hrvaškimi kolegi in v pijanosti pristala na mejo na Dragonji. Tragikomična plat teh zgodb govori o tem, da je iz govorov Kardelja in drugih tovarišev še pol leta kasneje(f) mogoče sklepati, da so bili prepričani, da so se dogovorili za mejo na reki Mirni. Toda potem so vse skupaj vrgli pod mizo, saj je v duhu revolucionarnega internacionalizma bilo tako vse "naše". In podobnih zgodb je bilo mogoče prebrati še nekaj. Vse pa so imele skupno točko - vedno so se izšle v škodo Slovenije. In kar se Janezek nauči... Ce bi vlada v pogajanjih ves čas dosledno vztrajala pri načelu meja katastrskih občin, bi zagotovo imela bistveno boljše izhodišče za oblikovanje končnega dogovora. Tako pa je predsednik vlade g. Drnovšek že pred leti javno govoril o delitvi Piranskega zaliva in potem poti nazaj ni bilo več. S takim (zavoženim) izhodiščem je sedanja delitev, po kateri dobi Slovenija več kot osemdeset odstotkov Piranskega zaliva, še kar relativno ugodna. Toda tega pod nobenim pogojem ni mogoče ocenjevati kot "zgodovinski uspeh za Slovensko vlado", kar počno nekatera javna glasila. Ravno nasprotno - cela zgodba o dolgoletnih pogajanjih za južno mejo priča o skrajni neprofesionalnosti. Šele v zadnjih dveh letih se je postopoma to začelo spreminjati in prava ocena tega dogajanja je, da Drnovškova vlada v zadnjem trenutku poskuša opraviti nekakšen popravni izpit v zadevi, v kateri je zlasti v obdobju 94 - 98 nekajkrat zelo grdo pogrnila na celi črti. Hudič se vedno skriva v podrobnostih. Ključno vprašanje sporazuma je, ali je dejansko nedvoumno rešeno vprašanje neposrednega stika slovenskih teritorialnih voda z mednarodnimi vodami. Samo takšna in z ničimer pogojevana ali celo vnaprej omejevana rešitev namreč pomeni uresničitev ključnega strateškega in-. te resa naše države. Tu ni prostora za kakršnokoli naivnost in celotno besedilo bo čimprej moralo postati dostopno javnosti. Da so dvomi v kompetentnost vladnih pogajalcev upravičeni, najbolje priča besedilo maloobmejnega sporazuma. V tem sporazumu kar mrgoli pravniških in geografskih napak (in napak ?), ki so - saj ne boste verjeli - praktično spet vse v škodo Sloveniji. In razlogov za dvom je veliko. Skrb vzbuja dejstvo, da pravice o uporabi koridorja in stika slovenskih teritorialnih in mednarodnih voda Hrvatje tolmačijo bistveno drugače, kot jih razlagajo predstavniki slovenske vlade. Branko Grims je član SDS. Poletje je tisti čas, ko se pač piše o lahkotnejših temah. Kisle kumarice in ostale vrtnine. Kdo pa bi še delal v tej vročini. Tudi s sodišči je tako. Sodne počitnice so pred vrati, čeprav mi je en podjetnik zadnjič potožil, da ima občutek, da so sodne počitnice tudi za vrati. Tudi med letom. Da je bil na eni obravnavi, na kateri se njegov dolžnik ni pojavil. Ne vem katerikrat. že ne, sem pozabil, da pa je vse to pisalo v sodnem spisu. Po treh letih se ni niti enkrat pojavil na obravnavi. Ta upnik (z Gorenjskega) jja je na zadnji obravnavi (na Štajerskem) rekel, da najbrž nima smisla, da vse skupaj vlečejo naprej, saj sistem tako ali tako ne funkcionira. Od sodnice je dobil najprej jezen pogled, potem pa mu je med zobmi siknila, da sodišče svoje delo opravlja z vso resnostjo. Druga zgodba je tudi hecna. Videl sem papirje in si bom imena izmislil. Firma Kradi, d.o.o., je naročila časopisni oglas. Del računa je plačala, ostanku plačila pa seje izmikala toliko časa, da je trgovina nehala delati, lastnik z imenom in priimkom pa je z Gorenjskega nekam izginil. Sodišče je najprej ugotovilo, da firma Kradi, d.o.o., že v času sklenitve posla ni več poslovalo preko žiro računa, torej je bila tako imenovana "izvršba denarnih sredstev" nemogoča. Zato je upnik naivno predlagal "rubež premičnih in nepremičnih sredstev". Ha, zdaj bo pa postalo zabavno. Kje pa? Trgovine ni, sedež firme je še, pa ni nikogar tam. Lastnika tudi ni. In je sodišče naložilo upniku, naj ugotovi, kje bi se dalo kaj rubiti. In je upnik ugotovil, da je lastnik Kradi, d.o.o., začasno prijavljen nekje na Štajerskem. In so poslali na naslov "rubež-nika" (gospoda izvršitelja), prisoten je moral biti tudi zastopnik upnika. Tam sta družno ugotovila, da lastnika Kradi, d.o.o., ni, daje hiša, v kateri stanujejo, last njegovih staršev (sicer Gorenjcev), avto pred hišo je od njegove izvenzakonske partnerice, ali pa na leasing, njegovi starši tega niso vedeli. On (lastnik Kradi, d.o.o.) pa je prav tisti dan nekam šel, kam, ne vedo, in kdaj se vrne, tudi ne. Pa še zadnja. Upnik je vložil predlog za izvršbo zoper firmo Uzmi, d.o.o., leta 1996. Ker tudi takrat na žiro računu očitno ni bilo ničesar vzeti, je sodišče dalo primer v nov krog, ki se je sklenil leta 2000, ko je sodišče poslalo sodnega izvršitelja in upnika na naslov Uzmi, d.o.o., pa tam ni nihče vrat odprl. Od sosedov so izvedeli, da je tam res imel en mladenič pred leti prodajalno avtomobilov, da pa ima zdaj tam prostore njegov oče, tisti auc/i 100 da je očetov, za sina pa ne vedo, kje je. Oče ni hotel odpreti vrat, luč v pisarni je sodni izvršitelj videl. Pa nič. JLetos, pred kratkim, je sodišče naložilo upniku, naj v 30 dneh sporoči nov naslov Uzmi, d.o.o., sicer "bo sodišče postopek ustavilo". Po tem, ko upniki plačujejo sodne takse vnaprej, zalagajo stroške za rubežnika vnaprej, niti enemu niti na pamet ne pade, da bi sodiščem naložil malo preverjanja podatkov in ugotavljanja, da so postopki nesmiselni. Nikomur niti na pamet ne pade, da bi slovenske upnike razbremenil nesmiselnega plačevanja taks, stroškov izvršiteljev in odvetnikov. Kje pa. Po nekaj letih morajo upniki tekati na razprave in vnaprej na neuspeh obsojene rubeže, barabe pa ustanavljajo nove d.o.o-je in se režijo na ves glas. In mi imamo še sodne počitnice. Dajte no. Počitnice so za njih med letom. Zaostanki so takšni, da jih ne morejo popedenati, pa če jim ne vem kakšne stimulacije n ubijejo. In ker delajo vse prepozno, je vse skupaj brez smisla. In ker je vse skupaj brez smisla, nihče od njih ne pričakuje rezultatov. Niti odgovornosti. Ce to niso počitnice! Andrej Kokot je član LDS. V svojih prispevkih podaja svoja lastna stališča in mnenja. www.ribeinvode.com ninil al ni tisk » Media Art www.gorenjskaonime.com oi_ oti Internet udio PREJELI SMO Ognjemet v Triglavskem narodnem parku V,soboto, 14. julija 200j, sem se še z dvema prijateljema nahajal v bližini Doma v Tamarju (PD Medvode). Lep poletni večer po vročem dnevu. In potem se je začelo. Ob 22. uri, ko se je dovolj stemnilo, se je izpred planinskega doma začelo izstrelje-vanje. Kakšnih trideset metrov stran od vhoda je bilo postavljeno izstrelišče, na sami terasi pa dve bakli, ki sta metali ogenj in iskre. Ne spoznam se na pirotehnična sredstva in vse, kar lahko povemo tehnični naravi tega ognjemeta, je, daje bilo razsvetljevanja neba in pokanja ogromno. Po velikosti in hrupu je bil bližje ljubljanskemu ognjemetu na silvestrovo, kot navadni vrtni raketi. Mislim, da si lahko predstavljate, kako odmeva pokanje v zaprti, z navpičnimi stenami obdani dolini. Na začetku sploh nisem mogel verjeti, da je kaj takega sploh mogoče, saj smo bili vendar v osrednjem območju TNP. Po nekaj minutah, ko sem dojel, da se stvar ne namerava hitro končati in da ni vse skupaj plod moje domišljije, sem se med ognjem in dimom odpravil proti koči. Gospo, ki se je predstavila kot oskrbnica koče, sem zmotil med občudovanjem ognjemeta. Vprašal sem jo, kako lahko kot oskrbnica koče dovoli tako početje pred njenim pragom. Razložila mi je, da so to Gostje iz Švice, ki pridejo vsako leto in da tukaj praznujejo svoj praznik. Zraven je še dodala, da ona od tega živi, med vrsticami pa sem prebral, da seveda ne more odgnati takih gostov, ki verjetno doprinesejo dobršen del denarja k proračunu planinskega doma. Potem mije zatrdila, da se v TNP dogajajo še mnogo hujše stvari, za katere mi sploh ne vemo in da naj kar malo po-trpim, ker bo čez 20 minut tako ali tako vsega konec. Po tem kratkem in zame zelo poučnem pogovoru sem kar se le da hitro odšel, da ne bi morda sprožil kakšnega incidenta, ki bi glede na poreklo prisotnih hitro dobil mednarodne razsežnosti. Po skupno 30 minutah salv s krajšimi premori jim je le zmanjkalo streliva in zopet je zavladal mir (če odštejemo moteč vonj po razstrelivu ). Naslednje jutro, ko smo se s prijatelji odpravi/i na plezalno turo, je na kraju zločina ležalo nešteto izpraznjenih raketnih tulcev, ki pa so jih do popoldneva že uspe/i pospraviti. In, epilog? Ob tem dogodku se mi poraja nešteto misli in vprašanj. Tukaj jih je le nekaj 1 Za začetek bi moral oskrbnik planinske koče ob desetih zvečer poskrbeti za mir, da se lahko tisti, ki nameravajo naslednje jutro zgodaj na turo, na-spijo. 2. Švicarji so pametni ljudje-Ker verjetno v lastni državi ne smejo pokati kjer in kadar se jim zljubi, se odpeljejo v majhno balkansko državico, kjer jih -°' radi njihovih finančnih zmožnosti vsi gledajo kot bogove in sij zavarovanem območju priredijo privatno "praznovanje" z ognjem. 3. Ali ni v TNP prepovedana uporaba odprtega ognja? 4. Menda je v Sloveniji prepovedana uporaba pirotehnični1' sredstev razen v času okoli novega leta. 5. Kolikokrat se je to že zgodilo (oskrbnica je namreč rekla, da pridejo vsako leto)? 6. Kje so varuhi Triglavskega narodnega parka? Ce lahko, najdejo večino "čeških turistov in skromnih plezalcev, ki spijo >' gozdičku zraven avta, kako lahko "spregledajo" dobesedno v nebo vpijoč trideset minutni ognjemet? 7. Kje so zaščitniki ptic in drugih divjih živali, na katere detonacije prav gotovn ne delujejo blagodejno? 8. Kaj so tiste hujše stvari, ki se dogajajo v TNP, za katere rM sploh ne vemo? 9. Kdo je pravzaprav za to odgovoren in komu je treba Potr' kati na vrata oziroma na vest. da se bo kaj spremenilo in P> red- vsem da se ne bo to ponovil0'^ kajti Gostje menda pridejo vsa ko leto. Miha Valič 90,9 MHz tel.: 05/373 - 47 97,2 MHz 99,5 MHz 103,7MH* 70 Lokalna radijska postaja, Pot na Zavrte^ 304 i Prešernova brigada Prešernova brigada je bila ena najbolj slavnih gorenjskih in slovenskih partizanskih enot in si zato (po prepričanju podpisanega) zasluži posebno nadaljevanje v tem podlistku. Ustanovljena je bila 12: julija 1943 pri Špehu v Davči in se je sprva imenovala 8. udarna oziroma Gorenjska brigada, 10. avgusta istega leta je bila preimenovana v 7. SNOUB (slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada) Franceta Prešerna. Njeno prvo moštvo je sestavljalo 550 borcev Gorenjskega odreda, sloje torej za najbolj gorenjsko od vseh brigad. Njena zgodovina je pestra, najbolj natančno jo je popisal Stanko Petelin v monografiji Prešernova brigada (Nova Gorica /967, Ljubljana 1980). Na njeni bojni poti so tako zvezdni kot temni trenutki. Svoj največji poraz je doživela že kmalu po ustanovitvi, v zloglasni hajki na Žirovskem vrhu, od 2. do 4. avgusta 1943. Takrat je padlo 55 borcev, 93 pa so jih ujeli. Preostali so se umaknili na Dolenjsko, kjer je brigada dosegla zmago, ki velja za njeno največjo - likvidacijo močne in dobro utrjene belogardistične postojanke na gradu Turjak, 13. do 19. septembra. Do konca vojna sledi še cela vrsta bojev, porazov in zmag, mobilizacij, preskrbovalnih in humanitarnih akcij; ob vdoru na Jesenice je, denimo, 20. julija 1944 mobilizirala 140 delavcev, sredi avgus- P iš e : Miha Nag l i č Po ljudeh gor, po ljudeh dol Terenski ogledi za Gorenjski biografski leksikon ta 1944 je odpeljala 140 težkih ranjencev z Gorenjske na Notranjsko... Njena vojna pot se je končala 1. maja 1945 v osvobojeni Gorici. Komandanti brigade so bili: Ivan Javor - Igor, Silvo Klavčič - Silvan (padel 4. avgusta 1943 pri llotavljah, ko se je skušal na čelu glavnine borcev prebiti iz Žirovskega vrha proti Blegošu), Milan Tominec, Dušan Švara - Dule, Branko Kara-pandža - Matjažek, Franc Jereb - Slavko, Rudolf Hribernik - Svarim, Janko Prezelj - Stane, Karel Lcskovec in Ferdo Tolar - Mirko. Politični komisarji pa: Ivan Franko - Iztok, Ludvik Petelinšek -Crt (padel 15. marca /944 pri Leskovici pod Ble-gošem), Davorin Ferligoj, Viktor Kim in Anton Selišnik. Karel Leskovec je brigadi posvetil večino svoje avtobiografske trilogije Križpotja f-fll (1967-70), Rudolf Hribernik je postal narodni heroj in general, Ivan Franko ugledni družbenopolitični delavec, med drugim sekretar zvezne vlade (ZIS)... Ko sem skušal v Petelinovi knjigi o Prešernovi brigadi najti kako omembo pesnika, po katerem se je imenovala, je bila bera pičla. Ime pesnika je v knjigi s 650 stranmi omenjeno samo enkrat, na strani 558 (v 2. izdaji), ko je govora o razgibanem političnem in kulturnem življenju v brigadi v zadnjem letu vojne (1944/45). "Naloga bataljonskih kulturno-prosvetnih odborov, ki so se sestajali tedensko, je bilo med drugim tudi prirejanje kid- Prešernova brigada na Rakitni, proti koncu septembra 1943, pred vrnitvijo na Gorenjsko. turnih večerov in mitingov. Skoraj ni bilo tedna, da niso po bataljonih imeli takih večerov. Enega izmed njih so po vseh treh bataljonih posvetih Francetu Prešernu, v 3. bataljonu pa tudi Ivanu Cankarju." Človek bi misli/, da je bilo v Prešernovi brigadi Prešernu namenjene kaj več pozornosti? Posebno zato, ker se zdi, daje bilo kulturno življenje v njej kar živahno. "Tudi mitinge so zelo radi prirejali. Samo v prv< polovici novembra jih je bilo petnajst. Po vse/1 bataljonih so imeli mitinge ob 2-letnici oktobrske revolucije, ob smrti glavnega komandanta Franc Rozmana - Staneta pa so postrojili vso brigad0 pred zastavo in imeli žalno proslavo. Kakšen Je bil spored na mitingih? Zelo lepo je uspel miti"* v Železnikih v drugi polovici januarja 1945, Ms ga je udeleži/o kakih sto domačinov in tridese partizanov. Po pozdravu zastavi in političnem govoru J* sledila deklamacija 'Naš narodni dom', PeyS^. zbor je zapel 'Najuriš' in 'Zvonček', nato je pris na vrsto živa slika 'Kronanje v Zagrebu'. Po skec Bedak' so pevci zapeli Krasnij flot', sledila Sta skeča 'Možiček' in 'Trebušnik' pa še drama dveh prizorih 'Borba' in pesmi 'Je Stalin P0}lica,^ in 'Na Gorenjskem'. Zadnji točki sta bili živa sika 'Ob tabornem ognju' in pozdrav zastav-^ Podoben program so imeli tudi drugi mitingi-naslovih točk sodeč, je na mitingih prevladava ^ svobodo- in domoljubno vzdušje, oprto na J°v7 sko zvezo in lik očeta narodov. Je že tako; tu^ Prešeren je imel v svojem času rad slovenske, s vanske in svobodoljubne reči! KRONIKA ureja: Helena Jetovčan 34-letnega Marka Šubica, domnevnega ugrabitelja sina Jureta, so aretirali v Tamarju Jure je jokal, ko so odpeljali očeta Marko Šubic je pred štirimi leti "ugrabil" svojega šestletnega sina Jurija Slabanjo in bil z njim na begu po svetu. Kljub razpisani nagradi, detektivom, Interpolu, ju do minulega petka niso izsledili. Družinska tragedija ima več resnic. Kako sta obisk in aretacijo Marka Šubica doživljala oskrbnika koče v Tamarju? Planica, 24. julija - "Bilo je v četrtek, 19. julija. V dolini Tamarja Je divjalo hudo neurje, ko so ob šestih zvečer na vrata potrkali tri-£ S°stje: oče, sin in ženska, po izgledu Azijka. Prišli so peš, iz "'anice, bili v pohodniški opremi, z nahrbtniki, bili so zelo utrujeni •n premočeni do kože," pravita oskrbnika Vesna in Vladimir Miketič. "Po prijavi - moški je pokazal mednarodno vozniško dovoljenje na ime Branko Vidovič, rojen leta 1968 in stanujoč v Vo-dovlju v Ljubljani, ženska po imenu Binte Zalina pa potni list Singapura - so naročili govejo juho, ričet in joto. Domača hrana jim je bila tako všeč, da so naročili še dva ričeta, za desetletnega fanta svetlih, na kratko Pristriženih las pa še palačinke s čokolado. Bili so tako utrujeni, da so po večerji takoj odšli goro ali na jalovški plaz, da bi se "malo dričali", a je preveč deževalo in so ostali v koči. Fantje za mizo risal in pokazal svoje slike in slike sošolcev^ki so se mu podpisali za spomin. Očitno je bilo, daje moral hoditi v šolo. Med seboj so se klicali po imenih. Fant je govoril izključno le dobro angleščino, oče slovensko. Ženska je poznala več slovenskih besed kot fant. Oče je sinu v angleščino prevajal Marko Šubic seje s sinom zatekel v planinsko kočo v Tamarju. ružinaje prespala na skupnih ležiščih, ne da bi tedaj še kdorkoli vedel, da gre za Marka Šubica in domnevno ugrabljenega sina Jureta. sPat na skupna ležišča. In spali do devetih zjutraj. Takoj naslednji dan smo tako kot vsak dan oddali prijave o gostih na kranjskogorsko policijo- Družina v koči je bila zelo kulturna, lepega obnašanja, bili So pozorni in prijazni drug do drugega. Želeli so iti na Črno slovenske besede s plakata, ki visi v koči. Proti poldnevu so poklicali iz kranjskogorske policije, če je moški s tem priimkom še pri nas. Ko sva dejala, da je, so prišli. Družina je bila v dnevnem prostoru, kjer so bili tudi drugi gostje. Policist ga je vljudno po- vabil za gostilniški pult in ga vprašal, če ima še kakšen drug dokument. Nakar ga je moški mirno prosil, da bi se pogovorila v drugem prostoru. In sta odšla. Ves postopek je bil voden vljudno in zelo korektno. Policija je po prijavi ugotovila, da se njegov lažni priimek "pokriva" z nekom, ki ga iščejo. In so ga našli - a tokrat Marka Šubica in njegovega domnevno ugrabljenega sina Jureta, ki sta se z žensko zatekla v Tamar. Njega in fanta bi odpeljali, a kaj bi z žensko, saj ni bila v postopku? Ne morejo je kar tako pustiti v Tamarju, zato so menda poklicali očeta Marka Šubica, da bi prišel ponjo. V Kranjsko Goro so odpeljali vse tri. Marka nato v Ljubljano na 48-urno pridržanje, Jureta k mami. Po vsem, kar se je zgodilo, sva bila ves dan pretresena in šokirana, kot je pretresen vsak, ki ve za to družinsko tragedijo. Še bolj nama je šlo do srca pred- vsem zato, ker sva na lastne oči doživljala, kako zelo sta oče in sin navezana drug na drugega. Po vsem, kar sva slišala v pogovorih med njimi, se je oče Marko namenoma vrnil v Slovenijo, kajti sin je letos star deset let in zdaj se že sam lahko odloči, pri kom bo živel: pri očetu ali mami. Težko bo, za koga se ho po vseh teh letih odločil. Slišala sva, kako je sin dejal, da "mamica še ni zrela, da bi ga lahko imela..." Bili so najini gostje, prijetni, vse so plačali, čeprav je bilo po nekaterih telefonskih pogovorih, ki so jih opravili, očitno, da so v finančni stiski. Marko Šubic je bil vidno olajšan, ko so ga odpeljali policisti. Neznansko se je oddahnil. Nikoli pa ne bova pozabila solz, rosnih oči desetletnega Jureta, koje videl, kako oče odhaja s policisti. Ni zajokal naglas, jokal je v sebi..." • D. Sedej 32-letni Jeseničan P. A. osumljen poskusa umora V avtu z etrom omamil Kranjskogorca Ker je bilo na prizorišču načrtovanega umora preveč ljudi, naj bi Jeseničan od nakane odstopil. 45-letni B. F. se je v njegovem avtu ovedel, se kasneje izmuznil ter dogodek prijavil policiji. Kranj, 24. julija - Osumljenega Jeseničana so kriminalisti iz kranjskega urada kriminalistične policije, ki so na okrožno državno tožilstvo poslali poročilo v doPolnitev kazenski ovadbi, v petek, 20. julija, privedli na zakisanje k dežurnemu preiskovalcu sodniku. Ta je za P. A. °dredil sodni pripor, preiskava Ja Po besedah načelnika urada kriminalistične policije Pavleta Jamnika še ni povsem zaključena. dogodek, kot nam ga je posredoval na včerajšnji novinarski jpnferenci Policijske uprave panj, je dokaj nenavaden. 32 elni P. A. z Jesenic naj bi si žc Pred x~ 32- Dred fia*' Z Jesenic naj bi si že ko etra S"1 preskrbel steklenič- ki večVrT"" •U,CK' l7"Ju,,Ja' VKraniskoVPajepnŠelkB- R na Pijačo ln ga P°vabil 0 etra p r'^KrDel Proti rejsmi lorek, vec ^ranjs ^Pijačo. Se^ostišča y Kranjskj Gorj sta mca v osebnem avtu hy- undai lantra, last P. A., odpeljala proti Jasni, kjer naj bi P. A. ustavil. S pretvezo, da si ogleda-ta gradnjo nove stanovanjske hiše, sta oba izstopila in si nekaj časa ogledovala hišo. Ko sta se vrnila v avto, je B. F. sedel na prednji sovoznikov sedež, P. A. pa naj bi odprl zadnja leva vrata, vzel stekleničko z etrom, jo odprl in s tekočino - kot v kakšni filmski kriminalki - namočil bombažno krpo. Z rokama naj bi P. A. od zadaj "objel" sopotnika okrog vratu ter mu pritisnil z etrom namočeno krpo na usta in nos. B. F. naj bi se sicer branil, vendar se iz objema fizično krepkejšega P. A. ni uspel izviti. Izgubil je zavest... Z omamljenim sopotnikom v avtu naj bi P. A. odpeljal po Vr-šiški cesti proti Kranjski Gori in nato v bližini gostišča Jasna zavil na makadamsko počivališ- če. Ko sta se vozila ob strugi reke Pišnice, se je B. F. ovedel, ker pa so bili v bližini še drugi avtomobili, naj bi P. A. nakano, da ga umori, opustil. Zapeljal je do gostišča v Kranjski Gori, kjer je B. F. prepričal, da sta sedla za mizo ob točilnem pultu v lokalu. Z izgovorom, da mora v stranišče, je B. F. pobegnil skozi zadnja vrata mimo kuhinje. Tuje srečal lastnika lokala in ga prosil, naj ga odpelje na postajo mejne policije. Od kranjskogorskih kolegov so zadevo prevzeli kranjski kriminalisti. • H. J. Nekateri se radi vozijo Kranj - Seveda s tujimi kolesi, mopedi ali celo avti. Neznani tat si je v četrtek pred nogometnim stadionom v Kranju s sku-terja gilera sicer "sposodil" samo vzvratni ogledali in filter motorja, medtem ko je jeseniški nepridiprav iz nezaklenjene kolesarnice v kleti bloka na C. revolucije 3 na Jesenicah odpeljal kar tomosov moped ATX, vreden okrog 120.000 tolarjev. V Žireh pa je v zgodnjem sobotnem jutru neznanec s parkirišča na Loški cesti odpeljal osebni avto VW golf. Avto je bil odprt, kontaktni ključi v ključavnici, tako se mu niti ni bilo treba preveč truditi. Po kakšnih dveh kilometrih vožnje je neznanec avto pustil na travniku ob kolovozni cesti. V blejskem turistično poslovnem centru pa je nekdo v noči s sobote na nedeljo ukradel tomosov avtomatik kovinsko modre barve. NESREČE Prehitro z Vršiča Kranjska Gora - V nedeljo opoldne je 46- letna Ljubljančanka M. B. z gorskim kolesom scott peljala z Vršiča proti Kranjski Gori. Ko je že uspešno premagala zadnjo serpentino, je na ravnem delu ceste, v bližini hotela Frika, začela zavirati. Čez krmilo jo je vrglo v zrak, nakar je padla na cesto in z glavo udarila ob asfalt. Huje ranjeno so reševalci odpeljali v jeseniško bolnišnico. • H. J. Policisti svarijo planince V gorah je še precej snega Kranj, 24. julija - Zaradi obilnega spomladanskega sneženja je v gorah še precej snega. Velike snežne zaplate ležijo predvsem na osojnih stenah oziroma vrhovih, na krajih, kjer jih običajno v tem letnem času ni bilo več. Sneg je trden in relativno počasi kopni. Gorenjski policisti so letos zabeležili že več gorskih nesreč, ki jim je botroval zdrs na snegu, posledice so bile v večini primerov zelo hude, nekatere tudi tragične. Do zdrsov je prihajalo predvsem zaradi neprimerne oziroma nepopolne opreme ter zaradi neizkušenosti planincev, ki gorniške opreme ne znajo uporabljati. Zato policisti planincem svetujejo, naj se za pohode v gore res dobro pripravijo. Pred odhodom naj zberejo čim več podatkov o razmerah na poti, vremenu, dolžini in zahtevnosti ture, potrebni opremi in sistemu obveščanja v primeru nesreče. Će so na planinskih poteh snežne zaplate, je treba razen nujne zaščitne obleke vzeti s seboj vsaj cepin, če že ne tudi vrv in dereze. Na izpostavljenih mestih, kjer gre planinska pot pod stenami ali se vije prek sten, so priporočljive plezalna čelada, vponke in pomožne vrvice. Kadar si planinec izbere zahtevno turo, ki ji sam ni kos, je pametneje poiskati vodstvo oziroma spremstvo gorskega vodnika, kot izzivati nesrečo. »H. J. Požar v jašku hotela Larix Kranjska Gora - V soboto, nekaj pred drugo uro popoldne, je zagorelo v glavnem prezračevalnem jašku hotela Larix. Iz njega se je začelo kaditi v četrtem nadstropju, na hotelski strehi, kjer delavci podjetja Kovinar Gradnje gradijo konferenčno dvorano. Kot so kasneje ugotovili, je bil povod v kleti, kjer je iz nepojasnjenega razloga začela tleti izolacijska volna, s katero so oblečene cevi centralnega ogrevanja. Dim seje po jašku širil v klet, pritličje, zaradi njega so začasno spraznili tudi igralnico Oniks, v kateri je bilo takrat kakšnih trideset gostov. Drugih sto hotelskih gostov ni bilo treba evakuirati, saj so kranjskogorski prostovoljni gasilci hitro reagirali na alarm. Škoda ni velika. O vzroku za požar obstaja zgolj domneva, ki pa je ni mogoče potrditi. Glede na to, da so delavci pri gradnji konferenčne dvorane rezali in varili železo, bi lahko požar na dnu prezračevalnega jaška povzročila iskra. • H. J. KRIMINAL Z grožnjo do očal Bled - Neznanec je v nedeljo okrog pol osmih zvečer stopil do mladoletnika, ki je pešačil po makadamski poti od Male Zake proti železniški postaji na Bledu. Zagrozil naj bi mu, da ga bo prebutal, če mu ne da očal. Fant mu je očala seveda dal, dogodek pa so policisti obravnavali kot kaznivo dejanje ropa. Telefonira raje kot plača Kranj - Policisti bodo 32-letnega G. B. iz okolice Kranja kazensko ovadili zaradi suma, da je zagrešil goljufijo. Že 1998. je G. B. z družbo Mobitel sklenil naročniško razmerje, vendar pa kasneje računov za opravljene storitve ni poravnal. Mobitelu naj bi bil dolžan kar 436.549 tolarjev. Za jeklo in baker si je "sposodil" še viličarja Škofja Loka - V prvi polovici julija se je neznanec pripeljal do začasne deponije Gorenjske predilnice. Z viličarjem, ki je bil v bližini deponije, je na svoj tovornjak naložil za 405.000 tolarjev izdelkov iz nerjavečega jekla in bakrenih kablov ter ukradene kovine odpeljal na zasebno deponijo, kjer jih je prodal. Zavarovalnici zatajil, da je vozil Kranj - lz urada kriminalistične policije v Kranju so državnemu tožilstvu poročali o kaznivem dejanju goljufije. Osumljen gaje 33-letni N. S. iz Žirov, ki naj bi že pred dvema letoma pri novomeški zavarovalnici Tilia lažno prijavil poškodbo vozila ford mondeo. Kot voznika v času prometne nesreče je namreč namesto sebe navedel nekoga drugega, ki ob prihodu policistov tudi ni opravil preizkusa z alkotestom. S tem naj bi N. S. zavedel zavarovalnico, daje izplačala dobrih 408 tisočakov odškodnine, do katere pa zaradi vožnje pod vplivom alkohola ni bil upravičen. Izkupiček za položnice Jesenice - 21-letni Jeseničan R. N. je sredi minulega tedna v lokalu, kjer je (bil) honorarno zaposlen, pobral dnevni izkupiček, dobrih 432 tisočakov. Z denarjem naj bi plačal svoje položnice. Izbil mu je zob Škofja Loka - V soboto, med pol drugo in drugo uro zjutraj, je bil Škofjeločan B. I. v gostinskem lokalu Uluru Caffe. Med gosti je prišlo do prerivanja, B. I. pa jih je hotel pomiriti. Neznanec gaje napodil iz lokala, zunaj pa s pestjo udaril po ustih. Izbil mu je zob, dva pa poškodoval. • H. J. GORENJSKI GLAS • 18. STRAN PREPOVEDANO ZA ODRASLE, ZA DOM IN DRUŽINO V Strahinju sem doma, zraven Udinboršta je naša hišica. Na hribčku pa je cerkvica, od koder se Sveti Miklavž smehlja. Naša vasica je odmaknjena, a lahko ponudi veliko lepega. Radi smo tu doma, sredi polj, v zavetju alpskega svetu. * Saša Merše, 3. a r. OŠ Naklo #ad/o Kranj Bilo je lepega pomladanskega dne. Štiri dekleta iz našega pevskega zbora smo se popoldne zbrale v šoli. Zakaj? Z našo zborovodkinjo Alenko Jenko smo odšle v Kranj. Tam smo na Radiu Kranj predstavile kaseto našega pevskega zboru. Na kaseti so ljudske pesmi. Naslov kasete in knjižice je Novi kos. Ko smo prišle v stavbo radia, smo počakale na Romano Krajnčan. Nato so nas odpeljali v zelo majhen studio. Snemanje je potekalo zelo hitro. Potem smo si šli ogledat še arhiv - prostor, kjer hranijo plošče. Ko smo se odpravljale domov, nam je učiteljica kupila coca-colo. Mislim, da je bil ta dan vsem zelo všeč. Leta. leta S cveta na cvet, se usede, z rilčkom srka med. Brenčeči debeluh, debel je, ni suh. je sladkosned, čebelam krade med. Ona skoči v sok, mala Manca pa v jok. (Odgovori: metulj, črmrlj, osa) • Učenci 2. b r. OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas Zala Tomaževič, OŠ Žabnica 2. r. Počitniški priročnik Pred iztekom šolskega leta so ga izdali v škofjeloški osnovni šoli Ivana Dolenca. Niz koristnih nasvetov, kako pregnati dolgčas. Gre za drugo številko šolskega glasila Loške medle, ki je tematsko ubrana na poletne počitnice. Kot pove že naslov, Počitniški priročnik, so učenci razmišljali predvsem o (tedaj še) prihajajočih prostih dnevih. Pisali so, kaj najraje počnejo med počitnicami, katera igra jih najbolj osreči, katere jedi in pijače, katera je njihova najljubša glasba, katera potovanja priporočajo vrstnikom in podobno. No, tudi na poletne tečaje tujih jezikov, ki so med počitnicami na voljo v Škofji Loki, niso pozabi- li. In kaj priporočajo počitni-karjem v kotičku za dolgočasne dni? Učenci iz 8. b svetujejo: igraš računalnik, se zaljubiš, spiš ves dan, dihaš, se ukvarjaš s športom, greš ne vem kam, greš se kopat v reko, igraš se s psom, greš k prijatelju, greš v naravo, "malo se učiš za šolo", greš na teraso in se igraš z vodnimi balončki, zvoniš sosedu, greš na bazen, zvečer razgrajaš po mestu, odigraš partijo šaha, prižgeš radio in glasno poješ, greš na balkon in žvižgaš, greš na pik- nik v naravo, bereš dobre knjige, greš v kino, voziš se z motorjem, pokličeš prijatelje in greste na morje, učiš se slovenščino, igraš košarko, greš na pijačo... • H. J. Študentski in mladinski servisi delajo v prid študentom Mlade smo vprašali, ali počitniško delo opravljajo preko mladinskega ali študentskega servisa, kako so zadovoljni z njihovo ponudbo dela in kako hitro jim nakažejo denar. Sandra, 21 let, Kranj: "Študentski servis bi lahko nudil več dela, drugače pa je v redu. Preko servisa delam celo leto predvsem kakšne promocije, degustacije, ankete, trenutno pa pobiram podpise. S plačilom sem zadovoljna, ker hitro nakažejo denar in ne kompliciraj o." Janez, 18 let, Britof: "Preko mladinskega servisa delam tudi med letom in moram povedati, da do sedaj z njimi še nisem imel nobenih nevšečnosti. Plačujejo redno, kar pomeni, da nakažejo še skoraj isti dan. Mislim, daje na razpolago precej dela, boljši pa se mi zdi mladinski kot študentski servis. Sprejemam predvsem dela v pisarnah, ker upam, da bo taka tudi moja kasnejša služba." Klemen, 22 let, Podreča: "Delam samo med počitnicami, da zaslužim denar za na morje. Običajno pregledam ponudbo del na mladinskem servisu in se odločim za kakšna priložnostna dela. Plačujejo redno in delajo v dobro študentov in tudi dela je po mojem mnenju precej. Trenutno zbiram podpise." Mateja, 24 let, Celje: "Trenutno skupaj s Sandro pobirava podpise, drugače pa raje delam v pisarnah, kakšne deklaracije. Zaradi plačila se ne morem pritoževati, ker redno plačujejo in se mi njihovi odstotki ne zdijo preveliki. Delam preko mladinskega servisa, ker stanujem v študentskem domu v Kranju." Tomaž, 21 let, Besnica: "Delam celo leto preko študentskega servisa in do sedaj z njimi nisem imel problemov, saj so plačevali redno in nisem imel občutka, da bi izkoriščali študente. Zaradi moje specifične stroke delam večinoma ankete ali dela s področja družboslovja, ob tem uživam in se še kaj naučim." •Tina Čadež, foto: Tomaž Štular Male umetnine iz kreativnih uric Kaj vse lahko nastane pod spretnimi malimi prstki, ko se sprosti domišljija, smo si lahko tik pred začetkom počitnic ogledali na razstavi v prostorih vrtca Mojca v Kranju. Tam so od novembra do maja otroci starejših in srednjih skupin enkrat tedensko ustvarjali kolaže, mozaike, glinene in mavčne izdelke, čudovite pisane vaze in izvirne priponke. "Vse so delali sami, le usmerjala sem jih, tako da so spoznali kar se le da veliko tehnik," je povedala mentorica Meta Kle-menčič. Najbolj pa so, pravi, uživali, ko so na steklo risali priljubljene telebajske. • M.A. Poskusimo še mi Meso, pečeno tako ali drugače, bo vse druga če teknilo, če mu bomo dodali posebej pripravljeno prilogo iz zelenjave, pa naj bodo to paradižniki, bučke, jajčevci, kumare ali kaj podobnega. Še posebno če pečemo meso na žaru, moramo ponuditi zraven nekaj sočnega, osvežilnega. Če nimamo drugega pri roki, naj bo kumarična solata s krompirjem, pripravljena z dosti zelišč, obvezno pa s koprcem, in polita morda z jogurtom in dodana velika žlica kisle smetane. Ali pa kar sama krompirjeva solata, pripravljena s čebulo, česnom in drugimi drobno sesekljanimi zelišči in zelenjavami, dobro naoljena in okisana, da ni presuha. Gospodinje z juga Evrope pripravljajo zanimive zelenjavne priloge, ki bi zagotovo teknile tudi nam. Poskusimo! Sočne zelenjave za prilogo Piščančje prsi z rumovimi paradižniki. Piščančje prsi s paradižniki, rumom in limetami Za 4 osebe potrebujemo: 5 žlic soka limet, 5 žlic rjavega ruma, 2 žlici medu, 5 žlic olivnega olja, sol, poper, 4 filete s piščančjih prsi (cca 500 g), 500 g paradižnikov, 200 g mlade čebule. 3 žlice soka limet, 2 žlici ruma in 3 žlice olivnega olja zlijemo skupaj v posodo, dobro premešamo in začinimo s soljo in poprom. Piščančje filete zložimo tesno drugega ob drugega v skledo in poškropimo ter premažemno s pripravljeno marinado. Meso naj 1 uro stoji zaprto v hladilniku. Medtem paradižnike na hitro potopimo v vrelo vodo, nato jih takoj prelijemo z mrzlo. Olupimo jih in jim odstranimo trde dele ter semenje. Zrežemojih na majhne koščke. Mlado čebulo očistimo, operemo in zrežemo v fine kolobarčke. Preostanek limetinega soka, ruma in olivnega olja zmešamo z narezano čebulo in narezanim paradižnikom, popopramo in posolimo. Marinirane piščančje prsi ok. 20 minut pečemo na žaru in jih pri tem večkrat obrnemo. Ponudimo jih s pripravljeno paradižnikovo prilogo in z okroglimi rezinicami limet. Pikantna zelenjava "escalibada" po špansko 5 jajčevcev, 3 sveže rdeče paprike, 4 krompirji* olivno olje, sol. Jajčevce in paprike operemo ter jih premažemo z oljem. Položimo jih v pekač. Enako storimo tudi z umitim krompirjem, ki smo ga nekajkrat prebodli z vilicami. Tako pripravljeno zelenjavo pečemo v pečici nepokrito in sicer 50 do 70 minut pri 190 do 210 stopinjah C. Nato jo vzamemo iz pečice, jo ohladimo in olupimo. Jajčevce, paprike in krompir narežemo na rezance ali na rezine. Prelijemo jih z olivnim oljem, oso-limo in potresemo s sesekljanim česnom. Ponudimo hladno. Bučke po siciljansko I kg bučk, 4 stroki česna, 3 sardelini fileti, nekaj lističev mete, origano in ostra paprika, olje ui kis, sol. Bučke očistimo in zrežemo na manjše dele ter jih popečemo na žaru. Popečene zdevljemo v posodo, začinimo jih z drobno sesekljanim česnom, metinimi lističi, origanom, ostro papriko, narezanimi sardelinimi fileti ter z nekaj kapljic3' mi kisa in prelijemo z dobrim olivnim oljem. Pa še to: na Siciliji imajo bučke v olju zelo radi za predjed, kajti zbudijo apetit, so pa tudi odlična priloga k ribam, mesu, kuhanemu, pečenemu ali z žara, in toplemu, pravkar pečenemu kruhu. Bučke v paradižnikovi omaki po italijansko 4 cukete (ok. 800 g), 2 stroka česna, 2 čebuli* 500 g prepasiranih svežih paradižnikov, 1 šopek sveže bazilike, 1 šopek peteršilja, sol, poper, 2jus' ni žlici olivnega olja, 150 g mozzarelle (aH klS'e smetane). Bučke operemo in po dolgem narežemo na četrtine. Olupimo in drobno sesekljamo česen in čebuli. Splaknemo baziliko in peteršilj ter ju tudi drobno sesekljamo. V plitvo posodo za narastke damo česen, čebulo, spasiran paradižnik, baZ"1' ko in peteršilj. Solimo in popramo. V to omako položimo na četrtine narezane bučke. Dosoli-mo. Mozzarello narežemo na rezine in porazdelimo po bučkah, oz. kislo smetano z žlico na-devljemo na bučke, pokapamo z olivnim °^}Q^l in zlatorumeno zapečemo. Pečemo v pečici 45 do 50 minut pri 190 do 210 stopinjah C. Nega mlade kože in iontoforezaJ^&GV- 3.900.- SIT HALO • HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 13.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. °3 KATEGORIJE: A, B, C, D, E, H http://www.bb-kranj.si ROZMAN BUS Rozman, tel: 04/53-15-249 Šenčur: 251-18-87 METEOR, d.o.o. Stara c. 1, Cerklje H O KO - kombi prevozi Tel: 04/5963-876 Tel.: 04/5957-757 AVTOBUSNI PREVOZI DRINOVEC PAVEL Turistični prevozi Janez Ambrožič - ZIDANK Zjf. dnrje 15 \ Plavalni klub Radovljica -Park hotel Bled Tel.: 53 15 770 LETNO KOPALIŠČE TRŽIČ 04/596 U 87 GRAJSKO KOPALIŠČE BLED l0*/578 0528 LETNO KOPALIŠČE KRANJ 04/20i4429 {Knjižnica W. T. Linharta Radovljica Knjižnica Blaža Kumerdeja Bled [ntegral Tržič Predilniška I, Tel.: 5963-280 BORZA ZNANJA l' n^lef°nski številki 01/42-66-197 ' i/tr;.Znota DELAVSKA \ ^JUNICA na \ '"viski c. 30, p.p. 370, 1000 \ Ljubljana i 1 Pa nam pošljejo e-mail na i 'Klor, ljubljana@borzaznanja. ms I s-e«$»• primeren za nezivitsko trgovino, cca. 80 mZ P ^ je, vhod z ulice, izložba, prevzem možen tak j, 22.200.000 SIT. ----- "'T^-- - - J MALI OGLASI 21. STRAN • GORENJSKI GLAS PIA nepremičnine podružnica Šk Loka, Kapucinski trg 13 tel.:5060-300 P-E KRANJ, Zoisova 1. teL: 201-27-19 mm.pia-nepfemkmne.si/ STRAŽIŠČE okolica, HIŠA s parcelo, čudovita lokacija, obnovljena, ugodno prodamo. TP 23 15 600. 041 /347-323 PIANOVA NEPREMIČNINE ___11733 V okolici Kranja ODDAM v najem STANOVANJSKO HIŠO. S 041/735-299 SP.BRNIK prodamo ravno ter sončno Parcelo, 532 m2, priključki na parceli, gradbeno dovoljenje, 10.000.000 SIT. PIA NEPREMIČNINE, 201 27 19, 040/206- 048 11774 KRANJ na dobri lokaciji prodamo adaptirano enostanovanjsko hišo, priključki. PIA NEPREMIČNINE 201 27 19, 040/206-048 RAZNO PRODAM Prodam suha DRVA, razžagana z dostavo. g_041/598-389 ___nj^ ČELADA z vizirjem XL 8000 SIT, potapljaška obleka, 2 dela, 6mm, št. 48, 16000 SIT. ^41/271-515 11771 Prodam 20 m2 LADIJSKEGA PODA in PLINSKI "roštilj" Roy King. Cena ugodna. Chvatal, Predoslje 179 _mua Prodam suha meterska DRVA. Matijovc Jeglič, Podbrezje 182, 533-11-44 11 so? Prodam suha HRASTOVA DRVA, večja količina. "B 5185-421 "804 STAN. OPREMA Novo KUHINJO in OTROŠKO SOBO ugodno prodam, u 031 /751-474 10912 Ugodno prodam malo rabljeno FRANCOSKO POSTELJO 2 x 1.6 m in dvodelno OMARO, primerno za dnevno ali otroško sobo. Inf. po 14. uri U 202-14-63 ali 031 /626-154 11244 ___ŠPORT_ Prodam ROLARJE št. 39 rabljene in št. 42 "j^P 041/805-549 __"779_ Rabljeni ali novi ROLERJI, rabljena kolesa, ugodno. RUBIN Kokrica, 204-91-91 11826 __STORITVE clf^^ASTERIKS, Senično 7, Križe, P f955-170 041/733-709 - ŽALUZIJE, RO-KOMA^LNE ZAVESE, PLISE ZAVESE, HSfl. ROLOJI, PVC KARNISE, civut! Sestavu, in nadomestni deli za ro-l° in Zaluzije. Izdelovanje, svetovanje, mon- ALI VZDRŽEVALEC (MOŠKI); d.č. 6 mes.; 1 I, -■''*■; do 11"_ CESTA 1, BLED MODA BLED D.O.O., KAJUHOVA TOPilec. • ned.č „ ostala znanja: Tečaj za voznike sESTAVN|d0 24 0701; ISKRA INDUSTRIJA ličarjev; do javnih delov' o.b. SAVSKA LOKA 4, ^ažilka HRlRADCD,BrREZ P0KuCA; ned-č.; B kat.; do 31.07.01; AH BLESI< D.O.O., SAVSKA CESTA 34, KRANJ Kufm/AD J ' °' 6 mes- 2 delizk-; do 31.07.01; VAR Z|RI D.D., INDUSTRIJSKA ULICA 2, ŽIRI SVAlfiC strojev ned . h C NA STR0JIH » 0VIJANJE PREJ; UUc*2?°kK°1: M&D D0'°-' Š0RLIJEVA Z*{$n'šlvalec obutve SOBNIH COPAT; d.č. S p pS;20; do 24.07.01; NAVERŠNIK MONIKA J 'CANKARJEVA16, KRANJ; št. del. mest: 2 d.č. 12 mes. ftGARH;d.č.6.. S^IVAR ŽIRI D.D IRI; * del. mest: 2 mes.; 21, del.izk.; do31.07,01; INDUSTRIJSKA ULICA 2, Monter /n i/pravjjalec energetsk/h napr. ^drževalec vodovodnega in hidrantnega OMREŽJA!., d.č. 3 mes., B kat.; do 24 07.01. JEKO-'N D-O.O., CESTA MARŠALA TITA 51, JESENICE Monter vodovodnih naprav ^DRŽEVALEC ODTOČNIH SISTEMOV; ned.č.; 3 L B kal: do 11.08.01; FARESTA D.O.O., KIDRIČEVA 75 .ŠKOFJA LOKA MONTAŽA KOV. KONSTRUKCIJ IN STROJNO INŠTAL DELA; d.č. 3 mes.; B kat.: do 31.07.01; FINŽGAR SAŠO S.P, PREZRENJE 2A, PODNART elektroinštaLater ELEKTROINŠTALATER; ned.č.; 6 mes. del.izk.; B kat: do 27.07.01; JAZBEC MARIJAN ELEKTROINŠTALATERSTVO, SEBENJE 30, KRIŽE šivilja LIKALEC; d.č. 6 mes.; 1 I. del.izk.; ostali pogoji: LAHKO TUDI INTERNA KVALIFIKACIJA USPEŠNE FIRME: do 11.08.01; MODA BLED D.O.O., KAJUHOVA CESTA 1, BLED; št. del. mest: 2 krojač KROJAČ; d.č. 6 mes.; 11. del.izk,; ostali pogoji: LAHKO TUDI INTERNA KVALIFIKACIJA USPEŠNE FIRME; do 11.08.01; MODA BLED D.O.O., KAJUHOVA CESTA 1, BLED strojnik gradbene mehanizacije STROJNIK TGM; d.č. 3 mes.; 2 I. del.izk.; B kat.; do 2707.01; REŠET D.O.O.KRANJ, HUJE 9, KRANJ voznik avtomehanik VOZNIK KAMIONA; ned.č.; 1 I. del.izk.; B,C kat.; do 01.08.01; VPS TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., ULICA FRANCA BARLETA 1, CERKLJE NA GORENJSKEM prodajalec PRODAJALEC - VOZNIK; d.č. 6 mes.; 3 I. del.izk.; angl. jezik - govorno; znanje programskih orodij: Urejevalnik besedil - osnovno, Delo s preglednicami - osnovno; B kat.; do 24.07.01; MLINARIC D.O.O, ŽELEZNIŠKA ULICA 1, LESCE prodajalec tekstilnih-usnjenih artiklov PRODAJALKA TEKSTILA; d.č 3 mes.; do 24.07.01; CLARK CO LJUBLJANA PE JESENICE, PLAVŽ, JESENICE kuhar KUHAR; d.č. 3 mes.; B kat.; do 18.08.01; TAVČAR JANEZ S.P, STARA LOKA 22, ŠKOFJA LOKA natakar PRIPRAVNIK; d.č. 6 mes.; jeziki: angl. jezik -govorno, nem. jezik - govorno; B kat.; do 24.07.01; HOTEL RIBNO, TURIZEM D.D. BLED, IZLETNIŠKA ULICA 44, BLED; št. del. mest: 2 NATAKAR; ned.č.; jeziki: angl. jezik - govorno; znanje programskih orodij: Delo z bazami podatkov - osnovno; do 24.07.01; PERC D.O.O., KRANJSKA ČESTA 15, RADOVUICA NATAKARICA - DELO V STREŽBI; d.č. 6 mes.; 6 mes. del.izk.; jeziki: angl. jezik -govorno' B kal.; do 27.07.01; MAKbIMOVIC JASMINKA S.P, BOROVŠKA 77, KRANJSKA GORA MONTER MAD1IMH NAPRAV SPECIALIST MONTER CEVNIH INSTALACIJ (KLIMATSKIH, HLADILNIH, OGREVALNIH); d.č. 12 mes., 1 L del.izk.; B kat.; do 01.08.01; IZR D.D., KIDRIČEVA CESTA 66A, ŠKOFJA LOKA geodetski tehnik SODELAVEC I; ned.č.; 21. del.izk.; jeziki: slov. jezik - govorno in pisno; do 07.08.01; GEODETSKA j UPRAVA RS, OBMOČNA GEODETSKA UPRAVA KRANJ, SLOVENSKI TRG 1, KRANJ ekonomski tehnik TERENSKI PRODAJALEC; ned.č.; 2 I. del.izk.; jeziki: slov. jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij: Delo s preglednicami -osnovno; B kat.; do 31.07.01; FAJFAR MARJAN S.P., SPODNJI BRNIK 36A, CERKLJE NA GORENJSKEM inženir geodezije REFERENT I (V IZPOSTAVI RADOVUICA); ned.č.; 3 I. del.izk.; jeziki: slov. jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij: Urejevalnik besedil -osnovno; do 07.08.01; GEODETSKA UPRAVA RS, } OBMOČNA GEODETSKA UPRAVA KRANJ, i SLOVENSKI TRG 1, KRANJ ekonomist RAČUNOVODJA; d.č. 12 mes.; jeziki: nem. jezik -govorno in pisno, angl. jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij: Delo s preglednicami -zahtevno, Uporaba interneta - zahtevno; do 11.08.01; JOKOVIĆ BOŽO S P, CESTA M.TITA 16, JESENICE programerski inženir PROGRAMER; ned.č.; 2 I. del.izk.; jeziki: angl jezik - govorno in pisno, nem. jezik - govorno; znanje programskih orodij: Programiranje -zahtevno. Delo z bazami podatkov - zahtevno; do 22.08.01; GENIUSNET D.O.O., STAGNE 19. TRŽIČ; št. del. mest: 2 univerzitetni diplomirani inženir kmetijstva UČITELJ STROK. TEOR. PREDM. (VRTNARSTVO, PARK. RASTLINE); d.č.-12 mes.; do 27.07.01: SREDNJA BIOTEHNIŠKA ŠOLA , SMLEDNIŠKA CESTA 3, KRANJ univerzitetni diplomirani inženir geodezije SVETOVALEC I; ned.č.; 5 I. del.izk.; jeziki: slov. jezik - govorno in pisno, znanje programskih orodij: Urejevalnik besedil - osnovno, Delo s preglednicami - osnovno; do 07.08.01; GEODETSKA UPRAVA RS, OBMOČNA GEODETSKA UPRAVA KRANJ, SLOVENSKI TRG 1, KRANJ proeesor angleščine UČITELJ ANGLEŠČINE; d.č. 12 mes.; UR/TEDEN: 22; do 27.07.01; SREDNJA BIOTEHNIŠKA ŠOLA. SMLEDNIŠKA CESTA 3, KRANJ profesor matematike UČITEU MATEMATIKE; d.č. 12 mes.; UR/TEDEN: 24; do 27.07.01; SREDNJA BIOTEHNIŠKA ŠOLA SMLEDNIŠKA CESTA 3, KRANJ Prodamo: RADOVLJICA - 1 SS 40 m2 v pritličju bloka, CK plin v bloku, cena = 7,0 mio SIT, 2 SS 61 m2 v večstanovanjski hiši, možnost izdelave tudi podstrešja, cena = 12,2 mio SIT.Prodamo: TRŽIČ, Deteljica - 3 SS 78 m2 v 1. nad., vsi priključki, cab., cena - 12,8 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 .202 13 53, 202 25 66 Oddamo: KRANJ 2 SS 68 m2 na Planini, 2 SS 49 m2 Vodovodni stolp, 3 SS na Zoisovi in 4 SS na Planini III, Stražišče - hiše z delno opremo in celo hišo z opremo, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 HRUŠICA prodamo novejše trisobno stanovanje v izmeri 77m2. Lepa razporeditev visoko pritličje. Prodamo tudi: Pod Mežakljo 3ss v izmeri 76m2, NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5 745 444 KOROŠKA BELA prodamo lepo dvosobno stanovanje v izmeri 51 m2. Stanovanje je takoj vseljivo TRG BLED, Tel.:(04 ) 5 745 444 Begunje prodamo 2ss, in 2,5 ss. stanovanje.BLED alpski bloki prodamo dvosobno stanovanje 53m2, razgled na Triglav. Bled 200m od jezera obnovljeno 1s stanovanje, TRG BLED, Tel.:(04) 5 745 444 TRŽIČ Bistrica starejšo 1ss, 48 m2., og.klasično, 8,8 mio SIT, Cankarjeva nova garsonjera 17m2, CK, 5 mio SIT, Ravne 1 ss, 35,6 m2/ll, vsi priklj., 6,8 mio SIT, KRANJ J. Puharja 2,5 ss, 70 m2/PR+atrij, obnovljeno, 16 mio SIT, Planina I 2 ss, 67,10 m2/l, etažna el., CK, nova okna, elek. in vod. inst., 12,5 mio SIT, J.Puharja 2 ss, 65,90 m2/PR+atrij, 13,7 mio SIT, TRŽIČ center 2 ss+k, 56,85 m2/l., vsi priklj. 8,3 mio SIT, TRŽIČ Ravne 2 ss, 46 m2/l, etažna CK- olje, 7,8 mio SIT. DOM NEPREMIČ-NINE 2369-333, 041/333-222 10119 KRANJ, TRŽIČ, RADOVLJICA prodamo več lepih 2 sobnih in 3 sobnih stanovanj. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041/333-222 10120 KRANJ - CENTER, PRODAMO ADAPTIRANO MEŠČANSKO STANOVANJE, 98 m2, MOŽNOST DOKUPA GARAŽE. PIA NEPREMIČNINE "B 201-27-19, 041/722-632_lišiš STANOVAJA ODDAMO KRANJ Vod.stolp 2 ss, cca 50 m2/PR, brez CK, 55000 SIT/mes, 3 mes.predpl., KRANJ okolica 2 ss v hiši +2 sobi v kleti, cca 100 m2, CKolje, 55000 SIT/mes, OREHOVLJE oddamo 1/2 hiše, cca 80 m2, ogrevanje klasično, 33000 mes.poli. predplačilo+varščina. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333- 222 11528 Prodam 1,5 sobno STANOVANJE 43 m2, preurejeno, na Planini III, nizek blok, izredna lokacija, opremljeno.Kličite samo resni na P 041/404-960 11725 PLANINA I GARSONJERA z balkonom, priključki, prazna, ugodno prodamo. P 23 15 600, 041/347-323 PIANOVA NEPREMIČNINE 11730 MLAKARJEVA dvosobno STANOVANJE, visoko pritličje, priključki, obnovljeno, čudovito stanovanje, prodamo. TP 23 15 600, ; 040/200-662 PIANOVA NEPREMIČNINE TRŽIČ BISTRICA, dvosobno STANOVANJE : z atrijem, priključki, prazna, ugodno prodamo. P 23 15 600. 040/200 662 PIANOVA NEPREMIČNINE 11732 Prodamo 1 sobno STANOVANJE (40m2) z balk., 2. nad/8, Glinškova pol.U, obnovljeno, vseljivo 11/01. B 041/454-713 11749 -,- GARSONJERO 20 m2, v Škofji Loki, oddam. tT 515-42-20, 031 /627-572 1.759 ODKUP, PRODAJA,~MOŽNA MENJAVA staro za staro in prenos lastništva. MARK MOBIL.d.o.o., Šuceva 17, Kranj, D 20426- 00. 041/668-288 b HYUNDAI COUPE 2.0 TOP K, prvi lastnik, 1. 97, rdeča barva, 50.000 km, redno servisiran, reg. do 17.6.01, vsa oprema in veliko dodatne (spojlerji, ALU platišča, 16", izpuh..), alarm, garažiran, ohranjen, prodam. tP 01/72-16-221 6243 ODKUP RABLJENIH VOZIL od I. 1990, plačilo v gotovini, uredimo prenos lastništva. ADRIA AVTO, d.o.o., Partizanska c. 1, Škofja Loka (bivša vojašnica), fP 5134-148, 041 /632-577 6248 HYUNDAI11-1 2.5 D, I. 98, reg. 3/02, barva kovinsko zlatorjava, 59000 km, ser. knjižica, 6 sedežni+zaprt prtljažni del, servo volan, radio, ugodno prodam. 041/644-991 Jernej 10342 NEXIA 1.5 16 V, GLX, 1.95, met. rdeča, el. oprema, servo, air bag, 4 V, servisna, 645 000 SIT. AVTO LESCE d. o. o., tP 531 -91 -18 HYUNDAI ACCENT 1.3, LSi, 1. lastnik, 1.96, reg. do 10/01, 69 000 km. C 041/644-991 11218 HYUNDAI ELANTRA 2.0 G LSi, TESTNO VOZILO, 1.2000, reg. do 12/01, 9500 km, klima, ABS, el. paket, servo, radio, alarm... 12 041/644-991 11221 TVVINGO 1.2,1. 98, met moder, 1. lastnica, 890.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18 KIA PRIDE VVAGON, I, 99, bela, 34000 km, 1. last., 1.060.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18 11557 HYUNDAI ACCENT 1.3 LSi, I 98, reg., do 6702, prvi lastnik, kovinsko modro vijola barva, 3 vrata, 44000 km, servisiran, zelo lepo ohranjen, prodam. "B 041/644-991 11578 CALIBRA 1.0 I, I. 91, rdeča, reg. 10/01, ALU, nove gume, 850.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18 11653 vsak ponedeljek ob 9. in 18. uri AVTO ŠOLA tka^mm 202 12 22 231 10 35 Prodam PONY HYUNDAII 91, 5 vrat, moder, reg. avgust 01, nujno. V 031/582-459 Poceni prodam neregistrirano R 4, I. 87, celo ali po delih. S1 040/23 78 12 11750 Prodam avto JETTAI. 87, neregistriran, cena po dogovoru. "B 041/467-610, 2551-941 Prodam PASSAT I. 89, drugi lastnik, dogovor. 1P 041/615-723 11758 Za 25000 SIT prodam GOLFAI, vozen, neregistriran, S1 5958-487 ii762 Prodam PEUGEOT 205 GE, I. 87, 50.000, rdeče barve, cena 160.000 SIT. V 518-11-01 11763 Prodam ZASTAVA SKALA 55, I. 89, lepo ohranjen. "B 031/832-832 11757 Prodam LADO KARAVAN 1300, 1.9/88, ohranjen. "B 5146-229 11768 Prodam CLIO 1.2 RN, I. 91, kov. zlato rjave barve. "B 25-11-062 n783 DAEVVOO NUBIRA 1.6 SX, I. 98/7, klima, servo volan,2xAB, elek.oprema, ser. knjiga, poškodovan spredaj, prodam. C 031/22-77-27 11789 Ugodno prodam OPEL ASTRA 1.8 16 V, I. 95, vsa dodatna oprema, klima, AB, CZ, el. pomik stekel.ton. stekla... "B 041/733-709 Prodam avto HYUNDAI PONY 1300,1. 90. TP 031/595-163, 2521-498 11794 UNO 60 CS, I. 90, neregistran, lepo ohranjen, cena 150.000 SIT. "ff 2021-097, 040/396-034 1,795 ŽELITE PRODAH ALI KUPITI RABLJEN AVTO? Oglasite se ali pokličite TAL N d.o.o PE Zg. Bitnje 32, TEL.: 04/23 -16 -180, Uredili vam bomo tudi prenos lastništva za vašega jeklenega konjička. TUDI RABLJEN AVTO JE DOBER AVTO NEPREMIČNINE - REAL ESTATE Enota Kranj, Nazorjeva ul. 12, 4000 Kranj, tel.: 04/2811 -000 tax.: 04/2026-459 Internet' HTTP://www.svet-re,si Emait: tnloigsveke.si STANOVANJA VARSTVO Iščem VARUŠKO za eno leto starega otroka. "B 041/540-145 11791 KRANJ - Planina I; 33 m2, enosobno, adaptirano, zastekljen balkon, 5. nadstropje, JZ lega. Cena: 9,5'mio SIT (85.000 DEM). PS00597JN-KR KRANJ - Planina I; 65 m2, urejeno in vzdrževano, dvosobno, 3. nadstropje, nizek blok, mirna lega, balkon preurejen v kabinet Cena: 13,9 mio (125.000 DEM). PS00547MA-KR KRANJ - Planina I; 89 m2, 2+2-sobno, 2. nadstropje, ohranjeno, prodamo, lahko tudi oddamo. Cena oz. najemnina po dogovoru. PS00427JN-KR KRANJ - Planina I; 69 m2, dvoinpolsobno, 2. nadstropje, ohranjeno, parketi, takoj vseljivo. Cena: 15,1 mio SIT (135.000 DEM). PS00554JN-KR KRANJ - Planina II; 64 m2, dvosobno, 2. nadstropje, nizek, končni blok, parket, vsi priključki, lep razgled. Cena: 14,5 mio SIT (130.000 DEM). PS00575MA-KR KRANJ - Planina III; 43 m2, enosobno, 3. nadstropje, adaptirano, neopremljeno, vzhodna lega. Cena: 11,5 mio SIT (103.000 DEM). PS00539JN-KR KRANJ - Vodovodni stolp; 47 m2, dvosobno, pritličje, klasično ogrevanje, možen priklop na plin, vseljivo. Cena: 10,1 mio SIT (90.000 DEM). PS00562MA-KR KRANJ - Vodovodni stolp; 50 m2, dvosobno, 2. nadstropje, balkon, dobra lokacija, plin pred vrati, možnost dokupa, garaže. Cena: 11 mio SIT (98.000 DEM). PS00593MA-KR GOLNIK; 60 m2, dvosobno, pritličje trt-stanovanjskega objekta, sončna in izredno mirna lega, CK, SATV, tel., nadstrešek, vseljivo. Cena: 8,9 mio SIT (80.000 DEM). PS00573MA-KR BLED; 53 m2, dvosobno, delno opremljeno, 1. nadstropje, starejši blok, mirna lokacija, vsi priključki, velik balkon z razgledom. Cena: 14 mio SIT (125.000 DEM). PS00599TJ-KR POSESTI ŠK. LOKA - okolica; 130 m2, enodružinska, 8 let stara, vikend lokacija, na samem, SATV, tel., CK - olje, takoj vseljiva. Cena: 22,4 mio SIT (200.000 DEM). PH00598TJ-KR ZAZIDLJIVE PARCELE ŽIGANJA VAS; 600 m2, ravna, sončna parcela, ob neprometni cesti, v predelu novejših hiš. Cena: 6,7 mio SIT (60.000 DEM). PZ00590MA-KR PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠN SISTEMOV TER AVTOMOBILSKIH BLAŽI LCEV m CLIO 1.2 RN, I. 96, reg. 7/02, 3 v, DCZ, 785.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18 UNO 1.0 IE, I. 96, rdeč, 5 v, reg. 4/02, 660.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18 FLORINO 1.4 IE PANORAMA, I. 95. reg. 7/02, 5 sedežev, ohranjen, 580.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18 iiBie A 6 2.0 KARAVAN, I. 95, met siv, 118 000 km, kupljen v SLO, ohranjen, 1.880.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18 tiflie R 5 FIVE, 1.96, bela, 5 v, 590.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18 uši? SEPHIA 1.8 I. 98, rdeča, 1. lastnik, nov model, reg. 7/02, 1.310.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18 hbih NUBIRA 1.6 VVAGON, I. 98, srebrna, klima, 40.000 km, servisna, reg. 5/02, 1.650.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18 CMC 1.5 HB, I. 98, met modra, 58000 km, 1 iast., servisna, klima, ABS, elek. oprema, 2.120.000 SIT. AVTO LESCE 531-91- 18 11821 PEUGEOT 206 1.4, I. 00, 1. reg. 2001, moder, 5 v, 5000 km, reg., oprema, 1.790.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18 MONDEO 1.8 TDI KARAVAN, I. 98, mod 99, vsa oprema, 2.050.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18 11823 ESPACE RXE 2.8 I. 93, met zelen, reg. 5/02, klima, ABS, 7 sedežev. 1.250.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18 11824 ZAPOSLITVE Iščem zaposlitev - zidarska in keramičarska dela. rt 041 /845-792 i 0486 Iščem zaposlitev za zidarska in keramičarska dela. rt 031 /582-595 po 20 uri losre Nudimo delo fantom, starejšim od 20 let in dekletom od 18 let dalje za počitniško delo v kavarni Homan v Šk. Loki. rt 041/635-162 ZAPOSLIMO MIZARJE. FIBRA d.o.o., Puštal 106, Šk. Loka Informacije na rt 041/661-805 11173 Zaposlim ELEKTROINSTALATERJA. Bohinc Brane, Podbrezje 32, Naklo, rt 041/767-309 nsst GAMSI na HELIDONU! Gamsi imajo nov cede in kaseto Za založniško, a v tem primeru tudi lovsko druščino Helidon, se je enkrat sredi maja letos vnovič začela sezona lova. Čisto po naključju pa so naleteli na čisto neznano in še neraziskano lovišče. Vendar poseljeno z izjemno znano živalsko vrsto, ki je s svojo pojavitvijo pred mnogo leti Slovence povsem šokirala. V najbolj pozitivnem pomenu, seveda. GAMSI je njihovo ime, izvirajo pa iz njim najljubšega okoliša, m sicer iz kraja Brezje pri Dobu. Lovišče, ki je bilo Helidonovcem še do pred nedavnim neznano, ima zdaj tudi svoje ime. Gre seveda za cede in kaseto, ki so jo Gamsi preprosto naslovili kar Gamsi. Gamsi so nam sicer še dejali, da so svojo novo kaseto in cede popestrili z venčkom pesmi, ki bo razvnel in na noge dvignil še tako zapriseženega neplesalca. V redu, kaj?! Nagradno vprašanje: Povejte naslove vsaj treh pesmi z albuma GAMSI. Nagrada 1 x CD Gamsi. Odgovore pošljite na Gorenjski glas, Zoisova 1,4000 Kranj, do četrtka, 26*7. 2001. V'IM'I'V VASA PESEM Oddaja je vsak ponedeljek ob 18.15 uri na frekvencah Radia Ognjišče. Za Vašo pesem boste lahko glasovali v oddajo po tel.: 01/452-10-35 ali 430-16-35 in tako. da izpolnite kupon in ga pošljite na naslov: Radio Ognjišče Štula 23, p.p. 4863, 1210 Ljubljana - Šentvid PREDLOGI TEGA TEDNA 30. 7. 2001 Popevke: 1. Julij - Deja Mušič 2. Bum bum - Yuhubanda 3 Nora ljubezen - Kalamari Zmagovalni pesmi prejšnega tedna: 1. Ko te ni - Aleksander Mežek 2. Srne - ans. Mihe Dovžana Naj - viže 1. Rudarjeva pesem - ans. Dan in noč 2. Kdor glasbo rad ima - Jože Burnik & Kurt Gartner 3. Ljubezen je skrivnost srca - ans. Franca Veglja VAŠA PESEM A GLASUJEM ZA Popevko: Narodnozabavno vižo: Ime in priimek: Naslov: Pošta: Ekskluzivni distributer visokokvalitetnih gospodinjskih aparatov za siovenjo išče zastopnika/co za predstavitev novega artikla - kuhinjskega robota. Pokličite po teletonu 031/357 412. Parnad d.o.o., C. v Gorice 33, 1000 Ljubljana Gostilna na Vidmu, Poljane 27, Poljane zaposli KV KUHARJA ali priučenega. rt 510- 96-10 11616 ZASTOPNIKE za prodajo sveč na vašem območju iščem. "B 041/895-075, VODNIK Franc, s.p., Zevnikova 1, Kranj 11778 Iščem ŠOFERJA C kategorije. "B 2047-100, Mesarija Gregorc, Golniška 6, Kranj Redno delo VOZNIKA B,C,D kategorije išče izučen avtomehanik. "B 53-14-391 NATAKARJA ali NATAKARICO zaposlimo. Gostilna Kunstelj, Radovljica, 5315-178 ŽIVALI RJAVE JAR KI C E in bele piščance za dopi-tanje, prodam. Stanonik, Log 9, Šk. Loka, 518-55-46 h618 LABRADORCE, rumene barve, z rodovnikom, odličnih staršev, prodam, rt 51-95-172 11695 Prodam DOMAČE OČIŠČENE PIŠČANCE z dostavo, rt 041/515-867 11700 Prodam 6 tednov stare MLADIČE NEMŠKI OVČAR plemenitih staršev, rt 25-11-012, 041/818-912 11708 KRAVO SIMENTALKO brejo, rok 2.8.01, prodam, rt 2531-352 11735 Črno-belega BIKCA starega en teden, pro-dam. rt 53333-16_'_11736 Prodam JARKICE tik pred nesnostjo. rt 23-11-095_11738 Dva BIKCA eno leto stara prodam, rt 252-26-48 11747 Prodam TELICO težko 550 kg, brejo 7 mesecev in novo VRTNO MIZO in KLOPI, rt 5146-708_11760 Prodam SIMENTALKO staro 14 dni. rt 533-80-40 11764 Prodam TELIČKA simentalca, starega 14 dni. rt 041/358-075 11776 Prodam TELIČKO simentalko, staro 3 tedne in BIKCA simentalca star 10 dni. rt 252-14-86 ' 11780 Prodam PLEMENSKEGA ZAJCA - ovnača. rt 255-11-87 11781 PRAŠIČE različno težke prodam in pripeljem na dom. rt 041/730-990 n785 Prodam ČB BIKCA, star 9 tednov. -B 5338-346 iiaos Prodam TELIČKO 7 tednov 100 kg za>rejo ali zakol, rt 5723-207, 041/822-514 nsos DOMAČIJA 530 94 94 naročilo za en dan staro PERUTNINO, PURANE v avgustu. Nesnice 19.tedenske stalno na zalogi. 11807 Prodam KRAVO po prvi telitvi in TELIČKO staro 10 dni. rt 587-43-39 11809 ŽIVALI KUPIM Kupim TELICO staro dva meseca, rt 5141- 297__11743 Kupim teleta simentalca, starega 7-10 dni. rt 2503-688 H765 Kupim BIKCA simentalca 100-120 KG. Babni vrt 9, 2560-238 po 19. uri 11772 Kupim KRAVO simentalko, dobro mlekari-co. rt 25-61-691 118O6 OSMRTNICA Ponudba: • ok vlrjan jo • Izdelava ogledal ■» slikarska platna •» serijski okvirji £J~ P'od«l" •«* Vodopivčeva 3, 4000 KRAMI (Mohorjev klanec) tel: (04) 23 64 970 delovni čas: vsak dan: 9-12 in 15-19 ure sobota. 8-12 ure OPRAVIČILO Pri zahvali za pokojnikom ANTONOM ŽAKLJEM je prišlo do neljube napake. Pravilno se glasi: zahvaljujemo se dr. VOV-KOVI. Za napako se opravičujemo. Na koncu poti je mir, spokojen in večen... (Metka) V 87. lctu'se je tiho poslovil naš dragi dedi VILKO PAPLER trgovski poslovodja v pokoju Na njegovo zadnjo pot ga bomo pospremili danes, v torek, 24. julija 2001, ob 16. uri na kranjskem pokopališču. Cvetje hvaležno odklanjamo v korist izgradnje cerkve na Zlatem polju. Žalujoči: žena Marija, sin Vilko z ženo Bredo, hči Metka ter vnuki Marko, Jelka, Urša in Jure SPOROČILO O SMRTI Svojo življenjsko pot je sklenil naš upokojeni sodelavec iz Gasilsko reševalne enote STANE BELEHAR rojen 1941 Od njega smo se poslovili v soboto, 21. julija 2001, ob 16. uri na pokopališču v Šenčurju. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. KOLEKTIV SAVA V SPOMIN 15. julija 2001 je minilo 10 let, odkar nas je zapustila naša draga mama, stara mama, babica HELENA KERN Jakovčeva mama iz Sp. Bitenj 3 Hvala vsem, ki se je spominjate in postojite ob njenem grobu ter prižigate sveče. VSI NJENI V SPOMIN Naj jim ostanem v spominu kot potok, ki odžeja in pomirja z žuborečo pesmijo. Naj ostanem kakor kruh na mizi za vse, ki se ustavijo spotoma. (Neža Maurer) Danes, 24. julija 2001, mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil dragi oče, stari oče, brat in stric FRANC NOVAK Mlinarjev ata iz Prebačevega pri Kranju Lepa hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, prižigate sveče, se ga spominjate z lepo mislijo ali molitvijo. VSI NJEGOVI V SPOMIN 25. julija 2001 mineva eno leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož in oče STANOJE SANDULOVIĆ Vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate sveče in postojite ob njegovem grobu, iskrena hvala. Žalujoči žena Ivanka, hčerki Dragica in Mila RADIO KRANJ -GORENJSKI MEGASRČEK m«*M0 Blejski dnevi, lučke in ognjemet, pa še kaj Hare Krišna, nojeve pleskavice in adrenalinski skoki Ko smo v soboto okoli desetih zvečer v gneči na blejski promenadi slučajno (v tisti gneči je bilo srečati kateregakoli znanca slučajnost) srečali Evo Stravs Podlogar iz Turizma Bled, je s svojim mobilcem ravno skušala priklicati jeseniški radio, da bi nove obiskovalce Bleda obvestili, da so vsa parkirišča že polna. To se v zadnjih letih še ni zgodilo... Sobotna noč je na Bled priva- čera Karmen Stavec, denimo, so se predstavljali mojstri do- la sedežnica, vozovnice je kupica množico ljudi, kar okrog 15 ali pa v magični energiji, ki so mače in umetnostne obrti, za lo kakšnih 80 ljudi, nekaj pa jih jsoč so jih našteli, ki so uživali jo s petjem pričarali harekriš- adrenalinsko popestritev pa so je na Stražo prišlo tudi peš. Po besedah Eve Štravs Podlogar je I bil Bled tudi sicer minuli vikend zelo dobro zaseden, našteli so za 22 odstotkov več nočitev kot tretji julijski vikend lani, prevladujejo pa gostje iz Nemčije, Nizozemske in Italije. Na Bledu se je začel vrhunec sezone. • L1. P, foto: Aljoša Korenčan dese\Um-5 tiSOČ luČk na Jezeru' j°n t |.,nutnem in skoraj mili-tu ( ar-,ev vrecmem ognjeme-|e v mncnju marsikoga naj-cPSem v zadnjih letih), pa še v Cern. V stasu in glasu gostje ve- Desetminutni ognjemet... novci. Ljubitelji malce drugačne kulinarike so uživali v bohinjskih žgancih iz grobo mlete koruzne moke z zeljem in klobaso ali - letos prvič na Bledu -v nojevih jedeh. Na stojnicah poskrbeli člani državne reprezentance v akrobatskem smučanju s skoki v vodo. Najbolj romantični so si lučke in ognjemet ogledali s Straže, kamor je letos prvič na Blejski noči vozi- w Zaključeni 39. čipkarski dnevi v Železnikih Čipke, kultura in zabava Kljub težavam, ki jih je povzročilo muhasto vreme, so v Železnikih uspešno izpeljali prireditve tradicionalnih čipkarskih dni. Hn1!!11^' P- i"«..* - V nede- lo so s tradicionalnimi tekmovanji v klekljanju sklenili enotedenske prireditve letošnjih že 39. čipkarskih dni v Železnikih, ki niso več le dvodnevna zabava, pač pa resnično turistična in krajevna prireditev, ki kaže ustvarjalnost in tradicijo kraja, vedno bolj pa priredite-Uem uspeva pripraviti tudi kva-"tetne kulturne dogodke. Da je temu res tako, je poka* zal že otvoritveni koncert Slovenskega okteta na Bonceljno-yem dvorišču - "železnikarskih kr'žankah", ki je bil resnično Sv°ievrstno doživetje tako zara- ka in dveh umetnikov iz Madžarske v cerkvi Sv. Fančiška, kjer so letos pripravili razstavo klekljanih oltarnih prtov in masnih oblačil - izredno dragocene dediščine. Bila je to tudi priložnost pokazati to drugo, nekoliko zapostavljeno cerkev v Železnikih (cerkev Sv. Antona v teh dneh znotraj obnavljajo), v kateri je po daljšem času mogoče videti tudi znameniti Mcn-cengerjevi sliki, ki sta bili dalj časa po razstavah v Ameriki. Slabo vreme je sicer nekatere kulturne dogodke preselilo iz zunanjih prizorišč v Kulturni dom - tudi večer podoknic, ven- bkarske prireditve se je ude ' '^ajalcev kot tud di *,slan^' državnega zbora dr. ga oSr10^ kot tudi enkratne-PHred Jau Pri Praktično vseh priredit u i""1^"" vsen ludi I n Je našel SV°JC mesto Mer * Uurni Program, pri če tično r, ' priredite|J' - Turis "•iti ti, . ~wcaiukj prueg-iev. Dr lzvajalce iz drugih kra-8°tovnUi? lkulturn'vrhjebilza-Koncert Toneta Potočni- n° društvo Železniki priteg- ležil tudi v Železnikih izvoljeni Andrej /lajn k s soprogo Kat i. dar v okolju razstave mladih čipkaric, starih obrti in slikarjev to ni bilo nič neprimernega. Odpadla je le prireditev za najmlajše - tradicionalni Živ - žav in razočaranim otrokom prireditelji obljubljajo, da bodo to pripravili v začetku septembra. Čipkarski dnevi pa seveda niso le prireditev domačih klekljane, pač pa se vedno ob tej priložnosti srečujejo ustvarjalke čipk iz vse Slovenije: Polhovega Gradca, Cerkna, Idrije, Žirov, Škofje Loke in Ljubljane ter organiziranih v okviru Združenja slovenskih klekljane. Če so ves teden potekala razna športna tekmovanja za zlato čipko (naklekljano z zlato nitjo), pa so bila v nedeljo na osrednji prireditvi seveda tudi tradicionalna klekljarska tekmovanja. Osrednja razstava v galeriji Muzeja je tudi letos potrdila lepoto in umetelnost čipke iz Železnikov, ki sicer nima posebne blagovne znamke, vendar je kljub temu zelo zaželeno darilo in spominek. Skoraj neprekinjena kolona avtomobilov po Selški dolini v nedeljo popoldne je pričala o tem, da se jih je ogledalo mnogo oči, v Železnikih pa smo videli celo avtobuse obiskovalcev iz Štajerske. Torej so tudi letošnji 39. čipkarski dnevi v Železnikih lepo uspeli, tako v pogledu predstavljanja čipk, starih obrti in druge ustvarjalnosti v Selški dolini kot tudi ponudbi zabave. Kljub vse zahtevnejšim pogojem za organizacijo take prireditve že razmišljajo o pripravah jubilejnih 40. čipkarskih dnevov prihodnje leto. Kot nam je dejala tajnica Turističnega društva Železniki Anči Trojar, je sedanji ekipi društva ob pomoči občine in sponzorjev uspelo dvigniti to prireditev iz ravni dvodnevne veselice na precej višji nivo. Po prireditvah prihodnje leto pa naj bi to delo predali mlajšim. • Š. Žargi . Karmen Stavec: in množice v romantičnem soju jajčnih svečk na jezeru. lesni na vam ob že tako ugodnih cenah nudi ob nakupu kuhinj možnost obročnega odplačevanja do 12 OBROKOV rez obresti Samo do 31. julija LESNINA KRANJ, Mirka Vadnova7..........04 204 22 33 LESNINA JESENICE, Skladiščna 5..........04 583 11 79 Pri nas je tudi najdražje pohištvo NAJCENEJŠE ZADNJE NOVICE Ob 80-letnici bolnišnice na Golniku bo dežurni novinar Andrej Žalar telefon: 04/201-42-24, mobitel: 041/638-699 pokličite, sporočite, predlagajte... I bomo pisali HillO} @®II^]Mf©IEEGLAS! Tradicionalno srečanje na Okroglem Okroglo, 24. julija - Že nekaj let na praznik sv. Magdalene se po dopoldanski nedeljski maši na Okroglem na vrtu Doma oddiha društev slepih in slabovidnih zberejo domačini in s kulturnim programom obogatijo sicer tradicionalni semanji dan. Običajno so semnji v posameznih krajih priložnost, da se domačini in njihovi svojci, ki so se odselili ali jih je življenje zaneslo drugam, na. semanji dan spet zbero doma. To je običaj in praznik, ko je priložnost, da se cela vas spet enkrat na leto sestane. Na Okroglem v občini Naklo je ta tradicionalni običaj krajevnega praznovanja podprla tudi občina z županom Ivanom Stular-jem. "Mar ni lepo, da se nekaj dogaja," pravi župan Štu/ar. In tako so se na vrtu Doma oddiha društev slepih in slabovidnih R Slovenije zbrali minulo nedeljo pred poldnevom že sedmo leto zapored. Za organizacijo in program je tudi letos poskrbel kar upravnik doma in predsednik folklorne skupine Društva upokojencev Naklo Janez Štilec. Gospodinje z Okroglega so za vse, ki so se zbrali na vrtu doma, napek/e potice, piškote, nacvrle krofe in flancate. V kulturnem programu pa so letos nastopili Tamburaška skupina Kašarji pod vodstvom Primoža Juneža iz Žirovnice. Z igranjem na flavti, kitari in violini se je predstavila družina Debeljak iz Podbrezij, še posebno uspešno pa tudi šestčlanska družina Kozjek iz Domžal. Prijetno presenečenje je bil nastop svetovnega prvaka na diatonični harmoniki Matjaža Kokalja z Ovsiš pri Podnartu, ki se je tokrat predstavil s triom, na citre pa je zaigrala Matjaževa setra Katja. Prava poživitev pa je bil nastop upokojenih rokovnjačev iz Nakla. Semanje srečanje na Okrog/eni ob kulturnem programu z domačini in gosti je bilo tako ena od številnih prireditev, ki so bile minuli vikend na Bledu, v Bohinju, Železnikih in drugod po Gorenjskem. Tako so se na primer zbrali tudi ljubitelji Velike planine nad Kamnikom na tradicionalni očiščevalni akciji. Srečanja oh semanjem dnevu na Okroglem se vsako leto udeleži tudi župan občine Naklo Ivan Štular. Prijave za izbor Miss Gorenjske 2001 Kranj - V okviru Kranjske noči bo v soboto, 28. julija, na Glavnem trgu v Kranju potekal tudi predizbor za tekmovanje Miss Slovenije 2001 - Miss Gorenjske 2001. Dekleta se bodo predstavila v treh izhodih - v večernih oblekah, dnevnih oblačilih in kopalkah. Najboljše tri se bodo uvrstile na tekmovanje Miss Slovenije 2001, katerega zmagovalka bo sodelovala na izboru Miss sveta 2001, ki bo v Sun Citvju v Južni Afriki. Organizator slovenskega izbora Agencija Geržina Videoton iz Maribora poziva vsa dekleta, ki bi rada sodelovala na izboru za Miss Gorenjske 2001, da danes in jutri pošljejo prijave na njihov naslov Geržina Videoton, p.p. 84, 2001 Maribor. Informacije dobite na telefonu 02 300 1240. • S. Š. Jubilanta obiskala Štefka Kučan V soboto si je soproga predsednika države Štefka Kučan ogledala razstavo likovnih del v prostorih Mestne občine Kranj, zatem pa obiskala še bolnišnico na Golniku. Golnik, 24. julija - Štefka Kučan je namreč častna pokroviteljica razstave likovnih del, nastale v začetku julija ob slikarski koloniji na Golniku, namenjeni letošnji 80-letnici te ustanove. V soboto popoldne si je v družbi podžupana Mestne občine Kranj Štefana Kadoiča najprej ogledala razstavo, zatem pa obiskala še Bolnišnico Golnik, kjer so ji razkazali nekatere novosti zadnjih treh let. Po besedah direktorja ustanove prof. dr. Jurija Šorlija so zadnja leta obnovili zlasti laboratorije in intenzivni oddelek. Bolnišnica Golnik, klinični oddelek za pljučne bolezni in alergije, letos praznuje 80-letni-co svojega delovanja. Jubileju je od začetka junija do konca leta namenjenih več prireditev. Prva G.G. Pšenica in kruh "Zelo pohvalno, da ste se tik pred začetkom žetve lotili pšenice in v Gorenjskem glasu o njej napisali nekaj več," nas je pohvalil bralec Stane. "Bodite še bolj korajžni in aktualni, pa kaj napišite o tem, zakaj je kruh pri nas tako nesramno drag! Kmetje dobimo za kilogram najboljše pšenice največ 38.- tolarjev, z vsemi premijami vred. Za kilogram kruha se porabi približno tri-četrt kile dobre pšenice, v slovenskih trgovinah pa ena štruca navadnega belega kruha stane precej več kot dvesto tolarjev. Ste bili kaj na Hrvaškem? Vsi vpijejo: tam je vsa hrana veliko dražja kot v Sloveniji. A sploh veste, po koliko je kruh v hrvaških turističnih krajih?" je dodal. Seveda vemo: štruca belega kruha stane 5- MRK, kar znese natanko 160.- tolarjev (po včerajšnjem tečaju 32-S/T za eno kuno). Pet kun vam v zelo povprečnem lokalu ob jadranski obali zaračunajo express kavico, štiti kune pa za kepico sladoleda. Vemo tudi to, daje bilo v Slavoniji in drugih žitorodnih področjih Hrvaške v začetku tega meseca obsedno stanje, saj so kmetje s traktorji zablokira/i ceste ter od Račanove vlade zahtevali minimalno odkupno ceno 1,30 HRK za kilogram letošnje pšenice. Zatorej: ne spreglejte člankov o pšenici, ostalih krušnih žitih in kruhu v Gorenjskem glasu. Pa čeprav je količina pšenice, ki jo- pridelamo na gorenjskih njivah, malenkost celotne slovenske proizvodnje. A tudi Gorenjke in Gorenjce hudo zanima, zakaj je navadna mala žemljica dražja, kot je odkupna cena za kilogram pšenice, pripeljane do si/osa?! je bila slikarska kolonija na Golniku, kjer je ustvarjalo 22 slikarjev iz vse Slovenije, druga pa razstava kar 64 likovnih del, ki bo do septembra na ogled v prostorih Mestne občine Kranj. Častna pokroviteljica razstave Štefka Kučan, ki se ni uspela udeležiti otvoritve, si je razstavo z naslovom Golnik v očeh slikarjev ogledala minulo soboto, ko je častno gostjo v Mestni občini Kranj sprejel podžupan Štefan Kadoič. Zatem je obiskala še bolnišnico na Golniku in si ogledala v zadnjih letih obnovljene laboratorije in intenzivni oddelek, vodstvo Golnika pa jo je seznanilo tudi z načrti nadaljnje obnove. Med drugim namerava bolnišnica kupiti tudi GT aparat, denar zanj pa bodo zbrali s prodajo slik, ki so jih slikarji letošnje junijske kolonije podarili bolnišnici. Tako Štefka Kučan ni zgolj pokroviteljica kulturnega, pač pa tudi humanitarnega dogodka. Do konca leta se bo zvrstilo še nekaj dogodkov, povezanih z 80-letnico Gol- nika: dvoje stsokovnih posvetovanj (sester in zdravnikov), zgO; dovinska razstava Golnik skozi čas in oktobra osrednja slovesnost ob jubileju v Cankarjevem domu v Ljubljani. Takrat bo gost prireditve predsednik države Milan Kučan. Predsednikova soproga se je v soboto z Golnika odpravila še na Bled. • D.Z, foto: A. Korenčan Zaradi sezone parjenja srnjadi je na cestah še večja nevarnost naleta Previdni, da ne zbijete zaljubljenega srnjaka! Vsako leto več divjadi konča pod avtomobilskimi kolesi. Bled, julija - Ko se voziš po gorenjskih cestah, ti lahko dodobra obrne želodec pogled na poginulo žival, ki se počasi razkraja na vročem asfaltu. Gorenjska statistika namreč ugotavlja, da avtomobili vsako leto povozijo vse več divjih prašičev, srnjadi, kun, jazbecev, lisic in zajcev. Te dni se začenja parjenje srnjadi oziroma tako imenovani prsk, ko so živali manj pozorne. Na cestah se bo znašlo še več divjadi kot sicer, opozarja Zavod za gozdove, območna enota Bled. Vozniki naj bodo še posebej ravno obneslo, ker so ljudje pozorni: na cesti Bled - Kranj odsevna stekla kradli in jih med Podvinom in Radovljico odnašali domov," je dejal goz-ter pri hipodoromu v Lescah, dar Valentin Toman, ki je pri-na bohinjski cesti pa pri No- pravljen za pripravo lovsko - go-menju. Proti Kranjski Gori sta jitvenih načrtov. "Zadnje čase najnevarnejša odseka pred vas- gozdarji postavljamo posebne jo Belce in tik pod Gozd Mar- ograje, prepojene s tekočino, ki tuljkom, na kranjskem območju oddaja vonj po zveri." Divjad naj blizu Naklega in Podtabora, na bi se tako držala stran od ceste, tržiškem območju pa na več Na srečo dva viadukta na odsekih ceste proti Ljubelju. cesti Kranj - Radovljica z višino Na avtocesti je varnost divjadi onemogočata divjadi, da pre-in človeka zagotovljena z ogra- čka cesto pod njima. Varen pre-jami, kaj pa bi lahko storili dru- hod pa bo divjad potrebovala god? Lovske družine so do tudi na območju med Radov-sedaj poskušale na več načinov: z znakom divjad na cesti, s povečanim odstrelom živali v odročnejših krajih, z odsevnimi stekli ob cestah po zgledu Avstrijcev in Nemcev in s silhuetami divjadi. "To zadnje se ni takoj prijaviti policiji. Vendaf trk avtomobila z divjadjo odp ra tudi vprašanje odškodnin8 odgovornosti. Ta najvecKr* obremeni samega voznika. ^ od možnih rešitev je, da ^. obvezno zavarovanje vklju tudi nalet divjadi. To bi po meni- lo dvig obveznega zavaro vanja za približno tisoč tolarjev ljico in Vrbo. "Selitvenih koridorjev živali preprosto ne bi smeli zapreti. Živali so tu že od nekdaj. Svojo pot so naredile še preden je človek zgradil ceste," je dejal Toman. Voznik, ki zbije žival na cesti, mora nesrečo Blejski gozdarji sicer vuuu-evidenco o povoženih živalih; vendar le o tistih, kijih vozniki oziroma očividci prijavijo-Končno število je tako mnogo višje. Leta 1996 je bilo po podatkih Zavoda za gozdove na Gorenjskem prijavljenih So i povoženih srnjakov, lani že 674-Podobno je tudi pri drugih divjih živalih. Lani so na gorenjskih cestah našli 22 povoženir1 jelenov, tri muflone, dva gamsa in tri divje prašiče, 44 lisic, 3y jazbecev, 30 poljskih zajcev m 24 kun. Veliko povoženih živali se ranjenih odvleče v grmovje, kjer pogine. Včasih pa vozniki katero tud' naložijo in je ne prijavijo. _ ., • Nataša Zun* AGENCIJA RS ZA OKOLJE Urad za meteorologijo j Danes, v torek, in jutri, v sredo, bo zmerno do pretežno oblačno, ponekod bodo občasno ma ^ krajevne padavine, deloma plohe. Jutranje temperature bodo od 11 do 14, dnevne pa od 23 do stopinj C. V četrtek se bo zjasnilo. DAN TOREK SREDA ČETRTEK VREME Š "t v tiL> -, Tmin/Tmax 13/25 13/26 14/27 V torek, 31. julija, bo izšla revija ZA NAROČNIKE GORENJSKEGA GLASA BREZPLAČNO