83. flevllko. v iMud, 9 sredo. L orno nos. mleto. Uhaja vsak daiCzvečer izvzemal nedelje in praznike ter velja po pottl prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s posiljanjeiufna dom za vse leto ti K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za Nemčijo celo leto 28 K. Za vse druge dežele in Ameriko telo leto 30 K. ~- Na naročbo brez istodobne vposiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 14 h, če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In npravniitvo je v Knaflovih ulicah št 5. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari. UredfitttTa telefon it 34. Posamezne številke po 10 b. Upravniitva telefon št. 85. Nemška nestrpnost. Povodom jubilejskih slavnosti so se nameravale prirediti na Dunaju gledališke predstave v vseh avstrijskih jezikih. Ta vest je nemške šoviniste seveda silno razburila, češ, da bodo te predstave spravile v nevarnost nemški značaj dunajskega mesta. Započeli so takoj živahno akcijo proti nameravanim nenemškim jubilejskim predstavam ter jeli groziti s pouličnimi demonstracijami, ako bi res prišlo do tega, da bi ob cesarjevem jubileju gledališča vseh avstrijskih narodov priredila predstave na Dunaju. To hujskanje in grožnje s pouličnimi demonstracijami so izdale toliko, da se je, kakor poročajo nemški listi, definitivno opustila misel, da bi se gledališčem raznih avstrijskih narodov dala prilika nastopiti ob cesarjevem jubileju v prestolnici. Nam je končno vseeno, da-li se te predstave prirede ali ne, ni pa nam vseeno, iz kakšnih motivov so se onemogočile te predstave. Dunaj je glavno mesto države, ki je po pretežni večini nenemška. Naravno je, da se ima za dober del svojega blagostanja zahvaljevati predvsem slovanskim narodom, ki tvorijo absolutno večino v Avstriji. Vsestransko razvita industrija je glavni vir dohodkov dunajskega me->ta. Najboljši podpiratelji te industrije pa so nenemški narodi iz enostavnega vzroka, ker jim v veliki meri nedostaje lastne domače industrije. Dunaj kot industrialno mesto črpa glavni vir svojih dohodkov baš iz onih dežela, kjer je industrija še v prvih povojih, to j, ako izvzamemo Češko, v slovanskih in romanskih pokrajinah. Dunajčani bi torej imeli vzroka dovolj, da bi respektirali narodna čuvstva onih, ki so glavni temelji njihovega blagostanja. A tudi navadna taktnost bi že zahtevala, da bi Dunaj kot glavno mesto vse države nastopal proti vsem narodom, ki tvorijo to državo, enako konciliantno; predvsem pa bi moralo mestno prebivalstvo skrbeti za to, da hi vsi avstrijski narodi brez razločka mogli zreti v Dunaju ne samo svoje politično, marveč tudi svoje kulturno središče. Dunaj bi morala biti nevtralna tla, kjer bi se stikale kulturne težnje vseh v Avstriji prebivajoči!] narodov. Žal, da temu ni tako. Dasi se ima cesarska prestolnica zahvaljevati v prvi vrsti nenemškim narodom za to, kar je, saj bi kot glavno mesto samo nemškega ozemlja, takoj padla na stališče provinci-alnega mesta, vendar prednjači v zadnjem času na čelu nemškim šovi-nistiškim težnjam. To si bo treba zapomniti! Ce Dunajčani nas Slovane in Romane tako sovražijo, da nočejo trpeti, da bi se naša govorica slišala na Dunaju ob svečanostni priliki, ko bi morali mirovati po izraženi želji cesarja samega vsi narodnostni prepiri, bo treba pač s tem računati. Ako jim zatvorimo svoje denarnice, bodo kmalu postali ponižnejši. Sedaj so prešerni le, ker se valjajo v blagostanju, ki so si ga pridobili po največ na stroške naših žepov. Morda bi kazalo, jim krušni jerbašček obesiti nekoliko više! Lahko pa bi jim tudi vračali šilo za ognjilo. Čemu bi na primer razna slovanska mesta morala trpeti, da bi se tu prirejale nemške gledališke predstave? Kako pride, postavimo, naša kranjska dežela do tega, da bi morala podpirati nemška gledališka podjetja? Malo več narodnega šovinizma in malo manj narodne strpnosti bi zlasti, nam Slovencem ne bilo na škodo! ____ Romanje v Rlcmanle. Z Bleda, 6. aprila. Blejski naprednjaki so bili tako drzni, da so se podali dne 2. februarja po planinskem plesu iz Trsta v Ricmanje, ne da bi bili preje vprašali svoje sosede klerikalce, je li to njim všeč ali ne. Ta naprednjaška nepohlevnost je klerikalce tako zbegala, da se kar ne morejo pomiriti. In kaj so zakrivili Blejci s tem, da so zleteli v Ricmanje? Zanimali so se že več let za značajne, složne, vztrajne Ricmanjce, ki se ne puste teptati od nazadnjaškega, brezobzirnega in narod uničujočega klerikalizma. Ves civilizovani, slovanski in ludi neslovanski svet občuduje malo, neznatno, že dolgih šest let od cerkvenih in političnih oblasti zatirano vas Ricmanje. Slovenci bi se imeli mnogo učiti od preprostega naroda v Riemanjih in sicer ne samo naprednjaki ali liberalci ampak tudi klerikalci. Ti naj bi se šli učit v Ricmanje bratol jubjn, morale in prave Kristove vere. Ako odklanjajo Ric-manjci latinskega duhovnika, ne odklanjajo s tem vere in ne zatajujejo Boga. in te Ricmanjce so hoteli Blej- ci osebno videti in hoteli so jim s svojim obiskom pokazati svoje simpatije, jih občudovati na njihovi složnosti in spodbujati jih k nadalj-ni vztrajnosti v njihovem svetem boju za narodne in cerkvene pravice. — Vedeli smo prav dobro, da naš izlet klerikalce boli, in ko je prinesla »Edinost« obširen članek o blejskem izletu v Ricmanje, je začelo v klerikalnem taboru živahno šumenje. Da bodo klerikalci po svoji navadi udrihali po udeležencih, smo že naprej pričakovali. »Slovencev« dopisun je sklobasal kopo nesramnih, odurnih, povseni nevrednih osebnih napadov na nekatere udeležence. — Peni se jeze, brca in zmerja, ne dobi pa niti besede, s katero bi svojim čitateljem odkrito povedal, kdo je kriv ric-manjske afere, kdo je vzrok, da imajo že šesto leto zaprto cerkev, niti besede ne dobi, s katero bi mogel oporekati dejstvu in razmeram, ki vladajo v Ricmanjih, ki jih je »Edinost« obširno orisala. Edino kar »Slovencev« dopisnik razume, je blatenje in osebno napadanje. To klobasarijo je prinesel »Slovenec« v svoji 57. številki in 62. številki t. 1. Xa prvi dopis je dobil »Slovenec«, oziroma njegov dopisnik s svojimi pristaši primeren odgovor v »Gorenjcu«. Na drugi dopis je sklical J. Peternel blejske naprednjake Ricmanjce na dan 21. sušca na prijateljski sestanek v gostilno Kaps v Gradu, da skupno odbijajo nesramne napade v Slovencu, katerega črni dopisu n se je potrudil in letal ves zbegan celo k okrajnemu glavarstvu, da bi pridobil politično oblast, katera naj bi z orožniki preprečila prijateljski sestanek Ricmanjcev. Ta njegov trud pa je bil brezuspešen. Na tem sestanku se je zbralo okoli 80 naprednih Blejcev J. Peternel, ki je še vedno tudi kot eks-župan klerikalcem velik trn v neti, ki jim ne pusti mirno uživati njihove pridobitve, ter nemoteno sedeti na pridobljenih liberalno-klerikalnih županskih stolcih, je vstal in s humorjem pozdravil zbrane prijatelje. Potem vstane ricmnnj-ski kaplan Janez, nakar tudi prijazno pozdravi navzoče ter označi povod in namen prijatel jskega sestanka. »Vzrok je riemanjsko romanje in besnenje in sramotenje »Sloveučevo« radi tega romanja. Namen pa je odločen odgovor »Slovencu« na njegove odurne napade. Naivno in neumno je od »Slovenca«, ako očita pisateljici tozadevnega članka v »Edinosti«, g. Zofki Obad, da previdno molči o tem, kako so Ricmanjci sprejeli Blej-ce, oziroma kaj so si Ricmanjci mislili o blejskih romarjih. »Slovencev« dopisnik je gotovo čital »Edi- nost« in tam čital med drugim, da so nam podarili Ricmanjci cela bremena olječevine, da so se vsi najprisr-čneje poslavljali od nas in da nas je spremila na postajo cela vas z godbo in pevskim zborom in da so se Ricmanjci kmalu po našem obisku v daljšem dopisu v »Edinosti« najpri-srčneje zahvalili za naš obisk in za izkazane simpatije, želeč, da bi dobili Blejci mnogo posnemalcev. Nizkotna opazka »Slovenčevega« dopisnika o govornikovi soprogi, je pač »Slovenčevega« dopisnika vredna. Ne upa si izgovoriti te opazke na lastno odgovornost, ampak poriva jo na pleča ubogega stavca. (Kako neumno!)« Nato se je prečital drugi »Slovencev« članek, ki je bil pravi povod našega prijateljskega sestanka. Po preči tanj u tega članka je nadaljeval kaplan »Janez svoj govor: »Slovenec« me blati in se norčuje iz mene, ker sem le poduradnik. Ali sem jaz tega kriv, da sem bil rojen od ubožnih staršev, ki mi niso mogli dati večje izobrazbe? In da se »Slovenec« dela iz mene norca na tak sirov, le njemu pristopen način. Ali dela to iz ljubezni do bližnjega? Ali niso volili kranjski klerikalci svojim državnim poslancem moža, ki je bil še veliko manj nego poduradnik in ta naj zastopa slovenski narod na Dunaju v parlamentu? »Slovenec« se zaganja v mene zaradi mojega govora v Ricmanjih. Seveda, klerikalce resnica v oči kolje. Kaj smo zagrešili s svojim izletom1? Govori »Slovenec«! Da sem jaz Bled diskreditiral, kako bi to mogel s tako malenkostno, nepovoljno izobrazbo jaz kot železniški poduradnik, tako svetovno znani kraj, kakor je Bled. Moji govori v Ricmanjih, če so bili še tako navdušeni, ne bili bi vstanu koga diskreditirati. In ako bi tudi jaz govoril v Ricmanjih še tako navdušene govore v prilog plesa v »Blejskem domu«, prepričan sem, da bi ravno tako ne prišel nihče iz Trsta, Gorice in iz Ljubljane, niti od drugod, kakor niso prišli tudi k plesnemu venčkn v »Zdraviški dom«, četudi so bili vabljeni. Dopisun naj bo prepričan, ko bi tudi on sam šel osebno vabit, da bi pridobil kvečjemu še »Hrastnikovo Spelo«, S tem naj končani in omenim le še to, da že leto in dan prosim za premestitev, a mi je šele sedaj znano, da se to zgodi v veselje blejskim klerikalcem.« Nato se oglasi g. Peternel, pozdravi še enkrat navzoče prijatelje ter prične: »Tudi name je hotel izliti »Slovenec« svojo nedolžno jezico, posmehuje se. da mi je bila županska stolica izpodnešena. Pustimo mu to zabavo, ker prepričal se bode kmalu, kako dolgo bode sedanji rndikalno- liberalno- klerikalni spreobrnjeni žu-panoval. Prijatelj kaplan Janez je bil vsled nesramnega napada v »Slovencu« grozno razburjen. Jaz pa sem mu predložil »Domoljuba« št. 20. iz leta 1907. Tu čitate: »Naduta vsega-mogočna Peternel-Pretnarjeva klika je popolnoma poražena. Njih brezmejna ošabnost in nadutost, njih egoizem in gospodovanjaželjnost, njih sirovost in brezobzirnost, njih paše-vanja in maščevanjaželjnost je odbila od sebe vse poštene in dostojne, sicer liberalne može. — Polom te ošabne klike. — Zmagala je stranka dostojnih, omikanih mož, nad sirovimi, nedostojnimi ljudmi. Ljudje Pe-ternel-Pretnerjeve klike so sirovi, neotesani, neolikani, so ljudje nizkega mišljenja, ki kažejo to povsod. Liberalci ali vas ni sram takih ljudif K ar nas je klerikalnih dostojnih, z vami nikdar.« — Da bi na ta klerikalni gnjus takoj odgovarjal, čakal sem priložnosti in tudi danes ne rečem drugega, nego samo to: »Tako znajo le pobožni, dušni in ljudski pastirji, ker ti so izobraženi, olikani in dostojni, kakor se iz dopisa v »Domoljubu« vsak lahko prepriča. Na tak način širijo Kristov nauk: »Ljubi svojega bližnjega, kakor samega srbe.« Ko je prijatelj Hočevar prečital ta članek v »Domoljubu«, je rekel potolaženo: »No, sedaj pa sem že miren.« Nekdanji naš prijatelj in pristaš, je prodal svoje prepričanje, združil se je s klerikalci, da je z njihovo pomočjo zlezel na županov sto-lec. Ali prišel bode čas, ko se bodo izdajalci razkrinkali in do tega ni dolgo. V zadevi riemanjskega izleta pa bodi klerikalcem povedano, da smo še danes vsi udeležniki, bolj kakor preje navdušeni za Ricmanjce, ker simpatujemo že iz narodnih ozi-rov, posebno da bi molili k Bogu v maternem jeziku in v tem jeziku imeli sv. mašo, kar je njih glavna zahteva. — Vaše protiagitacije in brez-sranmi osebni napadi po časopisih, so najboljša agitacija za napredno misel in ne bode dolgo, ko se bode udeležilo izleta v Ricmanje dva in trikrat toliko ljudi kot prvič. Čudno! Ti božji namestniki, klerikalni voditelji, po prižnicah psujejo liberalce, da so brezverci, ničvredni in da če hodijo v cerkev, hodijo le iz hinav-ščine itd. In sedaj pa naenkrat tak strah, da je župnik iskal orožniško pomoč proti današnjemu, prijateljskemu sestanku. Naš izlet v Ricmanje je bil že par let namenjen. Da pa »Slovencev« dopisun nesramno napada Hočevarja, le z namenom mu škodovati, to leži na dlani. Gotovo ga bodo še kar mogoče denuncirali, to pokaže prihodnjost.« LISTEK. PremasoncL Novela; spisal Fr. Remec. (Dalje.) Suplent Žvanut je korakal kar je bilo mogoče počasi, hoteč da bi Kotnik in gospa Ručigajeva prišla malo naprej in da bi on mogel govoriti z Zoro nekaj besed na samem. Žvanut je bil čeden in prikupen človek in imel le eno slabost, da je hotel veljati za imenitnega pisatelja in kritika. Zora mu je ugajala, odkar jo je poznal, a doslej je le malo občeval ž njo. Bila je nevesta* in vsled tega se ji ni upal približati. Sedaj, ko mu je bilo znano, da je Zora svojega žer.ina odslovila, je v njegovem srcu zopet vstala želja, da si pridobi ljubezen tega lepega in duhovitega dekleta. Toda bil je v zadregi, kako naj začne, kako naj napelje pogovor od politike na ljubezen. Pomagala mu je Zora sama. »Veste, gospod profesor,« je rekla, »čemu se danes najbolj čudim! Da mi nič ne ugovarjate. Navadno ste med tistimi, ki mi najodločneje ugovarjajo in se. norčujejo iz mojih nazorov, danes pa ste ves večer molčali in mi zdaj celo pritrjevali.« »Morda bi se vam rad prav posebno prikupil, gospodična Zora!« »Bežite vendar; to je banalno.« »Recite, nerodno je, da si želim na tak način pridobiti vaše simpatije,« je živa lino rekel Žvanut. »Zdaj me je kar sram, da sem se tako neumno izrazil. A če bi smel povedati, kar mislim in čutim, potem upam, da bi se mi gotovo ne smejali.« »Zakaj bi pa ne smeli govoriti? Šteli mar naenkrat postali plahi ali vam jaz tako imponiram?« »Nespreten človek sem in težko se izrazim,« je rekel Žvanut. »Sicer ste pa gotovo že uganili, kaj gori v mojem srcu.« »Ali ste morda zaljubljeni, gospod profesor?« »Da, jaz ljubim, gospodična Zora, in sicer vas ljubim, iz vse duše, iz vsega srca, in srečen bi bil, če bi me uslišali in bi hotela moja postati za vse življenje.« Zoro je to popolnoma nepričakovano ljubezensko razodetje tako presenetilo, da ni vedela kaj bi rekla. Kar ustavila se je in je strme gledala na Zvanuta, ki se je v igralski pozi postavil pred njo. Tako se je čudila, da ni zapazila, kako neskončno smešno je bilo videti Zvanuta, ki je eno koleno Lahko pripognjeno stal pred njo in držal roko na srcu. Zorino začudenje je bilo pač u ml j ivo. Znana je bila z Žvanutom že dlje časa. a nikdar ni slutila, <1j» ima zanjo kake posebne simpatije. Pokazal jib ni nikdar in zato si njegove nenadne snubitve kar ni mogla tolmačiti. Zavedala se je, da v svojem srcu ničesar ne čuti za Zvanuta in spominjala se je, da ga je vedno smatrala samo afektiranega človeka, ki se dela interesantnega in da se je dostikrat celo smejala njegovi pisateljski neči-mernosti. In zdaj jo je ta mož snubili V istem trenotku, kakor te misli, je pa prešinilo Zoro tudi spoznanje, da je ta snubitev zanjo naposled le laskava. Dan poprej je bila preklicala svojo zaroko in že jo je snubil mož, ki je imel upanje, da postane v najkrajšem času profesor, mož torej, ki je imel zagotovljeno eksistenco in ki so ga ljudje kraj njegovih neznatnih slabosti vobče radi imeli in ga resnično spoštovali. Za njeno samoljubje je bila Žvn-nutova snubitev veliko zadoščenje in to spoznanje je vzbudilo v njej neko toplo čuvstvo. »Presenečena sem gospod profesor, tako sem presenečena, da res ne vem. kaj bi vam odgovorila. Nisem niti v sanjah mislila, da me imate radi. Ne zamerite mi torej, če vam ne morem kar zdaj dati določnega odgovora.« »Zora — kje pa ostajaš?« je zaklicala gospa Ručigajeva, ki je bila v Kotnikovem spremstvo že ,prišla do svojega stanovanja. Zora in Žvanut sta na ta opomin zapustila svoje stojišče in hitela proti gospe Ručigajevi. »Danes tudi ne zahtevam še določnega odgovora,« je rekel Žvanut. »Vem, da me še premalo poznate, da bi se mogli takoj odločiti. A počakal bom. ,Srečen sem, da mi niste vzeli vsega upanja.« »Hvala.« je rekla Zora in je mila Žvanutu roko. Žvanut se je sklonil in je vroče poljubil to mehko, drobno roko. Sla sta potem molče dalje in pri-šedši do hiše se kratko poslovila. Tudi Kotniku ni rekla Zora drugega kot »lahko noč« in je stekla v hišo, prepustivši svoji teti, da zahvali ka-valirja za njiju spremstvo. Kotnik in Žvanut sta stanovala v isti ulici in sta šla torej skupaj. A nihče ni govoril. Žvanut je imel polno glavo ljubezenskih misli, Kotnik pa ga je posmehljivo opazoval. Zapazil je bil prav dobro, da sta Zora in Žvanut poprej namenoma zaostajala in videl ju je bil tudi v trenotku, ko je Žvanut držeč roko na srcu stal pred Zoro. Takrat je uganil, o čem govorita, A rekel ni ves čas ničesar, ker ni hotel biti nediskreten. Pač pa mu je prišel na misel pogovor, ki ga je imel malo dni poprej z gospodično, katere priznani častilec je bil Žvanut dlje časa. »Imela sem Zvanuta prav rada,« je takrat rekla gospodična Mira Zad-n i kova, »a govoril je vedno v pisateljskih frazah, in me mučil z dekla-maeijami o najmodernejši moderni in umetnosti. Vse njegove spise sem morala čitati in povrh še spise tistih pisateljev, ki jih on pripoznava. Ne morem vam povedati, kako me je to dolgočasilo. Takrat sem spoznala, da ga ne bom nikdar ljubila. Čeden dečko je, a zame je premalenkosten ali preveč neslan. Če se bom kdaj zaljubila, bo dotični mož močan, zdrav človek, energičen . . .« »Izkratka,« je takrat rekel Kotnik, »vaš ideal se ne zove Žvanut.« »Ne,« je odgovorila Mira Zadni-kova kategorično, »in povedala sem mu to brez ovinkov. Bil je razžaljen in od tedaj ne govori več z menoj.« Tega pogovora se je spominjal Kotnik, ko je šel z Žvanutom domov in smeje se sam pri sebi je mrmral: »Ona zapuščena, on odslovljeu — kar ustvarjena sta drug za drugega.« (Dalje prihodnjič.) Tako so pridigovali fajmošter Peternel. Sedaj so vstali zopet g. kaplan in pihali navzočim na srce, čes, pri novi maši za mladega kaplana nabirajo, on pa na mesto sebe priporoča, da bi darovali vsak po svoji zmožnosti za družbo sv. Cirila in Metoda, nakar se je nabralo 22 K. Torej bodi hvala vsem navzočim, posebno pa vsa čast tudi blejskim fantom, ki se sami pridno urijo v petju in so nas ta večer med odmori prav prijetno zabavali z lepim petjem. Tako se je ta prijateljski sestanek srečno završi 1. Zofka Druga. Drža ni zbor Dunaj, 7. aprila. Poslanec dr. Korošec je interpeliral ministra notranjih del zaradi uradovanja ljutomerskega okrajnega glavarja Potem so sledili stvarni popravki, pri čemer se je razvila ostra polemika med socialnimi demokrati in solnograški-mi klerikalnimi poslanci. Pri poimenskem glasovanju o nujnosti Po-gačnikovega predloga glede rekrut-nega kontingenta je glasovalo za nujnost 303, proti pa 122 poslancev. Ker znaša dvotretjinska večina 284 glasov, je bila nujnost sprejeta, nakar se je pričela meritorna razprava. Govoril je tudi poslanec Hrib a r , ki je izjavil, da bo njegova stranka glasovala za rek r m ni kontingent. Zahteval je, naj se z moštvom postopa bolj humano, da se mu zbudi veselje do vojaške službe. Debata :*e je nato zaključila ter se začelo glasovati o rekrutnem kontingentu, ki je bil v drugem in tretjem branju z veliko večino sprejet. S tem je parla- ment rešil polovico svojega predveli-konočnega programa. Zadnji trije dnevi so določeni razpravi o nujnosti glede ustanovitve ministrstva za javna dela. Iz proračunskega odseka. Dunaj, 7. aprila. Xocoj je imel proračunski odsek sejo ter je nadaljeval razpravo o srednjih šolali. Naučni minister dr. M a r c bet je izjavil, da s svojega stališča kot minister le pozdravlja naval v šole, toda to načelo odpade, ako se zahteva ustanovitev novih srednjih šol ne iz nujne potrebe, temne iz lokalnih ali drugih motivov. Glede reforme mature je naglasa 1 minister, da po najnovejši naredbi ima matura le namen, dognati celotno zrelost kandidatovo, tako da je mogoče dati zrelostno spričevalo tudi takemu kandidatu, ki ima v enem predmetu nezadostni red. Kar se tiče reforme srednjih šol, je povedal minister, da se resno izdeluje sprememba učnega načrta. Pri tem ima učna uprava v mislih, da se opusti grščina, zato pa se uvede kateri živečih jezikov, v prvi vrsti drugi deželni jezik. Obenem se misli polagati večjo važnost na re-alije. Drugi nasvet pa je, naj bi se po četrtem razredu delil pouk ter bi se latinščina začela učiti šele v petem razredu, a zato bi se ji moralo odkazati več ur. — Na zahtevo posl. dr. Korošca, naj bi se na nemških gimnazijah na Kranjskem za dijake slovenske narodnosti določila tudi matura iz slovenščine, je pripomnil minister, da se bo dalo to morda doseči na ta način, da se dotični dijaki podvržejo posebnemu izpitu iz slovenščine ter dobe o tem posebno potrdilo. — Posl. dr. P 1 o j je govoril o srednjem šolstvu na Spodnjem Štajerskem ter je grajal, da se v višjih razredih mariborske realke sploh ne poučuje slovenščina. Glede slovenskih paralelk v Celju je dokazoval govornik, da dober obisk in dobri učni uspehi upravičujejo zahtevo, da se ta zavod razširi v višjo gimnazijo. Za Slovence to celjsko vprašanje nikoli ni bilo politično, temne vedno kulturno. Reforma tiskovnega zakona. Dunaj, 7. aprila. V današnji seji je tiskovni odsek razpravljal o § 31. novega tiskovnega zakona (subjektivna odgovornost). Poslanec dr. H a j n je predlagal, da bodi za vsako kaznivo vsebino v časopisju odgovorni urednik osebno odgovoren, ne da bi ga moglo sodišče prisiliti, da imenuje pisca. Končno se je sprejel paragraf v obliki načrta, le.pri opetovanih osebnih žalitvah se določena kazen zviša. Vlada o češki politiki. Dunaj, 7. aprila. »Montags-revue«, ki ima zveze z bivšim ministrskim predsednikom dr. Korber-jem, pravi o najnovejši krizi: »Mla-dočeška politika neodkritosrčnosti je doživela popolen poraz; niti dr. Klei-na ni mogla odstraniti, ki ga ni noben poslanec branil. Poslanec dr. Kramar si naj pokliče v spomin izrek: »Lasciate ogni speranza.« Nelojalnost češke politike je privedla češki narod od poraza do poraza. Poraz za češko politiko je bil tudi zaključek debate o justičnem proračunu. Wessely, tako se ne imenuje nobena zmaga.« Madžarsko nasilje. Budimpešta, 7. aprila. V parlamenta se je razpravljalo o drugem delu poslovnika. Predsedoval je Kakovszkv, ki je po vrsti odtegnil besedo vsem runuuiskiin in slovaškim poslancem. Nemadžarski poslanci so vsled takega terorizma demonstrativno zapustili dvorano ter zunaj sklenili, da se pri takih razmerah ne udeleže nadaljue debate. Zvišanje plač uradnikom v Bosni in Heroegovini. Sarajevo, 7. aprila. S 1. julijem se zvišajo plače vsem javnim uradnikom v Bosni in Hercegovini v tistem razmerju, kakor so se zvišale plače lani uradnikom skupne vlade. Kriza v Srb jL B e 1 g r a d , 7. aprila. Danes predpoldnem se je vršil pod kraljevim predsedstvom ministrski svet, ki se je bavil s političnim položajem, ki je nastal vsled napovedane ob-.»irukcije v skupščini. Vlada je baje predlagala ministrskemu svetu, naj se skupščina takoj sazpusti. Po daljšem posvetovanju pa je kralj izjavil, da se mora poprej še rešiti trgovinska pogodba z Avstro-Ogrsko ter se doseči z opozicijo sporazumljenje, da ne bo treba novih volitev. V ta namen je ki al j pozval predsedstvo skupščine v svojo palačo. Danes popoldne sprejme kralj tudi voditelje opozicije. Za danes sklicana seja skupščine se ni vršila. Rus i reformni načrti za Maoedcnijo. London, 7. aprila. Angleška vlada je sedaj odgovorila na ruske predloge glede reforme v Macedoniji. V splošnem je angleška vlada sprejela ruske načrte ter se odpovedala svoji zahtevi glede vrhovnega guvernerja za Macedonijo. Posebno se strinja Anglija s tem, da se dohodki Maeedonije porabijo za stroške reform, tako da se za vojaške potrebe prispeva le vsako jaki prebitek. Francoski parlament o Macedoniji. Pariz. 7. aprila. Posl. C o -c h i ii je vprašal v zbornici ministra zunanjih del o položaju v Macedoniji in o tem, kako stališče zavzame francoska vlada glede novih železničnih projektov. Minister P i c h o n je odgovarjal, da se Francija ne more zo-perstavljati tozadevnim zahtevani. Francija se je pridružila ruski in italijanski vladi pri vplivanju na turško vlado, naj dovoli Srbiji zgradbo železnice Donava-Adrija. Potem je minister razlagal reforme, ki so se dosedaj izvedle v Macedoniji. Francija se tudi v bodoče ne bo plašila nobenega truda, da se zagotovi maee-donskemu prebivalstvu pravica. Zmaga francoske viade. Pariz, 7. aprila. Včeraj je zbornica razpravljala o interpelaciji poslanca J a u r e s a zaradi notranje politike vlade in njenega reformnega programa. ' Ministrski predsednik C 1 e m e n c e a u je odgovarjal, da vlada izvaja vkljub silnim oporom zakon o ločitvi cerkve od države. Tudi druge reforme bo izvedla, ako je ne bodo ovirale predolge debate v zbornici. Predvsem pa je treba paziti, ame izgube in raz-pulitc čc so dlje časa v shrambi. Kaki »r je čisto izključen o. ker je nemogoče vsako poneverjenje denarja, tako tudi ni niti sence dokaza, da bi bil Gjegjerec kaj medikament o v vzel in jih skrivaj prodal. Kar je storil Gjegjerec, deloma pač ni bilo korektno, a je tako malenkostno, da se za taka dejanja pač ne izroči sicer častivrednega človeka sodišču. Pri tem je treba uvaževati, da vsa očitanja, vsa »fakta«, ki Si) se navedla, prav nič ne kažejo, da je Gjegjerec iskal kakega krivičnega dobička, nego pričajo samo to, da je bil Gjegjerec nekoliko lahkomiseln in po vršen. Tudi privaten človek, pa bodi še tako lakoineu in krut, bi v takem slučaju imel toli ko človeškeg-a čuta, da bi uslužben-c kvečjemu odslovil, najbrž pa niti 1< ara ne, dočim je dež. odbor kar te-k l k sodišču. In pri tem ni dež. od-1 r prav nič pomislil, da je ovadba proti Gjegjereeu skrajno sumljiva. Gjegjereca je ovadil .dež. odboru lekarniški sluga. Kadar ovadi sluga svojega šefa, takrat je stvar vedno nekoliko sumljiva. Dež. odbor bi se bil pač moral najprej vprašati: zakaj je sluga ovadil Gjegjereca šele sedaj, in zakaj je molčal prej, saj datirajo Gjegjereeu očitane nekorektnosti dlje časa nazaj. Sluga, ki je dolgo časa vedel za te nekorektnosti, a je o njih molčal doslej, je m tiral imeti ali posebne nagibe da je zdaj nastopil ali pa je bil iz posebnih nagibov nahujskan, če ne najet. Nekaj temnega je na tej ovadbi. Toda dež. odbor se ni na to oziral, sploh ni ničesar upošteval. »Le hitro na višala«, to je bila njegova misel in dosegel je več kot je sam mislil: Ljudje pač nimajo vsi enake trde kož«'. Nekaj človeškega čuvstva je treba pač imeti tudi pri disciplinarnih zadevah. Vsako dejanje se mora soditi po nagibih, iz katerih je bilo storjeno. V dež. bolnici so se zgodile svoj čas še vse drugačne stvari, a krivcu se je prizaneslo in se ga ni izročilo sodišču. In kaj je neki klerikalec počenjal v dež. muzeju, je tudi znano in se je pojasnilo v tajni seji dež. zbora, a dasi je dotičnik bil strupen nasprotnik naprednjakov, se mu vendar ni drugega zgodilo, kot da je bil odpuščen. Kakor povsod, se lahko tudi v dež. uradih kaj nepravilnega stori, ali v takih slučajih je treba, da postopa dež. odbor ne samo strogo in pravično, nego tudi preudarno in da ne pozabi na človeški čut. Danes pa se lahko reče: klerikalcem ponever-jevalcem se je že prizaneslo, Gjegjereca pa je dež. odbor zaradi smešnih malenkosti pognal v smrt. — Volilni shod socialnih demokratov je bil snoči v areni »Narodnega doma«. Bilo je navzočih kakih 150 oseb. Predsedoval je shodu so-drug Bartel, ki je naznanil, da se namerava socialno - demokratična stranka aktivno udeležiti občinskih volitev v Ljubljaniv in sicer v III. razredu, kjer postavi tri kandidate. Da se udeleže volitev, vzpodbuja socialne demokrate uspeh pri lanskih občinskih volitvah. Opravičena nada je na časten uspeh in — na zmago (!). Socialni demokratje reflektirajo lahko tudi na glasove tistih, ki niso njih strankarji. Socialno-demokrati-čni kandidat je so: Josip P e t r i č , strojevodja, Ivan Mlinar, korektor in Etbin Kristan, pisatelj. Govornik je naznanil, da je Kristan odločno odklonil kandidaturo, vendar je upati, da se vda in jo sprejme. Na- to so govorili vsi trije kandidat je. Prvi je govoril Petri č, ki je poudarjal, da je treba opozicije v občinskem svetu, da se izboljšajo razmere v Ljubljani, da bo meso cenejše, da se zmanjša beda med revnejšim prebivalstvom, da se dobi več ljudskih in meščanskih šol, da se zviša število mestnih zdravnikov, da se uvedejo šolski zdravniki. Mlinar je govoril o gospodarski]] in socialno-političnih razmerah v Ljubljani. Večino davkov in doklad plačujejo nevolilci. Terorizem vladajoče stranke bo prenehal, kadar se ji postavi nasproti odločna opozicija v občinskem svetu. Naj se ne prosi župana za mandate; to je sramotno klečepla-stvo. Krista n je grajal razsvetljavo v Ljubljani in blato, ki je ponekod tako, da se človek oškropi ž njim do pasu. Občina mora pobijati privatni kapitalizem, zato mora v znižanje cen ustanavljati nasproti privatnikom konkurenčne zavode. Kristan se je zaletel v »Slovenski Narod«, češ. da sprejme od vsakega, kdor kaj pošlje proti sedaj stavkajočim krojaškim pomočnikom. Na to moramo odločno reagirati. Izjavili smo, da sprejmemo od vsakogar, pa bodi delojemalec ali delodajalec, kdor nam kaj sporoči glede tega štrajka. Gotovo bi ne bila nobena pravica, če bi sprejemali samo od štrajkujočili vesti, od mojstrov pa ne. Od nikogar si ne damo predpisavati, kaj bomo sprejemali v list, pa tudi od Kristana si ne bomo! — Končno je izjavil Kristan, da odklanja svojo kandidaturo, za kar ima važne razloge, ki so znani okrajnemu odboru. Predsednik Bartel je dejal, naj le vsi glasujejo zanj in se ne ozirajo na njegove ugovore, kar je bilo sprejeto s ploskanjem. Nato je Kristan rekel, da shod ne more sklepati o njegovi kandidaturi, ker okrajni odbor še ni imel zadnje seje. Ta odbor bo že naznanil drugega kandidata. Oe bi vedel, je dejal Kristan, da propadem, bi kandidiral, zdaj je pa upanje, da prodrem, zato ne kandidiram! — Će to ni komedija ti— Predsednik Ba r-tel je še enkrat pozival volilce, naj glasujejo za vse tri kandidate. — Iz Hrastnika. »Prišel je čas sv. misijona« in silno bobnajo zanj, kot če pride v našo mirno dolinico kak cirkus. V spominu so nam pa še trboveljski misijoni ljubljanskih jezuitov iz prejšnjih let, pomnimo še, kake naravnost polmjševalne stvari se slišijo ta čas a- cerkvi. Zato čuvajmo ta teden deco, čuvajmo svoje nedolžne mladenke, da ne zaidejo v cer kev. ki je za časa misijona tempelj pohujševanja za nesamostojno in neizkušeno mladino. Ce jim hočemo ohraniti čist. nepokvarjen značaj, ne pustimo jih izpovedovati se v misijonskem času. Možje, vplivajte na svoje /ene. gospodarji na služinčad. da jih ne bo misijon znorel! Komur pa delajo govori misijonarjev zabavo in je dovolj utrjen, da se mu ni treba bati pohujšanja, ta jih naj le gre poslušat, da bode bolj izpoznal prave namene misijona: preparirati ljudstvo za bodoče deželnozborske volitve (s posebnim ozirom na naše »neubogljive« volilce) ter iztisniti delavcem in kmetom krvavo zaslužene novce! Kaj pa čete: »mis'jon košta« ... — Tržaška volilna reforma. Vče-raj je imel odsek svojo plenarno sejo, v kateri pa ni prišlo do zaželjene-ga sporazum ljenja med Slovenci in Italijani. Sklenilo se je, da se obvesti namestnistvo o tem negativnem uspehu. Navzkrižje je glede števila mandatov za okolico in pa onih štirih občin, spadajoči h k okolici, ki se imajo po vladnem načrtu priklopiti mestu. Italijani se upirajo temu priklopi jenju. — Goriški deželni zbor bo sklican meseca junija. Zboroval bo nekaj časa v juniju ter nadaljeval zborovanje jeseni. — Iz upravne službe. Namestni ški koneipist Maksimilijan W r i -s c h e r je premeščen iz Pazina v Krk, v Pazin pa pride namestniški koncept ni praktikant Egon pleni. L u n d iz Trsta. — Iz šolske službe. Bivša provi-zorična učiteljica na Jesenicah gdč. Cecilija V i 1 m a n je sprejeta kot šolska praktikantinja na to šolo, učiteljska kandidatinja gdč. Helena Po-t o č n i k pa kot hospitantinja v tukajšnjem Marijanišču. Učitelj g. Josip P o t r a t o na Ig - Studencu je zaradi bolezni dobil dopust in pridr na njegovo mesto kot suplentinja gdč. Terezija F u r 1 a n iz Tomišlja. Pevsko društvo „ljubljanski Zvon" priredi v nedeljo sveder dne 12. t. m. zabavni večer v restavracijskih prostorih g. Seidla v Kolodvorskih ulicah proti prosti vstopnini. Ker je društvo znano po isbornem petju, vabimo njega prijatelje, da se blagovolijo udeležiti ker res obeta biti jako zanimiv. Roditeljski večer. V petek, dne 10. aprila ob pol 7. zvečer, bo predaval na roditeljskem večeru na H. mestni deški 8 razrednici na Cojzovem grabna gosp. učitelj Anton Priloga „Slovenskemn Naroda" jt 83, dne 8. aprila 1908. Smrdelj o temi: „Kako preprečiti posirovelost mladine?" »Glasbeni Matici11 je .naklonila „Glavna posojilnica" v Ljubljani podpore 100 K. Stavka krojaških pomočnikov V LJubljani, Iz krogov pomočnikov se nam piše: Po posredovanju zastopnika avstrijske zveze krojaških pomočnikov se je doseglo v ponedeljek popolno sporazumi j enje pri teh-le mojstrih: gg. W i 11, S c h u m i, Kuno, Rožič, Fran Kreč, Žvan in Pre-skar. Vsi ti gg. mojstri so akoepti-rali novi cenik in so pomočniki pričeli v torek 7. t m. delati. Pri ostalih mojstrih stavka ni končana. Tatinski cigani. V nedeljo so v Želimljah pri posestnioi Katarini Železnikar prišli cigani v hišo hoteč se greti pri peči. Železnikar jih je spodila ven, a že so ji ukradli 28 K iz nekega žepa, a ne da bi bila takrat zapazila tatvino. p,Sokol" v Radovljici je sioer najmtajši, a napreduje tako vrlo, da spada že med tiste, ki imajo največ Članov. Danes ima „Sokol" v Radovljici že okoli petdeset telovadnih in okoli stodeset podpornih članov; tako med prvoimenovanimi kakor med drugoimenovanimi je jako Častno zastopana tudi okolioa. Telovadit hodijo celo iz Nove vasi, ki je tričetrt ure oddaljena od Rado vi j oe. „Orel" pa pojema vse bolj. Ima kakih deset telovadnih Članov, a še ti bi odstopili, če bi bilo treba plačati le 20 kr. mesečnine. Ima pač j etiko ta planinski „Orela in j etika je neozdravljiva bolezen. Na Savi je umrla 5. t. m. Frančiška Božič, žena Ivana Božiča. Bila je zavedna Slovenka naprednega mišljenja. Pred tednom sta ji umrla dva otročiČka. Bodi vrli ženi blag spomin! V smrtni nevarnosti sta bila namestnik orožniškega postajevodja na Jesenicah g. Matevž OgriČ in lovski čuvaj Savske tovarne g. Janez Dernič. V lovsko hišo, ki je last savske tovarne, je bil nekdo dne 3. t. m. vlomil. Ljudje so osumljenca videli in popis se je ujemal s popisom nbeglega defravdanta poštnega aspi-ranta Cirila Požarja iz Ljubljane. G. Dernič je to naznanil na orožniški postaji. G. Ogrič se je takoj ob 4. popoldne z g. DerniČem odpravil zasledovat vlomilca. Defravdant Požar je bil prišel v noči od 2. na 3. t. m. na Javornik. Ob 7. zjutraj je šel na Javorniške Rovte in prišel do lovske hiše v Rajhenberga pri Zgornjih jamah nad Sv. Križem. Tam je z nekim železom vlomil vrata in prišel do veže, kjer je ubil šipo in je mogel splezati v sobo. V hiši je mnogo jedilnih priprav, vrednih 400 K, a vlomilec se jih ni dotaknil. To je potrdilo sum, da je vlomil Požar, ki je hotel dobiti kaj jesti. Dobil ni ničesar. Od tod je šel Požar najprej Čez Golico. PrisedŠi k nemški koči do kakih 1000 m blizu jo je zavil na nasprotno stran čez sedlo na Koroško, kakor je bilo vidno iz sledov za njim. Ogrič in Dernič sta hitela za Požar -jem na Koroško do železniške postaje Podgorje (Maria Elend). Pri neki žagi blizu železniške postaje sta izvedela, da je šel Požar tamkaj mimo žvižgaje in prepevaje. Požar je rabil osem ur s Koroške Bele, oziroma z Javornika na Koroško. Ogrič in Dernič sta bila 12 ur neprestano na nogah od 4. popoldne do 4. zjutraj, ko sta Požarja zasledovala. Blizu Podgorja sta izgubila Požarjev sled. Ker je na Golici dva mestra visok sneg, sta bila Ogrič in DerniČ vsled svoje izmučenosti v največji nevarnosti. Drug drugemu sta življenje reševala. Na Golici sta o polnoči dve uri tičala v snegu in nista mogla ne naprej ne nazaj. Na srečo sta imela nekaj slivovke seboj. Z Golice na Koroško sta rabila vsled snega Štiri ure, dočim se navadno rabi pol ure. Požar je bil devet ur pred njima odšel z Javornika, a vendar bi ga bila skoro dohitela, da nista v noči obtičala v snegu. Pravo Čudo, da sta se živa vrnila. Vlak le povozil predvčerajšnjim žel. Čuvaja Jakoba Ileršiča med postajama Rakek in Postojna. Bil je takoj mrtev. Gozdni požar. V petek popoldne je začelo goreti na hribu Sovič pri Postojni. Dasi je hitro prišla pomoč, vendar je pogorelo okoli 1400 mladih borovcev, ki so jih zasadili preteklo leto. Pri gašenju so se posebno odlikovali šolski otrooi. Kako je ogenj nastal, se ne ve; ah* je vrgel kdo cigareto proč ali pa so zažgali otroci. Tri osebe |e rešil smrti. V Dolu pri Ajdovščini je 27. pr. m. se je Sel 61etni Angel j Likar drsat na občinsko napajališče. Led se mu je pa udri, da je padel v vodo. Njegova 121etna sestra Avgusta je prihitela, ko se je deček že potapljal. Skočila je za njim, da bi ga rešila, a tudi njej se je udri led kake tri metre proč od brata. Tu je ostala priklenjena, ker sta jo zgrabili dve ledeni plošči za vrat. V istem hipu je pritekla krČmarioa M r i j a K r a- p e ž, ki se je obupno vrgla med ledene plošče v vodo in agrabila onemoglega dečka za roko. A tudi njej je zmanjkalo tal. Na silno kričanje je pritekel njen mož F r a n o, ki je z nenavadno drznostjo in pravo bravuro izvlekel iz vode najprej ženo in dečka, katerega je KrapeŽeva krčevito držala za roko, in potem Še deklico, ki je bila že onemogla. Hitri pomoči se je posrečilo, da so otroka ohranili pri življenju. Za ta hraber čin zasluti Franc Krapež posebne pohvale in izrednega odlikovanja. V dotičnem napajališču je pred leti utonil občinski polski Čuvaj. Jože Likar. Mrtvega so našli blizu Voj-skega 781etnega gostača Tomaža VonČino iz Vojskega. Zadela ga je kap. Velika nesreča. Iz Celja se nam piše dne 7. marca: Včeraj popoldne zgodila se je tu na Savini velika nesreča. Ob stebriču savinskega mostu razčesnil se je splav. Eden splavar je padel v Savino ter vkljub temu, da je bil spreten plavaČ, izginil v valovih. Revež je bil oče še-sterim otrokom ter jedva 43 let star. Drugemu splavarju zmečkalo je noge in enega so z veliko silo komaj rešili. Savina je bila silno narasla vsled deževja. Cad mo se, da splavarji ob ta&i vodi sploh vozijo! — Beda pač silno narašča med prebivalci gorenje Savinske doline, odkar neusmiljeno poje tuja sekira v gor-njegrajskih gozdovih škofa Antona Bonaventure Jegliča. Smrtna nesreča pri podiranju dreves. 691etni preužitkar Martin Čeme in hlapec Jožef Sluga sta podirala mogočno bukev v gozdu po-sestnice Marije C e r n e v Leskovcu pri Slov. Bistrici. Podžagala sta jo in podsekala. Ko je pa šel Cerne po svojo malico, ki je imel spravljeno na oni strani, kamor je imelo drevo pasti, padla je bukev isti trenutek nanj in ga zadela na glavo. LTmrl je v par minutah. Uboj. V Brstju pri Ptuju je v soboto zabodel posestnik Spindler Alojzija \Vanda v svojem stanovanju. Wanda, silovit in sirov človek, je pred kratkim Spindlerja precej pretepel, zaradi česar je bil v sodni preiskavi. Te dni bi se imela vršiti glavna razprava in Wanda je sklenil, da ubije Spindlerja. V soboto je prišel k njemu, ga napadel in hotel izvršiti svoj namen. Kar je Spindler, sicer miren človek, potegnil nož in ga v silobranu zasadil nasprotniku v prsi, naravnost v srce, da je bil na mestu mrtev. Zločin ob mrtvecu. V Ragoznici pri Ptuju je umrl 801etni mlinar P u k š i č. Pred smrtjo je prodal mlin Francu Rašlu, pri katerem je živel mirno s svojo ženo. Ko je ležal Pukšič na mrtvaškem odru, začel se je njegov nečak Franc Pukšič kregati z njegovo ženo, staro Pukšičevko glede dedsčine, preklinjal mrtveca na najsirovejši način. V tem sta prišla v sobo Franc in Ivan Rašl, ki sta opomnila siroveža, naj se vede dostojno. Ta pa je zgrabil nož in zabodel ž njim oba Rasla ter ju težko ranil. To je že višek sirovosti! Muzikante je goljufal. 221etni delavec Pavel Potisk iz Vrhovelj na Štajerskem je dopovedoval raznim godcem, da se bo oženil. Najemal jih je za ženitovanje in da bi mu čisto gotovo prišli gost, zahteval od njih varščino, katero je tudi dobil. Šest se mu jih je dalo speljati. Seveda z ženitovanjem ni bilo nikdar nič. Potisk je pa vrh tega še kradel in sicer enkrat harmoniko in druge take vesele reči. Pred mariborskim sodiščem je bil obsojen na 15 mesecev težke ječe, potem ga pa oddado v prisilno delavnico. Odstopil le župan v Konj: o ah, dr. Kadiunig iz neznanega vzroka. Tudi občinski svetovalec dr. Lede-r e r je odstopil. Zagoneten umor v tiskarskem VOZU- Ženska, ki se je pripeljala iz Maribora v Gradec ter se ustrelila v vozn, je bila 301etna sobarica pri baronu Bo ni s u v Mariboru Katarina Kunolt. Ljubljanski igralci v Gorici. V goriškem ^Trgovskem domu" imajo te dni pravo gledališče. Ljubljanski igralci slovenskega gledališča dajo predstave. Dosedanji „Tatu in „Dva srečna dneva" sta bili igrani prav dobro in tudi obisk je bil prav lep. Gledališče je bilo vselej polno. Nogo Si le Zlomil 201etni delavec Viktor Verza iz Zgonika. Moral je v tržaško bolnišnico. Za kozami le obolel 31etni sin kotlarja Gustava Mariottija v Trstu. Dognalo se je, da je otrokova mati prala nekemu mornariškemu vajencu perilo in da je od tega prišla bolezen v Mariottij evo družino. V neugašeno apno Je padel v Trstu neki delavec in se strašno opekel. 501etnlca ruskega pevskega zbora D Slavlanskega. Z Dunaja se nam piše: V nedeljo, dne 5. apr. vršila se je tukaj na Dunaju 601et-nioa znanega ruskega umetnika D. Hlavjanskega. Z velikim zanimanjem je sledilo mnogobrojno občinstvo — katerega šal so tvorili Slovenci, kakor običajno, isvsemii vrle napredne akademične mladine, najmanjši del -— umetniškim proizvajanjem posameznih točk, med katerimi so vzbudile vzlasti obe slovenski pesmi ne malo pozornost in odobravanje. Sivolasega starčka je gotovo razveselil pogled na napolnjeno prostorno dvorano „Sofiensale", kar bi se v prejšnjih večerih ne moglo trditi in navdušeno odobravanje od strani po-slušaj očega občinstva. Po prvem delu sporeda poklonili so se slavljenou zastopniki vseh večjih naprednih slovanskih društev dunajskih, med njimi v prvi vrsti tri akademična društva, „Slovenija", srbska „Zorau in hrvatski „Zvommiru, čestitali mu k redkemu slavlju ter mu med navdušenimi „živio-klioi" občinstva podarili v spomin te proslave krasne lavor-jeve vence s trakovi. Kakor znano, poslavlja se Slavijansky g svojim zborom in radi moramo priznati, da si je pridobil umetnik za vse Slovenstvo neminljivih zaslug. V železniškem voiu le umrl lOmeseČni otrok Magdalene Ham z Ogrskega, ko se je peljala iz Amerike na žel. progi Reka-Ljubljana. Otrok je umrl najbrž vsled dolge vožnje po morju. Poskusen samomor pravnika. V Zagrebu se je ustrelil v prsi pravnik Juri K u m i č i Č, sin pokojnega književnika Kumičiča. K sreči mu je Šla krogla skozi telo in na hrbtu ven. Novo madžarske šolo na Hrvaškem. V Kreštelovou okraj Daruvar se otvori madžarska šola. To je deveta madžarska šola, odkar je Ra-nek na banski stolici. * Orožen umor. Blizu Most ar j a v Bosni so našli 751etnega Ahmeda Kresa na cesti s prerezanim vratom. Nihče ne ve, kdo je izvršil zločin. Kres je bil miren človek, a je imel samo to nesrečo, da je imel mlado 25 let staro ženo. Sodi se, da je ta morda kaj v zvezi z umorom. Mednarodna panorama Pod tranČO ima ta teden razstavljene prekrasne pokrajine ob Ren i. „Društvena godba ljubljanska1' konoertuje jutri zvečer po vinski pokušnji v kavarni „Evropa". Začetek ob 9. zvečer. Vstop prost. Nesreča. Včeraj si je na železniški postaji Verd zlomil delavec Ivan Cvek levo nogo in so ga prepeljali v deželno bolnišnico. Električni voz je včeraj dopoldne na Dunajski cesti zadel gospoda Herberta Mahra, sina lastnika tukajšnje trgovske šole, ko se je peljal s kolesom preblizo voza, ga podrl na tla in tako poškodoval, da so ga morali oddati v deželno bolnišnico. Tudi kolo mu je zdrobil. Aretovana je bila včeraj leta 1891. v Loki pri Trbovljah rojena služkinja Marija Pižmohtova, ker je svojo gospodinjo ogoljufala za 8 K. Ko jo je pa ta potem poslala z denarjem na trg, je aretovanka poslala denar, ročno torbico in dežnik oškodo-vančini sorodnici, sama pa pohajkovala po mestu. Zblaznel je včeraj delavec Anton Karmec, stanujoč na Zaloški cesti št. 13. Navedenec je hotel v svoji blaznosti uganjati s svojo 71etno hčerko homoseksnelne orgije, kar so mu pa še preprečili s tem, da so ga oddali na opazovalni oddelek. Bil je že pred letom v blaznici. Zaprt promet. Danes so zaprli zaradi polaganja cevi vozni promet na Bleiweisovi cesti od »Narodnega doma« do Marije Terezije ceste, kar naj vzamejo interesovani krogi v znanje. Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 9 Slovencev in 12 Mace-doncev. 500 Lahov se je odpeljalo na Spodnje Avstrijsko in Ogrsko, 95 jih je ostalo pa v Ljubljani. 20 slovenskih tesačev se je povrnilo iz ogrskih šum. Našel je čevljarski pomočnik Peter Šavs zastavni listek in ga oddal pri magistratu. — Ga. Antonija Jeločnikova je izgubila črn, svilnat dežnik, vreden 10 K. — Neka dama je izgubila zlato žensko uro, vredno 40 K, neka druga pa 8 K vreden dežnik. V gledališču najdene reči. V sezoni 1907/08 so se našle v deželnem gledališču naslednje stvari, katere se dobijo pri hišniku: 4 broše, 1 kukalo, 5 etuijev za kukala, 2 para galoš, 4 predpasniki, 1 naočnice, 3 dežniki, 3 ključi, 1 pajčolan ter več robcev in rokavic. Drobne novice. — Italijanske dijaške demonstracije. Italijanski dijaki so sklenili, da bodo takoj po veliki noči začeli na vseučiliščih demonstrirati v prilog ustanovitvi italijanskega vseučilišča. — Minister Burian bo baje moral odstopiti, ker je s svojo politiko v Bosni popolnoma zavozil. — Malorusko vseučilišče se ustanovi v Przemvslu. — Japonci v Koreji. V Hougd-žuju so japonski vojaki pri nekem spopadu postrelili 45 korejskih ribičev. — Velika sleparstva. Pri tovarni za sladkor v Brodeku so prišli na sled velikim sleparijam. Premožni kmetje, ki so bili delničarji tovarne, so si dali sporazumno z uradniki izplačevati večje svote za sladkorno peso, ki je sploh niso oddajali. Tovarna je oškodovana za več kot 300.000 kron. Pri sleparijah je udeleženih nad 100 oseb. — Rodbinska drama. V Caslavi je žena gostilničarja Barte pometala v hipni blaznosti svoje tri, po 1, 7 in 10 let stare otroke v ribnik, nato pa še sama skočila v vodo. Vsi so utonili. -r- 25 milijonov frankov je podaril ameriški milijardar Carnegie za profesorski pokojninski zaklad. S tem so dosegle Carnegijeve ustanove 750 milijonov kron. Razne stvari. * Večno mlada. Slavna francoska gledališčna igralka, ki jo je francoska država odlikovala z redom častne legije, je našla problem, kako ostati vedno mlada. Vsako leto meseca septembra potuje ta igralka, ki nikakor ni več mlada, v neko mesto v notranjosti Angleške, kjer je medicinski zavod, ki stas in lice »predelava in obnavlja«. V tem zavodu umetnico tri tedne na vse načine masirajo ter ji gladijo kožo. Vraske se odstranijo z obraza na ta način, da se poženejo na kožo glave pod lase. Ko umetnica čez tri tedne pride iz zavoda, je za deset let mlajša in za — pet tisočakov7 siromašne j a. * Kdaj je treba žepne ure navijati? Dosedaj se je splošno mislilo, da je naj pripravne j ši čas za navijanje ure zvečer, češ, da je/zjutraj pero mrzlo ter laglje poči, kakor pa zvečer, ko vzamemo uro iz toplega žepa. To mnenje pa je zavrglo nedavno društvo angleških urar je v. Večina zborovalcev je dokazovala, da je uro naviti najbolje zjutraj. Cez dan namreč mora ura prenesti marsikak sunek in potres. Pri tem je pero manj v nevarnosti, ako je popolnoma navito. Ponoči leži ura navadno na mizi, zato pa ne vpliva toliko ali je pero navito ali ne. * Za olepšavo Pariza. Pariška mestna uprava namerava za bodočih 10 let izdati 480 milijonov frankov za olepšavo mesta. Ta denar se pridobi v 30 letih iz navadnih finančnih operacij, ker se leta 1910. in 1929. iz-nebi mesto dosedanjih milijonskih dolgov. 60 milijonov se porabi za direktno in indirektno pokončavanje jetike; 320 milijonov je določenih za napravo novih cest, da se zvežejo nova predmestja s središčem. Predvsem pa se odstranijo vse bližnje hiše okoli tržnice. Carnavaletnega muzeja in pokopališča Pere - Lachaise, da se napravi okoli njih dovolj prostora. * Strahovit boj z boo. V njujor-škem zverin jaku je prinesel sluga hrano veliki kači boi (boa constric-tor). Hipoma pa se je kača ovila stre-žaja. Prihitelo je 15 drugih streža-jev. Razvil se je boj na življenje in smrt, a končno se je strežajem le posrečilo iztrgati kači tovariša, ki pa je bil že brezzavesten. * Kolikrat pita lastavica svoje mladiče na dan? Neki gozdar na Labi je opazoval lastavico, ki je izgubila »moža« ter je morala sama skrbeti za mladiče, kolikrat je prinesla na dan hrano mladičem. Opazoval je dne 15. avgusta in sicer od 6V4 zjutraj do 73/4 zvečer. Lastavica je prinesla v tem času 526krat hrano. Ako še prištejemo hrano, ki jo potrebujejo še stare lastavice, lahko se računi, da pobere par lastavic nad 2000 mr-česov. * Premeten kmet. Žena nekega veljaka v bližini Carigrada je imela poroditi in pri tem veliko trpela. Da bi ji pomagal, je šel mož po zdravnika. Ko je ta prišel, je izjavil, da ne more preje pomagati ženski, dokler ne dobi honorarja v znesku 40 K. Toliko denarja pa ni imel kmet pri roki. Prosil je zdravnika, naj pomaga ženi, plačilo pa dobi pozneje, a zdravnik se ni dal pregovoriti. Slekel je suknjo v predsobi, sedel k postelji bolnice in mirno gledal, kako se je mučila. Kmet je nekaj časa še prosil, ko je pa videl, da na noben način nič ne opravi, je šel iz hiše in se čez par minut ves srečen vrnil s 40 K ter jih izročil zdravniku. Zdaj je pomagal ženski, ki je kmalu bila rešena bolečin in porodila krepkega fantiča. Ko se je pa zdravnik odpravljal, je zastonj iskal svojo suknjo. Začel je razgrajati in vpil o tatovih. Kmet je pa mirno stopil predenj in mu povedal, da je on vzel suknjo in jo prodal, da je mogel spraviti skupaj 40 K za honorar. * Pomanjkanje služabnikov. V nekem draždanskem časopisu je bil nedavno neznaten oglas: »Mlada, čvrsta dekla išče službe«. Takoj je nastalo pracato romanje li stanovanju, ki je bilo označeno v olasu. Ob polu 8. uri so začeli prihajati gospodarji in gospodinje ali njih odposlanci. Nekateri so se tudi pripeljali, drugi so poslali svoje vizitke, a vsi so prosili, naj pride dekle k njim služit. Do popoldne je imela služkinja 58 ponudeb, da se je pač težko odločila, * Ženska ljubezen. Gospa Huard Guld, ena najbogatejših Američank, je ponudila svoji sestri, da deli ž njo celo premoženje, ako zapusti svojega moža. Guldove sestra se je nedavno omožila s Kitajcem Dionk-Zank-Ju. Mož je zbolel ter leži v bolnišnici v Cikagu, a žena nima vinarja za življenje. Vkljub temu je odgovorila svoji sestri, da rajši umre gladu, kakor bi zapustila svojega moža. Književnost — Slike iz štajerske zgodovine. (Za slovenske štajerske šole). V Gradcu 1908. Založila Ulr. Moserjeva knjigotržnica. Str. 48. Cena 20 vin. To je prav pregleden oris štajerske zgodovine. Knjižica se je priredila po želji učne uprave štajerske krono-vine po Maverjevem delu »Bilder aus der Geschiehte von Steiermark«, iz katere pa so bili izločeni različni odstavki in nadomeščeni z zgodovino južnega Štajerja. Ministrstvo je dovolilo, rabiti to knjižico pri pouku v višjih razredih ljudskih šol. Vse tu naznanjene knjige in listi se dobivajo v »Narodni knjigarni« na Jurčičevem tr^u št. S. Telefonsko in brzojavna porodila. Poslanska zbornica. Dunaj, 8. aprila. Zbornica je danes jela razpravljati o nujnem predlogu poslanca dr. Malachowskega. Razprava bo trajala več dni. Prvi je govoril socialni demokrat dr. Adler skoro dve uri. Za njim se je oglasil za besedo krščanski socialec dr. Dre-xel. Prihodnja seja bo jutri. Dvoboj Sternberg - Bergmann. Dunaj, 8. aprila. Ob polu 2. popoldne sta poslanca grof Sternberg in Bergmann odšla iz zbornice in se napotila na mesto, kjer se ima vršiti dvoboj. Lokal za dvoboj so sekun-dantje dobili v nekem dunajskem predmestju. V tej aferi so zastopniki glede satisfakcijske zmožnosti grofa Sternberga izrekli jako čudno sodbo. Razsodili so namreč, da zanje ni tlu'-fodajno dejstvo, da je vojaški častni sod grofa Sternberga proglasil za nesposobnega dati viteško zadoščenje. Izrekli so, da ima vsak poslanec satisf akcijsko zmožnost vse dotlej, dokler ga zbornica trpi v svoji sredi. Dvoboj se vrši pod težkimi pogoji. Bivši zbornični podpredsednik umrl. Dunaj, 8. aprila. Predsednik dr. \Veisskirchner je danes začetkoma seje naznanil zbornici, da je na svojem domu umrl poslanec profesor Avgust Kaiser, bivši podpredsednik državnega zbora. Kaiser je bil šele 58 let star. Bil je odličen somišljenik nemško - nacionalne stranke. Avstrijski poslanik v Belgradu. Dunaj, 8. aprila. Danes zjutraj je prispel semkaj avstro - ogrski poslanik v Belgradu Forgas. Opoldne ga je cesar sprejel v posebni avdi-jenci. Domneva se, da je njegov prihod v zvezi s trgovinsko pogodbo med Avstro - Ogrsko in Srbijo. Afera >Vahrinund. Dunaj, 8. aprila. Višje deželno sodišče je ugodilo vzklicu državnega pravdnika in potrdilo prvotno konfiskacijo \Valirmundove brošure. Hrvaški ban v Budimpešti. Budimpešta, 8. aprila. Ban baron Rauch je danes dospel semkaj in imel dolgotrajno konferenco s hrvaškim ministrom Josipovichem. Kasneje je imel v parlamentu posvetovanje tudi z ministrskim predsednikom dr. \Vekerlejem. Napram časnikarjem se je Rauch izrazil, da njegov prihod v Pešto ni v nobeni zvezi s kako politično akcijo. Iz ogrsko - hrvaškega parlamenta. Budimpešta, 8. aprila. V današnji seji je vjožil Srb dr. Polič interpelacijo na vlado radi trgovske pogodbe s Srbijo. Dogodki na Portugalskem. Lisabona, 8. aprila. Volitve v parlament so končale z zmago mo-narhistične koncentracije. Policija je aretovala 600 oseb radi revolucionarne agitacije. Vsi aretovanci so zaprti v trdnjavi. Razširjeno domač« zdravi.o. Vedno večja povpraševanja po „MoU-ovem francoskem žganja In soli" dokazujejo uspešni vpliv tega zdravila, slasti koristnega kot bolesti ute&ujoče, dobro znano antirevma-ticno mazilo. V steklenicah po K 1 90. Po postnem povzetji razpo&ilja to mazilo lekarnar A MOLL, c. in kr. dvorni založnik na DUNAJI, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 4 86—6 r r Rogaške Slatine se poroča, da se dela pri rudniških vrelcih bližajo koncu in da so se obnesla v vsakem oziru povelj no. Našli so tudi več visoko koncentriranih izvirkov z vsebino soli 9-10 %0, kar presega celo visoko koncentrirane češke rudninske vrelce Izvirki prihajajo vseskozi iz skalnatih tal. Nič manjše važnosti pa ni novi izvirek z ogljikovokislim plinom in tako močno radi jevo emanaciio, kakor se je to doslej pri rudniških izvirkih opažalo samo v posameznih slučajih. Rogaški „Styria vrelec" zdravilna voda proti želodčnim oteklinam in krču Zdravnifte Brightovim vnetjem obisti priporočeno kataru v goltancu in jabolku kataru v želodcu in črevesu diatezi vodne kisline tovrstni sladkorni griži zdnvllil gssjj. zaprtju bolečinam na jetrih. Dobiva se pri firmah M. Kastner in Peter taSSnik ▼ LjuuJjani 1251—1 Zlata svetinja Berolln, Pariz, Rim itd. 5002 4*. Maibolise CUttlO zobe Izdeln|e: O. Seydl Stritarjevo ulice 7. 4* Dr. J. Z., zobozdravnik, Moravska Ostrova. Natančno in temeljito sem preis-kusil Vašo ustno vodo in Vaš zobni prašek, ki ju že dolgo rabim sam kakor tudi moji bolniki, zato Vam z veseljem izražam svoje mnenje: Ustnih vod in zobnih Ipraškov se nahaja veliko, toda v resnici dobrih je zelo malo. Bolniki naj se torej poslužujejo le onega sredstva, o katerem je preizkušnja in večletna raba izpričala, da je v resnici dobro. In to je: „Sevdlin''. Darila. Upravništvu našega lista so poslali : Za družbo sv. Cirila in Metoda. Gosp. dr. Fran Strelec, c. kr. notar v Gor. Radgoni nabral pri odhodnici g. Frana Horvata, ki se preseli v Maribor, 22 K. — G. Edvard Picek, sodni pristav v Ložu 8 K, kot preostanek od venca loŽkih uradov na krsto sodnega oficijala g. Urbančiča. — Na godovanju Rikardota nabrali v gostilni »Zlati sodček« 3 K pod geslom: »Zato k' se nam Francelj smil'. — Gosp. I. Peternel na Bledu 22 K, ki so bile nabrane na prijateljskem sestanku Ricmanjcev. — G. Josip Rus v Logatcu 30 K, katere darujejo naprednjaki v Gor. Logatcu. — G. Jakob Valenčič v Sent Petru 4 K. — G. Roza Rainer v Rajhenburgu 3 K, katere je nabral v veseli družbij raj-henburški »Napolitan«. — Družba magistrat-nih uradnikov po inicijativi in vzgledu gosp. stavbnega svetnika Jana Duffeta 25 K. — Skupaj 117 K. — Srčna hvala! — Živeli! — Za Trubarjev spomenik. Gosp. Ferdo Poljšak v Zagorju ob Savi 5 K. — Živel! Za učiteljski konvikt Gosp. Gabrijel Grilc, učitelj v Loškem potoku 5*16 K, katere je darovalo omizje v gostilni pri Kovaču v Loškem potoku o priliki, ko je g. učitelj P. Ločnik >slovu jemav«. — Živeli! — Vsoto smo izročili g. J. Dimniku. Neteorolosirjio porodio. Vitina nad morjem 206. Srednji načni tlak 786-9 mm O. ta 7. 8. 9 Čas opazo vanja Stanje barometra v mm th S m SI Vetrovi Neb« 9. zv. 7. zj. 2. pop. 7318 7304 728-4 7-2 sl.svzhod oblačno 5-2'si. jzahod 8*9 si. szahod dež Srednja včerajšnja temperatura 69° mm, norm. 81 mm. Padavina v 24 urah 4*2 mm0. Zahvala. 1252 Vodovodi knnolljnclj", koptilike naprave Projekti in izvršitev pri domači specialni tvrdki (tehn. zved. mnenja ob poveritvi gradbe zastonj). 8664—46 Inženir-hldrotekt Konrad Lachnik, LjubUanii Beethovenove ulice i lev. 4. Brzojavi: LnchnlK-UubUann. ^a£ ^mC^mć. ^^^^mć^^^^mć. ^i£*^a£ '^mć ^n£^4 *aaW Proti prah a j em, luskinam in izpadanju las deluje najboljše primana Tii-cMii tinta na. leuaa katera okrepčuje laslsce, odstranlnl* lusko in preprečuje izpadanje los, 1 etrlileiilea a na»odom t krona. SaapoSUja se i obratno pošto ne manj kot dve steklenici Zaloga vseh preizkušenih zdravil, modio. mil, modioinal. vin, špecljali tot, najfinejših parfumov, klrurglsklr. obvoz, svežih mineralnih vod 1.1, d Det lekarna Milana Lenstek* ? LJubljani, Resljeva cesta it. I Povodom bolezni in smrti našega preljubega nepozabnega brata, ozir. svaka in strica, gospoda Antona Laračlča posestnika došlo nam je toliko dokazov iskrenega sočutja, da nam je dolžnost, se tem potom vsem spominjaj očim se nas iskreno zahvaliti. Zahvaljujemo se presrČno tudi vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za časteče spremstvo dragega pokojnika k večnemu počitku, osobito pa zastopnikoma Ciril-Meto-dove družbe g. ravn. Senekoviču in g. župnik Bercetu, slav. tel. društvu »Sokol«, slavnemu gasilnemu društvu, častitemu u č i -teljstvu s šolsko mladino, slav. pevskemu društvu »Postojna« za tolažilno nagrobno petje ter »Sokolu« za poklonjen venec. V Postojni, dne 8. aprila 1908. Žalujoče rodbine: Lavrenčičeve, Šaplova, Do-miceljeva in Kraigherjeva. Fužina za kose splrellmleimlade spretne fužinske kovače pod ugodnimi pogoji tako] v trajno dele. ProŠnjiki naj se obračajo" na' rutino Zelllngor v Hlmmelbergn na 1228-3 poleg novosgrajenega Fran Joiefovega J ubil. m o« tu. 6 14 Ženltna ponudba. Gospodične, ki ima 4000 kron, se želi seznaniti s gospodom v starosti do 40 termin^zjdobro-službo.^tj Ponudbe~s* sliko f'naj [se pošiljajo: N. N. it 84, poste restante Št Jani na Dolenjskem. 1235 Pozor, gospodje in gospodične! V svoji lekarniški praksi, ki jo iivrlojem še več nego 80 let, se mi je posrečilo iznajti najboljše sredstvo aa rast laa in proti njih izpadi ~ J^f11,0* ^j',^' da Postanejo lasje dolgi ln rasi, odstranja prahaj in vsako kotno bolezen na glavi. Naročila naj bi si ga vsaka družina. Imam premnogo sahvaluio in pri-inalnie Stane poštnine prosto na vsako poŠto lonček 3 K 60 h, lončka 5 K. Naroča naj se samo od mene pod naslovom 4 okna, duole vrat in peč cen6 predale na Martinovi cesti it 18 v Liabljanl. i248-i 35 let star, oženjen in inteligenten mož Hit alnibe kot elispedijent ali skladlSčar v kaki tvornici. Zmožen je vseh poslov, ki se tičejo razpošiljanja. Ponudbe pod „8. R.11 na uprav. „Slov. Naroda". 1254 Jutri, v četrtek. 9. aprilu bo v kavarni ,Evropa' po vinski pokušnji KONCERT popolnt ljubljanske Društvene godbe. Začetek ob 9. Vstop prost Za obilen obisk se priporoča ANTON TONEJC kavarnar. Piccolo I l 6 7 HP dvocilindrnik, 2—3 se- II : deten K 3400 do K 4500. 12 14 HP četverocilindrnik, 4 se-deien K 6800. JW-^o fit(/M/ avtomobili so najvarnejši v obratu; za napravo in rabo najcenejša vozila. .". Zahtevale prospekt. Generalni zastopnik 1015—6 Dunaj, V., Wienstrasse 89a. Velikanska pesa 899-5 ameriški zgodnji grah, ameriški oves VVIIIkomm, Jeruzalemski ječmen, rusko laneno seme Iz Rlge, centne buče, vsake vrste deteijno, travno In zelenjadno seme, zanesljivo kaljlvo se* dobiva pes*! Petru Lassniku v Ljubljani Sv. Petra cesta štev. 8 Ljubljana. 984—h 15 II 3V63 PETER JURIŠIĆ Ukarnar v Pakracu Stav. 66 v Slavoniji. Zajamčeno nepremočljivo mazilo za usnje HEVEAX! dela nanje mebko, trdno in zajamčeno nepremočljivo. Pločevinasta ikatlja s Čopičem stane 3 K, 10 škatel j 25 K. Na strokovnih razstavah samo najvišje odlike. "Vsi Zaloga za Kranjsko: FR. SZANTNER v ljubljeni, ^clcnbur-jove lillee ritev. 4. Jfajt ovejša In najfinejša konfekcija za dame, gospode, deklice, dečke In otroke se prodaja čudovito cea j. ..Angleško skladišče oblek". 0. Bernatović v Ljubljani, Mestni trg štev. 5. Štev. 264. 1246 P. n. občinstvu se naznanja, da so vrši letošnji običajni semenj v £okvi na 3(rasn dne 11. aprila 1.1, mesto 13. aprila 1.1. županstvo obilne Loto no Krasu Župan: Janez Obrsnel. Oee. kr. avstrijske državne železnice. Izvod iz voznega reda. Veljaven od dne 1. oktobra 1907. leta. Odkod 7-OB zjutraj Iz L|aM|*ne Inz. isLi Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbli, Beljak, luž. žel« Gorica, d" Trst, ckr.drž. žel., Beljak čez Podrožčico, Celovec, Prago. fm07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. S-OB predpoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Prago. I-40 predpoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak Juž. žel.. Gorico dri. žeL, Trs drž. žeL, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec i-OB popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. I.4B popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak Juž. žel. Gorica drž. žel., Trst drž. že U Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga. 7«lO zveOer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje, '■so zve&er. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga. O»40 ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica drž. žel., trst drž. žel., Beljak juž. žel., (čez Podrožčico). Odhod Is L|nbl|sne dri. kolodvori r-28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik. i-OB popoldne. Osebni vlak v Kamnik 7-lO zvečer. Osebni vlak v Kamnik Osebni vlak v Kamnik. (Sam: Dohod v Ljubljano J ni- ieLi 0-B8 zjutraj. Osebni vlak iz Beljaka Jul žel., Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta. 8-34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Stražo Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 11*10 predpoldne. Osebni vlak Iz Prage. Celovca, Beljaka juž. žel., čez Podrožčico in Trbiž, Gorice drž. žeL, Jesenic. 2-32 popoldne. Osebni vlak iz Kočevja, Straže Toplic, Rudolfovega. Grosuplja. 4-30 popoldne. Osebni vlak iz Beljaki juž. žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čei Podrožčico) Gorice dri. Žel., Trsti drl žel. Jesenic. e*BO zvečer. Oseb. vlak iz Prage, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Jesenic 8.37 zv oder. Osebni vlak Iz Kočevja, Straže- Toplic, Rudolfovega. Grosuplja. 8-48 zveOer. Osebni vlak iz Beljaka jui žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Pod rožčico) Trsta dri. žel. Gorice drž. zel„ Jesenic. ii so ponoči. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trti drž. žel. Gorice dri. žel., Jesenic Dohod v Ljubljano dri. kolodvori 8- 48 zjutraj. Osebni vlak iz Kamnika. IO-BO predpoldne. Osebni vlak iz Kamnih i O-'O zveoer. Osebni vlak iz Kamnika. 9- 09 ponoOl. Osebni vlak iz Kamnika. (Sam, ob nedeljah in praznikih meseca oktobra.) (Odhodi ln dohodi so naznačeni v sredn/ evropejskem času.) OaBO ponoOl ob nedeljah in praznikih v oktobru.) C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trsta. astsseessjp \fan}m po m po« tako moobM pogoji, k* aaoaat -~ pri aaprtju in nerednem odvajanju - pehanju, - kongestiji - pomanjkanju teka, ajh itd Neđosežno sredstvo za v*državanje dobrega prebavanja _1>*lo™nJ«* i (tratno, u*,»el> siguren. Ona Jr za 1« ataklrnlc Ha*€»am »ranko na vsako posto po povsetju, sli ee se posije nar naprej. Manj kot 18 steklenic se ne pošilja. Prosimo, da Be naroča naravi ost od- 16 n P|,.^;x;Ao lekarnarja ▼ Pakraca it 209 • J U li SI Od, (Slavonija). /(o^avice I |nnr izučen na većje val- IIIIIIUlffnemlinf 9 se popolnoma iz> veibauna štule m ieli vstopiti v službo v kaki večji mlin na štule. tovrtnc Pernat Stada it 18, požta Domžale. 1249 Energičen ili 1128-2 ^a dame, gospode in otroke Gla^e, svilnate, iricoi in cvirnaie. Moderne kravate, petlje, samovemice, vedno novosti v največji izbiri pri P. J\{agdič, JLjubljana, Prešernove ui 7, obratni nadzornik v moški dobi, zmožen slovenščine in nemščine, se sprejme za poletni ČSS (7 meseoev). Vstop takoj. Začetna plača 80 K. Ponndbe na upravništvo „Slov. Naroda* pod „energičen". 1247-1 Kupim rabljeno 1234—2 damsko Več se izve ali pismene ponudbe j pod JL N." na uprav. „BL Naroda", j Za pristnost jamčim. Veliko množino pristnega belega istrskega u51 8 uav* vina ^s*j proda le na debelo po zelo nizkih cenah 3 vasi Čeh, Roč-Jslra. Orožniški postajevodja i v pokoju, vešč obeh deželnih jezikov, j teli vstopiti v kako službo. Ponudbe pod „0 r O i n i k" na j uprav. „Slov. Naroda. 1244—1 1 Pod ugodnimi pogoji se da v najem ali pa tudi proda restavracija Josip Ažmon v Bohinj. Bistrici. Restavracija leži ob novi železnici, ima 2 veliki gostilniški sobi in 13 sob za stanovanje, hlev, prodajal-nioo za mesarja, več zemljišča in gozd. Posebno pripravno je tudi za fijakarijo. Kupci naj se obračajo naravnost na gospodarja. 1245—1 Slaščičarna, kavarna in pekarna JAKOB ZALAZHIK 1. Za velikonočne:-: :-::-: praznike priporočam svojo veliko zalogo raznovrstnih pirhov, vsak dan svežega p e CIV a 1 finih inozemskih vin in likerjev. Sveže blago! Filijaika: na Mestnem trgu št. 6. V kavarni se dobi bela in črna kava, čaj, fini likerji itd. itd. Po naroČilu dobavljam potice medene, rozino ve, orehove, mande Jnove itd. f Šarklji, pince f ■ in titole. ■ Točna postrežba! FiUialka: Sv. Petra cesto štev. 26. V najem se da lih hlev za dvanajstero živine in zraven spadajoče gospodarsko poslopje VeČ se izve v trgovini P. Lassnik v Ljubljani, 1199 2 mrjtosraf „Cđison" V sredo lo soboto atao^ Dunajska cest nasproti kavarno .Evropa* 1250 skrbnik a kmetijsko solo, ki je služboval na veieposestvu samostojno aii kot ad-jnnkt. se išče. Oziralo se bode le na take prosilce. Prošnje s prepisi izpričeval, ki te pa ne vrnejo, pod šifro „ekonom11 aa uprav. „Siov. Naroda. 1169—2 Išče se za takojšnji nastop i v s! močni v trgovino z mešanim blagom. Prednost imajo tisti, ki se spoznajo pri usnju. Plača po dogovoru 1162—3 Tvrdka Ivan Stockl Stari trg pri Rakeku i Na hromem konju ni moč dohiteti jelena, f SUKNA In modno 1047-6 Maso za obleke priporoča firma Karel Kocjan tvornica za snkno v Humpolcu na Češkem, TvoraUke cene. Vzorci franko. Učenec poštenih staršev se sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom pri Frann Božičku v Spodnji Idriji. 1225 -2 ob glavni cesti blizu Ljubljane, kjer je tudi .'. mala trgovina se proda. Hišo 1145-4 Vprašanja pod Ljubljana" poste restante Ljubljana do 19. aprila 1908,_ sečna soba lepo meblovana, s posebnim vhodom, se odda s 15. aprilom. Vpraša se v Židovskih ulicah št. 1, I. nadstropje. 1204-2 Šest spretnih kovačev in štiri ključavničarje sprejme takoj vodstvo premogokopa trboveljske premogokopne družbe v Zagorju. 1222 3 Dobro Idoča stara Specerij. trgovina, prodala žganja in uina ter trafitta nasproti velike cerkve na glavni cesti v obljudenem kraju (zdravilišče) se zaradi rodbinskih razmer pod po voljnimi pogoji takoj proda« Letni promet 70—80 000 kron. 1166—& Kje, pove uprav. „Slov. Naroda". 54 Za spomladno sezono! G. ČADEŽ : Za poletno sezono! 1209—2 Mestni trg štev. 14- Xa*a Vs#*^sa*r aaai,aaaa Mestni trg štev. 14. priporoča v veliki izberi moderne mehke in trde angleške, dunajske, plišaste in vsakovrstne druge klobuke, kakor tudi mošho perilo, rokavice itd. po starih cenah. = PreRupcI Imajo popust. Svojim cenjenim naročnikom in slav. občinstva vljudno naznanjam, da pri meni pomočniki ne štrajkajo, marveč imam pomnoženo število najboljših moči. Prevzamem tedaj lahko vsako delo in je točno in najbolje izvršim. 1212-2 krojaški mojster v Cjubljani, Dvorski trg Stev. 3. Opozarjam da sem v svoji parni pralnici in svetlolikalnici uvedel popolno nov sistem, prevzame se neoprano perilo in se izdeluje kakor bi bilo novo. — Prevzemajo se srajce, ovratniki, bluze, zastori in tudi drugo fino perilo 916 10 Za točno in najboljšo postrežbo jamčim ter prosim za mnogobrojno udeležbo j^nton Sarc sveilolikalnica, kolodvorske ulice št- S. Cospicam se daje v s^etlolikanju pouk- Uajenke s& sprejmejo. ZELEZNATO VINO lekarnarja Gabrijela Piccoli # v Cjubljact c. in kr dvorni rala ga tel i in papežev zalagatelj izvrstno učinkujoče, ima v sebi železov preparat, kateri lahno prebavljanje pospešuje, priporočljivo je posebno slabotnim, na pomanjkanju krvi trpečim in tudi nervoznim osebam, bledičnim in slabotnim otrokom. Ena pollitrska stekl. K 2*—. Poštni zavoj s 3 stekl. K 6*60 franko zaboj in poštnina. SSF~ Jfaročila se točno izvrže proti povzetju. Dr. Kopriva Dr. S. Stefter Dr. L. Farber zdravstveni svetnik in mestni fizik v Ljubljani je zapisoval okrevajočim in malokrvnim vedno z najboljšim uspehom teleinato vino lekarnarja Piccolija v LJubljani. c. kr. okrajni zdravnik v Ljubljani, je v slučajih bledice in pri okrevajočih otrocih z najboljšim uspehom uporabljal teleznato vino lekarnarja Piccolija v Ljubljani. štabni zdravnik v Gorici zapisoval je osebam, ki ki so že delj časa bile nervozne, teleznato vino lekarnarja Piccolija v Ljubljani in sicer vedno z najboljšim uspehom. ff|M C fin Utor Prakti^ni zdravnik v Lju-Ul • i • UČINCI bljani, dosegel je z telez-natim vinom lekarnarja Piccolija v LJu-bljani izvrstne uspehe. 1*43—43 Dr. Dcfranceschl usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem mestu izjavlja, da je z uspehom teleznetega vina lek. Piccolija v Ljubljani zelo zadovoljen. Večkrat sukane IgfU^JSSSfZ ogradltev parkov za dlvJa6lno. vinogradov, drevesnio itd. za varstvo proti zajoom, za pasje obore, v varnost proti toči, za fszanarije, pttOnike in kletke, najboljše žlčevje za igrališda lawn-tennlea, do treh metrov širokostl v zalogi, za Rabltzeve etene,MonlrJeve g rad bo Itd, itd. Itd Pletenine se izdelujejo s 13 do 150^mm širokimi petljam! in Iz različno debele žice, ki se i le po spletenju pocinka v ognju in zatorej ne rjavi, kakor vse iz pocinkane žice napravljene pletenine. Tudi bodečo lloo za ograje v ognju po-cinkano in različnih debelosti dobavljajo prav ceno Hutier Sl Schrantz d. d- tv^ralceia" sittr^kona Ih^aJuTatarlaliJll In klobučevin. blago w 1» ▼ l^aajl-Buhna^ Prirodni vzorci in >sakršnaJpojasnila gratis In franko.'_ Dobiva m po mh večjih trgovinah za tolovnino. icialitetat patentni maeUl m ■»« Is poflnksnr zeleane pleeeilne. 1087—3 NIGRIN najboljše mazilo za čevlje daje najlepši b esk in ohranja usnje stanovitno. BMM^bI JKUMMsT je z zdravstvenega stališča toplo priporočati, ker NIGRIN usnja tudi ob neprestani rabi ne zapre neprodušno, torej ne zabranjuje izhlapevanja nog. 809—6 Naprodaj povsod. St.Fernolendt.DnnnJ, c m kr dvor. jtto^» Pravi, pristni brinovec, borovničar in slivovko mipoilUa po najnižji ceni In i vsoti == množini H. LAVRENČIČ tgnn|arna in destilarna v Spodnji Šiški pri LJubljani 903 Krasne BLUZE,, največja izbera v svili in drugem :-: modnem blagu tudi po meri. :-: Vsakovrstna krila, perilo In otročje obiekoe priporoča po nalnlifih cenah v M. KRISTOFIČ por. Bučar -jJL STARI TRO SL 28. B 3 Zahtevajte zastonj in poštnine prosto moj veliki, bogato ilustrirani glav;.i katalog z okeli SO • slikami vsakovrstnih aibliastih, srebrnih in zlatih ur in vseh vrst solidnih zlatnin in srebrom, glasbil, usnjatega blaga, kadilnih priprav po Izvlrolli t\or» »faltlh C4-nati. Nikli as ta remontoarka Sistem Roskopt patentna ura.....„ Švicarska ori g. sist Roskopt patent . . „ Registriraaa „Adler Roskopt'1' nikjjasta remontoarka na sidro . „ Goldinasta remontov. „Luna" dvojni pokrov „ Srebrna remontoarka , G1 oria' kolesje, p osto „ Srebrnn remontoarka dvojni pokrov . . . „ Srebrna oklopna vSrišic* 5 obročkom na vzmet 15 p težk*......„ Ras. tnla ni kij. cfl. rtitu o nt. nrs, kolesje Luna, dvojni pokrov......„ Bndilks ....... . . . „ Kuhinjska ar*........» J SchwarzW*ldska ara......n 2'80 Ura s kukavico........>» 8'50 Ca vsako uro 31etno pismeno jamstvo. — Bre« rizika. Zamena dovođena, ali denar nasaj. Prva tvornica za are v Mosta mM mm iMoiu-ađ« c. in kr. dvorni dobavitelj v Mosta SL «55 (Ćeiko). 6 88 a so 840 1215 280 10-50 2-90 Singerjevi šivalni stroji naj se kupujejo samo v naših proda-jalnicah, ki se vse spoznajo po tem-le kazalu: Ne dajte se premotiti z oglasi, ki jim je namen, da bi s] tem, da merijo na |irae SINGER spravili v denar stare ;ali pa stroje drugega izvora, her imtlh alvalssIH flrojrv b6 dajrmo prepro-dajalrem, ampak Jih sami prodajamo obelnatvu naravnost. 1026-6 SINGER Co. delnlikaMmžbičzn Malne stroje. Podružnica: Koteule, Olovni trt ». Anton Sare Ljubljana. # Jjfe, Petra cesta štev. 8. # Ljubljana. \ Opreme za neveste 971-5 Domač izdelek-Zelo nizke cene. l/a. :: :: v poljubnih cenah in najboljši izvršitvi. :: :: Vsled naraščajočih naročil sem 868 10 oddelek za Izdelouame oblek po meri Izdatno pouefol. Tudi sem nabavil večjo zalogo inozemskega in pristno angle- == ikoga blaga. zaloga in izdelovanje oblek Ljubljana, Dvorski trg štev. 3. Z blagom sem zadovoljen 467 10 izvrstno poroča „Prvi kranjski tvornici testenin" trgovec gospod o o o o o IvanCergoljiz Trsta. o o o o o trgovina ustanovljena leta 1852. Jfaznanile! Zaradi preureditve trgovine sem primoran svojo bogato zalogo, različnih zlatih, srebrnih, lula, Jeklenih, in nikelnastih topnih ur za dame in gospode, kakor tudi v orli! c, prstanov, uhanov, krasnih stenskih ur in budilk ter vse v mojo stroko spadajoče predmete pe nizKj ceni razprodati. Tu se nudi p. n. občinstvu ugodna prilika za nakup bližajočih se velikonočnih in birmanskih daril. Staro zlato in srebro kupujem, ozimna vzamem v zameno. Popravila izvršujem točno in po nizkih cenah. Z odličnim spoštovanjem se priporočam vdani urar In trgovao — zaprisežen so dni laki cenilec. 820-6 Cenike poilUamlna zahtevo poitnlne prosto. Udajatelj in odgovorni urednik: Basto Pust osi em lek. Lastnina in tisk .Narodna tiskarna*.