Spedlzlone In abbonament« postale Prezzo - Cena Lir 0.50 Stev. 64. lakItatDa pooblaičenk« ca ogtaievauje Italijanskega tu tujega tovora: Union« Pobblicite ttalian« S. A- Milana V Ljubljani, v soboto, 21. marca 1942-XX Leto Vil | Urednlltvo In oprava> kopitarjem k tjubljana E Redazlone. Ammlniatraclone: Kopitarjeva fi. Lobiana. Conoeaalonarla esclulv« pet la pobblicitd dl provenienca ttalian e ed estera: Union« Pobblicits llaiian« ti A« Milano« Vojno poročilo št. 656: Ogledniško in letalsko nastopanje v Afriki Uradno vojno poročilo šlev. 656 pravi: Vzhodno od M e k i 1 i j a nestalni sliki ogled-niških oddelkov. Angleške bombnike, ki so skušali napasli neko lelališče v prvi črti, je skupina naših lovskih lelal lakoj napadla in odbila. En Curliss je bil seslreljen, mnogo drugih pa obstreljevanih s strojnicami. Močne skupine italijanskih in nemških letal so silovito bombardirale letališča v H alf aru in Ca Veneziii ter so uničila dve.letali na tleh, tretje pa v boju. Vojna na Daljnem vzhodu: Japonski nastopi na Novi Gvineji, Filipinih in Birmi Šanghaj, 21. marca. s. Poročajo, da so japonska letala včeraj dvakrat napadla pristanišče Port Moresby na južnem obrežju Nove Gvineje. Prvi napad so Japonci naredili zelo zgodaj zjutraj in so z majhne višine obstreljevali letališče pri mestu. Čez eno uro pa je priletel spet en japonski bombnik, ki je metal na letališče bombe. Tokio, 21. marca. s. Ko so Japonci# zasedli glavno oporišče na otoku Javi, Surabajo, je v pristanišču in pred njim bilo potopljenih 52 1 ladij, ki so jih spustili na dno zavezniki pred umikom. Zdaj pravijo, da bodo te 'ladje lahko spravili izpod vode in jih popravili. Ker Japon- Nemško vojno poročilo: Odbijanje sovjetskih napadov na Kerčn in ob Doncu Hitlerjev glavni stan, 21. marca: Nemško vrhovno poveljstvo objavlja naslednje uradno vojno poročilo: Na polotoku Kerču sovražnik zopet z močnimi silami napada. Po hudem boju so bili vsi napadi odbiti. Uničenih je bilo 28 sovjetskih tankov. Južno od Sebastopola je bila 18. marca potopljena velika petrolejska ladja, ki jo je zadel torpedo letala. Na področju Donca so Sovjeti ponovili svoje brezuspešne napade proti nemško-madžar-skim postojankam Nek krajevni napad nemških in madžarskih oddelkov je bil uspešen. Vzhodno od Harkova je bi'l sovražnik po odbitju nadaljnih napadov vržen nazaj in je pretrpel hude izgube. Tud: na drugih odsekih vzhodnega bojišča so izpodleteli sovjetski napadi, lastni napadalni nastopi pa 60 prinesli nadaljne uspehe. Letalstvo je izvedlo uničevalne udarce zoper sovjetske tanke in postojanke na polotoku Kerču in je s posebnim uspehom obstreljevalo letališča ter železniške prevoze na srednjem odseku Včeraj je izgubil sovražnik 62 letal, od tega jih je bilo 42 sestreljenih v letalskih bojih. Pet lastnih letal se ni vrnilo. Frankovska 46 pehotna divizija je od začetka februarja odvrnila šfevniSe napade moč- nejših sil s krvavimi rzgubami za sovražnika m je v JI dneh uničila 162 tankov. Zadnje dni se je odlikoval s posebnim junaštvom 33. romunski pehotni bataljon. V morju okoli Anglije so bojna letala preteklo noč južno od Portlanda potopila 6000 tonsko trgovsko ladjo. Dve nadaljni srednjevehki ladji sta bili tako težko zadeti, da je računati tudi z njuno izgubo. Nadaljni letalski napadi so bili izvedeni na neko pristaniško mesto ob južni angleški obali. V času od 10. do 19. marca je izgubilo angleško letalstvo 62 letal, od tega 28 v Sredozemlju in Severni Afriki'. V istem času je bilo izgubljenih v boju proti Angliji 16 lastnih letal. Berlin, 21. marca. s. Iz vojaških krogov poročajo. da je nemška letalska sila 19. marca uspešno podpirala boje na vzhodnem bojišču. Nemška letala so z bombami in strojnicami napadla zbrane boljševiške čete in Sovjetom prizadejala zelo krvave izgube. Po dosedanjih poročilih so Nemci uničili 74 motornih vozil, mnogo oklepnih voz in sovjetskih topov. Poleg tega so razdejali oklepne utrdbe in v zrak pognali skladišča streliva. Sovjeti so skušali kljubovati s silovito obrambo lovskih letal in hudim protiletalskim ognjem, a niso mogli ovirati nemških letalcev, da ne bi dosegli svojih ciljev in uspešno opravili določene naloge. Nemški propagandni minister o strahotah prestane zime in o razvoju svetovne vojne poleti »Ko bo le prišel letni čas, bo svetovni položaj že čisto drugačen od današnjega in bodo Anglosaksonci pretrpeli že nove poraze« Berlin, 21. marca. s. Pod naslovom »Novi razgledi« je list »Das Reich« objavil znamenit članek dr. Gobbelsa. V njem pravi nemški pro- Eagandni minister: »Pomlad se je že začela, 'a je narava na tem, da se zmeni za to spremembo, ki jo naznanjajo koledarji, je v nekem oziru prav važno za vsakogar, ki hoče pretehtati in oceniti splošni vojaški in politični položaj. Nihče ne more oporekati, da se nam^ je posrečilo izogniti se Napoleonovi napaki. Še več: v bistvu smo obdržali vse, za kar smo se odločili, da nam sovražnik ne sme iztrgati. Dosegli smo več, kakor smo se namenili. Nesmiselno bi bilo prikrivati, da so bile težave, ki smo jih morali premagati, ogromne. Zgodovina nam bo nekega dne povedala in odkrila, kako neznanske so bile težave, ki jih je moralo nemško vrhovno poveljstvo rešiti. Za zdaj je dovolj, da vemo, da so vse naloge bile rešene, da je premagana najhujša preskušnja. in da se bodo včerajšnje moreče skrbi v kratkem spremenile v ponosen spomin. Kaj nam bodo prinesli bližnji meseci? Na to vprašanje odgovarja dr. Gobbels, da bi bila vsakršna prerokba tvegava. Ena stvar pa je gotova: če nas sovražnik ni mogel omajati v tej zimi, bodo bližnji pomladanski in poletni meseci zanj zelo težki. Danes prevladuje vtis, da so vse sovražnikove nade splahnele. Nemški maršal von Rundstedt 50 let v vojaški službi Berlin, 21. marca. s. Nemški maršal von Rundstedt je včeraj praznoval 50letnico vojaške službe. Maršal se je rodi'1 1875 ter je 1892 marca stopil v 83. pehotni polk v Kasselu. svetovni vojni je bli častnik v glavnem etanu in je pri vsaki bitki ,ki so jo bojevali Nemci, bil prav v prvi vreti, zlasti pa se je odlikoval pri nastopih, ki so povečavah narodnosociali-stično Nemčijo. Tudi v sedanji vojni se je maršal Rundstedt vedno posebno odlikoval. Pred pogajanji glede ureditve položaja za Indijo Šangihaj, 21. marca. s. Predsednik Vseindij-ske kongresne stranke Azad je izjavil, da m verjetno, da bi njegova stranka sprejela angleški načrt glede indijske politične ureditve, če bi ta načrt dajali Indiji 6vobodo šele po koncu sedanje vojne ali pa še pozneje. Angleški načrt bi sprejeli šele, če bi vseboval popolno in takojšnje’ priznanje indijske svobode ter takojšnjo izročitev oblasti in odgovornosti Indijcem, (klbor kongresne stranke je Azada pooblastil za posvetovanje z angleškim odposlancem mi- Anglosaksonska propaganda ne govori več o napoleonski zimi in tudi voditelji v Kremlju se ne počutijo dobro, ker jih mori misel na bližajočo se nemško ofenzivo in tlači strah, da bi se po tem napadu za vselej razblinile utvare o kaki zmagi. V pretekli kasni jeseni jih je rešil samo zgodnji hudi mraz, a sneg in led ne trajata večno in nekega dne bosta izginila. Nato bo napočilo nekaj tednov, ko se bo vse otajalo in spremenilo v blato. Toda nazadnje bo le prišel lepi letni čas in tedaj bo spet spregovorilo naše orožje. Vse pa tudi kaže, da bo svetovni položaj tedaj že čisto drugačen od današnjega in da bodo Anglosaksonci medtem pretrpeli nove poraze. Nemara bo Churchill tedaj znova preimenoval svojo vlado in morda bo pozneje na njegovo mesto prišel Cripps. Prav dobro vemo, pravi dr. Gobbels, da bi se sovražnikov odpor s tem znova okrepil in da bi' potem tudi v Angliji skušali uvajati načine sovjetske vojne taktike. A to nas ne gane. Tak obupen poskus bi pomenil začetek konca za Anglijo. Torej se bližamo odločilni dobi v boju za novi svetovni red, je zaključil dr. Gobbels. Globoka tema, ki je'sem pa tja težila tudi nas, se je jela pršiti. Dragoceno seme, ki smo ga vsejali v tej zimi trpljenja in žrtev, je že vzklilo.« nistrom Crippsom, da bo poslušal angleške predloge. Potem bo v začetku aprila sklicana nova seja odbora te stranke, če bodo angleški (predlogi dajali dovoflj podlage za nova posvetovanja. 100.000 prostovoljnih delavcev za Nemčijo iz Galicije Varšava, 21. marca. s. »Warechauer Zeitung« poroča, da je iz Galicije odpotovalo 100.000 delavcev v Nemčijo, in sicer 67.000 moških, 33.000 pa žensk. 1 a množica delavcev se je za delo v Nemčiji oglasila prostovoljno. Večino teh ljudi bodo zaposlili pri kmečkih delih. Za njihov prevoz iz Galicije v Nemčijo je bilo potrebnih 117 jiosebnih vlakov. Nova štednja s petrolejem v Romuniji Bukarešta, 21. marca. e. Zaradi šteduje s tekočimi gorivi, zlasti 6 tistimi, ki jih pridobivajo iz petroleja, je romunska vlada izdala odlok, da od-zdaj ne bo mogoče več dobiti dovoljenj za industrijske strojne in ogrevalne naprave, za katere je potrebno tekoče gorivo. Odlok določa tudi, da morajo najpozneje v enem letu vse sedanje take industrijske naprave predelati tako, da bo pogon možen s premogom in z zemeljskim plinom. ci z vsemi silami čistijo vode okoli Surabaje in pobirajo mine, bodo japonske vojne ladje lahko prav v kratkem uporabljale to holandsko oporišče, ki je s Singaipoorejem in Hongkongom tvorilo enega najmogočnejših zavezniških branikov v vodah vzhodne Azije. Dozdaj so pobrali Japonci že 1050 min. Tokio, 21. marca. s. Agencija Domei iporoča iz nekega oporišča na otoku Celebesu, da so japonski oddelki docela zasedli kraj Tiambu. Pri tem so posebni izkrcevalni oddelki japonske mornarice zajeli 1064 mož, med katerimi je bilo 350 holandskih vojakov in en polkovnik. Nasprotniku so prizadeli tudi hude izgube. Japonski plen znaša poleg 2 topov še 7 možnar-jev, veliko strojnic, pušk in prenosljivega orožja s potrebnim strelivom, 10 oklepnih voz in 225 avtomobilov. Poročajo tudi. da japonske pomorske sile raztegujejo svoje nastope v vodah okoli otoka Celebesa. Tokio, 21. marca. s. List »Niči-Niči« prinaša nekatere zanimive podrobnosti o zadnjih bojih na otoku Timorju, od kar so se tam izkrcali japonski oddelki. Japonci so se izkrcali na holandskem delu otoka. Holandske čete tam so štele 3000 mož ter so se umikale potem na portugalsko ozemlje in nadaljevale z bojem na nevtralnih tleh. 2. marca je bitka za Timor bila dejansko končana in Japonci so zajeli 1200 mož, 376 ladij različne velikosti, 90 avtomobilov, tanke, oklepne avtomobile in topove. Tokio, 2t. marca. s. Načelnik japonskega oddelka za kmetijske zadeve je snoči imel v radiu govor, v katerem je dejal, da je za Japonsko brezpogojno potrebno, da prav v ničemer ne spremeni svoje politike, stremeč za tem, da bi si Japonska z živežem sama zadostovala, čeprav so uspehi v vojni za veliko vzhodno Azijo prinesli Japonski nove vrste živeža. Zaradi tega je naloga japonskih poljeddelcev ena najvažnejših, zakaj japonski kmetje morajo dajati narodu ves potrebni živež, ker so zdaj vsa prevozna sredstva zaposlena pri nadaljeva- »Red rimskega orla« — nevo odlikovanje za zaslužne tujce Rim, 21. marca. s. Uradni list prinaša odlok o ustanovitvi novega viteškega odlikovanja, ki se imenuje »Red rimskega orla«. Veliki mojster reda je Kralj in Cesar ter njegovi nasledniki na italijanskem prestolu. Odlikovanje se more podeljevati samo tujim državljanom, ki so si pridobili zasluge za Italijo. Odlikovanje ima pet stopenj. Nemški poslanik iz Turčije odpotoval v Berlin Ankara, 21. marca. 6. Nemški poslanik v Turčiji von Papen je odpotoval v Berlin Kakor poročajo iz pristojnega vira, bo poslanik nekaj ča6a 06tal v Nemčiji. 20 letnica milanskega katoliškega vseučilišča Rim, 21. marca. S. Jutrišnjo nedeljo bodo v vseh italijanskih cerkvah zbirali prostovoljne prispevke v korist katoliškega vseučilišča Sv. Srca, ki letos praznuje že dvajsetletnico svojega obstoja. Omembe vredno je dejstvo, da je bil znesek, nabran v ta namen, lani večji kakor pa predlanskim. Te dni je papež poslal pismo s čestitkami rektorju tega vseučilišča rekoč, da je vseučilišče mnogo storilo za dobro ime katolištva in Italije, ker se je odlično borilo proti izrodkom nekatoli-ške kulture. Bolgarija snuje vojno mornarico Sofija, 21. marca. s. Bolgarski vojni minister Daskalov je zbornici predloži! več zakonskih načrtov, med njimi predlog za ojačenje motorizacije v bolgarski vojski ter predlog za ustanovitev bolgarske pomorske vojne akademije v Varni. Mirovne pogodbe 60 namreč Bolgariji prepovedale imeti kakršno koli vojno mornarico. Ko pa je Bolgarija s pmmočjo dTŽav Ctei te krivične m'rovne pogodbe vrgla 6 6ebe, misli zdaj organizirati 6vojo vojno mornarico. Zaradi tega bo v Varni ustanovljena pomorska akademija, kjer bodo tečaji trajali šest let. Imela bo tri oddelke: za častnike, za inženirje ter za častnike v trgovski mornarici. Omejitve železniškega potniškega prometa Rim, 21. marca. s. V Zvezi s sklepi z zadnje seje medministrskega odbora za preskrbo, razdeljevanje in cene živil, je prometni minister odredil, da se z veljavnostjo od 1. aprila uveljavijo tudi naslednji ukrepi: 1. Ukinejo se nadaljni potniški vlaki v dolžini 3000 km. 2. Ukinitev spalnih vagonov razven za mednarodne vlake. 3. Ukinitev jedilnih vagonov razen za mednarodne vlake. 4. Ukinitev vozov I. razreda razen tistih, ki vozijo na mednarodnih železniških zvezah, obenem pa se preimenujejo vozovi prvega razreda v vozove drugega, vozovi drugega pa v vozove tretjega razreda. Na dansko prestolnico Kopenhngen je v zadnjih dneh padlo za čez milijon ton snega. Dosedanji romunski minister za kmetijstvo general Sichitiu je odstopil. Na njegovo mesto je bil za zdaj imenovan državni jx>d-tajnik Pana. nju obsežnih vojaških nastopov na preogroin-nem področju. Zaradi tega bi za Japonsko bilo 6 stališča državne obrambe skrajno nevarno, če bi morala za preskrbo s poglavitnimi živili računati na dovoze iz oddaljenih pokrajin. Tokio, 21. marca. s. List »Asahic je izvedeli, da se je zelo pospešila japonska ofenziva proti amerikanskim postojankam na Bataanu in Cor-regidorju. Po poročilih iz Washingtona celo ameriški krogi priznavajo, da je japonski napad zelo močan in da je zaradi odhoda generala Mac Arthurja bojni duh ameriških in filipinskih čet zelo popustil. Tokjo, 21. marca. s. Agencija Domei je izvedela od svojega dopisnika, da so se japonske čete izkrcale blizu Halapana, na severovzhodnem delu otoka Mindoro na Filipinih in so zasedle San Jose teT bližnje letališče. Mesto ima važen strateški pomen. Bern, 21 marca. s. Neki vojaški dopisnik 'londonskih listov zatrjuje, da bo general Mac Arthur imel na razpolago 20 dobro oboroženih divizij, 1000 letal in 50 podmornic. Seveda le takrat, če bodo okrepitve prispele pravočasno, ker se Jaj>onci hitro bližajo. Isti dopisnik pa tudi z druge strani poudarja, da bo moral Mac Arthur, braniti velikanski prostor, na katerem se njegove si'le ne bodo smele preveč razpršiti. Tokio, 21. marca. s. Japonske čete so zasedle birmansko pristaniško mesto Basein, iz katerega so se angleške čete umaknile proti, severovzhodu. Z Baseinom so Angleži izgubili zadn jo pomorsko zvezo na birmanski obali, ,do-čim Japonci prodirajo po Iravadiju ter v dolini reke Sittang proti severu. Sedaj so v teku srditi boji blizu krajev Toungoe in Prome. Tokio, 21. marca. s. Agencija Domei je izvedela z Jave, da se od včeraj naprej nahajajo tudi vzhodne pokrajine otoka Jave popolnoma pod japonskim nadzorstvom. Japonci so zadnje dni zasedli Beseki. Siloenbondo in Bondovvuoeo. Zajeli so nadaljnih 1500 Nizozemcev. . V obvestilo našim naročnikom in bralcem sporočumo, da »Slovenski dom« včeraj, 20. t. m., ni izšel. Vesti 21. marca Minister za vzgojo ekse. Bottai je v- Zavodu za rimska preučavanja imhl predavanje o »Rimskem in krščanskem vzoru v delu sv. Benedikta«. Predavanja sta se udeležila kardinala Pelegrinetti in Pizardo ter razne druge odlične osebnosti iz vseh slojev. Bolgarsko finančno ministrstvo je razglasilo, da l>o nepremičnine, katere so zasegli Judom, plačala država v dvajsetih letih in sicer z državnimi obveznicami po njihovi imenski vrednosti. Angleško notranje ministrstvo je poslalo londonskemu dnevniku »Daily Mirror« ojx>zorilo, da tvega ustavitev, če bo še priobčeval »stvari, ki vzbujajo nasprotovanje proti srečnemu nadaljevanju vojne«. Donava je na romunskem ozemlju za dva metra presegla največjo višino, doseženo v zadnjih 50 letih. Iz mesta Giurgiu so izselili večino prebivalstva. Mestu grozi uničenje zaradi naraslih voda. Romunskim Judom je od danes dalje prejvovedano' voziti avtomobile. Vsa vozna dovoljenja za Jude so razveljavljena. Japonski pregled o bojih na Kitajskem pravi da je ofenziva v pokrajini, jugozahodno od Šanghaja prinesla nasprotniku 3800 mrtvih. Japonci so pa zajeli 1250 kitajskih vojakov. Zaradi silovitega mraza je v švedski pokrajini Malmoe položaj zelo resen. Prvič v zgodovini je to mesto odrezano na kopnem in na morju. Manjka mu vode, živeža in kuriva. Tudi v Indiji so sklenili ustanoviti ženski vojaški zbor. Poveljevala mu bo žena angleškega podkralja. Japonske vojaške oblasti so na Javi sklicale vse holandske višje uradnike ter jim sjjo-ročile, da nameravajo na otoku ohraniti holandsko upravo in osebje, ki bo pa moralo tesno -sodelovati z Japonci in po njihovih načrtih. Iz Berlina poročajo, da 60 nemške letalske 6ile uničile od 1—7. marca 1587 sovjet, letal, od katerih jih je bilo sestreljenih v letalskih 6jx>padih 1009 V istem času 60 uničili 329 angleških letal. Nemci pa so v tem času izgubili 292 letal. 23.. marca bo odprta prva avtomobilska proga za civilni promet na ukrajin. ozemlju med Rov-nom in Kijevom. Pričeli bodo obnavljati tudi gledališča in bodo na sporedu 6amo domači in nemški avtorji. V sedanji vojni je nastopilo razdobje, v katerem 6i zavezniške sile ne smejo dovoliti niti ene napake, je dejal novozelandski min. predsednik rrazer v novozelandski zbornici. Vlada je odredila, da ne 6mejo pričeti v Novi Zelandiji nobenih zasebnih 6tavbnih del brez posebnega dovoljenja, ker potrebuje vlada vse razpolož-Ij »ve delovne sile za obrambna dela. • ogajanja med sovjetsko Rusijo in Japonsko glede nesreč, ki so jih povzročile sovjetske blodeče mine japonskim ladjam na jajx>nskem morju, 6e nadaljujejo, je rekel uradni zastopnik japonskega obveščevalnega urada V Združenih državah so zapovedali za 27. april splošen popis V6eh moških državljanov v starosti od 45. do 64. leta. Ta popis je četrti in zadnji. Računajo, da bo vpisanih približno 11" miliionov mož, ki pa ne bodo uvrščeni v armado, marveč bodo vjx>klicani v voiaško službovanje za posebne naloge. Zločinski umor slovenskega katoliškega akademika Ljubljana, 21. marca. V četrtek j« izredno veliko Število ljudi spremilo k večnemu počitku zahrbtno umorjenega katoliškega akademika jurista Franca Župca. Krsto s truplom so od Zal do pokopališke kapelice prenesli dijaki in pokojnikovi tovariši. Zapeli so tudi več žalostink. Pogreba se je udeležil tudi Unezoš-kof dr. Gregorij Hoiman, pod prefekt David, v zastopstvu Visokega komisarja, polkovnik De Rienzi v zastopstvu poveljnika armadnega zbora, inž. Carra kot zaupnik vseutiliake organizacije, vseučilišče je predstavljal rektor dr. Milko Kos z dekani fakultet in številnimi profesorji. Pogrebne obrede je izvršil prorektor vseučilišča prelat dr. Matija Slavič v družbi vseučiliškega profesorja dr. L. Ehrlicha in več duhovnikov. Od pokojnika se je pred kapelo poslovil g. Časar, ki je poveličeval pokojnikovo veliko požrtvovalnost in ljubezen do naroda in vseučilišča, zaradi česar je padel tudi kot žrtev v rami mladosti. Velika množica pogrebnikov je truplo spremila' do groba, kjer se je z ganljivim govorom poslovil od mlade žrtve prof. dr. Ehrlich. Akademik Franjo Zupec je bil star 22 let. Doma je bil z male kmetije v okolici Bistrice. Kot gimnazijec v Mariboru in kot akademik v Ljubljani se je trdo prebijal skozi življenje kakor pred njim že tisoči slovenskih študentov. V Mariboru je bil dolarven član katoliških organizacij in član Marijine kongregacije. Na ljubljansko vseučilišče se je vpisal jeseni predlanskega leta. Ve« čas je bil član katoliških akademskih društev, posebno pa se je udejstvoval v Akademskem športnem klubu. Lanski spomladanski dogodki so prinesli novo stamje med slovenske študente in za slovensko vseučilišče. Akademska društva so bila odpravljena, ustanovljena pa enotna veeučiliška organizacija. 25. sep- REUMATIZZATI REVMATIČNI Fate regolarmente Is voHra cura di zdravit« je redno z URODONAL Evilerete: in boste preprečili: D o I o r I, S c i o 11 c a Bolečine, Ishias (bo-Emicranla, Obesita l«£ln* v kolku), Gla Un euechieino da caff* mattino e sera in un po’ di acqua PHODUZIONE ITALI ANA vobol, DebeluSnost. Zjutraj in zvečer ena Sličica Urodonala v malo vodi ITALIJANSKA PROIZVODNJA l UN r R O D O T T O Dl F a M A m O N D l A L E l 'RO DO N Al Jf PROj/vOD SVETOVNEGA SlOVESA At*». M. Milane 3927 dal 3I-I-3I L OITIMA CALZATUM PEI DAMDIN1 NAJ90LJ$i Cevi n m otroke No. Štev. 19-2 i „ 23-26 „ 27—30 . 31-34 1.35- L. 39*-L. 4»'-L.59- 5151-44805 Scarpetta m lomalo rosso Ceveljcesc iz ruiavega usnta No. - Štev. 19—22 L 45 -„ 23-2« L.49-- „ 27—30 L.59*- „ Sl—34 L 69'-. 35 - 38 L. ’ 5621-48800 forma comodlsslma Zelo udobno obiiho tembra je bil 2upec kot zastopnik Številčno skoraj najmočnejšega akademskega društva poklican, da se zglasi pri predstavniku oblasti. Ko so bila društva razpuščena, mu je bilo sporočeno, da je bil imenovan za podzaupnika novoustanovljene enotne vseučiližke organizacije, zastopniki ostalih društev pa za odbornike. Jasno je bilo povedano, da hoče oblast ostati v stalnem stiku z akademiki ta da je obstoj vseučilišča tesno povezan z obstojem vseuči-liške organizacije. Nova organizacija je nosila pečat reprezentančne in nepolitične organizacije. Njene naloge so bile prvenstveno podpiranje revnejših akademikov, pospeševanje športnega udejstvovanja študentov in delovanje sploh tam, kjer koristi študentov to narekujejo. Po drugi strani je bil Zupec katoliški akademik, ki se je zavedal dolžnosti borbe proti komunizmu, ki se je pri nas preoblekel v tako imenovano »Osvobodilno fronto«. 1. decembra lanskega leta je bil imenovan odbor vseučillške organizacije. Pokojni Župec je prevzel svoje mesto za slovensko vscučiliče. Vsi, ki so ga poznali, vedo, da je storil svojo dolžnost do našega največjega kulturnega in znanstvenega zavoda. Toda to njegovo delovanje za naše vseučilišče ni šlo v račun komunistom, ki so s svojim norim ravnanjem pripravili našemu ljudstvu že prenekatero škodo m trpljenje. Brezobzirno so se vrgli na vse, kar smatra naš narod za svoje svetinje. In tako so komunisti začeli gro-zjti vsem tistim slovenskim študentom, ki se jim niso priključili, temveč so hoteli kljub nevarnostim služiti slovenski stvari, ne pa zločinskim komunističnim ciljem. Župec je dobil več grozilnih pisem in v enem izmed njih je stalo tudi zapisano, da se mora odpovedati svoji funkciji in vstopiti v komunistično osvobodilno fronto. Zupec se grožnjam ni vdal. Vedel ie, da je treba v plemenitem delu vztrajati do konca in kot tak ie tudi padel v ponedeljek zvečer kot žrtev _ zločinskega podlega Umora. Mnogi ljubljanski očetje in materi, ki so poznali pokojnika, vedo. koliko in kaj je storil za svoje tovariše, ponajvečkrat celo takrat, kadar je njegovo delo segalo čez okvir njegovega odbor-ništva v vseučiliški organizaciji. Župec je padel kot žrtev divjaškega komunizma, obenem pa je simbol slovenskih kulturnih naporov in požrtvovalnosti do groba in glasna obtožba za neodpustljive grehe hlapcev tujih koristi in komunistične breznarodnosti, ki zmagoslavno uživa na grobovih slovenskih sinov. Zupčeva žrtev ne bo ostala nekaznovana. Pravični Rog bo poplačal o pravem času ta gnusni greh, storjen nad mladim življenjem in vsem slovenskim narodom. V treh vrstah... Preteklo nedeljo so ▼ Ptuju in Celju slovesno proslavili spomin padlih vojakov. Svečanosti so se udeležili civilni in vojaški predstavniki in številno občinstvo. S koncem tega meseca izgubijo na Spodnjem štajerskem vsako veljavo vsi potni listi in bo treba dobiti nove. Zadnjo nedeljo so imeli v Trbovljah simfonični koncert, na katferefn so nastopili sami domači umetniki in učenci okrožne glasbene šole. Koncert je vodil ravnatelj te šole Steki. Znani Poštni dom na zelenem Pohorju je prevzelo v svojo oskrbo graško poštno ravnateljstvo. Odslej bodo na Pohorje prihajale na oddih poštne uradnice, ki so se izčrpale pri telefonu in brzo-javu. Roditeljski večer so imeli pred kratkim v Braslovčah, kjer so govorili o mladinski vzgoji. Mladi godbeniki in mlade pevke so nastopile preteklo nedeljo na koncertu v Ljutomeru. Nastopajoči so bili iz Lipnice. Mladina ho morala bolj prijeti za delo kot doslej. Medtem ko bodo fantje pomagali pri ženskih delih, bodo morala dekleta pomagati predvsem v gospodinjstvu. Zaradi tega bodo priredili razne poučne tečaje. V ta namen je bilo v Borovljah pred dnevi veliko zborovanje. Naročniki korenja, (6amo tisti, ki 60 ga naročili in plačali), riaj 6e zglase v ponedeljek, 23. t. m. v pisarni »Zegoze«. Za druge korenja ni. Ravnateljstvo I. tnoške realne gimnazije v Ljubljani vabi svoje učence, da pridejo V6i v ponedeljek, 23. t. m. dopoldne in 6icer očenci 5. do 8. razreda ob 9, učenci 1. do 4. razreda pa ob 10 v poslopje III moške realne gimnazije za Bežigradom. Zbero naj 6e v veži, kjer bodo izročili 6voje dijaške knjižice, da se jim vpišejo polletne ocene. Opozarjajo 6e učenci, da je dovoljen vstop v šolsko poslopje samo z nepodkovanimi čevlji. — Ravnateljeva pisarna bo od ponedeljka dalje uradovala za stranke vsak dan od 10 do 12 v i6tem poslopju v I. nadstr. Kaznovani trgovci Ljubljana, 21. marca. V času od 1. do 15. marca je Kr. Kvestura na osnovi prijav zaradi prekršitev tržnih odredb in zaradi nedovoljenih špekulacij kaznovala 23 trgovcev. Kaznovani so bili zaradi nedopustnega navijanja cen: posestnik Alojzij Gosar v Pod- smreki št. 15 na 10 dni zapora in 2000 lir globe, Erodajalka Marija Zalar iz Cerkvene ulice 11 v jubljani na 5 dni zapora, trgovka Ema Tanko iz Kapiteljske ulice 3 na 5 dni zapora in 500 lir globe, prodajalka Terezija Bručan z Blečjega vrha 9 na 5 dni zapora in 500 lir globe, prodajalka Marija Kalčič iz Čopove ulice 10 na 7 dni zapora in 200 lir globe ter prodajalka Frančiška Smerajc iz Tomačevega 18 na 7 dni zapora in 200 lir globe. Zaradi prodajanja racioniranih živil ob prepovedanih dneh so bili kaznovani: gostilničar Karel Gnidica v Beljaški ulici na 200 lir globe in zaporo gostilne za 30 dni. Enako sta bi.la kaznovana gostilničarka Josipina Erpič iz Rečne ulice in lastnica ljudske kuhinje Pavlina Hiti v Flori-janski ulici 19. Gostilničarka Albina Putrih na Dolenjski cesti 6 pa je bila iz enakega razloga kaznovana z 2 dnevoma zapora, 500 lir globe in zaporo gostilne za 30 dni. Posestnik France Novak iz Viške ulice 59 je bil kaznovan na 500 lir globe, ker ni prijavil pristojni oblasti nakupa svinj. Kaznovani so bili na globo po 500 lir mehanik Oskar Zeljak na Celovški cesti 102, mehanik France Kristan na Tyrševi cesti 54 in trgovec Ignac Lesar na Zaloški cesti 35, ker niso prijavili železnih in drugih kovinskih odpadkov. Posestnik Rudolf Cotič v Kamniški ulici 10 je bil kaznovan na 10 dni zapora in 500 lir globo, upokojenec Alojzij Černe na Vodnikovi cesti 13 pa na 15 dni zapora in 100 lir globe, ker sta brez dovoljenja izdelovala milo. Trgovec Stanislav Predalič v Fiignerjevi ulici 12 in tiskar Ivan Žagar v Rožni ulici 15 sta bila kaznovana na globo jx> 1000 lir, ker sta tihotapila meso in slanino. Prodajalka Gizela Likar na Starem trgu 2(3 |e bila kaznovana z globo 500 lir, ker je prodajala brez odgovarjajočega dovoljenja razno blago. Gostilničarka Marija Podhradski na Tržaški cesti 85 je bila kaznovana z globo 500 lir, ker ni pripravila in objavila gostilniškega cenika. Gostilničarka Katarina Vodnik na Podutiku 25 je bila kaznovana z globo 380 lir, ker ni iz-vesila cenika blaga. Prodajalka Antonija Remškar v Ulici 29. oktobra št. 1 je bila obsojena na 2 dni zapora, 500 lir globe in zaporo lokala za 30 dni, ker je kljub prepovedi prodajala piškote. Prodajalka Antonija Baloh v Kolodvorski ulici 18 je bila obsojena na globo 380 lir, ker ni izvesila 'cenika svojega blaga. S Hrvaške« Poglavnik je prejel zahvalno brzojavko iz Savojske hiše, v kateri se mu kraljevska rodbina zahvaljuje za izraze sožalja ob priliki smrti vojvode d’Aosta. * Da bi zdravstveno stanje v hrvaškem narodu še bolj izpopolnili, je predviden popoln preustroj zdravstvene 6lužbe. Posebno pozornost je država posvetila babicam, ki jih je povsod zelo primanjkovalo. V ta namen je bil te dni izveden skrajšani tečaj za babice, na katerega je prišlo nad 50 udeleženk. Veliko 6krb je država posvetila tudi zdravstvenemu 6tanju šoloobvezne mladine. Samo v to svrho je država nakazala za tekoče leto 5 milijonov kun. Na zagrebški mestni občini že pripravljajo podroben načrt za slovesno praznovanje 700 letnice, ko ie hrvaško glavno mesto postalo samostojno in svobodno. Berlinski komorni orkester je pred nekaj dnevi gostoval v'Zagrebu. Koncert je priredil v Hrvaškem glasbenem domu. Nova zakladna bolnišnica na Rebru v Zagrebu ima 1200 postelj in je s celotno opremo stala 150 milijonov kun. Ta bolnišnica je sezidana in urejena na najsodobnejši način. Veliko število jx>6telj bo znatno zmanjšalo gnečo po drugih zagrebških bolnišnicah. Na kraju, kjer je bil nekoč v Zagrebu židovski hram, namerava mestna občina sezidati veliko pa-lačo. V pritličju bi dobili prostore tudi hrvaški umetniki, ki bodo lahko 6talno razstavljali 6voia dela, pa tudi gostujoči umetniki bodo dobili 6 tem brezplačno 6treho za svoje razstave. Z zgradbo palače bodo začeli takoj, ko bo vreme ugodno. Velika delavska kolonija v bližini Zagreba, ki je imenovana po dr. Starčeviču, je dobila te dni tudi vodovodno omrežje, ki je stalo nekaj več kakor 3 milijone kun. Pristojno hrvaško ministrstvo je odobrilo kredit 50.000 kun za prevoz perjadi in prehrane, ki je potrebna za zarod. Da bodo tudi Hrvati dostojno proslavili obletnico ustanovitve Nezavisne Hrvaške Države, je bil v Zagrebu osnovan poseben odbor, ki bo izvedel slovesno proslavo. Ta odbor je začel z delom. Od-dredil je, da 6e morajo podobni odbori ustanoviti tudi po posameznih župah. Novice iz Države Novi vojni vrtovi v Rimu. Ze lansko sezono je bilo veliko javnih parkov in doslej neobdelanih prostorov v glavnem mestu, določenih za obdelavo po izkustvu »vojnih vrtov«, toda za Jetošnjo spomlad je vlada odredila še več prostorov, ki jih je treba nameniti splošnim namenom. Lani je bilo v Rimu okrog 10% nezazidanih zemljišč posejanih s krompirjem ali žitom, letos bo pa ta odstotek mnogo večji. Samo na enem parku okrog Ville Borghese so pridelali 50 stotov krompirja in GO stotov fižola. Sedaj pridejo pod lopato tudi drugi parki, od katerih imajo nekateri tudi po 200 hektarov. Kmetijsko ministrstvo ima do'~nost, da po svojih strokovnjakih točno določi, katere koristne rastline se smejo posajati na tem ali onem prostoru. Letošnjo jesen bo Rim sam pridelal najmanj petkrat toliko pridelkov z »vojnih vrtov« kakor lani. 3000 vernikov pri papežu. V sredo, na dan pred praznikom sv. Jožefa je prišlo v Vatikan poklonit se sv. očetu nad 3000 katoličanov. Med njimi je bilo mnogo vojakov in več novoporočenih parov. Vsi skupaj so bili dopoldne sprejeti v največji dvorani, kar jih premore Vatikan. Ob prestolu sv. očeta so bili zbrani vojni ranjenci. Sv. oče je nagovoril vsako skupino vernikov posebej, najtoplejše besede pa je naslovil na novoporočen-ce in govoril o veliki in važni vlogi, ki jo katoličanke igrajo ne samo v družini, pač pa tudi v sedanjem času, ko je na milijone ljudi potrebnih tolažbe. Reven čevljar podedoval 120 milijonov lir. Na otoku Capriju v mestecu Anacapri živi reven čevljar, po imenu Lorenzo Petralia. Mož je dobil pred nedavnim presenetljivo sporočilo, da mu je v Argentini umrl brat, ki mu je kot edinemu dediču zapustil nezaslišano svoto 120 milijonov lir. Takšno sporočilo pa Petralia ni zmedlo. Mož se je šel prepričat in je po posredovanju argentinskega konzulata skušal dognati, ali ne gre tukaj za potegavščino. Toda izkazalo se je, da mu je brat tolikšen znesek zares zapustil. Z bratom Blažem sta si redno dopisovala, toda zanj ni vedel nič točnega, niti ne, kako se je prebijal skozi življenje do uspehov in do tolikšnega imetja. Vedel je le to, da je bil lastnik več podjetij in veletrgovin. Imel pa je še štiri brate in sestre, od katerih so bili vsi v Ameriki. Ko je .čevljar, oce šestih otrok, izvedel za nepričakovano srečo, je imel v žepu 15 centesimov. Vse življenje je ga-ral in so trudil za vsakdanji kruh svoje številne družine, sedaj pa pravi, da ne ve, kaj bi storil s tolikšnim bogastvom. Najel si je odvetnika, ki bo skušal sam priti v Argentino in tam zanj vse potrebno urediti. Prijavljanje marmelade. Uveljavljena so bila določila o prijavljanju vseh vrst marmelade in sicer so dolžne prijave izpolniti vse veletrgovine in tvrdke, ki imajo te vrste blago na zalogi. V prijavi je treba navesti stanje zalog na polnoč od 14 na 15. marec. V poštev prihajajo vse vrste marmelade tako enotne ali pa mešane, domačega izdelka ali tujega. Naročila modre galice. Objavljena so bila navodila za naročanje modre galice za škropljenje trt in oliv v letošnji pomladi. Vinogradniki in kmetovalci v kraljevini morajo napisati posebne vloge in jih nasloviti na fašistične poljedelske zveze. Dobili bodo posebne nakaznice, na podlagi katerih bodo lahko kupili polovico tiste »količine ri?"r,e Calice. kakot- so jo dobili lani. Obenem so bili izdani to?ni predpisi, koliko bakra se sme porabiti za izdelavo modre galice, odnosno* za dru-ga srpdstva za pokoncavanje sadnih škodljivcev in mrčesa. RIMAGLIATRICE AER0DINAMICA per CALCE dei brevetti originali ERNESTO CURTI ln corso dal 180B Rapida e gilenziosa AERODINAMIČEN 5TI C3 ZA POBIRANJE ZANK NA NOGAVICAH izvirnih patentov EBNESIO CUR1I v rabi od leta 1SJC6 Nagel in tih MILANO Via Mussolini, n. S: te'. 65167 ^Earl Derr Blggert 83 £H1L& ) »Silno brezobzirno,« se je priklonil Jimmy Bradshaw. »Na travniku — tako je,« je rekel Tarncvcrro, »kjer sem ga našel jaz.« »In vtaknil v moj žcip,« je pojasnil Martino. »Za kar vam prav za prav še nisem izrekel svoje nagloblje zahvale.« »Nikar se zaradi tega ne razburjajte več,« je svetoval Chan. »Saj vi niste bili edini, ki ga je mr. Tarneverro počastil s svojo pozornostjo.« Kriminalni šef je zdaj stopil k Ani. »Poglejte kvišku,« je rekel, »in sc napravite! Z menoj boste morali nazaj v mesto. In potem boste lahko pripovedovali svoje dogodivščine še enkrat, in sicer na policijski stražnici.« Pomignil je Spencerju, naj jo spremi v sobo. Ana je vstala. Mračna in uporna je šla iz sobe, stražnik pa ob njeni strani. »Tako,« je rekel Ballou. »Mislim, da bi zdaj lahko šli.« Sef je dal znak svojega soglasja. Willkie in llita sta šila prva, *a njima ipa Martino, Van Ilorn in Jaynes. Ta je za slovo še enkrat podal roko Chanu in poglasno rekel* »Hvala. .Svojo ladjo bom ujel. Na tej ladji in še na vseh drugih se bom pomudil, da ne bom še enkrat izgubil glave.« Diana je tiho odšla v svojo sobo. Chan se je obrnil k Juliji: »Pojdite spet nazaj na obrežje!« je rekel prijazno. »Strmite v svetle zvezde, vdihavajte 6veži, čisti morski zrak in mislite zraven na svojo srečno bodočnost!« Mladenka ga je pogledala z velikimi, zasolzenimi očmi. »Moja uboga Shelah,« je zašepetala. »Muke Shelah Fane so mimo,« jo je mehko opozoril Chan. »Storite ji uslugo in pozabite na vse hudo. Jiminy vaun bo pomagal.« Bradshaw je prikimali. »Brez dvoma bom.« Položil je svojo roko okrog njene rame. »Pojdi, Julija! še en pogled na kokosove palme, potem pa hajdi na tisto obalo, kjer so drevesa res drevesa.« Odšla sta proti verandnim vratom, še enkrat se je Bradshavv nazaj obrnjen zasmejal. »Na svidenje, Charlie! Zdaj moram iti in bom svoje pokrajinske slavospeve za malenkost oklestil, tako da bodo primerni za Kalifornijo.« Izginila sta. Chan je pogledal svojega šefa, ki je zamišljeno motril Tarneverra. »Torej, Charlie,« je rekel. »Kaj boste pa zdaj storili s tem našim prijateljem,?« Chan ni takoj odgovoril, temveč se je drgnil po licih, ker mu ni nič pametnega hotelo v glavo. Tarneverro se je smehljal. »Žal mi je,« je rekel, »gospod komisar, ker 6em vam povzročil mnogo truda. Toda bil sem v mučnem položaju, kar boste gotovo razumeli. Ali naj bi vam takoj vrgel Ano v pesti? Morda. Toda jaz sera vam bil že včeraj povedal, da sem se na vsej stvari do neke mere čutil glavnega krivca. Sicer sem nedolžen, toda vendar za to odgovoren. Ne bi ji 6inel tega povedati, toda rabil sem pričo. Da bi le ohranil to odkritje zase!« »Mož, ki se ozira okrog sebe, vidi, da se napake'kopičijo kot gore,« je pritrdil Chan. »Toda nikoli bi mi ne šinilo v glavo, da bo Ana izgubila glavo. Te ženske!« »Ženske 6o preproste narave.« »Tako se vsaj zdi. Ana je bila redko neprijazne, prav za prav odbijajoče narave. Toda nekaj skupnega naju je vezalo: Oba sva ljubila Dennyja. Ko je včeraj zvečer s strahovitim dejanjem dokazala, kako brezumno in brezmejno ga je ljubila, je enostavno- nisem mogel izdati. In tako sem začel ta dvoboj / vami. Boril sem se do skrajnih meja svojih sposobnosti in — izgubil.« Iztegnil je roko, ki jo je Chan s prijateljskim 6tiskom prijel. »Le cepec more biti ponosen po svoji zmagi!« je rekel. Policaj se je pojavil pred zaveso. »Takoj grem, Spencer,« je rekel šef. »Mr. Tarneverro, morda pa bi me vi radi spremili? Govoril bom z državnim pravdnikom o vas. Toda vnaprej si ni treba delati skrbil Nam, na splošno rečeno, ni veliko na tem, da bi metali preč denar za popotnike, ki prihajajo od zunaj.« Tarneverro se je zahvaljujoč priklonil. »Zelo lepo od vas!« »Saj imate vendar svoj avtomobil, Charlie?« je vprašal šef. »Da,« je potrdil Chan. Šef in Tarneverro sta stopila v vežo. Takoj potem je zaškripala ključavnica. Charlie se je še enkrat ozrl po prostoru, kjer je njegovo delo vendarle dobilo svoj »zapik*. S težkim vzdihl jajem je stopil skozi vrata in pograbil svoj klobuk. Med vrati jedilnice se je nenadoma pojavil \Vu-Kno-Hing. Charlie ga je pogledal v rumeni, zmedeni obraz in v drobni, gumbu podobni očesci svojega rojaka. »Nekaj mi pa povej, Wu!« je vzkliknil. »Kako sem prišel na to sled? Zakaj se mora eden izmed našega plemena baviti s sovraštvom in zločini belcev?« »Kaj pa je z vami?« je poizvedoval Wu. »Truden sem,« je zastokal Chan. »Rad bi prišel do svojega miru in pokoja. Bilo je napeto opravita, moj dragi Wu! Tod*...« sklonil je glavo in krateh smehljaj je polagoma preletel njegov široki obraz. »Saj veš, prijatelj moj: Noben dragulj 6e ne sveti, če ga prej ne obrusijo. Človek pa postane popoln le po izkušnjah.« Glasno so se zaprla vežna vrata za njim. KONEC Razdeljevanje tekstilnih izdelkov, obutve in oblačilnih predmetov Posteljne odeje: Z ozirom na razna vprašanja, ki prihajajo, se smatra za potrebno v sledečem pregledu določiti dolžino in širino zibelnih in posteljnih odej, spadajočih pod postavko št. 1, skupine IV. tabele A, ki jc priložena na naredbi Visokega komisariata z dne 8. novembra 1941, Sl. list št. 512/90-1941-XX. Posteljne odeje: a) za otroke (za zibelko 70 X 100 cm, za zibelko 90 X 120cm, za posteljico 120 X 150cm); b) za 1 ležišče (140 X 190 cm, 16 X 210cm); c) za več ko 1 ležišče (za 154 ležišča 190 X 230 cm. za 2 ležišči 210 X 250 cm, za 2 ležišči 230 X 270 cm). Vračanje racionirane blaga, ki ne odgovarja naročilu. Obdržujoč v veljavi navodila, ki jih je Visoki komisariat izdal v gornjem predmetu s svojo okrožnico VIII, št. 30/19-1942, z dne 22. I. 1942-XX, daje v njih dopolnitev še nadaljne določbe. Vračanje proizvajalcev proizvajalcem, grosistov proizvajalcem ali grosistov grosistom. 1. Nabavitelj. ki dobavitelju vrača racionirano manufakturno blago, ki ne odgovarja naročilu in je obseženo v tabeli A, da bi mu ga nadomestil z drugim primernim manufakturnim blagom, z istotolikim skupnim številom točk, mora to javiti Trgovinsko industrijski zbornici v priporočenem pismu na obrazcu 9 »Oddano« z rdečim pripisom »Vrnjeno blago« in z navedbo številke prijave nabavne pogodbe, na katero se vrnjeno blago nanaša. Na to naj v svoji prejemni in oddajni knjigi zabeleži oddajo. 2. Ko dobavitelj prejme od svojega odjemalca vrnjeno blago, naj to sporoči TrgovinsKo industrijski zbornici v priporočenem pismu na obrazu 10 »Prejeto« z rdečim pripisom »Vrnjeno blago« in z navedbo številke dobavne pogodbe, na katero se vrnjeno blago nanaša. Dobavitelj pa naj vpiše v svoji prejemni in oddajni knjigi prejem. (og&l C URA INFLUENZA. ZDRAVI HRIP0. NE-NEVRAIGIE, REUMATiSMI VRAIGIJE. REVMATIZEM 10MBAGGINE e ropida- TRGANJE V LEDJIH hi naglo merite ne colmo f dolori P°miri bolečine nn »h bolezni lab. O. MANZONI4 C. - Milama ■ rla V«la S la lampada di qua(1td prodotta nello stabilimento di Milano della TUNGSRAM ELETTRICAITAUANA S. A. Kakovostno žarnica prolzvafana v Milana v tvornid tvrdke TUNGSRAM ELETTRICA ITAUANA S. A. d) TUNGSRAM 3. Ko dobavitelj odpošlje odgovarjajoče blago v zameno za prejeto vrnjeno, nato javi Trgovinsko industrijski zbornici v priporočenem pismu na obrazcu 9 »Oddano« z rdečim pripisom »Nadomestilo za vrnjeno blago« in navedbo številke dobavne pogodbe, na katero se blago nanaša. Potrebno spremembo naj vpiše v svoji prejemni in oddajni knjigi. 4. Kakor hitro prejme nabavitelj od dobavitelja nadomestno blago, naj to javi Trgovinsko industrijski zbornici v priporočenem pismu na obrazcu »Prejeto« z rdečim pripisom »Nadomestitev vrnjenega blaga« in navedbo nabavne pogodbe ter vpisom v prejemni in oddajni knjigi. 5. Če pa nabavitelj vrne dobavitelju poškodovano ali iz katerega koli razloga naročilu ne-odgovarjajoče blago, ne da bi dobavitej mogel odposlati isio toliko količino blaga, odgovarjajočega svoječasnemu naročilu, potem naj se nabavitelj ravna kakor pod točko 1. te okrožnice, dobavitelj pa naj se drži navodil pod točko 2. Vračilo detajlistov grosistom ali proizvajalcem 6. če tvrdka, ki vrača dobavitelju manufakturno blago, ki ne odgovarja naročilu v svrho nadomestitve z drugim dobrim blagom z isto tolikim skupnim številom točk, vrši trgovinsko prodajo na drobno, naj prijavi Trgovinsko industrij- ski zbornici vrnitev blaga v priporočenem pismu in prijavo napiše v pismu z označbo svoje lastne tvrdke, z vsemi navedbami, ki jih zahteva okrožnica št. VIII. 30-19-1943-XX, namreč: z blagoznan-sko postavko po tabeli A, količino, posameznim in skupnim številom točk. 7. Ko dobavitelj prejme vrnjeno blago, naj ga v prejemni in oddajni knjigi vpiše med prejemnike. 8. Ravno tako naj dobavitelj ob pošiljatvi dobrega blaga javi pošiljatev Trgovinsko industrijski zbornici v pismu, naslovljenem na svoje ime, priporočeno, z navedbo količine in posameznega in skupnega števila točk, kakor pod točko 6. Nato naj izvede potrebno spremembo v svoji prejemni in oddajni knjigi. 9. Če nabavitelj dobavitelju vrača poškodovano ali iz katerega koli razloga naročilu neodgovarja-joče blago, ne da bi dobavitelj mogel dobaviti isto toliko blaga, odgovarjajočega svoječasnemu naročilu, potem naj se nabavitelj ravna po točki 6. in zahteva od Trgovinsko industrijske zbornice bon za dvig z istotolikimi, kolikor jih je imelo vrnjeno blago. Kakor hitro dobavitelj prejme od svojega odjemalca detajlista vrnjeno blago, naj to javi Trgovinsko industrijski zbornici v priporočenem pismu in prijavo napiše v pismu z označbo svoje lastne tvrdke z vsemi navedbami kakor pod toč. 6 in naj naj Trgovinsko industrijski zbornici obenem do-pošlje tudi bon za dvig, ki ga je svoj čas prejel od detajlista, v svrho, da se ga celoma ali doloma razveljavi, kakršen je pač tisti primer. Poleg tega mora v prejemni in oddaini knjigi vpisati blago sebi v breme. Italijanski mednarodni športni spored za letos Ljubljana, 21. marca. »Gazzeta dello Šport« je objavila seznam mednarodnih športnih prireditev, ki jih je pretekle dni odobril CONI. Seznam navaja kot prireditve z mednarodno udeležbo naslednje: 19. marca mednarodna kolesarska dirka Milano— Sanremo, 26. in 27. sabljaški dvoboj Italija—Švedska v Stockholmu, 29. v Padovi rugby tekma med AR Padova in Politehniko iz Bukarešte. 2. aprila v Pavi ji: rugby tekma med Guf Pavia in Politehniko iz Bukarešte, 5. v Genovi: nogometna tekma Italija—Hrvatska, 5. in 6. v Milanu: dirkališčna kolesarska prireditev, 6. rugby tekma med Politehniko iz Bukarešte in moštvom MVSN v Rimu, 12. v' Milanu: mednarodna kolesarska prireditev na dirkališču, 19. v Milanu: nogometna tekma Italija—Španija, 19. v Turinu: mednarodna kolesarska prireditev na dirkališču, 19. do 21. v Triesteju: tekmovanje jadrnic vseuči-liščnikov Italije in Madžarske za Horthyjev pokal. V aprilu bo na dan, ki bo še določen, boksarski dvoboj Italija—Švedska. 3. maja v Milanu: mednarodna kolesarska prireditev na dirkališču, 3. v Milanu: rugby tek- ma Italija—Rumunija, 10. v Budimpešti teniški dvoboj Italija—Madžarska za rimsko trofejo, 14. v Milanu: Italija—Madžarska v grško-rimski rokoborbi, 23. in 25. v Zagrebu: teniški dvoboj Italija—Hrvatska za rimsko trofejo, 24. v Erbelfeldu: kolesarski dvoboj med Italijo in Nemčijo na dirkališču. 3. do 7. junija v Romi: boksarski dvoboj Italija—Nemčija—Madžarska, 5. in 7. v Rimu: teniški dvoboj med Italijo in Nmčijo za romsko' trofejo, 12. v Milanu: kolesarska dirka, 13. in 15. v Genovi: ženski teniški dvoboj med Italijo in Nemčijo za evropski pokal, 19. do 21. v Torinu: teniški dvoboj med Italijo in Madžarsko za rimsko trofejo, 21. v Milanu: mednarodna kolesarska prireditev na dirkališču. Junija je na sporedu na dan, ki bo določen šele naknadno, v Berlinu prva etapa mednarodnega tekmovanja jadrnic Italija— Nemčija—Madžarska. 2. do 5. julija v Berlinu: teniški dvoboj med Nemčijo in Italijo v Berlinu za rimsko trofejo, 4. in 5. v Monakovem: moško lahkoatletsko tekmovanje med Italijo in Nemčijo, 17. do 19. v Zagrebu: ženski teniški dvoboj med Hrvatsko in Italijo za evropski pokal, 19. v Milanu: mednarodna kolesarska prireditev na dirkališču, 19. na Madžarskem: ženski lahkoatletski dvoboj Italija— Madžarska, od 25. do 30. v Triesteju: druga etapa mednarodnega troboja v tekmovanju jadrnic lta-ljie—NemiSije—Madžarske, 26. v Leccu: mednarodne veslaške regate, 26. v Padovi: mednarodna kolesarska prireditev na dirkališču. 1. in 2. avgusta v Milanu: moški lahkoatletski troboj Italija, Nemčija in Madžarska, 2. v Milanu: mednarodna kolesarska prireditev na dirkališču, 6. v Italiji, kraj bo določen šele naknadno: teniški dvoboj Italija—Hrvaška za rimsko trofejo, 21. do 23. v Budimpešti žensko teniško tekmovanje med Madžarsko in Italijo za evropski pokal. V avgustu bo tudi boksarski dvoboj Italija—Romunija. Datum bo določen naknadno. 5. do 7. septembra v Menaggiu: jadrniško tekmovanje med Italijo—Švico—Madžarsko—Bavarsko, 6. Piemontska krožna dirka, 13. v Milanu: mednarodna kolesarska prireditev na dirka- lišču, 13. y Budimpešti kolesarski dvoboj diletantov Madžarske in Italije. V septembru je tudi tretja jetapa jadrniškega tekmovanja med Italijo, Nemčijo in Madžarsko na Blatnem jezeru na Madžarskem. 4. oktobra v Milanu: mednarodna kolesarska prireditev na dirkališču, 18. v Milanu: krožna dirka po Lombardiji, 25. v Milanu: mednarodna kolesarska prireditev na dirkališču, 28. v Milanu: krožna kolesarska dirka po milanski pokrajini. K temu obsežnemu pregledu mednarodne delavnosti italijanskega športa letos, ki je še tem bolj značilen, če pomislimo, da smo v vojni, je potrebno pa še pripomniti, da nekatere zveze še niso moglo natančno določiti dni svojih prireditev ter so jih sedaj določile le približno in je mogoče, da bodo nekateri dnevi naknadno sore-menjeni. Velikih sprememb pa ne bo. športni drobiž Pred nedavnim je zaradi operacije umrl v 48 letu 6taro6ti znani mednarodni motociklist Jožef Stelzer, ki je vozil za znano avtomobilsko firmo BMW. Umrli je bil med najbolj znanimi svetovnimi motociklističnimi tekmovalci. Tudi slovaški šport je izgubil vzornega igralca Ujvaryja, ki je velikokrat zastopal slovaško državo v mednarodnih nogometnih tekmah. Ujvary ne bo mogel več nastopati ker je bil operiran na nogi. Ujvary je nastopil v eni zadnjih tekem tudi proti Hrvatski in je tedaj igral desnega branilca. Kakor se je dogovoril španski športni vodja Moecardo z nemškim športnim vodjem Tschamer-jem bo6ta v Španijo prišli igrat znani nemški nogometni enaj6torici Schalke iz Qel6enkirchena in p a izbrani igralci iz Stuttgarta. Stuttgart bo igral proti izbrani enajstorici Barcelone, istočasno pa bo Schalke poskusil 6vojo srečo z nekim madridskim moštvom. Na Švedskem so pred kratkim končali amaterske bok6areke nastope. Od V6eh nastopajočih je samo dvema uspelo, da 6ta obdržala naslov prvaka. Bila 6ta to Stig Kreuger v peresni teži in pa evropski prvak Noren, ki ima prvenstvo v poltežki kategoriji. V okvirju nemške vojaške boksareke prireditve b06ta v berlinski športni palači nastopila 25. t. m. za naslov nemškega prvaka v poltežki skupini znana boksarja Gustav Eder in pa Georg Sporer. Kakor poročajo nemški časopisi je na vzhodnem bojišču padel nemški prvak v teku na 10 km Toni Hausholer. Norveška prvakinja v umetnem drsanju Turid Hel 1 and Bjornsted ie pred tednom dni odšla v Nemčijo, kjer bo nastopila na nekaterih prireditvah na umetnih drsališčih. Bj8rn6tcdova je 6tara komaj 16 let, pa je izvrstna umeinica na ledeni ploskvi. V Berlinu bo nastopila na veliki prireditvi, n^, kateri bodo lahko Berlinčani videli tudi novo nemško drealno prvakinjo Musilek z Dunaja. Pri nedavnem švedskem smučarskem prvenstvu je bila velika borba med svetovnim prvakom na 18 km Alfom Dahlquistom in pa njegovim rojakom Oestens6onom. Zmagal je na splošno presenečenje Oe6tensson s časom 59:18. Na cilj je prišel celih 7 6ekund pred Dahlquistom Borba je bila torej izredno ostra. Koledar Danes, sobota, 21. marca: Benedikt, opat. Nedelja, 22. marca: Tiha nedelja. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska c. 10 in mr. Bohinec ded.. Cesta 29. oktobra 31. Ravnateljstvo I. mešane meš&nsk: šole na Viču v Ljubljani vabi svoje dijake in dijakinje, da se redno udeležujejo velikonočnih duhovnih vaj, ki bodo v farni cerkvi od 26. do 2*. marca, V6ak dan ob 9. in ob 17. uri. Spoved bo cine 27. marca zjutraj za dijakinje, jx>poldne z& dijake; obhajilo pa 28. marca ob 8. uri za V6e. Učiteljstvo ima nadzorstvo vsak dan po štirje po abecednem redu. — Ravnatelj. 1 Ravnateljstvo L moške realne gimnazije ▼ Ljubljani vabi svoje profesorje, da vpišejo polletne ocene v kataloge, ki bodo na razpolago v nedeljo 22. t. m. od 9 dalje v zborovalnici uriulinske gimnazije. Istega dne popoldne ob 15 bo sklepna seja za I. polletje. 1 Jutri, v nedeljo popoldne ob 3 vsi v frančiškansko dvorano na mladinsko predstavo pravljične igre »Pogumni krojaček«. Za igro vlada veliko zanimanje, zato si preskrbite vstopnice v predprodaji v trgovini A. Sfiligoj In na dan predstave od 9 dopodne dalje pri blagajni frančiškanske dvorane. Strokovna nadaljevalna šola za umetne io moške oblačilne obrti se je preselila iz Zg. Šiške v poslopje meščanske šole- za Bežigradom. S poukom prične v petek 20. t. m. ob 14, v bodoče pa je pouk ob torkih, četrtkih in petkih. Mojstri se opozarjajo, da je redni obisk šole za prizadete vajence spet strogo obvezen. Umetniška razstava v galeriji Obersnel je odprta dnevno od 9 do 18 ure. Razstavljajo France Kralj, Ahčin, Brejc, Otar, Kuhar, Turk, Tomazin. Štrckelj, Kvas in Žnidaršič. Pianistka Rossana Bottal, ki se je uspešno uveljavila med koncertnimi pianisti italijanskega naroda, je mlada, resnična umetnica, ki ima pred seboj sijajno pianistično kariero. Njena tehnika je briljantna, muzikalnost odlična, njen temperament izredno živahen. Vse to jo usposablja kot prvovrstno umetnico svoje stroke. Tako in podobno pišejo o mladi pianistki, ki bo nastopila v Ljubljani na samostojnem koncertu v ponedeljek, 23. t. m., kritiki najrazličnejših kulturnih središč. V Ljubljani bo izvajala dela svojih rojakov Vivaldija, Mussele in Pick-Mangiagallija. S štirimi skladbami je zastopan na sporedu največji slovanski pianistični avtor Chopin in koncert zaključuje z Lisztovo skladbo. Začetek koncerta bo točno ob pol 7 zvečer v veliki Filharmonični dvorani. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. ..PAPRIKA MARICH" Pepe rosao italiano. Itslifanska ppprika. Garentito puro. Zajamčeno čista. In vendita nelle Dobi se v migliori drogherie. boljših drogerijah. D1TTA H. MARICH TORRE ANNUtf. CENTRALE (Napo l) Tjjubljathho gledališče Drama: Sobota, 21. marca ob 17.30: »Lepa pustolovščina« Red B. ( Nedelja, 22. marca ob 14.: »Jurček«. Mladinska predstava. Izven. Cene od 15 lir navzdol Ob 17.30: »Človek, ki je videl smrt«. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol. Opera: Sobota, 21. marca ob 17. »Sveti Anton, V6eh zaljubljenih patron.« Red Četrtek. Nedelja, 22. marca ob 14: »Ples v Operi«. Izven. Znižane cene. Ob 17.30: »Prodana nevesta«. Po znižanih cenah. Izven. Abonenti reda B bodo imeli v soboto ob 17.30 predstavo Flersove, Cailavetove in Reyeve komedije: »Lepa pustolovščina«, V tej salonski komediji je prikazan beg mlade neveste tik pred poroko. Pustolovščina, ki jo doživi pod okriljem dobre babice z mladostnim prijateljem, ki jo spremlja na begu, je vir raznih sila zabavnih situacij in dialogov. Kdor želi preživeti resnično zabaven večer naj ne zamudi obiska te predstave. Režiser: J. Kovič. Naslednja dramska premiera bo Bernauerjeva in Oesterjeva veseloigra: »Konto X«. To delo je imelo na najrazličnejših srednjeevropskih odrih posebne uspehe, ker vsebuje Izredno zabavno komično vlogo in zabava e 6vojim dejanjem od začetka do konca. Zgodba o mi6terioznem koncu X, na račun katerega dobro živi obubožana rodbina, ne da bi se tega zavedala, daje mnogo priložnosti za učinkovite prizore. Premiera bo prihodnji teden. Delo bo zrežiral Milan Košič. *!S“ lih >. S. van Cine KRIMINALNI ROMAN »Spustila 6em knjigo iz rok, si ogrnila kimono in nekaj iminut poslušala pri vratih. Ker ni bilo Slišati nič, sem vrata nekoliko odprla, da bi pogledala, kaj je. V sobi je bila teina in vladala je popolna tišina. Prav dobro sem se zavedala svoje sestrske dolžnosti in sem hitro stekla v* Chestrovo sobo. Bala pa sem se res, gospod Markham. /ato sem stekla na vrh klicat našega majordoma. — Skupaj sva se j)otem vrnila po stopnicah. Vrata Chestrove sobe niso bila zaklenjena. Sproot jih je odprl. Videla 6va Chestrov obraz, ves spačen, kakor bi bil zagledal kakšno pošast, in spozna'a sem. da jc Chester mrtev. Sproot se inu je približal in se ga dotaknil, jaz pa sem nstala pri vratih. Potem sva šla v jedilnico iu Sproot je telefoniral na policijo.* »In prej, preden je počil strel, niste slišali nobenega ropota?« »Nobenega. Vsi suno šli spat precej zgodaj. Zadnje, kar sem slišala, je bil glas naše matere, ki je očitaila postrež-nici, da se nič ne briga zanjo in da jo trpinči z nami vsemi vred. Ukazala ji je, nni ji prinese čaj zjutraj točno ob devetin in naj ne loputa z vrati, kot je njena navada. Potem pa je zavladala fx>pol»a tišina v hiši vse do malo čez enajst, ko sem slišala v Chestrovi sobi strel.c . »Koliko časa je trajal ta mir v hiši,« je vprašal Vanče. »Mama navadno zasjii okrog pol enajstih. Računam torej, da je trajal eno uro.< »In ne spominjate se, da bi med vsem tem časom slišali v sobi kak nemir, niti najmanjši; na primer, da bi se bila kakšna vrata zaprla?« Šibila je brezbrižno odkimala. »Nič nisem slišala. Toda to še ne jiomeni, da ni nihče hodil po hiši in odpiral vrat. Moja soba je na hišnem vogalu in tam se mnogo močnejše sliši šum vode in hrup s Ceste 52 a, kakor pa kakšen ropot po hiši sami.« »Ne vid; se na vas, gospodična Šibila, da bi bili kaj preplašeni,« 6e jc oglasil Vanče. »Čemu naj bi se plašila? Kar me že mora doleteti, me do doletele, tako in tako. Toda jaz nimam rada prevelikih skrbi. Nihče nima kakšnega posebnega vzroka, da bi me umoril, najmanj pa seveda člani moje ljubljene družine. In moji ljubljeni 6orodniki so slabotni in nesposobni, da bi se posluževali takšnih skrajnih sredstev.« »Ali tudi ni bilo nikogar, ki bi iimel kakšen vzrok streljati na vaši sesiri in na vašega brata?« »Ne mislim, da bi vam mogla kaj bolj natančno osvetliti ta vas pomislek. Mi Greenejevi nimamo navade, da bi drug drugemu kaj zaupali. Med nami vlada duh medsebojnega nezaupanja. Svoje skrivnosti držimo vsak zase. Vsak družinski član je neke vrste prostozidar na 6voj račun. Vendar pa za vse te zločine mora biti nek vzrok: neki razlog mora biti, čeprav ga jaz ne morem razumeti. Julija je bila sirova, nepriljubljena ženska, ki je zelo redkokdaj šla od doma in je vse. kar je delala, delala doma. Res bi bilo možno, da bi živela dvojno življenje. Stare device navadno izgube v danem trenutku oblast nad seboj in zagreše zelo nenavadne stvari. Kar se tiče Ade, mornm povedati, da je neznanka. Nih če, razen našega očeta, ni nikdar vedel, odkod jo je prineslo, on pa tega ni hotel nikoli f>ovedati. Toda niti Ada ni imela dosti prilike, da bi hodila od doma, ker ji je mama vzela ves čas. Vendar pa, ker je mlada in prikupna (njen glas je dobil pri tem nekoliko več poudarka) ni mogoče vedeti,' kakšne stike je navezala zunaj svetega praga Greenejeve hiše. O svojem bratu Chestru pa vem, da ga mnogo ljudi ni rado videlo in mislim, da bi se v nje- fovi preteklosti morale najti stvari i? aterih bi 6e dal razložiti tudi kak umor.« »To se pravi, da ste popolnoma spremenili svoje mnenje glede gospodične Ade,« je malomarno pripomnil Vanče. Šibila je zardela. »Bila sem danes nekoliko razburjena,« je odvrnila z nezaupljivim glasom. »Toda, res ne pripada tej družini. Ada je mala zver, ki bi rada videla, da bi bili mi vsi mrtvi in pokopani, tdi-na, ki se o njej zdi, da jo ima rada, ie kuharica, sanjava Geltruda. ki ljubi vse in kaže svojo strastno ljubezen do psov in mačk v tem mestnem okraju:« Po dolgem molku se je nenadno oglasil Vanče: »Jemljem na znanje, gospodična, vaše spremenjeno mnenje o zločinu, o katerem zdaj smatrate, da ga je zagrešil nekdo od zunaj.« Šibila je odgovorila z neko tesnobo. »Ali mar ni splošno mnenje takšno? Ali mar stopinje v snegu ne dokazujejo nedvomno, da je tod hodil nek tujec?« »Čisto pravilno,« je odvrnil Vanče in skušal skriti vsak morebiten vtis, da se ne zaveda važnosti svojega vpra šanja. »Sledovi brez dvoma kažejo, da je zločinec prišel od zunaj.« »Ne imejte nobenega strahu za bodoče, hiša bo pod strogim nadzorstvom vse dotlej, dokler ne bo ostranjena vsaka nevarnost.« je naglo posegel vmes Markham, Heath pa je brez pridržka pritrdil. »Izdal bom vse potrebne ukrepe. Dva moža bosta stražila hišo noč in dan.« »To obeta res mnogo varnosti,« je vzkliknila Šibila, toda jaz sem v njenih očeh bral vse kaj drugega kot občutek varnosti. Markham je vstal: »Nočem vas dalje zadrževati. Hvaležen pa vam bom, če hočete ostati v svoji sobi do konca preiskave. Svobodno seveda lahko hodite k svoji materi.« »Koga pa zdaj ždite zaslišati, gospod Markham?« je. vprašal Heath ter sPet Požgal svojo ljubljeno cigaro, ko je Šibila odšla. Toda še prej, preden je Markham mogel odgovoriti, je Vanče dvignil roko kot človek, ki ukazuje molk in posluh. »Sproot. pridite za trenutek sem.« Stari majordom se je že pojavil pri vratih z izrazom pokornega pričakovanja. »Ni tako nnjno potrebno, da se obešate na zavese ob vhodu, medtem ko mj govorimo. Sicer je vaša vnema hvalevredna, toda če vas l>omo potrebovali, bomo že jx>zvonili.« »Kakor želite, gospod,« je odvrnil pokorno Sproot in se že hotel odstraniti. »Počakajte malo. Sproot,« ga je zadržal Vanče, »Ijer ste že tu, bi rad, da odgovorite na nekatera vprašanja.« »Prosim, gosipod.« »Povejte mi najprej, ali niste tedaj, ko ste zapirali vežna vrata, opazili nič nenavadnega?« »Nič, gospod!« Odgovor je bil nagel in odločen. »Če bi kaj takšnega opazil, bi bil o tem že obvestil policijo.* Po dolgem trudu so prilezli vrh hriba in pred njimi se je odprla lepa trata. Na koncu trate se je dvigala nizka skala,, ob njej je plamenel velik ogenj. Krdelo nagih, rdečekožnih mož, žensk in otrok je sedelo okoli njega, drugi so divje plesali ob ognju, vpili in vihteli svoje dolge sulice. Blizu tam se je pasla čreda konj, ki so glasno raz-getali. Zdaj pa zdaj se jim je približal Indiianec z velikim čopom ptičjih peres na glavi, zasedel katero nemirno žival ter nekaj časa hitro jezdil po planjavi. Potem se je vrnil k tovarišem ob ognju, ki so plesali in uganjali čudne reči. \Ut 483. Drugi Indijanci so se gnetli okoli izdolbenega korita, v katero sla jim dve ženski točili žganje. Iz korita so ga srebali leže ali kleče, da je šlo pilje hitreje od rok Pili so vsi, moški, ženske in otroci. Tomaž in kapitan sta začudeno gledala ta prizor, Hoaksla pa ie čepel za grmom, kakor da nekaj posebnega opazuje. f“'T"Žalost in veselje: »Vojni«, »ljudski« in »delavski« vrtovi Velik prispevek Dopolavora za gospodarsko neodvisnost Italije Rim, 20. marca s. Eno najpomembnejših del, ki jih je opravila italijanska organizacija »Dopo-lavoro« v sedanjih izrednih ča6ih, 60 brez dvoma tako imenovani »vojni vrtovi«, nekako dopolnilo »ljudskih vrtov« ter »delavski vrtovi«, ki so jih pred nekaj leti začele urejati posebne vr6te organizacij Dopolavoro. »Vojni vrtovi«, torej vrtovi, ki jih je kot posebno novost prinesla 6edanja vojna, so bili in so še ena neposrednih uspehov Mussolinijevega ukaza- V6aka ped zemlje mora biti skrbno in čim bolj« obdelana! Dočim »ljudske« in »delavske« vrtove obdelujejo družinski poglavarji in člani njihovih družin, 6krbe za tako imenovane »vojne vrtove« neposredno organizacije Dopolavora Obdelujejo jih njiho- vi člani sami. Takšnih vrtičkov, ki jih imajo danes že po vsej Italiji, je dozdaj več tisoč, in 6icer po posestvih, ki 60 last Dopolavora, na občinskem 6vetu, drugod po deželi, tudij v takšnih krajih, ki so precej od rok, na svetu, ki pripada javnim ustanovam. Ti majhni koščki zemlje, ki je bila nekoč 1 kilograma srebra. Kitajc; so ta rudnik poznali že pred 300 leti, zanimali pa ;o se 6amo za srebro, drugega niso dosti Lf>oštevali. Skoraj vse fjotrebe po srebru v indijskih deželah krije bawdin6ki rudnik. Leta 1939 jr znašala proizvodnja svinca v Birmaniji 85 000 ton in je tako daleč na prvem mestu v vsej A^iii Proizvodnja cinka se 6uče okrog 36.000 ton na leto Pomembna je v Birmaniji tudi proizvodnja kositra, ki pa m tako obilna kot na primer tista v britanski Maleziji in Nizozemski Indiji. V vojaškem oziru je končno tud: zelo važna proizvodnja volframa, glede katerega je Birmanija na drugem mestu na 6vetu, takoj za K:‘ajsko. V zadnjih letih 60 posvetili veliko pozorne«* tudi pridobivanju kavčuka. Tudi v Romuniji pridobivajo kavčuk Dopisnik agencije »Centraleuropa« piše iz Bukarešte: V Besarabiji delajo zdaj poskuse s saditvijo posebne vrste drevesa, iz katerega se zdi, da bo mogoče pridobivati kavčuk Rasti.na 6e imenuje »Taraxacum Coxacaz«. Res vsebuje ta rastlina do 12 odstotkov čistega kavčuka. Računajo, da vsak hektar 6 takšnim drevjem zasajene zemlje lahko da najmanj 150 kg te, za vojno tako pomembne surovine. Za letos pa imajo v načrtu, da bodo s »taraxauom« zasadil: še nova širna zemljišča, tako da bo celotna površina zemlje, na kateri bodo pridelovali v Romuniji kavčuk, znašala nad tisoč hektarov. Slovaki bi radi kadili lastne »viržinke« Bratislava, 20. marca —ce—. Na Slovaškem nameravajo letos prvič poskusiti, kako bi tudi tani pridelovali tobak vrst^ »Virginija«. Iz njega bi lahko po tem takem, seveda, če 6e peskus posreči, kar doma izdelovali viržinke. Za te poskuse so namenili 50 ha zemlje.. Posebna skupina ljudi.1 Ki se razumejo na saditev tobaka, se bo v kra'IŠPfii podala v Nemčijo, da 6e seznani jxidrobno z uspehi, ki so jih na tem polju dosegli nemški 6tro* kovnjaki, zlasti na polju pridelovanja in oredela-ve virginijskega tobaka. Pomanjkanje modre galice v Franciji Nemški poročevalec piše iz Pariza, da 60 zdaj francoski vinogradniki zelo zaskrbljeni zaradi pomanjkanja modre galice. Že lansko leto ni bilo mogoče dobiti zadostnih količin tega, za vinogradnike tako potrebnega škropila in če bo šlo tako naprej, bo perono6jx>ra povzročila v vinogradih takšno škodo, da je ne bo mogoče kar tako f>o-praviti. Zato nameravajo izdati odlok, oziroma vabilo. naj ljudstvo odda vse bakrene in medeninaste predmete, kolikor jih le ima. 106 parov poročil v treh urah! Svojevrsten rekord je dosegel te dni nek ameriški urad, kamor ljudje zahajajo z namenom, da 6e po roče. Takšen rekord je pač mogoč samo v Ameriki. Piavijo, da je v kratkih treh urah tamkajšnji uradnik jx>ročil nič manj kot 106 novih parov. Z drufeimi besedami bi se to reklo, da za ooroko enega para ni rabil niti dve minuti. Toda verovati hočem, da se v tvojem primeru domišljija ne moti, da se vaša mizica res giblje in govori, kakor praviš. Ni bilo prav, da sem o tem dvomil, priznam, ker si ti tako trdno prepričana, da s? ne varaš in ker dovolj poznam poštenost profesorja G-ilardonija. Toda tu je zame še vprašanje čustva. Vem, da živi moja sladka Marija pri Bogu ih upam, da bom šel nekoč z drugimi dušami, ki so mi drage, tja, kjer je ona. če bi se mi nenadoma prikazala, če bi zaslišal njen resnični, živi glas, ne da bi jo klical, bi mogoče ne mogel prenesti tako velikega veselja. Nikdar pa je ne bi hotel klicati, siliti, naj pride. Upira se mi, nasprotuje čutu spoštovanja, ki ga imam do bilja, ki je toliko bliže Bogu kakor jaz. Tudi jaz, Luiza, govorim vsak dan z našo ljubljenko, govorim ji o sebi in Tebi. Vem, da naju vidi, da naju ljubi, in da ima nad nama veliko moč tudi v tem življenju. Hotel bi, da bi bili taki tudi Tvoji razgovori z njo. In če sem odgovoril na tvoje pismo, v katerem namiguješ na razgovore z njo, z grenkobo, odpusti mi, ne samo zaradi mojega slabega značaja, ampak tudi zaradi mišljenja in čustvovanja, ki je kakor del moje Narave. Odpusti mi tudi zaradi razburjenja, v katerem živimo tu. Moje grlo je dobro. Odkar govore o vojni, sem vrgel proč kafro in pomirje\*alno vodo. Toda živci so tako zelo napeti, da se mi zdi, da bi ob dotikljaju švignila iskra iz njih. To je od silnega dela, ki ga imamo v ministrstvu, kjer ni nič več uradnih ur. In kdor uživa v"čje zaupanje, četudi je to samo tajnik, mora' bolj delati. Ko sem dobil to službo zaradi dobrote grofa Cavourja, se mi je zdelo, da jem državni kruh, ne da bi ga zaslužil. Zdaj ne mislim več tako, a odtrgati se hočem od tega velikega dela. In to me privede na drugo stvar, ki jo že precej časa nosim v srcu in ki ti jo bom zdaj z nepopisljivo ganj- nostjo povedal. V osmih dneh se bomo priglasili prijatelji in jaz kot prostovoljci za vojno. Vstopili bomo v deveti pehotni polk, ki je v Turinu. Tu v ministrstvu bi me radi pridržali, toda jaz bi bil rad že izvežban v polku, ko se bo začela vojna in sem se obvezal, da bom zapustil urad šele dan prej, pred'n bom vstopil v polk. Luiza, tri leta in skoraj pet mesecev je minilo odkar se nisva videla. Vem, da te policija nadzira in da Ti je prepovedano iti v Lugano. Vendar sem Ti večkrat predlagal več načinov, da bi mi prišla skrivaj nasproti vsaj na meji, na planinah. A Ti mi nisi odgovorila. Mislil sem, da sem uganil, da se nočeš oddaljiti niti za kratek čas od svetega kraja. Zdelo se mi je to pretirano in priznam, da sem občutil zaradi tega globoko bolest! Potem sem so kesal, se zmerjal s sebičnežem in Ti odpustil. A zdaj, Luiza, so se okoliščine spremenile. Nimam slabih slutenj in se mi zdi nemogoče, da bi ostal na bojišču. Toda možno je tudi to. Udeležil se bom vojne, o kateri menijo, da bo ?na največjih, najdaljših in najobupnejših. Zakaj, če stavi Avstrija v nevarnost svoje italijanske pokrajine, stavimo mi, in mogoče tudi cesar Napoleon, v nevarnost vse. Pravijo, da bomo prebili prihodnjo zimo preti Verono. Luiza, nočem se izpostavljati nevarnosti, da bi umrl, ne da bi Te še prej videl. Samo štiri in dvajset ur imam, ne morm priti niti v Lugano, niti do meje in ni mi dovolj, da bi bil s Teboj samo deset minut. Naj Te pripelje Ismael 25. t. m. kako v Lugano. Odpotuj pravočasno te Lugana, da bos opoldne v Magodinu, zakaj čez Luino ne moreš iti. V Magodinu pojdi na ladjo, ki odpluje od tam okoli pol ene. Izstopi okoli štirih na Isoli Belli, kamor bom ob približno isti uri prišel tudi jaz iz Arone. Isola B'ila je v tem letnem času zapuščena. Prebila bova večer skupaj in drugo jutro se bova vrnila, ti v Orio in jaz v Turin. Pišem tudi stricu Petru ter ga prosim oproščenja, ker bom za en dan vzel Tvojo družbo. Večjih nevarnosti se n? bojim. Tudi Avstrijci mislijo samo na orožje, njihovi policiji uide na tisoče mladeničev, ki prihajajo, da bodo tu zgrabili za orožje. Grozen bi bil dan po zmagi, toda ta dan, če Bog da, zanje n? bo napočil. Luiza, ali je mogoče, da te ne bi dobil na Isoli Belli, da bi mislila, da storiš Mariji veselje, če ne prideš? Toda ne veš, da bi moja Marija, moja uboga, mala deklica, če bi ji rekli: »Teci in pozdravi očka, ki gre mogoče v smrt« — kako...« Bralec je vztrepetal, umolknil in zaihtel. Luiza si je skrila obraz med roke. Položil ji je pismo na kolena in s težavo rekel »Donna Luiza, ali moreto še kaj dvomiti?« »Hudobna sem,« je tiho odgovorila Luiza, »blazna sem.« »Ali ga ne ljubite?« »Včasih se mi zdi, da zelo, včasih pa nič.« »Moj Bog!« je rekel profesor. »Toda zdaj? Ali vas ne gam misel, da ga mogoče ne boste več videli?« Luiza je molčala. Zdelo se j", da joka. Nenadoma je skočilo kvišku, z rokami stisnila senci, zapičila v profesorjev obraz oči. v katerih ni bilo solz, pač pa temen jezen sijaj. »Vi veste,« je vzkliknila, »kaj se godi v moji glavi, koliko nasprotij je nakopičenih, koliko nasprotujočih si misli se bojuje in neprenehoma izpodriva druga drugo! Ko sem dobila pismo, sem silno jokaln in si r^kla: Da, ubogi Franco, to pot bom šla — potem pa se je pojavil glas. ki mi je govoril tu v glavi: Ne, nc smeš iti, zakaj... zakaj... zakaj .. Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič -- Izdajatelj: Inž. Sodja - Urednik-. Mirko Javornik - Rokopisov ne vračamo - »Slovenski dom« izhaja ob delavnikih ob 12 - Me-«ečji* naročnina 10 Ur. za inozemstso 15 lit — Uredništvo: Koortayeva ulica 6/UI — Uprava: Kopitarjeva alica 6, Ljubljana — Telefon itev. 40-01 do 40-05 — Podružnica: Novo mesto