247 številka.
Ljabljaaa. ? petek 27. oktobra 1905.
XXXVIII. leto
II
Jpfeaja r?»k dan zvečer, tođmli aadelj« in praanft«, tac velja po poeti prejemaš aa avatro-ogreke 4eŠale aa m lete ta K, aa pat lata ta K, aa ©etrt lata I K M k, aa aa aieaaa t K tO h.   Za LJubljano ■ eeiOJanJem aa don aa ves }$ UK, aa pel Leta IS K, aa Satrt leta 0 K, aa aa ateaa« S K. Kdor hodi aaia peaj, piaoa aa vaa ieU 11 K, aa pel lata II K, aa Aetrt leta 6 K 60 k, aa aa mesee 1 K SO h. — Za tuja deiele tolike več, kolikor aaeSa pofitnma. : S« taraSb* brez iitodobna vpešujatra oareonine      aa eaira. — Za omenile ea plačajo od peteroetopne petit mte po 11 k, če aa aa eaoaaile tlaka eokrat, po 10 k, da se dvakrat, ia pa 8 h, če M neka trikrat ali  večkrat. — Doptot ee ferale fraokavati, — Rakopial ia oa vračajo, — U radništvo in upravnlatvo ja v Kaaflavlk alieab It. 6, Ia etaar eredaistve v L aadatropja, oprava iitve pa v pritličja. — Upravniitva naj aa blagovolijo pošiljati naročnine, reklam aeije,
oaaanila, L j. admtnietranvne etvari.
Posamezne številke po lO h. „.Narodna tiskarna'1 telefon št. 85.
„Slovenski Narod" telefon št. 34.
K boja za Drago.
Ii Drage na Kcčerskero. Strašno se huduiejo naši »h a i -love i«, ker smo jih prijeli malo za tt§psa. Delajo se zđaj čisto nedolžne in javkajo tako tužno ia milo, da bi se moralo bridko storiti oelo ia trdega kamna izklesani materi »Germa-ni j i«, ako ne bi bilo vobče znano, koliko peifidne hinavščine tiči za tem j&vkanjem nače vsenemške trojice. Naravnost smešni so postali ti možakar}!. Ko so še upali, da s strahovanjem iu groženjem uženejo v kosji rog slovenstvo v Dragi, takrat jim ni bilo nobeno še tako nizkotno sredstvo preslabo. Pravo pravcato gonjo bo bili dvignili proti onim slo venskim možem, ki stoje trdno, kakor skala, na slovenskem braniku ter branijo Blovenske svetinje napram brutalnemu vsenemškemu nasilstvu. A zdaj, ko so se naklepi tem »haj loroem« korenito izjalovili, se delajo, kakor da bi se jim bila zgodila bog-vedi kaka kriviea ter ovilijo kakor kužsk, ki se je hotel v tuji kuhinji malo posladkati, a je dobi! za svojo nepoštenost zasluženo brco.
Ne preide skoraj teden, da ne bi v svojem graškem trobilu kazali nemškemu sveta s črnim ogljem umetno namazane črnice na svojem razgaljenem telesu. Nismo brezčutni ljudje in zato prav radi verjamemo, da mora biti hudo gozdarju Kuaziu in njegovim pomagačem, ker so prišli do neljubega spoznanja, da sloven sivo v Drugi še ni popolnoma zrelo ia germansko iredento. In prav zaradi tega so nam tudi docela um-ljivi tihi vsdihi teh Tevtonov po onih časih zloglasnega spomina, ko jim je pomagal z redko vztrajnostjo kopati grob slovenstvu v Dragi slo-venski duhovnik, katerega junaški Čini se zdaj opevajo v ginljivih in do srca segajočih epopejah graŠkega trebila. Neljubo vam je, kaj ne, da ja zapustil ta junak žalostne postave Drago in da ga je nadomestil eden
tistih redkih in mirnih dušnih pastirjev, katerih je ž* tako malo med nami. Vaš ognjenik bruha ogenj in žveplo nad njegovo glavo, vendar se zelo motite, ako mislite, da se bo vaša umazana lava prijela njegovih podplatov.
Poizkušali ste s svojim črnim pajdašem! kateremu pojete slavo speve, oblatiti čast možu kremeni-tega značaja, ki je četrtsioletia nesebično žrtvoval čas in denar v pro speh občine in njenih prebivalcev in si pridobil na stot ne raznih drugih zaslug, ker ste upali, da mu izpod maknete zaupanje prebivalcev in da boste potem, ko bi? ubit četjvodja, po tolovajsko vdrli v slovensko trdnjave. A tudi ta poizkus se vam je korenito ponesrečil in zato ga ne more zadeti blato, ki ga lučate še zdaj za njim in na njegove sobojevnike, ker blato iz vaših umazanih rok je prožno in odletava naravnost v obraz vam samim.
Prozorni so vaši naklepi in po vsem umljiv vaš vik in krik, toda solze, ki jih pretakate, nas ne ganejo. Mi spoštujemo resnično prepričanje vsakega človeka in se vsled tega dosti ne brigamo, kaj počenjajo »Vsencmoi« med **bc . Da bi pa k n e z Aue rs per go v i hajlovski hlapoi praznovali nemoteni vsenemške orgije na slovenskih tleh, tega trpeli ne bomo, ker ne moremo in ne smemo trpeti. Prav tako ne bomo mirno gledali in dopuščali, da bi nemški učitelji, ki jedo Blovenski kruh, pripravljali zapeljano in zaslepljeno slovensko liudstvo za germansko iridento, ker rasni Čopi, Ježelniki, Mikli6iitd.se zdavnaj niso Nemei, Čeravno kočevski brbljajo.
Naša potrpežljivost ni sicer še izčrpana, toda »svaka sila do vremena« in če ne bo kmalu koneo temu početju, zaropotali bomo tako, da se bo čul
odmev našega glasu od knez Auerspergove do vladne pa laČe. To si naj zapomnijo gospodje K t n z 1, T s o h e r ne (Crne) in L a o k-ner, kakor tudi njih prikriti pomagači, ki jih prav dobro poznamo.
Toliko za danes v odgovor na javkanja graškega trobila iz Kranjske.
Deželni zbori.
Gorica, 26. oktobra. Včeraj je bil otvorjen goriški deželni zbor. Deželni glavar dr. vitez P a j e r je pozdravil poslance v italijanskem in slovenskem jeziku ter našteval zadeve, ki čakajo na rešitev deželnega zbora. — Zvečer je bila že druga seja. Poslanec F a 1 k o n e r je interpeliral vlado, zakaj ni bil predložen v sankcijo zakonski načrt glede regulacije učiteljskih plač, kakor je bilo sklenjeno v zadnjem zasedanja. Vladni zastopnik grof A 11 e m s je izjavil, da predloži interpelacijo vladi, a povedal je, da so pomisleki proti zakonskemu načrta le glede vprašanja o pokritja. Z ozirom na važnost predmeta je morala vlada poizvedovati, ako ni mogoče vprašanja o pokritja rešiti na drag način.
Celovec, 26. oktobra. Poslanec dr. P u p o v a c je predlagal izvolitev s t a 1 n e g a o d s e k a za organizacijo in pospeševanje prometa tujcev v modernem smisla in zaradi naprave telefonske zveze od Beljaka do Spodnjega Dravograda. — Na predlog kmetijskega odseka se je sklenilo, da se nastavi deželni potovalni učitelj za mlekarstvo. Pri tej priliki je izjavil posl. Grafe-n a u e r, da zadružništvo v deželi zaradi tega ne napreduje, ker kmet nima smisla za vzajemnost, temuČ je sebičen! Deželni odbornik dr. Waldner je odgovoril, da razdvajanje in zastrupljenje zanaša v kmetsko prebivalstvo stranka, ki deluje v temi, in ki ima nalogo, da slika kmetu vse napredno kot pogubno in deželno upravo kot zapravljivo. — Na predlog finančnega odseka se je sklen ilo, da se na meščanskih šolah v Celovca, Beljaku in Velikoveu
avede slo ve nščina kot neobvezni predmet.
Brno, 26. oktobra. V današnji seji se je izvolil odsek za volilno reformo, ki se je takoj tudi konstituiral. Za načelnika je bil izvoljen posl. pl. S k e n e, za namestnika pa poslanca dr. Ž a č e k in dr. F u x.
Praga, 26. oktobra. V proračun skem odseka se je včeraj razpravljalo o deželnih financah. Povedalo se je, da je deželni primanjkljaj od letošnjih 13.200.000 K za leto 1906 narasel na 13.860.000 kron. V pokritje se morajo deželne naklade zvišati od 55° u na 75%.
Razpust državnega zbora.
Dunaj, 26. oktobra. Neki krščansko socijalni poslanec piše v „Information", da je prazno zanašanje, da bi sedanji parlament kdaj dovolil baronu Gautschu državne potrebščine, kakor proračunski provizorij in prispevke za skupne izdatke. Zato pa je baje vsak dan, ki ga baron Gautsch zamudi, da ne razpusti državnega zbora ter ne razpiše novih volitev, velika zguba, ki samo krepi agitacijo prevratnih strank.
Kriza na Ogrskem.
BudapeŠta, 26. oktobra. Grof T i s z a, ki je že obveščen o novem vladnem programa, je izjavil v liberalnem kluba, da za svojo osebo odločno odklanja program, posebno pa splošno volilno pravico, ki bi bila največja nevarnost za nagodbo 1. 1867. Ker je v liberalni stranki nekaj poslancev za splošno volilno pravico, izostanejo od ponedeljkove seje, v kateri se definitivno odloči, kako stališče zavzame liberalna stranka.
Zopet revolucija na Ruskem ?
P e t r o g r a d, 26. oktobra. Pri sedanjem gibanja, ki se naglo Širi po deželi, ni nikjer zaslediti gospodarskega povoda, temač odločujejo le politični nagibi. Položaj je obupen in govori se že o splošni državljanski vojni. V raznih krajih v južnih pokrajinah se je štrajk že res spremenil
v revolucijo. Delavci si delajo barikade iz zobčaste žice. Dosedaj počiva promet na 17 Železniških progah. Moskva je popolnoma izločena iz prometa. Ker je dovoz žita z južnih pokrajin nemogoč, grozi nastati lakota. — Razširja se tudi vest, da namerava car s svojo rodbino pobegniti v K o d a n j, v njegovi odsotnosti pa dobi grof Vite neomejeno oblast — Vsi kolodvori v Petro-gradu so zaprti ter jih straži vojaštvo. — Revolucijonarji se hočejo p o-lastiti tiskarn, da izdajajo časopise brez cenzure. — Strajk se je razširil tudi na trgovine. V glavnih delih mesta so zaprte vse trgovine in zaloge. — Med štrajkujo-čimi železničarji je nad pol milijona uradnikov.
Moskva, 26. oktobra. Strajkajoči se ne strašijo nobenega nasilja v dosego svojega namena ter imajo neprestano krvave spopade z vojaštvom in policijo. — Tovarne imajo premoga le za en mesec, drv pa je v mesta le za 10 dni. — Vse lekarne so zaprte.
B e r o 1 i n, 26. oktobra. Promet z Rusijo je popolnoma ustavljen. Nemške železnice sploh ne sprejemajo pošilja-tev na Rusko.
Napitnica nemškega cesarja.
D r a ž d a n e, 26. oktobra. Pri slavnostnem obedu na saksonskem kraljevem dvoru je cesar v drugi svoji napitnici namigaval na razmerje a Francijo zaradi Maroka ter zaključil : -Kako se nam godi na svetu, ste gospodje videli. Zato nam je treba imeti suh smodnik, nabruŠene sablje, napete moči. Moj kozarec velja našemu ljudstvu v orožju. Nemška armada in njegov generalni Štab naj živita !"
Tolovajstvo v Knežaku.
Zasliševanje prič.
(Dalje.)
Včerajšnja popoldanska razprava se je pričela ob 4. uri.
LISTEK.
Na devinski skali.
Zgodovinska povest. Tretji del. (Dalje.)
Oton Vipavski bi bil menihu Dominiku lahko povedni še marsikaj o Komoljevi preteklosti, toda Diroi-aiku se pri vsi njegovi lokavosti ni posrečilo, spraviti še kaj iz njega. Okon se je delal, kakor bi niti ne slišal menihovih vprašanj, tako da je Dominik končno odnehal. Dolgo čas* je vladal v sobi molk. Oton je •stopljen v svoje misli sedel pri a'i;, menih pa je stal pri oknu in gledal na živahno vrvenje na ulici.
Naenkrat se je menih obrnil in 8 svojim megočnim glasom rekel:
»Oton Vipavski, legat oglejskega Patrijarha je ravnokar dospel v Ce-đid. Ali mu smem reči, da ste pripravljeni se pokoriti" njegovim uka-*om? Ali mi na svojo vero in na 8*0]o čast obljubljate storiti vse to, *ar §em zahteval, kakor Vam jas obljubljam, da izpolnim svoje obete?«
Oton ie omahoval. Dv jml je pač glavo in vi leti je bilo, da je meniha natančno razume), ali odgo voril ni. Dominik je uganil, da se ne more odločiti. Zato mu je s po-vzđignenim glasom zaklieal:
»Oton Vipavski, pomisli, da ti je pričakovati izobčenja in prekletja svete oerkve. Samo po milosti patrijarhovi še nisi preklet. Ce se upreš sveti cerkvi, zapadeš božji kazni po smrti, v življenju pa oerkveni kazni. Živ boš izbrisan izmed živih, postaneš človek brez doma, ki ga sme vsak ubiti, kakor psa. Nasprotno pa, če se pokoriš cerkvi, si pridobiš najmogočnejšo zaščito na svetu in stopiš med prve velikaše na Goriškem, Furlanskem in Kranjskem«
Oton sa ni sbal menihovih groženj in smejal bi se jim bil, da mu ni kazalo, se pretvarjati in zato je rekel:
»Naj se zgodi božja volja«
Na menihovem licu se je ia trenotek pojavil izraz triumfa, a je hipoma zopet izginil.
»Naj se igodi božja volja danes in vekomaj« je odgovoril menih in po spoštljivem slovesa odšel.
Po njegovem odhoda je dal Oton
poklicati moža, čigar sveta si je naj-iskreneje želel. Čakal je Ie malo časa in v sobo je stopil patrijarhov zastopnik v Devinu, prekanjeni Raj-mondo. Prvo Otonovo vprašanje je bilo jako skrivnostno.
»Kaj dela?« je vprašal Oton Vipavski.
»Obtožbo pripravlja« je odgovori Rajmondo.
• Ah, ta Komolja, ta je moja nesreča.« Oton J« globoko zavzdihnil, kakor da je v Komoljevih rokah njegova usoda. »Komolja nas je spravil v nesrečo; Juri ve vse«
»Ne, Juri ne ve vsega.« Rajmondo je pristopil bliže in Šepetajo dejal: »Kaj mislite, da bi bil jas ie na svobodi, ko bi bil črni Peter povedal Komolji, da sem ga jas obvestil, kje in kdaj lahko zajame devin-akega vladarja.«
»Vi ste rasbojnike poslali nad Jurja«, se je čudil Oton. »In gospa Jata?«
»Ta je le slučajno naletela oa Jurja in na rasbojnike, ko je priredila lov na polblaansga Videla«
Oton se je aganil. Oirl se je po sobi, kakor bi se hetal prepričati, če res ni nihče navaočen, potem pa se
je nagnil k R«jmondu in mu rekel na uho:
»Ali je oglejski patrijarh ukazal, spraviti Jurja v roke razbojnikov, da ga umore?«
»Ukazal tega pač nik« je mirno odgovoril Rajmondo. »Zadovoljen bi bil pa gotovo, če bi bili razbojniki Jurja ubili. Kajti sovraži ga skoro tako, kakor jaz. Ali veste, kaj mi je storil. Imel sem sužnjo, Zulejko; ljubil sem jo bolj, ko ves svet; več mi je zanjo, kakor za zveličanje moje duše. Jari mi jo je ugrabil; ne sase, nego za svojega psa, za svojega sužnja Hasana. In to mi krvavo poplača. 2iv mi mora priti v roke, da ga bom trpinčil do smrti in če bo mrtev, poteptam de njegovo poštenje v blato.«
Spričo tega divjega izbruha neskončnega sovraštva je Oton umolknil in a nekim strahom zrl na Raj-monda. Ali svest si je bil, da Raj-monda nujno potrebuje in sato se je hitro odločil, da se i njim združi,
»Odkritost aa odkritost« je dejal Oton. »Tudi meni je na tem, da se Jurja uniči. Delajva torej skupaj. Ali me hočete zagovarjati na zborovanja plemenitaiev ?«
»Na Vaši strani sem in na strani vsakega, kdor sovraži Jurja Devin-skega Sicer pa se Vam ni treba bati tega zborovanja. Juri je odpo-dil od sebe edinega človeka, ki bi mu mogel resnično koristiti, svojega nekdanjega varuha Tomaža Retin« skega.  Prepričan sem, da amagate.«
»A Konrad Sežanski? Ali ste nanj pozabili?«
»Konrad Sežanski je še otrok,« je smeje se odgovoril Rajmondo. »Mehak je in lahko je ž njim ravnati. Zapisal se je pa Jurja, kakor se je oglejski patrijarh zapisal hudiču.*;
Moža sta vzela na rešeto še druge plemenitaše in jih razdelila, kakor sta pač sodila, da stopijo ali na Jurjevo ali na Otonovo, oziroma patrijarhovo atran.
»Tudi Jurjev ključar Orimo je na naši strani,« je dejal Rajmondo. »Na prvi migljaj odnese Jurjev denar, kar ga je dobil aa pravice, ki jih je prodal patrijarhu. Potem pa naj si Juri pomaga.«
Moža ata se zlohotno in škodoželjno sasmejala. Oton je naročil vina, in pri rajni kapljici, sta potem Še pozno v noč kovala temne naklepe. (Dalje naša.)
Razprava se vrli povsem mirno brez vsakih nastopov od strani »aa govorništva«. To pa slasti radi tega, ker   nastopajo   večidel) »razbremenilne«   priče,  ki  imajo  vsaka s#oj posel.   Nekaj je tudi takih prič, ki ne  počakajo   niti predsednikovega vprašanja, marveč se kar same »spro šijo« in naklepečejo svoje litanije. Tudi kaplan M a gaj na je seveda še vedno v razpravni dvorani.   Z velikim, s vidnim sanimanjem Bledi iz poved bam Včasih tadi hitro smukne ven na mostovi med še neaaeiišane priče.   Vidi ae vedno bolj, da tega »pastirja«   hudo   boli srce  in peče vest, da je svojo bivšo čredico sape Ijsl v tako nesrečo.
Prva je bila zaslišana Ivana Lipe c iz Knežaka. Žsnaka pa ima silno slab vid ia sluh, ker ni nič videla in n 6 slišala, raien da je Frajt udaril po vratih prodajal ničnih Akoravno toliko prič ve o silnem vpitju, ni slišal* priča nobenega vpitja
Anton Sajn je brat obtoženca Mihe Ssjna in pove, da so Lule pred Županovo hišo vpili,hura1 ravno tako kot vojaki v vojni, kadar »štur maj o«. Na vprašanje g. predsednika, k>j pcmeni bestda »Napolita n«, pojasni priča, da to ni nobena prijazna beseda. Gieds obtoženke Helene Sam izpove, da je po poti od svoje hiše proti županu vpila: Priklačenca ven ia vasi zapoditi, šolo mu zapreti, hišo mu podreti, ga ubiti in vse liberalce v hiši pobiti, hura!
Dopoldne je dr. Sahweitser, ki ima kot zagovornik le n^men, da se izve objektivna resnica — to vsaj je trdil prvi dan razprave — predlagal zaslišanje dveh novih prič, ki bosta za trdno potrdili, da jima je Anton §ajn pravil, da išče Časnik pričo zo per Lenkota, to je drugega obtoženca proti dobremu plačilu. Priča Anton Šaju je pa zdaj izjavil, da on ni nikdar tega nikjer govoril in d a se tudićeanik ni proti njemu nikoli o tem izrazil. Prč se očita še sovraštvo proti Heleni S*jn, kar pa odločno ran ka.
Marija Slavo iz Knežaka št 119 je videla, da je Jože Smr delj udaril po oknu in vpil: Franceta Urbančiča ven! Videla ga je tudi, ko se je o bre zal ob atekiu in da je nato razbijal po veznih vratih. Obtoženec Juri Smrdel; prizna zdaj svoje de janje v toliko, v kolikor ga va priča, ki je tudi videla, da je nekdo udaril župana po prsih, samo tega ne ve, kdo ga je.
Jož* Škrl) je strnič obtoženca Antona Š<rl|a. Priča ne ve drugfga, kot da ie Francetu Urbančiču prinesel poročilo, da bodo pri županu Frajt» ubili, kaker je izvedel od neke ženske.
Ivana Fabec, posest, žena is Knežaka, je slišala samo, da so pred Časnikom otroci vriskali, ženske pa javkale: Kaj bo, kaj bo! O Ani Šajn ve, da je udarila ali oplazila Franceta Urbančiča, ko je silila v županovo hišo, kjer je bil njen mož.
M:zar A n to n Čr n et i Č iz Knežaka ni videl nobenega tepeža, nego je le Franceta Urbančiča sprejel na povi od njegovega brata Andreja, ki ga je j-o ena.j J d • u jy £jicer pa hoče označiti župana Časnika kot krivca cele barufe.
Anton Soro iz Knežaka je miril Antona S»jna. Glede besede »Nipolitan« pove, da jo izrekajo ljudje i z šale. Na rasna vprašanja sodnikov se napo-iied pojasni, da raz umevajo v Knežaku pod beBedo »Na-politan« N e a p o 1 i t a n o e , to je ljudi, ki m u z i c ; rajo po svetu, ki so pa nekoliko boljši berači. Tudi ta priča je videl le ženske in otroke pred Županovo h šo.
Frančiška Če ligo j bi imela izp vedati glede Jožefe Slavo. Komaj pa priseže, že ji aačne njen jezik drdrati priučeno izpoved, še predno jo g. predsednik kaj vpraša. Izpove, daje bila pri Rakarju, kjer se je bavila z domačo hčerjo s ženskimi ročnimi deli in da se Rakarca (Jožefa Slave) ni oddaljila nič iz hiše razen enkrat aa par minut.
Še hujša drdralka je hči Rakarčina Jožefa Slave Ko na isti nsčin kot njena prednica o d -drdra svojo izpoved, vpraša jo g. predsednik dvakrat, kdo jo je naučil tega, ker je sodišče docela pre pričano, da je vsa njena izpoved priučena. Dekle odločno taji, da bi jo bil kdo kaj naučil govoriti, česar ji seveda nihče ne verjame. Njena izpoved je slična do besede oni njene predprtče.
43 etna Helena Požar is Knežaka sicer ne drdra svoje ispovedi kot ravnokar imenovani dve punici, vendar pa sledi is vsake njene besede, da »ren reže« Jožef o Slave, ki po njeni izpbvedbi ni niti bila
pred županovo hišo niti vpila: Zlve-eite ga doli in ubijte ga!
Franca Slave ia Knežaka št. 1&8 se zasliši, da kontrolira iapovedbo Ivane UrbanšiŠ. Priča izpoae, da je videla, da je Iv. Urbančič, stoječa pri sosednji hiši, umihnili i roko in v tistem trenutku je odletel is njene roke kamen proti oknu šapa n o v e h i i e. Da bi se bilo okno ubilo, ni slišala. Pred bilo je bilo ved otrok, moških in žensk.
Marija Delost ia Knežaka št. 164 priča aa moža Jožefa Deloata. 2ena izpove, da je mož ie pijan, če ga le malo pije. Tisti dan pa je moral prt cei piti, ker je bil strašno pijan. Vkljub temu je svojo šeno ubogal, da se je takoj podal s njo domov in niti za cigarete mu ni bilo več toliko kot preje.
Marija Delost iz Knežaka št. 19 ie svakinja ravnokar imenovanega obtoženoa. Ta izpove, da je bil Jože Delost 2. marca popoldne 1 e malo pijan in da se ni zaletaval, ko ga je žena peljala domov, dočim je ž sna njegova trdila, da ae je zaletaval.
Marjana Škrij, žena obtoženega Antona Štrljr, zoper moža n e p r i č a. O Jožefu Smrielju ve, da je imel krvavo roko. Ako-ravno natanko ve, kaj je govoril Cesnik in njegovi pristaši volilcem ob 2. uri, ko so odhajali zaradi ne vršitve volitev, da so jim »Ž vio« klicali in ploskali, noče vedeti, da je kaplan Magajna pred tem zaklieal županu trikrat: »Na svidenje, gospod župan!«
Anton Tomšič in Janez Š i r e e 1 j sta zaslišana glede Marije j i r c e i j, ki je žena drugega Oba potrdita, da je bila doma usode-polne minute in torej ni mogla biti soudeležena vpitja in kričanja.
Nato nastopi kot priča Jožef Slavo iz Knežaka št. 66. Sodišče ga med spisi ne more nikjer najti, akeravno se vse natančno pregleda. Ko ga naposled sodišče vpraša, kje ima sodno povabilo, odvrne mož, da nima nobenega povabila od sodišča, pač pa le od dr. S u -BterŠiča. Ker to povabilo ui zadostovalo, da bi 8:5 Jožef Slavo za slišal, se ga ne zasliši in ker ni bilo nobenih prič več v Liubljan?, se je razprava prekinila ob 7 uri zvečer in bo nadaljevala danes dopoldne ob devetih.
Prva se ima zaelišati in zapriseči gospa Marija česnik, županova Boproga.
Dr. Schweitzer protestira proti zaprisežen j a, Češ, da je bila 2. marca v otročji postelji. Zato nima potrebnega spomina na razpolago in tndi ne more vsega prav presoditi. Take osebe so halucinacijam podvržene.
Državnega pravdnika namestnik se upira temu protestu, ker to stanje ni bilo trajno stanje in tudi zdaj, ko naj zapriaeže, ni v tem stanju.
Sodišče sklene, da se priča za-priseže.
Dr. Schweitzer prijavi ničnost.
Priča gospa Marija Česnik izpove, da je bila 2. marca 11. dan v otročji postelji. Ko so se klerikalni vo-lilci ob 2. uri odstranjevali, ker ni bilo volitve, je France Urbančič vzdignil kapo in vpil: N a 8 v i d e n j *! Ko je ob 4. uri prišla popevajoča t na mož mimo hiše, so nekateri gro ili proti hiši. Frajt (Janez Česnik) jc popeval in klel: Sakramenskeduse libe ralske, lumparska hiša, brezverci, ciganska hiša! Ko mu je Janez Skrlj dejal: liravo, bravo, Frajt!, je zakričal ta: Ti si sakramen-ski smrkavec in liberalec! nakar jsta si delila zaušnice. Vriše, hrup in zbi janje je bilo na to toliko, da se je priča vsa tresla in bila nad vse prestrašena. Otroci so jokali in njen pred par dnevi rojeni otrok se je takrat tako prestrašil, da se še zdaj vedno straši. Ona pa da se od tistega trenutka do skrajnosti razburi za vsako majhno reč. Priča je videla Jožefa Smrdelja, ki je udaril po oknu, da so šipe zažvenketale po tleh. Za pričo je priletel kamen, ko je šla ravno po stopnjicah. Kričanja: Liberalci, napolitani! ni bilo ne konca ne kraja!
Na vrsto pride priča Ana Šajn iz Knežaka. Proti njenemu zaprisežen ju protestira dr. Scbvveitzcr in utemeljuje svoj protest ob pritrjevanju dr. Šusteršiča na dolgo in Široko.
Temu protestu se upira državno pravdništvo.
Priča se sklene zapriseči, dr. Schweitzer pa oznani ničnost
Po zaprisegi izpove priča, da so marširali klerikalni volilci mimo županove hiše in vpili: Napolitani! Ko je ona, ki je Šla iskat svojega moža, prišla do županove hiše, trčila sta s Francetom Urbančičem skupaj. Ta je zakričal nad njo: „Sakramenska duša hudičeva, kaj pa ti hočeš tukaj ? j o sunil v prsi, na to pa opraskal po roki, da je bila vsa krvava. Pozneje je bila priča v Županovi hiši, kjer se je vse treslo
groze, kaj bo. Vrata so se iibila in da bi za slučaj, Če bi napadalci vdrli noter, imeli vsaj kaj orožja in obrambe, dal je župan prinesti kup polen k vratom. Bilo je kot sod-nji dan. Šipe so pokale, kamenje je letele v sobe, vse pa je jokalo prevelikega strahu. Neki kamen je zadel njenega moža na prsi. Ta kamen je pri letel v železen križ v okna, a s tako silo, da je o d 1 e-tclinbutnil nato vnjenega moža, ki ga je takoj pobral. Za Ivano Urbančič, katero hoče neka klerikalna priča obdolžiti, da je vrgla kamen, pove, da je prišla v hišo, samo ne ve, kdaj je prišla. Priča je z možem zapustila županovo hišo šele, ko so prišli orožniki.
Sodniški sodni avedeneo gosp. dr. Sshuster izjavi, da so hile poškodb e, ki jih je baje F r. Urbančič prizadel prič«, lahke in da niso motile njenega zdravja. Paš pa (e gotovo o b č u tila bolečine, slasti na roki, kjer io je moralo peč*.
Njen mož Jože Šajn je videl, da so napadalci g r o s i 1 i s pestmi, ko so šli mimo županove hiše. Frajt ie Markovea smerjal s prascem. Franee UrbanšiŠ je Markovoa držal za suknjič, zunaj so pa divje kričali: Ven ga, da ga ubijemo! Vide 1 j e takrat tudi svojo ženo, ki je imela krvavo roko. Obtoženi Anton Š »jn je pobiral »ramo«, a so mu io drugi iztrgali is rok. Anton Škrl j je vrgel kamen skozi okno; ta kamen je zadel pričo v prsi, kot je zgoraj omenjeno. Zunaj so pa kričal: »Ven s liberaloi! Ubiti jih!« Priča pokaže kamen 57 dkg te ž a k. Kamen je bil s t a k o s i 1 o vržen, da je vsel šipo seboj. Glede israsa »napolitani« pove priča, da so to ljudje, ki nosijo tiste žaklje (mehove) seboj. S tem izrasom se zmerja.
Proti AntoniiiFrank, bivši dekli pri županu Časniku, razpelje dr. Schweitzer svoj protest na široko pot, za kar mu dr, Šuster-ŠiČ poje pritrjevanje.
Valjub temu se priča zapriaeže in dr. Sohvvđitzer oznani svojo pest m n čnosti.
Priča iepove, da je F r a j t nad Janezom Sirljem vpil: »Sakra-menski smrkovec, liberalec, ti si cigan!« Iz množice so se pa čuli klici: »Liberalce in etaroverce ubiti! Ven ž n ? i m!« časnika župana je prijel Knafd o in ga klofnil po hrbtu, France Urbančič ga je pa prijel za telovnik, da e o mu vei gumbi odpadli. Jože Smrdel) je udaril dvakrat po šipah. Vrata ni bila padla doli, če bi ne bilatako silnozapah-njena. Nihče še ni nikoli «aj takega doživel. Miha Šajn in Janez Česnik sta župana »natezala« t. j. r u k a 1 a in suvala.
Marija Požar izpove, da je videla Jožeta Smrdelja, ki je tolkel po šipah, da je bil krvav. Bila je silno v strahu, Ler je bilo povsod silno zbijanje, po oknih in vrati b, in ker so vpili zunaj: Hura, hura, napolitana, liberalca ubiti.
Proti priči Janezu Škrlju, Markovcu ima dr. Schweitzer zopet svoje protestne bolečine, ki mu pa nič ne pomagajo, zato mora oglasiti ničnost.
Priča pripoveduje, da so že ob dveh klerikalni volilci grozili županu, da mu bodo že naredili, da jim ne bo več županil. Zmerjali so ga z lumpom. Ko ao ob štirih prišli, bilo jih je okoli 30 in so peli vsak 8*ojo p sem. Frajt je kričal: Markovec je lump, prasee sta-rovereo. napo li taneo. P/i£a mu je dejal: Kaj ai pa tako luštek danes? Strela ti mater ubij, ti si smr k o veo! odgovoril mu je Frajt, na kar mu je priča dal »šlafenoo«. Frajt ga je prijel nato za »rekelc« in mu odtrgal velik kos proč ter |kričal: Jebem tiboga, te bomo u oi 1 i, ti bomo pokazali! Ko se je priča nato strgal in odbe žal v županovo hišo, priletel je F/. Urbančič sa njim in ga udaril ter ga ven n e s e 1 s v o j i m pr i s t a š e m ki so kričali: Ven s njim! Pri vrat h se je posrečilo priči, da se je s pomočjo Antona Tomšiča rešil is nevarnega položaja. Na to se )e pričelo divje loputanjepo vratih Kamenje je letelo, vmes pa so se čuli klioi: Ven ž n|im, ta hiša je hinavska, liberalska bišo izpodkopat s »pikoni« krampi) č e j e d r u g a č e n e m o r e m o ! Ves napad je trajal pol ure. V hiši je vladal splošen strah. Otroei so jokali, ženske rjovele, kamenje je žvišgalo. Priča si tri ure ni upal ven, ker je čul, da hodi Frajt okoli hiše in ga čaka, da bi ga ubil. Frajt je pri tisti priliki pel:
Mi vince pijemo,
Na Markovea ga sli varno.
Priša sahteva 5 K ia pokvarjen suknj« š.
Ta isvleše Frajt is lepa dotični koa, ki ga je odtrgal Janesu S kri ju, da bi dckasal, da ni bil suknjiš še sa niš, šeš, to blago je ie a t o 1 e t staro- Tudi dr. Šuateršiš brš to potrdi, dr. Sohvreitser pa se skuša prav prisiljeno nasmejati. Vendar ia javi sodišče, da je to blago suk-njiŠa, ki je aa kmeta prav šedna obleka. Dottšni kos se dene k ostalim »oorpora delieti«. Priša od lošno pove, da ni nikoli slišal, da bi bila Ivana UrbanšiŠ vrgla kak kamen preti šupanovi hiši, ona, ki je prva branila šopana. Nasprotno pa pove priša, da mu je Jožef Kirn is Knežaka pravil, da ao o e klerikalci v gostilni pri Cucku zmenili, da morajo Markovea in župana ubiti« To mu je pravil Kirn, ao je bilo vse zaslišanje v II. Bistrici še končano.
Priča J a ne s S1 avo iz Knežaka št. 20 pove, da je slišal, ko so peli klerikalci mimo župana in vpili: M i smo fantje, vi ste smrkovci. France UrbanšiŠ je zagrozil županu s prstom in dejal: Tine boš veš župan! Rakar je udaril parkrat b kolom vinske trte po vratih Cesnikove hiše. Jožefa Smrdelja je videl, da mu je tekla kri ter da je držal za kljuko in jo rukal ter vpil. Anton Urbančič je kričal: Liberalce ven ubijte jih! Miha Š«in je pa po vasi vpil:   Vsi ao Napoiitaui.
Vsi obtoženci odločno taje vae, kar priča izpove, Rakar pa oelo obljubi, da bo pričo »preiskal«.
Zashšati bi se imela Ivana Urbančič. Tudi zoptr njeno zsprise-ženje protestira dr Sohvreitser, a zastonj, ker jo sodišče vkljub temu zapriaeže. Opomniti moramo, da so vse priče, zoper katerih z a -priaežecje protestira doktor Sohweitzer, predlagane od državnega pravd niš t va. Ker dr. Sohweitzer aopet oglasi svojo nič nos t, že kar mrgoli teh ničnosti.
Priča -zp ve,  da   je zgrabil France  Urbančič   Župana ca suknjič, tudi ga je videla, da je udaril potem po šipi pri vra tih.   Ž onana so topli Janez De lost, Fr. Urbančič in S p tiar (Knafeljo) Anton Šajn je dvakrat udaril a brajdo po vratih in ko jo je doli vrgel, jo je vzel Rakar in tudi on  dvakrat  udaril z njo Jožef Požar je tolkel z rokami in nogami po vratih, Marjana Kešje vpila: Ubijte ga, ven ga! Pr Č« zelo hitre govori, kar se zdi dr. Sohweitzerju zelo »verdashtig«, kot pravi.
Tu hoče Franca Slave, ki je b:l« že preje zaslišana, vedeti, da je videla I rano Urbančič, ko je vrgla kamen proti županovi hiši. S.avo trdi naposled, da je videla kamen le v zraku, ne ve pa, ali je bil kamen ali snežena kepa. Tudi trdi, da je vrgla Urbančič ta dozdevni kamen potem, ko je bila že vsa barufa končana. Nasproti temu pa vedo tri priče, da je bila UrbanČiŠ takrat že v županovi hiši in Ana Šajn pove, da je takrat v županovi kuhinji jedla ocvirke.
Razprava se je prekinila ob l.uri pop. m se je nadaljevala ob 4 uri.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 27. oktobra.
— Kako ae jim mudi S Deželni zbor, če bi tudi deloval, imel bi v to pičlo časa, nem*eč k večjemu kake štiri tedne, ker bode zadnji teden meseca novembra skli oan državni zbor. Klerikalci hočejo otntruirati, pa brez posebnega hrupa, ker se novemu deželnemu prederd-niku nočejo će pokazati v tisti zverinski surovosti, po kateri bo ae odlikovali v lanskem zasedanju. Izumili so si m e š e t a r j a , ki naj skuša med strankami posredovati, da si so klerikalci Že prej, nego e mešetar nastopil, s glasno silen 1', da v ničemer ne odnehajo. Mešetar nima torej druge naloge, nego skrbeti, da se čas spodobno potrati. Ia videti je, da bode šlo Prva seja bila je dne 25 oktobra, a zastopniki klubov poklicani ao k posredovalca šele na 30. oktobra. Tukaj se je že štiri dni v vodo vrglo, ne da bi ae kaj delalo. Druga seja deželnega sbora pa bode sklioana na 3 novembra, tako, da so sopet štirje dnevi brez najmanjšega dtla unišijo! In tako bo šio naprej! Vzlio temu pa bodo klerikalci tulili, da so oni edina delo-Ijubna stranka. Komedija!
— Drzavnozborska volitev na Koroškem. Proti sadnji
državnosborski volitvi v celovško velikovškem okraju ao slovenski volilci vlošili protest »Mir« pravi o tem protestu: Ako se ugodi popolnoma upravičenemu protestu, bo imel Grafenauer okrog SO glasov v e š i n e in bi bil potemtakem
izvoljen on, ne pa S e i f r i t ■.....
Kakor je torej upati, se bo smsgt nemških nasijonaloev ispreaaenila v — sramoten poraz.
— Slovensko gledališče. Iz pisarne »Dramatičnega društva« ae nam piše: V nedeljo, dne 29. t. m. boate dve predstav; Popoldan se vpriaori četrtič in letoi zadnjič komična opera »Car in te-a a r«, ki je dosegla na dosedanjih predstavah velikanske uspehe. Pri predstavi sodeluje orkester 27. pefi-polka. Zvečer se ponavlja prvič igrokaz »Bratje a v. Bernarda«. Tudi ta igra je bila sprejeta na 1. predstavi z ogromnim aplavzom. Igra nam predstavlja različne značaje iz samoBtaoa in iz ljudstva prav markantno. Sodeluje vse moško dramsko osobje — ter gospe Danilova in Kreisova. Igrokas je izborno naštudiran in napolni predstava gotovo vbo prostore. Za obe predstavi je oddanih že danes mnogo vstopnic Prihodnja predstava bo v sredo, dne 1. novembra.
— Iz aeje trgovske in obrtne zbornice. Kakor buio &e poročali v sredo, je pri zainii seji trgovske in obrtne zbornice v debati o proračunu zbornični svetnik L u c mann napal gg dr. V. Murnika in dr. Fr W i n d i s c h e r j a, dolžeft ju ekaeesivno narodnega šovinizma, ker stojita v os^reJjU sokolakega gibanja. Da se spozna, da vedijo Ltzck-manna, ki je konceptnim urednike na trgovska abornioe ošital narodni šo vinisem, zares šovinistični nagibi in bi bil torej bilja storil, da bi bil po* metal pred svojimi vrati in ona očitanja prihranil zase, podajamo v naslednjem podrobno porodilo o debati, ki jo je izzval ravnatelj Luckmann a svojim donkiohotskim naa.opcm. Ko je zbornični svetnik I. Meječ končal avo;e poroč lo o proračunu, ae je oglasil svetnik Liokmann za besedo tar naglasa), da kaže prr ri čun rastočo tendenco. Zavzemati ee za pribranke se mu s ozirom nt stališče večine, katero vodijo sovini-etični razlogi, ne zdi potrebno. A i Če se Že ima šovinistične raaloge, naj se varuje saj decorunr. Tega pa se sedaj ne mere trditi n ti o več*n, niti o uradnŠtfU Zlaatt od obrh konceptnth uradnikov bi bilo pr:čs-kovati, da varujeta deeorum, k! st« ga dolžna svoji službi, vsled katere morata trgovino in ob?t obeh strani pospeševati. Onadva pa sta na Čelo ekBeesivno narodnih društev. Tako ji g. dr Murmk prišel oelo kot voditelj s sokolskim društvom v rdeči srajoi v induatrijalni kraj in imal govor ekssesivnega značaja. (Ugovor ) To ne gre, da ae zbornični tradnik udeležuje gibanja ekaoeaivno narodn h društev, ki ie provcročiio celo m*l ekaces. Tudi g. dr. Wiodis«ber s oji v ospredju pri sokoiskem društvu ia ima saržo v Sokolu, tudi ta gospod nastopa v rdeči srajc. To ne gre » uradnika, ki je v ebomiŠni službi N&iodnega šovinizma ne smejo n cs*b», ki bi aa objektivno na truditi za interese industrije in obr:v Kam vodi Šoviniseor, kažejo žalostne razmere na Ogrskem. Gjvcrnik prosi g. predsednika, naj pač potujeta gg kono^ptna uradnika pogosto v inda strijalne kraje, ali kot zastopnika in dustrije, ne pa na čelu narodnih dru štev. Zbornični predsednik g Lenarčič pravi, da mora g Lua*mana vedno pohajati na politično polje. Našemu uredništvu, zlasti pa fcon-oeptnima uradnikoma se ne m r* očitati, da ne bi izpolnjevali v polni meri svojih dolžnosti v uradu Kažeta pa tudi vedno zanimanje za stOjO stroko. Industrije t deželo pa nt moreta pričarati. Službeno delovanje je vsestransko zadovoljivo. Kar p* delata v privatnem življenju, to nai nima brigati. Zlaati pa nimamo predpisovati, kako naj nastopata v političnih vprašanjih, zbornični član g. Ivan Hribar pravi, da se mu je zdelo, kakor bi se is sna prebudil* ko je slišal besede gosp ravnatelji Laokmanna. V polpreteklem času je spravljal take stvari na dan pokojni Dežman. Dve zakonodajni dobi p* že ni čuti takih besedi v deželnem zboru in tudi ne v sborniei, le gosp-Oaasner se jih včasih spomni. Nazori, ki jih je razvijal g. Luakmano, spadajo, če ne v preteklost, saj v pol* preteklost. Po nazorih g. Luokmanca naj bi vzel naš g. predsednik bič v roke in gledal, kako postopajo uradniki v privatnem življenju. Neumevno mu je, kako se more g. Luckmann postavljati na tako neevobodomiselno, tesnosrčno stališče. Ker gg. dr. M urnik in dr. Windissher ne moreta sama odgovarjati, apregovoriti hoče govornik nt kaj besedi v obrambo
Od uradnika moramo zahtevati, da testno ispolnuje svoje alnlbene doli-noati. In govornik aodi, da govori v skladu s nemi tovariši, de pravi, da gospoda Murni k in Windiaoher veatno ispolnujeta svoje  dolžnosti. Povod imamo biti popolnoma zadovoljni i njiju delom. Kako ttilišše pa aavze-mata v politiki in privatnem življenju, je njuna atvar. Danes je već atrank v deželi, kateri kdo pripada, je odgovoren le svoiemu prepričanju. Ca lavzemata dr. Murnik in dr. Windi-icber pri »Sokolu« odlična mesta, in je dr. Mernika postavilo zaupanje So kolov na prvo mesto v ljubljanskem Sokolu, smo mi na to le ponosni, ker je to izraz spoštovanja in saupanja. G. Luokmann pravi, da mora zbornični tajnik  nepristransko pospeševati obrt. Govornik je prepričan, da ne to godi, saj je znana stvar, da Slovenec napram Nemcu pratopa prej kulantnejše,   kakor   obratno. Kako spravi g.Luckmann Sokoistvo v zveao h pospeševanjem obrta, govornik ne ve Namen Sokolstva je vzvišen, gojiti telovadbo, krepiti in plemenititi dloveka   Naravnost  predpotopni so nazori, da bi zbornični uradnik ne smel biti Sokol. Včasih je bii gosp. Luokmann drogs£»n, govornik se spominja, da ie svoj čas s vso ljubeznivostjo razkazal tovarno, ko ie prišel govornik s Sokoli na Savo. aeleti je, da se ne zanaša ozkosrčnih nazorov glede privatnega Življenja uradnikov v zbornico. G. Luokmann vedno rad očita, da je naš narod navezan na tujo pomoč    Tako očitanje  je neumestno napram  narodu, ki se ga vedno tlači in ni imel prilike pokazati, da more obstajati tudi ob lastnih silah in samostojno.  (Ž vahno odo bravsnje in ploskanje). Zoornišni član g. Luokmann pravi, da si ne da vseti pravio?, povedati v zbornici vse, kar nrsli, da škodi industriji. Govornik sodi, da je škodljivo industriji, zko prihajajo zbornični uradniki v rdeči srajci v industrijalni  kraj in povori tajnik govore, ki »aufpuifrajo« /Ugovor) proti nemškemu pr civ&i attu. Oot: u:-, da predsedstvo in g. predgovornik tega ne iaprevidi, da ne gre za sbornične uradnike, govoriti demonstrativne govore Ako prihajajo Sokoli ogledat si tovarno, pokažemo  jim  drage   volje naprave. Postopanje pa, o katerem je govoril, je škodljivo industriji, ker odganja vnanje podietnike od dežele, (živahni medklic ) Sledilo je nato glasovanje, in je bil proračun strcškcv in pre jemkov sprejet V odbor ca prireditev mednarodne  razstave  za  vo sko in mornarioo leta 1908 na Dunaju sta bila na pred og zborničnega člana g U Hr barja izvoljena gg. predsednik Lenarčič in podpredsednik Kolinam; v odbor za pr reditev razstave v 3j fiji pa gg. Lenarčič in Gassner. Sledilo je poročno g dr Windiscberja o letni produkciji klavne in uprešne živine na Kranjskem, o prometu s klavno in uprežno Živino n* kranjskih s-jm h ter o vplivih, ki bi jih imelo zaprtja ogrske meje na produkcijo živine na Kranjskem ter na cene mesa.   Poročilo se je odobrilo. Zooročii  koncipist g   dr Windi Bcher je obširno poročal o nač<tu zakona, tičočpga se rabe tisk*r*vških strojev in ponanozevalnih aparatov. V smislu poročila se je zbornica izrekla zoper to, da bi onim,  ki potrebujejo tiskarniške stroje za lastne potrebe,  ne  bilo trt-ba koncesije v zm s u obrtnega reda, priporočala bo pa ministrstvu,  da onim.  ki rabi|0 po r nože val ne   aparate (bfcktografđ, eikloBtile) za Ustne, ne obrtne potrebe, ne bo treba imeti posebnega dovo lj-nja. Zbornični č.an g. Lavoslav Fursager je nato predlagal, naj se *b rnica zavzema za to, da se vse postne  pošiljatvp,   katere  bodo, ko steče nova  železnica, oddajali vlaki juine železnice  v  Ljubljani, kakor tudi «sa pošta iz Dolenjske, Notranj-■ke, Kamnika, Ljubljane in od Ljub Ijane dalje oele Gorenjske do Leseo, ki so namenjene za Bled kakor do sed^j tudi v bodoče vozi iz Lesc na Bled  in  ne s vlaki  na stari prcgi Ljubljana Jesenice do Jesenic in cd lam po novi progi do nove blejske postaje Bled R*čca.  Predlog je bil po nekaterih pripombah gg. Baum-gaitnerja in Kregarja soglasno spre jet. Zbornični Član g F r. Kraigher le nato vprašal  g. predsednika, ali feu ni znano, da so bila na zadnji razstavi društva rokodelakih pomočnikov razstavljena dela,  ki ne spadajo na razstavo. Zlasti krojaška dela ■o bila neprimerna za razstavo, pa *o bila š * nagrajena, mesto da bi se jih zavrnilo. Z ozirom na svoječasno ■aienjeno podporo zbornioe se mu adi potrebno to omenjati.  G. pred-stdaik neznani, da vzame opombe a* znanje. Nato Be je seja sakljuČila °t> polu 8. zvečer.
— Sestanek „Sploanega slovenskega ženskega društva". OiDor »Splošnega slovenskega Ženskega društva« priredi evo* J m cenjenim članicam v nedeljo i 5 popoldne prijateljski sestanek
e predavanjem. Predavala bo goepa Ana Ulriehov* o svojem potovanju po Dalmaciji. Odslej bodo taki sestanki vsako drugo ne deljo in odbor vljudno vabi vse svoje članice, naj bi se prav pridno udele zevale teh sestankov, na katerih ee bo vaakokrat tudi predavalo.
— „Merltur". Jutri, v soboto, bo v društvu „Merkur" predavanje, in aicer bo predaval gosp. dr. Konrad V o d u Š e k „0 pravnih razmerah med principali in med nas ta vijenci." Predmet je tako za principale kakor za nastavljence velevažen. VobČe so tako principali kakor nastavi jenci le površno podučeni o pravi strani službenega razmerja, vsled česar nastanejo večkrat jako neprijetni konflikti na škodo — obeh. Društvo „Merkur** vabi svoje člane na mnogoštevilno udeležbo, z dostavkom, da bo začetek predavanju točno ob 9. uri zvečer.
— izžrebani porotniki za IV. dobo letošnjega porotnega zasedanja pri tukajšnjem deželnem sodišču: 1 Glavni porotmk>: Anabrožič Josip, posestnik is Slavine; B a h o v e c Joitf, mokar in posestnik v L ubliani; Belec Anton, posestnik ▼ St Vidu nad Ljubljano; B erga nt Franc, go stilničar in posestnik v Ljubljani; Berdajs Ltopold, trgovec ir* go stilničar na Savi pri Litiji; Čak s Anton, vinotržec; Demšar Ivan, kovač in posestnik oba v Liubljani; Demšar Fran, trgoveo v Zalem logu; D o m 1 a d i š Josip, trgovec in posestnik v II. B stric; Goli Franto, posestnik in trgoveo v Idriji; Gre goreč Iran, posestnik in gostilničar v Mal Mengšu; Hoenigmann Ivan, zasebnik v Ljubhanf; Kiemenčič Josip, trgovec v Kamuiku; Ko stave I?an, trgoveo v Ljubljani; Kranjo Iran, posestnik in trgoveo v Borovnici; KraŠovio Juri. trgoveo na Savi-Javorniku; K reč Franjo, krojač v Ljubljana; K u no var Mihael, go stilničar in posestnik v Dravljab; Lavrič Lson, trgoveo v Stcfji Lok«; L avti žar Gašper, trgovec v Kranjski gori; Luckmann Jjsip, trgovec in posestnik v L ubijan ; Mik lavčič Franjo, posestnik prt Sv. Križu okr. Litija; Murnik Josip, prodajalec delikates in Ogorelec Ivan, trgovec in posestnik, oba v Ljubljani; Pavlin AlofeH vinotrŽ*?c v Srednji vasi, Kram; Perhavec B »gomir, posestnik v Vipavi; Pollak Karol, tovarnar in posestnik v L ub ljan>; Pre mru Ivan, trgovec in po sestmk v S . Vidu nad Vipavo; Re-mic Franjo, gostiiničar; S s u n i g Karol prodajalec usnja in posestnik; Scbiffer Viktor, trgoveo m poBest n k Simončič Leopold, mokar in oosestnik, vsi v Ljubljen \ S pa lak Ivsn, tovarnar na Perovem; Šuster-aič Josip, vinotržec in po-es n-s na SeniČic ; T . m «• n Srečko, k moosek in posestnik; Wutsaher Žara, trgovec in posestnik, oba v L ubijan?. Nadomestni porotniki: K e b er J *rnej, zidar in posestnik; KlemenčiČ Karol, knjigovodja: Kovač Anton, gostilničar; Scbmeltzer Bertram, stolar in posestnik; Ste k lasa Fra-n.o, posestnik; Stražišar Melhior, posestnik; Vrhovec Anton, gostilničar; Zanoškar Franjo, kotlar; Zoreč Franjo, branjevec, vsi v Lub liani. Porotne obravnave se prično 27. listooeda t 1.
— Hotel „Union" je dograjen in se otvori jutri na slovesen način L)ubi|ana )s s tem hotelom nedvomno jako mnogo pridobila in vspričo temu j morajo utihniti vsi drugi pomisleki. Hotel »Union* je prva felikomeBtna hotelska naprava * L ubliani. T. k-g * hotela nimata niti Gradec niti Trst
o drugih mett'b, ki ao L ubliani ravna, niti ne govorimo. II tel »Union« je eleganten in praktičen — in to mu zagotavlja da ostane nad vsako kon kurenco. Kar je modernih naprav v velikih hotel h, vse \\h ima hotel »Union«. V pritličju sta kavama in restavracija — obe jako fino in elegantno opremljeni. Pod restavraoijo je vinotoč, ki živo spominja na »Rat bauskelierje« v različnih nemških mestih. Tu je vse priprosto ali ukusno pnreieno. Sporedno s vinotočem so k restavraciji oziroma k hotelu spadajoči stranski prostori: kleti vsake vrste, za vino in za različne vrste piva; shrambe za meso, opremljene s hladilnimi aparati, tako da se bo na pr. meso lahko ves teden ohranilo sveže, bolje, kakor če bi ležalo na ledu; pralnioe s pripravo, da se perilo lahko v nekaj trenotkih posuši; prostor za stroje s katerimi se isde luje umetni led itd. V prvem, v dragem in v tretjem uadstropju ao sobe za tujoe. Vse so jako elegantno opremljene; rneblji so moderni in solidni, kakor se spodobi za hotel prve vrste, kakršen je hotel »Union«. V posebnem traktu je velika dvorana s jako praktično sidano galerijo in a odrom ter a vsemi potrebnimi stranskimi prostori. Vsakdo, ki si je ogledal h tel, ne more prehvaliti njega praktične uredbe in lepe opreme. Vodstvo hotela in restavracije )e pre-vaei renomirani hotelir, slovenski ro-
jak, gasp. K a m pol, čigar oseba je jamstvo, da bo vsdrial hotel reetav racijo in kavarno na primerni višini
— Ljubljanska draaaitvaeaa godba opoaerja ie enkrat na občni aoor, kateri se vrli jntri ob 8. uri zvečer v hotelu »Iirija«.
— Predavanje o Jetikl v Novem mestu. G evni tajnik »Kranjske podrušo i oe avstr. pomol nega društva za bolne na pljuč h«, dr. De m eter vites Bleivrcis-Trstenilki predaval bode v soboto, dne 28 t. m. ob 6 uri zvečer v dvorani »Narodnega doma« v Novem mestu o vprašanju »Kaj je jetika in kako se je ubranimo«.
— Is Topilo se nam piše: Že ^opet smo imeli priliko videti in slišati kako vrlo napreduje topliško »Bralno in pevsko društvo** tam doli v prijazni dolenjski dolini ob meji kočevski. V nedeljo dne 22. t. m. je priredilo to delavno društvo pevski večer z dekla-macijami. Na tem večeru smo imeli priliko opaziti kako priprosto in kako nedolžno a vsestransko zabavno vodi društvo svoje veselice, kako navdušeno prikipi vsem pevkam in pevcem in prsi milodoneČa narodna pesem. Da pa ni bila veselica preveč enolična, zato je preskrbelo vodstvo za to pripravne deklamacije, ki blažijo srce in ga navdušijo za sveto narodnost. Le tako vrlo naprej! Tudi v knjižnico zahajajo udje prav pridno ter bero pripravne knjige, kojih ima društvo sedaj že precej lepo število. In tako je prav! Saj knjiga je ista pot, ki vodi in mora voditi Človeka in napeljavati k poštenemu življenju — do izobrazbe in napredka ter narodne navdušenosti. Naprej zastava Slave!
— V Ratečah na Gorenjskem vršile so se volitve v oPčin-«ko starešinstvo dne 25 oktobra. Zupanom je izvoljen g Ivan Jalen, posestnik hotela, prvi svetovalec te Jožef Petrič in drugi svetovalec je Andrej Vole
— Vsenemec Wastian je 24 t. m v deželnem zboru v Gradcu predlagal, nai deželni odbor pritisne vlado, da p. deli deželnercu ženskec&u učtelnšču v Mariboru Še pred koncem šolskega leta pravico javnosti, da kandidatinjam ne bo treba delati zrelostnega izpita na m riborskem državnem učiteljišču. Utemeljujoč svoj predlog je nesramno napadel profesorje in učitelje državnega učiteljišča, ki so zvtčme S ov- noi, češ, da so sami krivičmki, katerim s.- pač nežne nemške gojenke ne Bncejo dati pod nož Ne vemo, ali je vladni zastopnik ah kateri litmed slovenskih poslancev branil čast učiteljskega zbora c. kr. maribor skega učiteljišča; a to bod: Wacttanu in vsem hailoveem na ves gl*s povedano, da kar )** rasnih uradnikov na slovenskem Štajerskem, bo v službi popolnoma nepristranski torej pravični so le uradniki Slovenoi, med ur*dniki Nemoi bo nepristranski možje le bele vrane, njih pretežna večina je nam S ovenoem sovražna in tako zagrizena, da nam sploh noče b ti pravična. Tj se labko psihološki potrdi. Slovenski uradniki kar jih je še, se vestno čuvajo vsake najmanjše nepristranosti, dobro ve dob, da jih ugonobi furcr teuton^cus, ako bi sa le najmanj« pregrešili, nemški uradniki pa vedo, da najdejo močno saslombo zgoraj, naj si še tako samovoljno in krivično tehtajo naše nar< d e pravice.
— Slovanska čitalnica v Mariboru uprizori v nedeljo, dne 5. novemora 1.1, v »Narodnem domu« burko »N en korporal«. Vloge k?kor vodstvo te predstave si v najboljših rokah. Ker je čisti dobiček namenjen za stavbo novega »Žigrtovega stolp*«, se vabijo najvljudneje tem potom vai narodnjaki is mesta in okoiioa k tej predstavi. Začetek ob polu 8 uri zvečer.
— Akadem. teh. društvo „Triglav" v Gradcu ima svoj II reani občni zDor v nedeljo, dne 28. t. m. ob 8 uri zvečer v hotelu »Sjhiromel« pri običajnem sooredu.
— Poskusen umor in samomor. 35 let stari lzfcubar Fran Dodil v Trstu je poskusil ustreliti svo o ženo. Ustrelil je nanjo trikrat iz revolverja in jo tako težko poškodoval, potem pa je sam sebe ustrelil.
— Odlikovani obrtnik. R«a stave v Tešnu na Labi sa tunatiko, lov in ribarstvo v mesecu avgustu t. I. se je udeležil tudi gosp. Peter Wernig, oec. kr. dvorni fabrikant orožja v Borovljah na Koroškem. Razstavil je sbirko lovskega orožja rasnih vrst, ter je ta avetovnoznana tvrdka prejela sa svoje fine in precizne izdelke potom razstavljal ne komisije od visokega e. kr. trgovskega ministrstva na Dunaju najvišje odlikovanje, t j. državno darilo in alati častni krilce.
— „Pre6astitlJiv" gospod župnik v Hleiberg Kreuthu pri Beljaku, Juri Predi, ki ga je svoj čas vzela noč, ker je spolno zlorabil otroke, je bil pred celovškim deželnim sodiščem v tajni cbravnavi spoznan krivim
zločina po § 129 kaz. zak. in obsojen na štiri mesece težke ječe. Tudi se bo postil večkrat, da se mu ohladi pre vroča kri. — In ljudje te baše hočejo biti voditelji našega ljudstva, njihovi učitelji in rešniki. Zoper to se mora iz ljubezni do naroda boriti vsak poŠte njak. Ljudje, ki so prišli do velikanskega vpliva nad nepokvarjenim ljudstvom, ga najgrše zlorabljajo in korumpira jo. wSlovenec** seveda brani take individue in zagovarja po It no resramnost in zločine.
— Odbor drultva svobod, slov. akademikov „Sava" na Dunaju se je sledeče konstituiral: Predsednik: iur. Fran Rol; podpredsednik: ubil Ferd. Marolt; tajnik: pbil. Rudolf Južni*, blagajnik: phil Radovan Matjašič; knjižn.: ekap. ak. Melhior T omeo; arhivar: phil. E^gen Vavken; gospodar: med. Janko Pašnik; namestnika: iur. Oso kar Baš in iur. Ignac Pebani; reviaor,i: phil Iv. Svetlin, phil. Milan Ser k o, phil. Josip Cer k. V odsek sa »vseslov. lngitimacjaki list« so voljeni sledeči: phil. Ev gen Vavken, phil. Rado Pavlic in iur. Otokar Baš.
— Mestna kopel. Od dne 21. septembra do 20. oatobra t. 1 se je oddalo v mestni kopeli vsega skupaj 2085 kopeli, in sicer za moške 1345 (pršmh 1060, kadnih 285), za ženske 740 (pršmh 180, kadnih 560).
— Nesreča. Poštni sprevodnik g. Anton S-ga je včeraj na vlaku dolenjske železnice padel in se tako poškodoval, da so ga morali prepeljati v dvžolnn bolnišnico.
— Izgubljeno in najdeno reči. Mesaraki pomočnik Fran Lau-tižer je izgubil srebrno anker-remon toar uro s klopno verižico, vredno 30 K. — Š ilska učenka Viktorija Onljeva je izgubila zlat uhan, vreden 14 kron.
— Ljubljanska društvena godba p?iredi jutri zvečer koncert v »Narodni kavarni« (Gosposke ulice). Začetek ob 9 uri Vstopnina prosta.
— Tedenska.! izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljub ljanske  od 15 do 21 oktobra 1905. Število novorojencev 14 (=19 3°/o0) Bsrtvoroi*nee 1 umrlih 15 (=20 70/00); med njimi so umrli sa jetifco 1 vslei nei^ode 3. vsi**d samen**; ra 1 za raz ličnimi boleznimi 10    Med njimi je bilo tuje-v 7 (=3 46 6°/0), i« zavodov 10 (= 66 63/o).   Za mfekoiozntmi bo leznirr.i so aboteli   >a  sio»r za skar-lanieu 1. za tratsoo 1, za trachotnom 1 oseba.
• Najnovejše   novice. —
Prepir za prestolonaaled-stvo kneževine Linp« je so-dhš&a razsodita v priicg Biester-f e 1 d o m. Ko i Jari Ssbaumburg Lppe je gr fu Leopoldu Biesterfeld takoj brzojavno Čestital.
— Štrajk pr; avstrijskih državnih Železnicah se napoveduje v naikrajšem Času, ako se zahteva železničarjev ne izpolnijo v najkrajšem č*eu.
— VseueilišČni profesor dr. Beer je bil zaradi hudo dtlatva  nenravnoati  včeraj  na Da naju obsojen v trimesečno ječo.
— Bolgarski knez Ferdinand je bil bsje v Parizu zaradi večjega posrjila
— Za orožnike v Bosni in Heroegovini je izHa cesarska naredba, da se jim pri prestopu v avstro - ogrsko državno clv o službo Štejejo crožniška leta.
• Papež Pij X.  Ia Rima po ročajo, da je papež popolnoma okre val od lahkega prt-bJada.   No, papež i*, precej oslabel. Zdravnik Lapponv mu je priporočal, naj nekaj Časa mi ruje. PapeŽ ga ni s:uš*i ter je takoj začel ljuli sprejemat; v zasebni av-dijenoi, pred par dnevi ja bilo naenkrat pri njem 250 romarjev. Pr.set-niki so opazili, da je postal bolj suh in rmen. a oči so  mu  trudne, kot ugasle. Uitnice mu neprestano drhte, znak 8'ftne slabosti.
* Človeško čudo. V budimpeštanski polikliniki se nahaja nekaj dni sem pravo človeško Čudo To je neki delavec, ki je pripotoval iz Nemčije in ki je celo za zdravniške kapacitete prava sagonetka. M ž ima 30 let in sapoveduje vsaki svoji mišici popolnoma po svoji volji. l mi šičjem srca počne, kar hoče in pri vsaki poljubni lahko ustavi delavnost srci. Trebuh in želodec lahko vzdigne do prsi, tako da mu spodnji del telesa ostane č sto prazen, na vratu in na rokah mu pa funkcionira vsaka mišica, kakor si želi. Tudi kožo lahko pregiba po vsem svojem telesu, kjer hoče in kadar hoče. Tuđi a očmi dela prave čudeže, pri tem pa ne občuti prav nikake boli. Ni torej čudno, da so ga zdravniki proglasili za anatomsko človeško čudo.
* Nečloveško postopanje Japoncev v Sibiriji. Oblasti v Petrogradu so dobile od sibirskega okrož|a vesti, is katerih je ras vidno da Japonci posebno uničujejo prebi-
va'ce oodotnlh krajev 8?lijo jih a rasnimi grožnjami in smrtnimi kaznimi, da prodajajo svoja posestva Japoncem sa sramotno seno, vsled česar se morajo Rusi isseljevati Prebivalo! Južne Sibirije so primorani zapuščati svoja imetja in se seliti drugam dočim as v severne kraje navale Japonei in kradejo tam vse, kar jim pade v roke. Kot dokas sa to nasilno in barbarsko postopanje Japoncev pr>poveduje general Sanae-novaki, ki ie sapovedmk v pokrajini Alekssndrovski, da Japonci make načelnike v množini dovajajo v močvirnata kraje ter da jim tam bres vsakih vzrokov odsekavajo glire.
Izpred sodišča.
Kazenake obravnave pred okrajnim sodiščem.
»Mežnarijo boš zgubila!« S temi hesedami je sagrosil Blaž Semraj e Ani A v bal) iz Tomače-vgt, ko je p 11 a 1 a G t m v Ljubljano mleko in ga tam nameravala prodati po stari ceni. Avbeljeva prodaja zdaj mleko po stari ceni, a vkljub tereu ne bo rgabila vsied tega me-pnarlje, pač pa bo Samraic sa svoj leak sedel en dan, ah pa naj plača 10 K v dober namen.
Telefonska m briojavns poročila
Dunaj 27. oktobra Načelnik generalnega štaba baron Beck se je vrnil z dopusta in je zopet pre zel vodstvo generalnega štaba.
Dunaj 27. oktobra. Podmaršal in zapovednik 4. armadnega kora knez Lobkowitz je šel radi omajanega zdravja na daljši dopust
Budimpešta 27. oktobra. Ko-loman pl. Szell je sklenil, da se popolnoma umakne političnemu življenju ter ne sprejme več mandata.
Petro grad 27. oktobra. Ministrski svet je sklenil, da se zvišajo plače železniškim uradnikom in uslužbencem.
Petrograd 27. oktobra. Ministrski svet je dal na razpolago prometnemu ministru knezu H i 1 -kovu tri milijone rublje?, da jih porabi za poboljšanje plač železničarjev Hilkov up3, da se mu posreči doseči, da bodo železničarji opustili nadaljno stavko
Petrograd 27. oktobra. Vče rajšnji ministrski svet se je končno izrekel za ministrski kabinet Prvi minister bo imel naslov »pred sednik" ter pravico, predlagati kandidate za ministrska službe. Le ministra zunanjih zadev, vojnega :n mornaričnega ministra t3r ministra na carskem dvoru izbere car sam.
Petrograd 27. oktobra. Vlada je v Harkovu proglasla obsedno stanje. Včeraj je bil tu na vseučilišču shod, ki se ga je udeležilo 20.000 ljudi Vodstvo revolucionarno socialistične stranke je razdelilo med ljudstvo veliko množino pušk in patron
Petrograd 27. oktobra. Car je izdal ukaz, s katerim je general Trepov imenovan za poveljnika vse petrogiadske garnizija.
Petrograd 27 oktobra. Raznesla se je vest, da sta iz Finske prispela dva voza bomb, ki so jih anonimni naročniki odnesli, preden je zvedela policija za pošiljate v.
Petrograd   27   oktobra V ojačenje vojaške posadke je pri spel semkaj 24. pehotni polk
Petrograd 27. oktobra Izšel je ukaz, ki prepoveduje pedraže-vati živila pod kaznijo izgonstva tekom 24 ur.
Petrograd 27. oktobra. Delavci v novi admiraliteti in v ladjedelnicah so stopili v stavko. Njim so se pridružili tudi železničarji na glavnem kolodvoru.
Petrograd 27. okt. Mestno zastopstvo je sklenilo ukreniti vse potrebno proti podražitvi živil in naprositi v to za pomoč tudi ministrstvo. Več članov mestnega zastopstva pa je bilo proti temu, da bi se ministrstvo prosilo pomoči, naglašajoč, da je to itak ministrstva prokleta dolžnost
Berolin 27 oktobra Iz Moskve se poroča, da stavka sedaj tamkaj
vse delavstvo. Delavstvu se bodo pridružili tudi zdravniki in bodo tudi pričeli splošni štrajk.
Varšava 27. oktobra Stavku-joči so vdrli v tiskarne in uničili vse tiskarske naprave. Izmed listov je danes izšel samo „Kurjer Varšavski*. Jutri jamejo stavkati vsi železničarji
Odesa 27. oktobra Revolucionara so zažgali oklopnico „Knjaz Potemkin", katere moštvo se je pred meseci uprlo in se nato vdalo v Konstanci na Rumunskem Oklop-nica je uničena.
Berolfn 27 oktobra. Došla je vest, da Varšava gori.
Berolin 27 oktobra. Brzojavna zveza z Varšavo, Moskvo in Odeso je pretrgana, da ni dobiti od tamkaj zanesljivih vesti.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 22. oktobra: Anton Honigmann, knjigovodja, 6°, let, Japljeve ulice .letika.
Dne 26. oktobra: Ana Verbič, gostija, 86 let, Dunajska cesta 25, Marasmus senilis. — Marija Eržen, zdravnikova vdova, 82 let, Breg 14, otrpnenje srca.
V deželni bolnici:
Dne 22. oktobra: Marijana Šifrer, poseat-nikova žena 46 let, Ileus.
Bonna poročila.
ljubljanska „Kreditna banka" v LJubljani.
Uradni kani dne bon« 27. oktobra 1906.E
9*1 oš *> eni papir J
4°/« majeva renta . . . 4Q/0 srebrna renta .  . .
4° e avstr. kronska ranta . . 4% . alata , . . 4° ograka kronska , . . . *•/« B alata „ . . . !•/, posojilo dežele Kranlske . 41 i' a posojilo mesta Sptfet . 4»/,V. . , Zadar . VI t'j& bes.-her«. iel. po«. 1902 4: . deška, dei. banka k. •. .
*%     » »
4» V aat pisma gai. d. hip. b. 4<    - pest.  kom.   k   o. i.
10% pr.......
4V,0/, »ast. pisma Innerst. hr. **SVi    »       r     »grške cen.
dež. hr.....• .
• ' i    «• P»- ogr- hip. ban. . 4'/•*/• obU  ogr.  lokalnih telesni« d. dr.....
V ,« .. obl. oežke ind. bank« . i- t prior. Trst-Poreč lok. že!
*•/, prior. do), iel.....
••/, , Joi. šel. kup. •/,»/, . *ViV* svit pos. sa iel. p. o. .
greekci ftreeke od L 18601 . .   .   . .
c      .   „ 1864.....
x tisak« ..     sem. kred. i.
•      ■   M- -v     «gr. hip. bank« . .
a     srbak« a frs. 100- -
a    turške .....
Sasilika        srečke .  . .
X redita« „    ,  . .
Isomoške m        - .
Krakovska „    .   . .
LJablJanska        , •
A. vrt. rud. krila   „    .   . .
Ogr.    n     * ■
Badolfove B    .   . .
Baleburšk« ,    .   . .
Dunajske k ©ca. ....
J«šn« železni«« .... Državne ielesni««    . . Avstr.-ogrske bančne d«lnl«« ▲▼str. kr«ditn« bank«   . . Ogrsk«      b • Zivneetenska       B      . . Premogokop t Mostu (Brus) Aipinek« montaa .... Praška Žel. radi. dr. .  . . Rtrr a-MarAny1 , TrbovUske prem. družbe Avstr. orožne tovr. družbe , Češke sladkom« družbe . .
isij«
Vsactae.
O. kr. •«kin M) franki . 10 mark«. Severei^ni
Laiki bankoT«! . Bablji .... DeUrjI.   .   . .
• II
Denar
100-05 10<>— 100 05 118-70
11410 60-99 10060 100--100-10 99-76 99 75 1C0-40
106 — 100*60
100*— 100 —
100 — 100*76 99-90
^*-&0 20 t 0 70
\90 85i 296-— 161 *0 300 — 800 — 564 — 103 — 146 60 24 70 472 — 74 — 91-65 — 63 — 34— 60* 74 — 632 —
90 50
bO 25 25
bO
121 674
1640 6 4 784 247
686 647 >800 662 292 673 152
1*49 19 3 23 48 I4>—
117-45 96 75
263 75 4*84
100- 25
tno 20 100 26 118-J0 95 76 114-30 101-101*60 100 —
101- 10 100 06 ICO 05 10140
1C6 90 101-50
100- 15 ICO #6
101- -101*75
100'-8 920 10170
■ 92 85 297 — 163 60 S08 — 810 50 272 — 111 — 147 60 26 70 482 — 84 — 98 60 70 50 66 — 36 — 64'— 7d-— 643 50
»22'tO «7660 1«49 —
676 50 78 -25 S»47 75 690 — 648 50
2«30 -653 — 296 - -
677 — 164 —
11 67 19 6 23 66 14 08
117 65 9595
154-BO 6 —
sa 100 kg. K 16 46
Oves
Žitne cene v BudlmpeitL
Dne 24. oktobra 1906.
Te
sa oktober , april 1906 „ oktober .
■ »pri* . . B maj 1906 , oktober . , april . .
n 100
. 100
■ i°o
. 100
■ ioo
. 100
• itv*fl
, 1406
, 13 42
, 1364
„ 1478
, 1360
E rek ti v.
Nespremenjeno.
■eteorologično poročilo.
SOS-«     84r»<SnJl mrftćol tlak 7B8 O
Oktober]	Cm opazovanja	Stanje barometra		Vetrovi	Robo
86	B. 2TV.	7404	Orl	sr. jvzh.	sneg
27. ■	7. »J.	742 0 7416	33 30	si. erzhod al. jug	megla jasno
Srednja vferaleria temperatnrm • 0 6-, 8 6«. ~ Padavina v sam 166.
Točil s« bo
Jutri, v soboto, 7. L m.
KONCEKT
ooloike sodbe
v hotelu »Južni kolodvor".
Začetek ob 8. zvečer.
3204 3 Vetop proat.
k 2 sobama in pritikliuami, se išče za februarjev termin. Najraje kje v bližini frančiškanske cerkve. — Ponudbe pod nM<rna stranko brez otrok" na npr. „Slov. Naroda". 3426—3
Vrtnar
razumen obdelovalec malega vrta ki bi bil obenem tudi 3463—2
so išče. Plača po dogovoru. Ponudbe : Krfževniške ulice št. 8.
10.000 parov Čevljev!
4 p8ri čevljev somo 5 K.
Vsled ugodnega ogromnega nakupa ae odda za to nizko ceno: par moških in par ženskih čevljev, črnih ali rjavih na trakove z močno zbitimi podplati, najnovejše oblike, dalje par moških in par ženskih modnih čevljev, elegantnih in lahkih.
Val 4 pmrl nanio * ft.
Za naročitev zadostuje dolgost.
3467 Razpošiljanje po povzetju.
Izvoz čevljev KOHANE, Krakov it. 31.
Neugajajoče rad zamenjam.
a mo tet teden!
Kdor kupi blaga za čez 20 gld. dobi zastonj patent. system Roskopf nikljasto uro!!
Brez konkurence!
6 gld.
damski moderni poldolgi paletot iz modnega blaga
s položenimi gubami.
6 gld.
črna moderna jopica podvlečena s svilo ali batirana
z moško fasono.
e gid.
velu kolje 180 cm dolg z mufom.
6 gld.
dolga zimska suknja, gorko podvlečena ali havelok
iz velblodjih dlak z rokavi.
6 gld.
Jesenska obleka iz sukna različnih vzorcev.
največja izbira moške in domske konfekcije. Najnižje cene.
»Angleško skladišče oblek"
3480—3
v UuMlanl, na Mestnem trsu šteu. 5.
Kdor kupi ta teden en komad blaga za čez 30 gld., dobi
zastonj elegantno uro na nihalo.
* # Jesenske in zimske novosti. # *
i*"
(0
o
(0
O.
o
C
(B
NOVOST.
Kdor kupi za 10 kron blaga, dobi kupon in ako pošlje ta knpon s 4 kronami na navedeni naslov, dobi oljnato Bliko v velikosti 30/40, izvršeno po zaželjeni sliki
NOVOST.
Kdor knpi za 5 K, dobi knpon in ako ga s K 120 po šije na navedeni naslov, dobi nraduo pnnciran obesek iz Čistega ali pa pozlačenega srebra, izvršen po zaželjeni sliki 3247—6
v Prvi modni trgovini za gospode
Enjelbert Skiriek
CJublJana, ?red Škofijo štev. 19.
J3
co
o
Si
O
* perilo po meri se izgotom najhl
Knjigoveza
sprejme tvrdka
Fran Ksav. Anmana sin
v Krškem. 3476
Mednarodna porama.
Podrnžniea iz Berolina.
Ljubljana, Pogačarjev trg. FotoplastišKa umetniška razstava I. vrsta.
V soboto, dne 28. oktobra 1905: zadnji dan razstave 3
Prihod prestolonaslednikove neveste v Berolin
dno d. junija 1905.
Vsak teden droge dežele.
Razstavljeno od 29. oktobra do 4. novembra 1905:
Velezanlmlv oblak
glavnega mesta
La Paz v Boliviji.
Gorska In pokrajinske partije, karneval in prizori z manetrov.
Eno potovanje 40 h, dijaki, otroci in vojaki od narednika nizdol 20 h. — Vstopn;ce v abonementn za 6 potovanj 2 K, za 10 potovanj 3 K; Otroci, dijaki in vojaki od narednika nizdol plačajo polovico.
Za iole In društva znižana vstopnina.
Z odličnim spoštovanjem
Valerija Fessi
3466 lastnica Mednarodne panorame.
Lišajasti ljudje
tndi taki, ki niso nikjer našli zdravja naj zahtevajo zastonj prospekt in poverjena izpričevala iz Avstrije, n
Lekarnar C. W. Rollo Altona — Bahrenfeld (Elbe).
Leno
s Štirimi sobami in pritiklinami se odda s   1. novembrom 3263—11
v VVolfovih ulicah št. 12.
Poizve se ravnotam.
Išče se pod jako ugodnimi pogoji
mizarski poči
dobro izurjen pri mizarskih strojih, ki si zna sam napraviti potrebno orodje za stroje. Nezmožni naj se ne oglašajo.
Kje — pove npravniitvo „Slov. NarodaM. 34&3 j
Vsako soboto
ae dobijo 3319—3
v restavraciji Rasberger
pri jubiiejskem mostu
domače jetrne in krvave
klobase.
= Fina knhinja. =
Točijo se  tudi  dobra prirodna vina. — Zmerne cene.
Ces. Ki. avstnjsKe državne železnice
C kr. ravnateljstvo dri. telesmice v Beljaka.
VeJjaren od dne 1. oktobra 3905. leta.
ODHOD IZ LJUBLJANE ju#. kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. ari 14 m poLOtt oeobE? riak t Trbiž, Beljak, Celovec, Mali Olodnits, Franzensfeste, Lnomost, Mooakovo, Ljnbno, 6et Selatbal v Anaaet, Sclnogr&d, cea Klein-Reining v Stejr, v Line, na Dunaj   via Amatetten.
— Ob 7. ori 5 n ajutrpj oaobni vlak v Trbis, Pontabel, Beljak, Celovec, Maraa, Maaterndorf, Fraasensfeate, Ljubno, Dunaj, Ae> Selathai v Bolnograd, lnomost, čez Klein-Reitling t Stejer, t Line, Budefevice, Pisen, Marijina Tare, Heb; Frincove vare, Prago, Lipako, 6ea Amatetteo na Dunaj. — Ob 11. ari 44 m dopoldne o§ohn> vlak v Trbiž, PontabeL Beljak, Celovec, Mali Glod-nitz, Ljubno, Selathai, Solnograd, Bad Gastein, Zeli ob jezeru, Liomoat, Bregenc, Corieh, Z -neva, Pariš, cez Anstetten na Dana;. — Ob 3. uri 68 m popoldne oaobni vlak * Trbiž, Šmobor, Beljak, Ceiovec, Franaensfeste, lnomost, Monakovo, Ljat>no, 6es Klein Reifling v Stejr Line, BudejcTice, Pisen, Marijine vare Heb, Franrove vara, Karlove vure, Prago, (v Prago di' rektni vos I. in O. razr.), Lipako, na Dunaj 6ea Amstetten. — Ob 10. uri ponoći osobi., vlak v Trbiž, Beljak, Fransensfeste, lnomost, Monakovo (Trst-Monakovo direktni voz i in D razreda). — PROGA V NOVO MESTO H KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. uri 17* m zjutraj osebni vlak * Novo mesto, Stražo, Toplice,  Kočevje, ob 1 uri 6 m pop. isto tak«.
— Ob 7. uri 8 m svečer * Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO jul. kol PROGA IZ TRBIŽA Ob 3. ari 23 m zjutraj oaobni vlak s Dunaja ees Amstetten, Monakovo (Monakovo-Trst direkt. vos L, II. raz.). lnomost, Franzensfeste Solnograd Line, Steyr. tel Aussee, Ljubno, Celovec. Mali Glodnitz, Beljak. Ob 7. ari 12 m zjutraj oaobni vlak is Trbiža
— Ob 11, uri 10 m dopoldne osobni  vlak s Dunaja   čes   Amstetten, Lipsko, Prago (is Prage direktni   vos   I.   in   u.   razreda),  Francove  vare,  Karlove  vare, Heb,   Mari i ne vare, Plzea, Bndejevice,   Line,   Stejr,  Pari*   Ženeva,  Carin, Bregene,   lnomost,  Zeli ob jezeru, Bad Gastein, Solnograd, Ljubno,  Celovec,  Šmohor. PontabeL — Ob 4. ur 29 m popoldne osebni vlak s Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka Celovca, Malega Gl5dnitza, Monakovega, in^ mosta. Franseasfeeta, Pontabla. — Ob 8. ari 06 m zvečer oaobni vlaž s Dunaja, Ljubna, Beljaka. Muruaa Malega  Glodnica,  Celovca,   Pontabla. Ces SelztnaJ  od  Inomosta in Solnograda, ees Klain-Reiflit g iz Stejra Licca, Budejevic, Plzna, Marijinib varov, Heba, Francovvib  varov, Pragi, Lipakega. — PROGA u NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. on 44 m ejutraj oaobni vlak iz Novega mesta ir Kočevja, ob 2. ari 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesu, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istorako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK.   Mešani vlaki: Ob 7. ur 28 n zjutraj,  ob  S. uri  5 m popoldne,  ob  7. ari 10 in zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči  samo  ob nedeljah in praznikih in le v oktobru. — PRIHOD V LJUBLJANO dri. kol. IZ   KAMNIKA Mešam vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 10. uri 69 m dopoldne, ob S. uri 10 m zvečer  Ob 9. uri 56 is ponoči sam   oa ledeljab praznikih  in  le v oktobru.   —   Srednjeevropski   ćas   e za *2 min. pred krajevnim ea*om v Ljunh    i o/j7g
Ernest Hammerschmidta nasledniki
MADILE, WUTSCHER * ko.
trgovina ieleatnin in kovin
Ljubljana, Valvazorjev trg št. 6.
Velika zaloga M99_4S
poljedelskih strojev in orodja.
Sprejema esa var u vanj a ćlovoflko^a Siv-ljenja po najraznovrstnejaib kombinacij ah pod tako ugodnimi pogon, ao nobena droga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt ■ zmanjanjočimi ae vplafflli.
Vsak dan ima po preteka petih tet pravico do dividende.
vzajemna zavarovalna "bank* vPragi, Rti. fondi: 31,865.386*80 K. Izplačane odškodnin« In kapltallje: 02,737.159-57 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
■ vece)lae>al als>vu«a&*> • siarodna upravo. 6—126 Vm ssjaaatsi df.
iralni zaatop m Ljabljani, segaj? pisarne ao ▼ laatnej baninej hiši
Zavaruje poalop)a in premičnine prta pozaniim škodam po najnižjih cenah Škode cenjoje takoj in na^knilantneje Uživa najboljši sloves, koder poalnK?
Dovoljuje ia Čistega dobička izdatne podpore v narodne in obCnokoristne namene.
Izdajatelj la odgovorni arednik: Dr. Ivao Taf «ar.
Laatoiiui in tlak .Narodne tiskarna".
85
42
31
155277