13*. Stranka.
I LMIjMl. I Mhtl, II. jufji 1913,
UVI. leto.

.Slovenski Narod" velja:
v Ljubljani na dom dostavljen:
ćelo leto.......K 24 —
pol leU  .......    . 12 -
žetrt leta.......6-
jm mesec    ••••••   -   2"—
v upravniStvu prejcman: ćelo leto.   •   ••»••   K 22*— pol leta   .*•••••    . 11*—
četrt leta-.......550
na mesec    ••••••   •   190
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vraČajo. Vrcđntttroi Knaflova ulica *t. 9 (v pritličju I evo,) telefon tt »4.
Izhafa vsak 4aa »▼•^•r tevs«mif ■•4el|e la prainlke.
lnseratl veljajo:   peterostopna  petit  vrsta  za enkrat   po   16 vin.t za  dvakrat po 14 vin., za trikrat ali  večkrat   po 12 vin.   Parte in zahvala vrsta 20 vin.
Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru.
Upravniitvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije« inserati L t. d»
to je administrativne stvarL
———»   Pohmuii itevflha veli a 10 vinari«*.   ——
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve narečnine se ne ozira.
ffJfar#4B« tlakarna« telefon st 8i.
.Slovenski Narod4 velja po pošti: za Avstro-Ogrsko:                                      za Nemaj**
ćelo leto .••••••     K 25*—
pol leta  .••••••       » 13 —
četrt ieta     ••«•••       •    650
na mesec     .•••••       «    230
ćelo leto ...                   .   .   K dtr—
za Ameriko in vse druge dežele:
ćelo leto.......K 35.—*
Vpr.išanjem ^lede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Opravu!*!vo (spodaj, dvorišče levo). Snaflova ulica št 5, telflfosi St 85,
Tako pa ne gre.
Brezpogojno spoštujoč strankar-sko disciplino smo se dosledno vzdr-žali izreci kako mnenje o znanem glasovanju dr. Trillerja v deželnem odboru. V kolikor se tiče politične strani tega glasovanja, je poklicana najvišja instanca v stranki, to je iz-vrševalni odbor, da izreče svoje mnenje, in v kolikor se tiče ta stvar našega lista, je zopet poklicana Narodna tiskarna, da ukrene, kar se ji zdi potrebno. Vsekako pa je bila dolžnost vseh, stranki res zvestih pristasev, naj so imeli kakršnokoli sodbo, da so počakali na ukrepe iz-vrševalnega odbora in dotlej posto-pali lojalno, kakor zahteva v vsaki stranki potrebna disciplina in s tisto prizanesljivostjo, ki jo je dolžen vsakdo svojemu somišljeniku.
Zgodilo se je pa vse kaj druge-ga, zgodilo se je nekaj, kar kaže. da so v narodno-napredni stranki raz-diralni elementi, ki ne poznajo nobe-ne discipline, ki ne poznajo nobene lojalnosti, ki hočejo vse terorizirati in se poslužujeio pri tem sredstev. ki jih ni mogoče drugače imenovati, kakor infamne. To priča očitanje, kako da je dr. Triiler od svojega glasovanja prejel kako korist. To očitanje je podlost, ki smrdi čez vse dimnike Učiteljske tiskarne in je vredna le pasji strahopetnosti, s katero obre-kovalci svoja natolcevanja zdaj ome-tujejo in zavijajo.
Ze drugič smo zdaj doživeli tako kampanjo. Prva se je zgodila ob času nepotrditve preišnjega Ijubljan-skega župana, drugo smo doživeli sedaj. Obe ti kampanji, ki sta stranki in napredni stvari toliko škodovali, sta izvirali iz enega in istega kotič-ka, pri obeh smo videli porabljati ena in ista sredstva podlega natolce-vanja in brutalnega nasilstva, pri obeh se je pokazalo, da so v stranki elementi, ki bodo s svojim početjem se ćelo stranko upropastili.
Kako vse drugače je pri kleri-kalcih! To vidimo ravno sedaj. Kamila Theimerjeva je s svojimi raz-kritji prizadeiala klerikalnim voditeljem smrtnonevarne rane. V kako luč je postavila Susteršiča in Kreka!
S kako vehementno silo, ki jo more dati samo ogromen in strahovit dokazni materijal, tira ta ženska ošab-ne klerikalne prvake v sodno dvorano. Brezobzirno je pokazala, kako se ti klerikalni prvaki med seboj »razu-mejo* in »spoštujejo«, kako drug proti drugemu spletkarijo, kako va-rajo drug drugega in ćelo stranko, kake hude, naravnost strašne ob-dolžitve raznašajo drug o drugem — skrivaj. Pred Javnostjo pa so vedno edini in solidarni. In camera cariia-tis imajo boje, tako hude boje, da jih ne morejo pozabiti niti pred tujimi ljudmi, toda javnost ne izve žanje ni-koli nič in samo- strašni nediskretno-sti dunajske dame se je zahvaliti, da je padla zavesa in smo mogli napraviti vpogled za klerikalne kulise.
In prav sedaj. ko je počila bomba razkritij Kamile Theimerjeve — s kako hitrico so klerikalci strnili svoje vrste, kako so pohiteli drug drugemu na pomoč. Tišti Krek, ki Susteršiča živega ne more videti in mu je srdito nasprotoval ter ga hotel zagnati z mesta deželnega glavarja, tišti Krek, ki je v zaupnih pogovorih s svojo prijateljico o Susteršiču vedel toliko slabega povedati, ta je zdaj, vr trenot-ku nevarnosti, hite! spisati in podpi-sati temu istemu dr. Susteršiču sia-vospev. Ni mu prišel iz srca, ni mu ga narekovaio srce. spisal ^a ie, da pomaga svoji stranki, dasi se je moral premagovati in mu je ušel marsi-kak stavek, ki se glasi, kakor z žol-čem pisana ironija.
In stari Povše! Grdo so delali ž njim, tako grdo, da huje ni mogoče. Zalili so ga. ga vrgli iz deželnega odbora, intrigiraii proti njemu, da ni postal deželni glavr, posegali v njegovo rodbinsko življenje — pa v tre-notku nevarnosti za stranko je vse pozabil in je hitel podpisati slovesno izjavo tistemu dr. Susteršiču, ki ga mora sovražiti, ker mu je storil pre-več gorja, da bi mogel to odpustiti. Nič se ni oziral na to, da priđe mor-da dan, ko bo moral pred sodiščem pod prisegu govoriti in pričevati — nevarnost za stranko je bila tu in stari Povše je storil, kar i: stranka od njega zahtevala in potrthovala.
Tako rešujejo klerikak nevred-ne ljudi iz strankarske disc Dline, ta-
ko se žrtvujejo proti svojemu pre-pričanju, samo da bi stranko obva-rovali. Pri nas pa smo videli, da so Ijudje iz lastne stranke z najpodlej-šimi sredstvi in ne meneč se niti naj-manjse za dolžnosti c' scipline in lojalnosti med somišljeniki, ubijali ino-za, ki je gotovo eden najboljših in najzmožnejših, kar jih ima narođno-naprediia stranka, ubijali na način, da mora človeka sram biti, da je kaj takega v stranki mogoče.
V vsaki stranki na svetu nasta-jajo nasprotja: tako je bilo vedno in tuđi drugače ne bo. Toda nikjer na sveiu ni stranke, ki bi v svojih vrstan trpela take revolucije in pustila, da bi posainična frakcija preko svojega lastnega. edino kompetentnega tribunala igrala vlogo »crne roke<s izrekala sodbe in izvrševala politične uboje. Dvc taki kampanji sta bili v kratkem času vprizorjeni iz Uči-teijske tiskarne, narodno-napredna stranka bo morala poskrbeti, da postane kaj takega v tretjič nemogoče, poskrbeti bo to morala brezobzirno, zakaj če tega ne stori. naj si žaiostne posledice sama pripiše.
Državni zbor.
Dunaj, 13. junija.
Julnskega zasedanja državnega zbora ne bo in finančna reforma je odgođena na jesen. E\pressis verbis se to sevega oficijalno še ne prizna-va, toda zbornični predsednik je obljubil Rusinom, da bo upošteval njihovo stališče in da uvideva, da bi se julijsko zasedanje proti volji moč-nih strank dalo Ie težko izvesti. Ta izjava, akoravno je bila le privatna, je Rusinom zadostovala in ustavili so svojo obstrukcijo v generalni debati o finančni reformi. Zbornica je odglasovala prehod v specijalno razpravo. Predloge pridejo sedaj »na led« in nadaljna razprava se bo vršila kakor rečeno skoraj gotovo še-le v jeseni.
Na koncu današnje seje se je si-cer od kršćansko socijalne in poljske strani poudarjalo, da se parlament ne Mne udati gonji gotovih časopisov i ti predsednik je izjavil, da ni res, da
bi bil označil julijsko zasedanje za nemogoče — toda besede so poceni.
Mnogim se zdi potrebno poudar-jati, da bo finančna reforma skoraj perfektna, ker hočejo imeti izgovor, kadar bodo glasovali proti predlcgu naj se upostavi za izvedenje uradni-ške predloge potrebna vsota že v budgetni provizorij. Vlada pravi, da nima denarja. Parlamentu je znano, da ta trditev ni povsem resnična. Naš budžet je sestavljen vedno tako, da so izćatki pretirani, dohcdki pa čim najbolj pristriženi. Finančni mi-nister ima vedno hlagajniške pre-ostanke na razpolago In če lahko iz njih plačuje vojaške izdatke, bi mo-gel plaćati tuđi uradniške. Parlament vedno boli uvideva neutemeljenost vladine izjave, da brez novih dohori-kov ni megoče regulirati uradniškia plač. Mada prihaja zaradi tega že z drugimi grožnjaini in njen večni siu-žabnik dr. Steimvenćer je izustil da-nes za parlamentarca nezaslišne besede: češ, naj si dela parlament kar hoče, finančna reforma se bo izveđ-la in če treba proti parlamentu.
Take nazore zastopa zasicpnik nemškega »naprednega« Natioiial-verbanda.
Ze popoldne smo poročali, da se je pojavil v parlamentu tuJi kompromisni predlog, ki bi naj na eni strani ustregel vladinemu stališču: brez zvišanih dohodkov ni uradniške pragmatike, na drugi strani pa upra-vičeni zahtevi po takojšni izvecitvi pragmatike. V ta namen naj bi se ustvaril nekak davčni provizorij s tem, da bi se uzakonili dve določli iz nove osebnodohodninske predloge in sicer ona o amnestiji in pn zvi-šanje davka od dohodkov, ki prese-gajo 10.000 K.
Zakon raj bi veljai Ie do konca t. 1. ter tvoril le nekak pre«iuiem na ccic ;no finančno reformo. Ta koni-prcmi>ni predlog pa nima irnosiO iz-
Med poroče^alci. ki so uvedli drutro branje proračunske^a provizorija je danes govoril tuđi pos!. Go-stinčar ter utemeljeval mir-oritetni predlog svojega kluba, naj se preide preko budgetnega provizorija na dnevni red, češ slovenski klerikalci so »kakor znano« v najhujsi opozici-
ji proti vladi, smatrajo Sturgkhov kabinet za največjega so/ražnika slovenskih narodnih pravic in teženj iu mu morajo zaradi tega izreci ne-zaupnico . . . Gostinčar in Vcrstov-išek, sinešni in brezuspešni predlog na prehod na dnevni red in pa neza-v.l nica, katera je imela većino zasi-gurano!
Nemški poslanec mi le danes dcj'.-U: »Sem vaš politični in narodni nasprotnik in kot takemu mi mora biti iiubo. da delajo vaši zastopniki tako politiko, ki sistematično spod-Kcrava tla vsem vašim narodnim te/i jćrm. Vendar pa je žalostno, da si upajo slovenski poslanci tako posto-pati, ne da bi jih narod klical na odgovor.«
Češki listi pišejo o izdajstvu naših klerikalcev, v parlamentu se delajo dovtipi, katerih ni mogoče napisati — res, najljutejši narodni so-vražnik nam ni mogel prizadejati sramotnejšega in občutljivejšega udarca, kakor »narodni bojevniki« iz klerikalnih vrst, ki dvigajo pesti, kadar je nasprotnik nedosežen in mu prodajajo svoje puške v trenotku, ko bi ga mogli zadeti!
Izjava gdč. Theimerjeve.
Siavna uredništvo!
Smem li še enkrat prositi za nekoliko prostora v Vašem listu? Opo-zarjam pred vsem, da se to pot ne gre za polemiko, nego samo za izpol-nitev srčne dolžnosti. V zadnjem času čujem z različnih strani, da sraa-trajo v uradnih in parlamentarnih krogih držav. poslanca Franca S, Povšeta splošno za intelektualnega provzročitelja moje časnikarske vojne. Trdi se, da je on te članke spisal, jaz pa, da sem samo svoje ime poso-dila. Tega mnenja so menda tuđi pristaši njegove stranke, ki ga vsled tega bojkotirajo. Dasi sem na tem me-stu že opetovano zavrnila take insinuacije, se vendar smatram moralič-no vezano, tukaj vnovič z največjim poudarkom izjaviti, da ni gospod državni peslanec Povše v nobeni zvezi z mojo žurnalistično vojno, marveč mi vedno odsvetoval, da jo
LISTEK.
Sveta birma!
Dolgo, dolgo se je že veselila Milica svete birme, sploh, odkar je pomnila, da je na svetu, je biio te pričakovanje in misel na birmo njeno edino veselje. Starejša sestra ji je bila zaradi tega nevoščljiva in jo je sunila s pestjo, kadar je od radost-nega pričakovanja vsa zavzeta zapela s tenkim glasom: »Jaz pa poj-dem k birmi.« — Sestra je že bila pred tremi leti, in Milica se je še spominjala, da je sestra prinesla ta-krat domov polno ruto odpustkov in lepe, lepe orgijice, ki so pele tako milo in sladko, dokler jih ni dobil v roke sosedov pastir in jih iz same hudobije in jeze, ker nišo bile njegove, vrgel v vodnjak. In zdaj si je že-lela Milica ravno takšnih orgljic in še rdečo žogo povrhu, ki tako skače in kakor jo je videla pri gosposkih otrokih, ki so se lansko jesen pripe-Ijali v vas in potem ćelo popoldne grdo kričali in se osabno nosili po cesti.
Kadar jo je sestra natolkla, in je lokala, jo je mati zmeraj potolažila: ^Nič ne maraj, ti pojdeš k birmi, ona pa ne!« — Takrat je vselej zasijalo pred njenimi očmi, in v njenem srcu so zapele orgijice milo in sladko, obličje se ji je razjasnilo, jok na njenih ustnih se je spremenii v smeh.
Mati ji je tuđi povedata, da ji bo zavezala birmo sosedova Marička. ki je Milica sicer ni rada imela, ker je bila sitna in je zmeraj vpila nad otroci s hudim in grdim glasom. Po-vedala je to materi, ali mati ji je rekla, da je sosedova Marička bogata, ker je sama, in ji bo gotovo dosti darovala, ne samo polne rute cđ-pustka in orgljic, ampak tuđi srebrnih kron. Zato je odzdaj gledala Milica sosedovo Maričko vse bolj le^o in jo je šla tuđi prašat, če ji bi zavezala birmo, kakor ji je mati naročila. Marička se je zakrohotala pred njo, dala ji je polno prgišče suhih hrušk in ji obljubila, da bo njena botra, če ne bo nikoli več splezala na njeno črešnjo. Milica je prikimala, in od zdaj je vse bolj spoštljivo gledala svojo botrico in se ji je tuđi nasme-jala, če jo je srečala.
Tisto nedeljo jo je navsezgodaj zbudila mati, jo umila lepo in poče-sala in oblekla v novo obleko, ki jo jt kupila Marička. Njej se ta obleka ni zdela nič lepa, bila je preveč zelena in težka. Taksno je nosila stara Francovka, tista, ki je bila gluha, in ki jo je povozil neki pijan voznik.
Ko je bila že dolgo napravljena, se je pripeljala sosedova Marička s svojim rjavo pobarvanim kolesljem ponjo. Sedla je k njej, in odpeljali sta se v trg, kjer je imela biti birma. Panes je bila boterca Marička za čudo rdeča in zastavna. Njeno krilo je bilo široko nabrano in je šumelo, in na prsih je imela pred seboj ćelo go-
ro. Nedaleč od vaši je prisedel k njima tesar Jakec, tišti, ki je bil ob p;,-nedcljkih vedno pijan in je hodil ležat v sosedov hlev. Ko ga je zagledala Marička, se je koj zakrohotala, in potem sta se stiskala skupaj in se smejala, dokler nišo prišli v trg.
V cerkvi je že bilo polno otrok, ki so se tlačili med klopmi in ob zi-dovih, na strani botrov in boterc. Bilo je soparno, in Milica je bila vsa v znoju že, ko so stopili v cerkev, a potem je lilo od nje, oči so jo pekiu, da se ji je delalo temno. Botrica je ves čas držala svojo roko, ki je imela tako čuden duh, na njenih ramah, in s trebuhom jo je tiščala pred seboj, da se ni Milica mogla ganiti nikarr.or. Masa je bila silno dolga, in pridige ni hotelo biti konca. Rdeč župnik, so rekli da je od Sv. Lenarta, je pridi-gai s počasnim in dolgočasnim glasom, in ko je nehal, se je zopet začela masa, ki je bila zdaj še daijša kakor poprej. Na koru so peli možki, in Milici se je zdelo, da se tako grdo derejo kot ponočnjaki. kadar se opol-noči pijani vlečejo mimo njihove hiše. Pri birmi ji je bila najbolj všeč zakrivljena škofova palica, ki se je zlato in srebrno svetila, in ni vedeia kdaj, že je škof stal pred njo in se rahlo dotaknil njenega lica. Takrat se je Milica spomnila sosedovega pa-stirja, ki jo je plašil, da jo bo udarit škof s kolom po Iicih, in se je najpre; res bala, dokler je ni mati utolažiia.
Ko je šla iz cerkve, so jo strašno stiskali in gnjetli. In ker je bila bosa,
ji je nekdo stopi! na prste, da jo je v srce zabolelo in je začutila, da ji gre kn izza nohtov, ker so se sprije-mali prsti in je bilo vse vlažno pod njenimi stopinjami.
Botrca ji ni hotela kupiti ne orgljic in ne žoge, samo veliko rdečo ruto in v njej dva medena štruklja. Potem jo je viekla naravnost v krčmo. Tam je že sedel za mizo tesar Jakec, in boterca je planila k njemu. Njej so dali kruha in vina, in ker ni mogla piti, ji je Jakec viival vino v usta. Najprej se ji je zdelo hudo, a potem se je privadila, in je tuđi sama pila, dokler se ji nišo zmešale misli in je bila čisto pijana. Jakec jo je ne-sei na voz in odpeljali so se,
Nekaj časa ni nič videla, a potem je odprla oči in videla nekaj gnusne-ga. Jakec in Marička sta silila drug v drugega. Jakcov rjavi obraz se j^ Čuano režal in Marički so se lica v toišči svetila in njen smeh je bil ne-prijeten. Krilo je imela zavihano, in videlo se je umazano golo koleno.
»On, oh — oh,« je hreščala in se režala Marička.
»Kaj ne, kaj ne? kaj ne?« je po-navljal Jakec.
Kako je prišla domov, Milica ni vedeia; bilo ji je slabo, in je zbolela.
Svete birme se ni rada spominjala. Bil je to grd spomin; takrat je vedno zagledala naga kolena botrce Maričke, in zaslišala je tesarjev zo-perni glas: »Kaj ne?«
Fosmrfnlca.
Kjc se je rodil, in kedaj se je r(V dil, tega bi nihče ne vedel povedati. Zaman bi listal po krstnih knjigah, ne našel bi rubrike, ki bi li povedala, je li bila zveza, ki je imela za posle-dico, da je zagledal luč sveta, od cerkve blagoslovljena ali ne. Da pa je bila mati enakorodna roditelju, videl si na njem sametn. Njegov vitki btas, bistri pogled, njegov ponos iri njegovo hladno zaničevanje vsega; kar mu ni bilo enakopravno, so ti kazali, da je njegov roditelj skrbno izbiral rned onimi, ki so mu ponujale svoje srce, in da ni daroval svoje Ijubezni preje, nego da je nasel sebi enako. Vendar, da si ga vprašal po roditelju, po njegovih prednikih, po-glecial bi te mrzlo, da bi te zazeblo v dno duše in da bi ga nikdar več ne nadlegoval s svojo indiskretnostjo, a odgovora ne bi dobil. Njegov ponos je bil tolik, da sploh ni iskal družbe, misleč, da daleč na okoli ne naj-de sebi enake, a za drugo on ni ma-ral. To je bilo tuđi vzrok, da si je našel prebivališče daleč od drugih umijočih, v prijetni, mirni tišini sto« letnih jelk, vitkih in ponosnih, kot je bil on sam. Tam je živel samemu sebi in svojim mislim, in ni potreboval nikogar, razun male družinice, da mu je držala v redu njegov stan in mu pripravljala hrano, katere mu baš ni trebalo mnogo, ker mu je bila
Stran 2.
SLOVENSKI   NAROD.
i a* stev.
vodim, da, me nitjno in iskreno profeti, naj neham. Pripravljena sem to ysak čas pred sodiščem s svojo pri-Sego potrditi in imam tuđi hranjena dotična Povšetova pisma, ki jih všake mu drage volje pokažem, kdor se želi prepričati. Povše pa je Šel Še dalje in je od začetka moje vojne prekini! vsako osebno občevan}e z me-noj, dasi sva bila dobra prijatelja in je bil on reden obiskovalec moje hi-še. Gospod PovŠe je tudt v tem slu-Icaju ravnal kot poštenjak, kot kakor-šnega sem ga vedno poznala. Vedel je, da ga postavi moj boj pred alternativo, odločiti se ali zame ali za Stranko, in odločil se je, kakor se je moral odločiti: proti meni. Sodim, da korektnost in lojalnost ne more iti tialje in najmanj, kar more zahtevati. Je, da priznajo pristaši njegove stranke pravilnost njegovega postopanja 5n jo cenijo po zasluženju. Toliko glede gosp. Povšeta.
Povedati moram pri tej priliki še nekaj drugega, kar mi je skoro se bolj na srcu. Kakor se mi poroča, je g. dr. Triller odložil svoje mandate in to zaradi ljutih napadov, ker je glasoval za resolucijo grofa Barbota. Ker sem jaz pri tem v prvi vrsti in-teresirana in prizadeta, saj se ost te iresolucije obraća proti meni in načinu mojega bojevanja. mi mora biti pač dovoljeno. da povem v tej stvari svoje mnenje. Brez vsega zadržka iz-javljam torej očitno, da je bila po mojem mnenju Barbova resoluciia po-polnoma korektna in da gosp. dr. Triller sploh ni mogel nič drugega storiti, kakor zanjo glasovati. Izjav-ljam to očitno in na nevarnost. da s tem izgubim zame iako dragocene simpatije. Z dovoljenjem. gospodje opozicijonalci! Ce zaradi tega glasovanja napadate dr. Trillerja, potem pozabljate na razloček med sobo deželnega odbora in med uredniško sobo. Kar je v gotovih okolščinah kot žurnalistična taktika dovoljeno v po-lemiki, ki jo vodi izven uredništva stoleča neodgovorna oseba, to na-pram kolegom ni dovoljeno, najmanj v kaki seji deželnega odbora. Pred-log grofa Barbota. ki se tiče samo mojih osebnih napadov proti deželne-mu glavarju. ni bll nikaka politična zaupnfca za dr. Susteršiča in njegovo stranko fn torej n? bilo prav no-benegra povoda proti njemu glasovati, pač pa naravnost dolznost politične dostojnosti nspram nasprotniku — napram temu še prav posebno. Da je dr. Triller s svojim glasovanjem do-prinesel dokaz, da ima ta politični takt. to bi b?lo moralo še utrditi za-upanje njegovih političnih somišlje-nikov, ne pa da ga je izpostavilo po-polnoma neutemeljenim napadom. Moja osebna polemika proti dr. Šu-steršiču in njegovi soprogi briga opc-zicijonalno frakcijo ravno tako malo, kakor moj prihodnji obračun z dr. Krekom. ki se bo zgodil na edino za to kompetentnem mestu, v sodni dorani, in se stranki ni kar nič treba s tem identificirati. Kar sem v tem oziru storila in kako sem to storila, za to nosim iaz sama popolno mora-HČno in defensko odgovornost, in se v tem oziru drage volje odpovem vsake zunanje podpore. Orem ćelo še dalje: Vsaka politična stranka, ki kaj naše drži, stori naravnost morali-čen samomor, če preplete svoj poli-tičen boj z osebnimi napadi, zlasti — kakor v mojem slučaju — zadnja odločilna beseda v sodni dvorani še niti izrečena ni. Opozicijolna frakcija
ima zdaj druge in vse važnejše naloge, kakor da razsaja zaradi glasovanja o Barbovi resoluciji in razvija nepotrebna osebna vprašanja.Moj boj proti dr. Šusteršiču in njegovi stranki je spravil mnogo novega, »tvar-nega materijala na dan- Ta materijal politično do konca izkoristiti, to je prva in poglavitna dolžnost opozici-jonalne frakcije, ne pa ubijati lastne zaupnike. Trdila sem, da je dr. Šu-steršič porabil 60.000 K davčnega de-narja za preuredbo njegovega zaseb-nega stanovanja. Dolžila sem ga, da je preprečil ustanovitev semenišča za gospodinjske učiteljice za ves slo-vanski jug, samo da ugodi nenasitni Častihlepnosti svoje soproge. Dalie sem javno rekla, da skrbi deželni odbor za gospodinjski poduk na kine-tih na diletantski način in da neraz-merno mnogo velja ter da je poslovanje »Zadružne zveze« skandalozno. Trdila sem na tem mestu, da se snu-jejo zgol iz demagogičnih nagibov in na diletantski način neprestano nove zadruge, ki so denarno slabo fundirane in imajo slabo vodstvo, vsled Česar druga za drugo propadajo, pri čemr.r gredo ogromne svote denarja v nič. Povrh sem povedala, da je svoj čas za slovensko vseučilišče zbranih 800.000 K večinoma že šio rakom žvižgat in da so hoteli iz tega vzro-ka z obstruiranjem državnih potreb-ščin izsiliti zadružno centralno blagajno. Last but not least sem končno sedanje mogočnike javno obdoižila, da so preprečili sklicanje deželnega zbora, ker mu ne morejo predložiti računskega zaključka, cziroma se boje odgovornosti za lahkomiselno in svojevoljno razsipanje davčnega denarja, izkratka, ker se boje kontrole. To so politične obdolžitve, Ki se tičejo javnih zadev in glede kate-rih je nravna doižnost vsake svojih doižnosti zavedajGče se opozicije, da zavzame naprarn njim določeno stališče. Da je deželni glavar svoje mesto kot načelnik za pospeševanje ljudskega blagra ustanovijenega zavoda, kakor je »Ljudska posojilnica«, na nedostojen način izkoristil, to stopa spričo navedenih teških obdol-žitev popolnoma v ozadje. Ne s po-polnoma neutemeljenimi napadi siliti dr. Trillerja. da odstopi, nego z vsemi sredstvi in z zdraženitni moč-mi delati ori vladi na tako<šnjo skli-canje deže-ne^a zbora kot ustavne tribune za razpravljanje o teh pri-tožbah, to je zdaj prva in najpogla-vitnejša naloga. Če se doseže sklicanje deželnega zbora, da preišče ob-tožbe. ki sem iih izrekla proti sedanji deželni upravi, potem je tuđi storjen prvi korak za ozdravljenje dezolatnih političnih razmer na Kranjskem. Morala bi biti zelo slabo podučena, če bi rekla, da bi tako zahtevanje ne imelo pri vladi uspeha. Ta uspeh pri vladi bi bil prvi rasnični uspeh mole vojne, med tem, ko bi odstop dr. Trillerja pornenU poraz zdrave politične patneti in bi ga bila kot težko oško-dovanje naprednih interesov ohža-vati Da bi bila prva žrtev mojega boja eden prvohoriteljev naprednosti — to se vendar ne more in ne srne zgoditi.
Kamila Theimer.
Poziv slovenski javnosti!
Bliža se god naših blagovest^i-kov. svetih bratov Cirila in Meto« i. Velikankega    pomena   za celokupno
Slovanstvo je njiju nastop, kultura je prodrla med Slovane. Dobili so svojo knjigo, njih jezik je vstopil v svetišča Najvišega. Slovanska beseda se je oglašala pod visokimi obo-ki, slovanska pesem je kipela k ne-besom.
Krasno je napredoval naš rod. Toda prišel je polom. Sovrag je i/,-podrinil našo materinščino iz cerkva, zasužnjil nam je rod. Narod je tlača-nil tujcu duševno, ta ga je pa izrab-ljal vrh tega še gospodarsko in unićo val energijo.
Prišel je dan vstajenja. Rob se je dvignil. Navezan samo naše se je začel zavedati svojega strašnega položaja. Spoznal je težavnost položaja. Oklenil se je z ljubeznijo svoje nade, svoje bodočnosti, mladino je skušal resiti tujskih krempljev.
Šola — pouk, to sta bili gesli, ki sta združevali vse Slovence, katt-rim je bilo v prsili plemenito srce. Oči vseh rodoljubov so zrle polne hrepenenja k hramom omike in pro-svete. Spoznali so, da le iz teli iziđe nov rod, da le tu leži rešitev. Ustanovili so v spomin na gorimenovana sveta brata družbo sv. Cirila in Metoda. Ni moj namen razpravljati o njej, o pomenu iste govoriti ni treba. Le en pogled na naše mele nam pokaže dovolj ogromno važnost te organizacije. Od severa nam grozi Tevton, od juga prodira lokavi Ita-liian, na vzhodu preži viteški Madjar. Slovenec — maihen, šibek — stis-njen v ta obroč, se je postavil nio-gočnim sosedom po robu. Boj je začel.
Solska družba je postala kinalu ponos vse Slovenije, ljubljenka vseh Slovencev. Le žal, da ni prizanesel bratomorni boj niti njej. Politična strast je grozila uničiti tuđi to važno trdnjavo zatiranega naroda. Toda družba je prestala tuđi to težko krizo. Mirno, tiho je delovala dalje. Ši-riia je in Širi še vedno kulturo med nezavedneže, med po omiki hlepeče. Ponosne zgradbe v obmejnih krajih nam pričajo o tem.
Tisoči krepkih mladeničev, zrelih ter ohranjenih milemu narodu — to so dejstva, to so dokazi, ki govore več kot foliianti razprav.
To je fakt, ki bi moral biti neprestano pred očmi inteligenta in preprostega človeka.
Leto za letom se množe zahte-ve. Neprestano rastejo stroški. Vedno večje zahteve se stavljajo na rodoljubna srca. Le žal, da v tem oziru kaj radi laviramo! Podobni razbur-kanemu oceanu padamo iz ekstrema v ekstrem.
Zidealizirani, navdušeni deluje-mo nekaj časa zanjo. Tuđi v žep po-segamo, toda reakcija sledi le pre-kmalu. Največji navdušenosti sledi mrtvilo. Roke križem — pa gledamo hladnokrvno svoj polom.
Zalostno a resnično je to. Vsled tega trpi celota — trpi narod. Pred-logov dežuje zatem — dela pa ni nič. To so obrisi našega životarjenja. Toda skrajni čas je, da se vrnem k temi. Saj ne pišemo kronike našega po-litičnega delovanja.
Družba sv. Cirila in Metoda, naš nasip proti napadajočemu nasprotniku, potrebuje velike gmotne podpore. Toda zdi se, da viri istih vsahuje-jo. Narodni koleki n. pr. so skoro popolnoma izginili. Koliko denarja bi lahko nesli ti. A le redek je Slovenec, ki jih rabi sedai. Mnogo podružnic delnje le na papirju. Zato je nujno potreben nov vir dohodkov.
Ta vir je priredba cvetličnih dnevov. Lepe vsote so nam že pri-nesli ti. Nevenljive so zasluge narod-neRa ženstva pri tem. Vnovič se bliža tak dan. V proslavo godu obeh apostolov prirede rodoljubne dame cveilični dan ...
Saj nam narava sama podaja ta vir v roke. Odeta v praznično obleko nas vabi k sebi. Tu si natrgajmo ze-lenja in cvetja. Okrasimo si ž njim stanovanja. Zvijmo si lepe šopke oziroma prepustimo to deio nežnim ro-čicam.
Mi pa pridno segajmo v žep in dvojen bo dobiček. Družba bo dobila sredstev v nadaijevanje svoje kulturne misije. Mi borno zdravi na duši in telesu — mladina bo rešena pogube.
Rodoljubna srca! Na vas apeliram. Za god se priredi cvetlični dan v Ljubljani (Bog daj tuđi drugod to idejo). Olejte, da sežete globoko v svoje mošnjičke in položite izdaten dar domu na altar.
Prireditev je sama na sebi hva-levredna, ker ne pušča nikakih ne-prijetnih posledic, kakor se to godi pri šumnih veselicah, po katerih človtk prestaja duševnega in telesnega mačka. Današnji čas ni naklonjen idealom. Materializem prevladuje. V tem oziru pa naj vlada čisti ideali-zem, ki naj nas združi v boju za ob-stoj družbe, za gmotno podporo njenih zavodov.
Sklepamo: 5. in 6. julija bodita piaznika slovenske darežljivosti. To bodita dneva vstajenja, dneva na-rodnega, prebujenja iz mrtvila. Tako proslavimo najprimernejŠe svoj narodni praznik in koristimo sven narodni stvari. _________
Dogodki na Balkanu.
Konflikt    med    Srbijo in Đolgarsko.
Jugoslovanska korespondenca poroča, da so v poučenih krogih splo-šno mneja, da se je kriza odločno zboljšala v mirnem zmislu. Carjeva brzojavka je dobro učinkovala v Bel-gradu in Srbija je pripravljena pripo-znati pogodbo ter akceptirati razso-dišče. Spalajković pod temi okolšči-nami ne bo izročil note z zahtevo revizije pogodbe. Glasilo dr. Daneva označuje situacijo za zboljšano. Pod pritiskom celega slovanskega sveta, pravi list in vsled vpliva Evrope se bo chranil mir. Kakor se govori, je haje Rusija, predno se je odposlaia carjeva brzojavka, stavila pogoj, da Bolgarska akceptira temelje za ohra-nitev Balkanske zveze, kakor jih predlaga ruska diplomacija. Balkanska zveza se naj postavi na novo, širšo podlago.
Odgovor Bolgarske in Srbije na carjevo brzojavko je že doseL Odgovor je ugoden. Obe državi sta se podvrgli ruskemu razsodišču. Obenem s carjeviin svarilom sta ruska poslanika v Belgradu in Sofiji izročila kate-goričen poziv Rusije, naj ohe državi takoj demobilizirata armadi za dve tretjini. Ražen tega se je v Sofiji in v Atenah v določni obliki sporočiio, da mora bolgarsko-grški konflikt, če obe državi to za potrebno smatrata, poravnati kaka druga država. Rusko zunanje ministrstvo zahteva, da da-sta Srbija in Bolgarska dokumenta-ricen dokaz o moči armade, da ima s tem Rusija kontrolo o izvršeni demobilizaciji.
*
Carjeva brzojavka.
Kakor poroča »Berliner Tage-blati« iz Petrograda, je v zadnji ruski ministrski konferenci govoril zu-nanji minister Sazonov o položaju na Balkanu. SporoČil je, da sta srbska in bolgarska vlada ugodno odgovorili na carjevo brzojavko, da bo torej Rusija razsojevala o sporu obeh držav glede osvobojenega ozemlja.
Tuđi londonski politični krogi smatrajo položaj na Balkanu za upa-polen.
Včerajšnjo sejo srbske skupšči-ne so pričakovali z največjim zanimanjem, ker so bili prepričani, da bo podala vlada splošno važne izjave o izpremembi srbsko - bolgarskega vprašanja. ki je nastala vsled carjeve intervencije. In faktično je ministrski predsednik še pred dnevnim redom govoril, vendar pa je odgovarjal le na vprašanja. ki jih je stavila opozicija. Pri tem pa je vsekakor podal zelo važno izjavo, da bo morala vlada zapustiti srbsko stališče, seveda sporazumno s skupščino.
V teku kratke debate, v kateri se Je govorilo o carjevi brzojavki, je Pašić izjavil, da bo vlada takoj izva-ia!a konsekvence, čim skr.pščina ne bo odobravala njenega stališča. Splošno se je opažalo, da je bil Pašić zelo dobro razpoložen in poln samoza-vesti. V parlamentaričnih krogih iz tega sklepajo, da je vlada dobila od ruske strani gotova jamstva, da se bodo v gotovem oziru vpoštevale srbske zahteve.
*                           m
Velevlasti.
Reuterjev urad poroča da so velevlasti Turčiji, kakor tuđi balkanskim zavezniškim državam sporoči-le, da je priporočati delno demobilizacijo, da se olajša mirno razrešitev obstoječih spornih vprašnj. Nadalje poročajo iz Bel^rada. da so velevlasti izjavile, da žele dosedanje ravno-težje na Balkanu, in so določile reko Vardar kot bolgarsko-srbsko mejo. Rusija zahteva, da se ohrani Balkanska zveza in da se sklene carinska in vojaška konvencija.
Silistrija.
Romunski elani komisije za ure-ditev silistrskega vprašanja bodo stanovali na romunskem parniku, kt bo vkrcan pred Silistrijo. Romunska vlada je povabila člane bolgarske komisije, naj tuđi stanujejo na parniku. v kolikor to dopušča prostor. Tuđi posvetovanja se bodo vršila na parniku.
Turčiia.  —   Atentat na velikega ve-zirja.
Pogreb umorjenega velikega ve-zirja Mahmud Šefket paše je bil zelo impozanten. Od devetih zjutraj je bil trg pred voinim ministrstvom zase-
den od čet, ki so se udeležile pogreba. Ob pol 11. sta prišla dva sultanova sina s prvim komornikom. Duhovnik vojnega ministrstva je molil ob veliki asistenci pogrebne molitve. Pogreba so se udeležili novi veliki vezir Said Halim šejh ul Islam, ministri, generalni štab 10. zbora kot za-stopnik čataldške armade, generali, admirali, vojaški atašeji in mnogo občinstva. Mnogo častnikov je jo-kalo.
»Tanin« poroča, da je bilo v av-tomobilu, s katerim je bil izvršen atentat, šest oseb, od katerih so are-tirali Topal Tevfika in šoferja Daha-vida. Ostale zločince bodo v kratkem aretirali. S tem, da zapirajo pristaše Šerif paše in princa Sabah Eddina, hočejo dognati, ali obstoji zveza med znanim komplotom vojaške lige in morilci. Dozdai so dognali, da je deset oseb neposredno udeleženih pri umoru. Vsi so pobegnili. Policija je izvedela, da se v neki hiši v Peri nahaia eden izmed morilcev velikega vezirja in je poskusila prijeti tega morilca. Stanovalci pa so policijo sprejeli s streli, nakar je tuđi policija začela streljati. VeČ oseb je bilo ranjenih.
Generala Dannad Salih pašo so aretirali, ker so našli pri Koreminn, glavarju morilske tolpe, ki je umorila velikega vezirja, listek, na kateremu obljubuje Salih paša tisoč funtov. Aretirali so tuđi bivšega liberalnega poslanca Kair Haireddina in voditelja liberalcev, bivšega generala Šukrl pašo.             _________
Slike iz uojne.
Nanisal Mile P a v 1 o v i ć.
VII. Junak.
Sanja . . . visoko vzraščen, vi-tek, krasen mladenič, sen mnogih krasnih devojk, radost in ponos roditeljev, nada in čast domovine.
Najboljši dijak na belgradskem vseučilišču, najboljši prijatelj med prijatelji, najprijetnejši družabnik v družbi, prvi v vsakem resnem delu, mlad človek, temeljito in vsestran-sko izobražen, lepo vzgojen. Tova-riši njegovi so ga ljubili, ne samo za to, ker je bil najboljši po pameti, mar-več tuđi po značaju, ker se ni nikjer silil v ospredje.
Sanja je sanjal o svoji domovini, o njeni veličini in slavi, o bodoeno-sti in sreći svojega naroda in pri-pravljal se je, da stopi v službo naroda in domovine z delom in življenjem.
Dan mobilizacije ga je zatekel za mizo pri sestavi velikih tehničnih osnov in načrtov.
Srce mladeničevo je drhtelo vznemirjenja, poslušajoč bojno trom-bo in opazujoč živahno kretanje vojske. Listi so pozivali oduševljeno mladino v sveto vojno. Narod se je dvignil, da osvobodi petvekovnega sužnja. V bistri glavi mladeničevi je takoj dozorela misel: stopiti v službo domovine.
Zapustil je knjige in nacrte in še tistega dne naročil četnisko obleko.
Nekega večera je stopil pred očeta.
»Jutri odidem na mejo.«
»»S kom?«« je vprašal oče.
»S četniki.«
Oče je dobro poznal svojega sanjo. Pregovoriti ga je bilo nemogo-če. Vendar je poskusil:
»»Ti veš, da te nišo niti v vojake sprejeli.««
»Vem . . . Ker ne morem v vojake, pa grem med četnike. Naj se ve, da se znam boriti za domovino.«
Odločitev njegova je bila čvrsta kakor stena, očetov poskus se je po-nesrečil.
Sanja se je navduševal za borbo: divna, veličastvena stvar — borba za svobodo svojega naroda! Ako padem? Tuđi to je služba domovini: dati življenje za njo. Mre se za veliko in sveto stvar. Mro stoteri in tisoči, naj umrem tu-di jaz. Edino eno bi mi bilo žal, da padem med prvimi in da ne vidim ustvarjenih sanj svojega naroda . . .
Niti od sorodnikov, niti od prijateljev se ni hotel posloviti.
»Zakaj?« je govoril svojemu prijatelju Nikoliću. »Ne grem k njim zato, ker so si vtepli v glavo, da me pregovore, a jaz nečem o tem sliša-ti niti besede več.«
Ko je s četniki Bogdanove družine dospel v Prokuplje, ga je zagk-dal stari prijatelj njegovega očeta. Prosil ga je, naj ga poseti.
Sanja se ni odzval vabilu.
»»Zakaj ne greš k staremu Fili-poviću, ko ti je posebno naročil, da ga posetiš? Morda ima kaj za-te?««
»Vem, zakaj- me vabi. Tuđi on si je vbil v glavo, da me odvrnc od moje namere. Zato nisem šel k njemu.«
zmernost lastnost, izvirajoča iz njegovega ponosa.
In zaka] si ni poiskal družice? Zakaj se je podalo v samoto to divno bitje, ki bi bol} nego vsako drugo znalo osrečevati mehko dekliško srce? Ga je li varala njegova prva ljubica, da se je odrekel Ijubezni? Nemo£oče, kajti skoprnela bi devica pod njegovim pogledom, vnelo bi se ji srce in zaplapolalo z neugasnim plamenom Ijubezni. Mu je li nehalo biti ono nežno srce, ki se mu je vdalo za vedno, in mu je hotel večno obraniti blag spomin?
Kdo bi to znal povedati, ko ni nikomur odprl svojega srca? Kje je oni, ki bi se mogel ponašati: meni je razkrii svojo dušo, meni je dal vpo-gled v svojo čustva, meni je razkrii svojo preteklost. Ponosni duhovi le-tajo \isoko, in težko jih je nadkriliti, a šs težje dobiti njih zaupanje. Kake skrivnosti so mu polnile dušo, tega ni znal nihče, in nesel jih je s seboj v hladno podzemlje.
Edina zabava mu Je bil lov. A temu se je udajal z vso strastjo svoje duše. Da si ga videl na lovu, mislil bi, da je v ti svoji edini strasti osre-dotočil vse druge strasti, ki jih Je podvrgel svoji volji, ki bi ji ravno trebalo iskati. A tuđi na lovu nišo veljala zanj obča pravila. Zaničeval Je čakanje ob potih, ki je vedei, da po niih hodi divjačina; zdelo se mu je to nevredno njegovega ponosa. Ni maral za zveriad. ki Je ni sam zale-
zel. A ludi pri zalezovanju je hodil svojo pot. Ni napenjal svojih oči, da bi mu nepremišijena kretnja zalezo-vane živali pokazala njeno ležišče ali mu iz-lala njeno navzočnost. Na-sprotno, oko mu je bilo obrnjeno k tlom, kakor da išče sledu, kakor da voha /a svojo žrtev. Ni stopal poča-si. da ^a ne sliši tenko uho lahkonoge srne. Hitel je, a varno je hite!, sigu-ren, cia mu ne uide, kar je jel zalezo-vati. In ko se je približal svoji žrtvi, tedai ni nič pomagalo, če je zaupajoč svoji hifosri, pognala se v dir. Hi-trejši je bil, in z dobro preračunje-nim skokom ji je sedel na vratu, ter s svojimi močnimi, belimi zobmi pre-griznil ji žilo, da je žalostnim jekom padla na tla.
Da, tak je bil Purši, naš čistople-menski jazbečar.
Kakoršiio življenje, taka smr!
Laiiske jeseni moral je s svojim gospodom po unski dolini preiskavat jazbine. Nesreća je hotela, morda pa je tuđi Iioiel napraviti konec svojemu samotarskemu brezplodnemu življenju — požrl je kost, napolnjeno s strihninom, vrženo lisici. Ko je ču-til delovanje strupa, ga je menda vendar še premagalo veselje do živ-Ijeuia, pclikel je v divjem diru do Unca, da se napije vode in izbluje smrt, a prišel je žalibog, preblizu po-žiralnika, rograbil ga je vrtinec in potegnil, kdo ve, kam..«
M«
134 Stcv.
SLOVENSKI   NAROD.
Stran 3.
Naposled tik pred odhodom preko meje ga je poklical k sebi povelj-nik Četnikov.
»»Sanja!«« mu je rekeU »»jutri prekoračijo četniki mejo.««
Na licu miadenicevem je zaigral usmev in ženice so se mu    razširile.
»Hvala bogu! Jedva čakam . . . segnili bi tukajl«
»»Poslušaj, Sanja, rad bi te vzel za svojega ad jutama.««
Gladko in čisto Čelo mlaJeniče-vo se je zmračilo in nabralo v gube. OdloČno je zamahnil z roko:
>Vse, gospod stotnik, samo tega ne.«
»»To mora biti!««
»To se ne bo in ne more zgoditi.«
»»Zakaj?««
»Ako hoćete, da pred vami izvršim samomor kakor plemeniti sin generala Bogičevića, potem me iah-ko pridržite. Tega pa menda ne boste storili. Odločil sem se, da se borim za najidealnejšo stvar na svetu: za svobodo svojih bratov, svojega naroda, da položim glavo in življenje /a čast in slavo domovine . . . in kdc ima pravico, da me v tem zavira?«
Poveljnik je pripomnil:
»»Treba je, da živiš za domovino.««
»To je resnica: da živim za n]o, at! tuđi, da umrem, ako ona to za-hreva. Vsak pravi Srb je dolz'an, da tako dela in tuđi dela tako . . .«
Tisto noč je Bogdanova četa prekoračila mejo.
Boj se je priče! zgodaj zjutraj ob zori.
Sanja . . . visoko vzraŠčen, vi-tek, krasen mladenič, sen mnogih krasnih devojk, radost in ponos roditeljev, nada in čast domovine je doslužil domovini: dal je svoje življenje za njo.
Padel je na Lisici.
V malo jamo, šest pedi pod svezo zemljo so položili radost in ponos roditeljev-, sen mnogih krasnih devojk. nado in čast domovine . . .
Usoda mu ni bila mila: Sanja je padel med prvimi . . .
(Sanja je bil sin državnega svet-nika Živanovića. O njegovi junaški smrti je svoječasno pls?A tuđi naš list. Naš Hst je priobčil tuđi krasno, veleznačilno pismo, ki ga je pisal oče povodom junaške sirrti svojega sina svojemu prijatelju Slovencu. Opom-ba uredništva.)
Štajersko.
Prosto voljno gasilno   društvo v
Trbovljah priredi jutri, v nedeijo dne 15. junija pod starodavno lipo pri Špancu veliko Florjanovo veselico, čije čisti dobiček je namenjen za na-kup nove motorne brizgalne.
Srebrn jubilej tvrdke Peter Maj-dić v Celju. Pod naslovom: »Petin-dvajset let slovenske deiavnosti in podjetnosti« piše celjski »Narodni list«: Sosedna Kranjska nam je poslala Petra Majdiča, ki ima za razvoj slovenske veleindustrije v Celjski okolici ter za napredovanje slovenske trgovine vceljskem mestu sa-inem neprecenliivih zaslug". Dne 16. junija poteče 25 let, kar je kupil v Sp. Hudinji od Švicarja Adolfa Lu-rza skromno mlinsko pocljetje. Peter Majdič, mlad in energičen mož, je mlin v maio letih popoinoma preno-vil in razširil v današnji veliki tovor-niški etablisma. V letih 1896—1697 je mlin prezidal in ga preureclil po angieškeni sistemu; tuđi ga je popcl-noma avtomatiziral in je bii to prvi paromlin te vrste v ćeli avstro-ogr-ski monarhiji. Moglo se je naenkrat zmleti štirikrat toliko kakor poprej. Ali krug odjemalcev izvrstnih Maj-dičevih mlinskih izdelkov neprestano narašča, zato se mora mlin vedno opremljati z najmoderneišimi in naj-zdatneišimi stroji, da more ustrezati naročilom občinstva. Pclcg tega mlina jma Majdič se manjci timetni miin v Škofji vaši pri Celju in je ude'ežen nri večjem mlinskem podjetju v Zagrebu. Občudovanja vredna deiav-nost in podjetnost Petra Majdiča pa se ni omejila samo na mlinsko obrt. Mal krog celjskih Slovencev je m v gospodarsko obrambo proti takrat vsemogočni in Slovencem skrajno sovražni nemški železarski tvrdki Rakusch v Celju ustanovil železnin-sko tvrdko »Merkur«. To je 1. 1900 kupil Peter Majdič in jo razširii v zelezninsko veletrgovino, čije trgov-ske zveze segajo po rnalodane vseh iugoslovanskih deželah. Tri leta kas-neje je ustanovil Peter Majdič tuđi veliko železninsko trgovino v Kra-nju, ki se pa danes bavi tuđi s prodajo specerije in barvil. Lansko leto je bil Peter Majdič na prvi večji slovenski čebeiarski razstavi v Celju odlikovan. Mnogi so mislili, da samo radi nenavadno bogate in strckovnja-ško zbrane razstave čebelarskega orodja.   Y resnici je pa Majdič ludi I
| najvecji slovenski čebelar. Kupil Je namreč grad Smrek pri Višnji gori in prevzel tam od barona Rotschutza 1. 1866 ustanovljeno eksportno trgovino z glasovito kranjsko čebelo. Na Smreku izdeluje tvrdka Majdič tuđi čebelarsko orodje. Iz malih začetkov je razvil Peter Majdič eno izmed naj-pomembnejših pa tucfc najsoiidnejših podjetij na jugu avstro-ogrske monarhije. Trebalo je z delavnostjo pre-magati veliko težav, obstati in napredovati vkljub vsej nemški konkuren-ci. In za to je Peter Majdič pravi mož; on je najmarljivejši delavec v svojem podjetju, v pravi ineri sirog, pa tuđi pravičen. Pridobil si je pri domaćinu in tujcu ugled ter spošto-vanje. Njegova tvrdka pomenja celj-skemu in štajerskemu Slovenstvu le-po gospodarsko oporo, ki jo vemo v ogroženem Celju najpravilnejše ce-niti. S pomenom in veljavo Majdiče-vih podjetij raste tuđi veljava slo-venskega imena. In ponosni smo vsi na Majdičeve uspene tembolj, ker mož vedno odkrito, v besedl in deja-nju kaže, da je narodnjaK. Zato rnu k petindvajsetletniei njegovega podjet-ja tem veselejše in pnsrčnejše čestitamo.
Iz Celja. Sokol priredi v nedeijo, dne 15. junija ob ugodnem vremenu pešizlet čez Škofjo vas \r Trnovije. Bratje naj nridejo, če mogoče, v kroju. Odhod iz Sokolskega doma ob 2. popoldne.
Iz Celja. Poneverbe, k^tere je zakrivil bivši tajnik okrajne bcAriške blagajne, Viljem Oechs, kaiejo pač tuđi, da se blagajnično načelstvo z g. V. Schvvabom na čelu ni preveč brigalo za svoje naloge. Ker je bil Oechs velik heilovec in so ^a rnagi-stratovci lahko rabili za vsak še tako sumljiv in oduren posel proti Slovencem, so mu mertda meroaaj;;i go-spodje pri bolniški blagajni gledali skozi prste. Ampak kako pridejo člani blagajne, zlasti na dežcll, do podpirania takega lalikcjnisJnega gospođartva v prid že i tak skcz in skoz gnilemu celjskemu ntmštvu? Pri novih volitvah bo treba gledati, da sedanie načelsivo z^ine s površia in se napravijo v tem zavodu z železno metljo   redne razmere.
Iz Skofje vaši pri Celju nam pi-šejo: Na^a seseska ima že od leta 1S4S. pravico do ribarenja v Iludinjt. Tuđi sedaj daje proti odškodnini 2 K pravico posameznikom. da riLijo v potoku s trnkom. Tako riholovsko karto si je kupil tuđi neki einkamiški u radnik v Celju. Mož pa je prakti-čen: šel je ribarit na svojo karto z več delavci in polovil okrog 40 kg rib en sam popoldan! O stvari se bo govorilo dalje pri sodniji, v budoče pa soseska tako honetnim ljudem ne bo več dujala rinolovskih k-j;«.
Boj za dvojezični počini nspis v Meži ob Dravi. Slovenci poštne^a okoliša Meža ob Dravi se horijo že dalj časa za dvojezični poštni napis v Meži. V njih imenu je prejšnii otišr.i-ški župan g. Ivan V e r d n i k napravi! vlogo na graško poštno ravnateljstvo in je energično zahteval na meški pošti dvojezičen napis. Postno ravnateljstvo na to vlogo ni niti reagiralo; saj za njega ne eksisiira-jo očividno želje slovenskoga prebi-valstva in njegovih prosto voljenih zastopstev. Kasneje se je g. Verd-n i k ocrnil na drž. posl. V c r s i o v • ska, naj posreduje v ti zadevi pri peštnem ravnateljstvu in eventuairrj tuđi višje; Verstovsek je posie-dovanje ohljunil — a več nnjbrže ni storil. Letos marca je g. V e r d n i k glede te stvari ponovno pisal Ver-s t o v š k u , a efekta ni nobene:<;a. Ali hodi tuđi Verstovsek na enak način nosredovat k poštnemu ravnateljstvu ko dr. B e n k o v i č ra graško nadsodnijo? Ce ćelo državni uradi tako trdovratno branijo vsuk košček veljave samonemškega urid-nega jezika na Slovenskem, bi bili lahko naši državni poslanci prjti njim bo!j energični.
Iz Šoštanja. Bil sem očividec nesreće, ki se je dogodila v iepem našem mestecu. Po malem klancu, ki vodi mimo sodnijskega poslopja preko železničnega prelaza v mesto, je vozil hlapec mlinarja in posestnika y«atija Brižnika v Šoštanju, s pa rum konj voz, naložen s trskami. A!i je zavora pri vozu odpovedala s\xjo službo, ali je bil drug vzrok, voz je nakrat, kakih 30 metrov pred želez-ničnim prelazom, krenil v stran in zadel v drevo, rastoče ob strani ceste. Zalet je bil toli silen, da je žival padla na cesto in med tem, ko je en konj obležal, se je drugi, prestrašen radi padca, utrgal ter z naporom vseh sil tekel po cesti dalje. Nesreća pa je hotela, da je privozil v tem tre-notku mimo tovorni vlak, v katere-ga se je lepa, več kot 1000 K vredna, žival zaletela z vso silo ter oble-žala na mestu — ubita. *Posestnik konja ima veliko škodo, hlapec ki je vozil s konjenia jja ima pričakovć^i občutno kazen, dasi mu je je bho doveij kazni že prestani strah, saj je
padel sam pod voz, tako, da so ga komaj izvlekli izpod kupa tresk in voza. — Nastane vprašanje, kdo je kriv nesreće? Deloma hlapec I Naj-več pa uprava državnih železnic, ki na tako frekventirani cesti kakor je pač ta, nima ob prelazu napravljenih takozvanih ranip. — Koliko bi stalo to? Ze leta in leta so strahoma ijud-je pričakovali, da se kaj zgodi in evo — zgodilo se je. — Vprašamo pa tuđi slavne gospodarje našega mesta, te reprezentante velikonem-ske misli, zakaj nišo znali ali marali po svojih velikih močeh doseći naj-bolj primitivne naprave v svrho varnejšega prometa po njihovem nemško-zveličevalnem tempelju — Schonsteinu. — Ob vsaki priliki ima-jo ti mestni osrečevalci svoj huron-ski »Heik- na ustnih, a tu nišo po-vzdignili svoj glas. Za gospodarstvo se ne brigajo — brigajo se samo za frankfurtarice in modriž, ki naj slovenski Šoštanj slika povsem nemški. »Straža« hraniteljica — naprednih Rus. Kakor je mogoče znano šir-ši javnosti, stoje Ruše v svoji pretežni većini odločno na narodno-na-predni strani in to v nemalo žalost kakor nemškutarjev tako kierikal-cev. Zadnje občinske volitve so nam to prav jasno pokazale. Mrzlično se je pripravljalo par »štmanih< pete-linčkov za napad na napredni odbor, uspeha so si bili gotovi. In na dan volitve? Sramotna, prav sramotna blamaža je bil uspeh ene kakor druge nasprotne stranke. Ravno radi te sramotne blamaže ni nikdo sinatral potrebnim seznaniti sirso javnost o nakanah mariborskih ščinkovcev. In -Straža?^ Ocem nismo hoteli ver-jeti, ko beremo ponosno poročilo, da so ostale Ruše v »narodnih« rokah. »Straža« je tedaj z nami! In tako je ostalo. Na Pohorju zidajo mariborski Nernci svojo »Berghiitte«. Res je, da je biia gonilna moč za to podjetje zavist in narodna nestrpnost nekaterih. Razvijajoča in cvetoča »Ruska koča« jim ni dala rnimejra spanja. Toda to so samo nekaterniki. Množina inari-borčanov pa se še vedno veseli krasne prirode ob Ruski koči, se raduje ob gostoljubni in dobri tamošnji po-strežbi. Vodstvo planinskega društva je mirno, da, prijateljsko vzelo na znanje ustanovitev nove koče, ker je po legi in kakovosti iste za doma-čo kočo pričakovati    prej    povzdige
—  kakor    konkurence.    In    tako je prav. — Tu pa priđe »Straža<! Ne da bi jo kdo prosi!, osedla svojega konja in se postavi na čelo ruskih inte-resov,    kakor  blazna  zarjavijd  radi ustanovitve nove koče, ker hoče cči-vidno  omogočiii  nemškim  kričačem besno gonjo proti siovenski koči. Toda »Straža« misli le eno!    Tuđi čez oškodovano    planinsko    društvo   se priđe mogoče v one ruske vrste, ka-tere je danes ne marajo. »Straža« je bila edina,   ki je odločno   varovala ruske interese, bo vpila! In zdaj priđe strcljanje!  Pri priliki zadnje bir-me    je prišlo    do    nesporazumljeTija med županstvom in orožniško postajo v Rušah. Konec te afere je bil pri sodišču, kjer je dobil užaljeni župan popolno zadoščenje.    Vsa zadeva je bila tako internega značaja, da sploh ni kazalo risati o njej.    Sploh pa je šla svojo pravo pot ter tam končala, kakor gori navedeno. Orožništvo se je prenaglilo in dobilo   zato potrebni pođuk. Zdaj pa priđe zopet »Straža« U\ vzarne v svoje   okrilje,   čujte — naprednega župana — in napada na vse mogoče načine orožništvo. Zopet je ona ono trobilo, ki se tako odločno zavzema za napredne Ruše. Hvala! Ce bi bilo potrebno,   imeli bi dovolj svojih pereš, da bi branili svoje može. Mi pa smo v obeh zadevah mol-čali, ker je molk edino pravilen.    S pisanjem proti nemški koči se ista ne uniči — nasprotno;    z    napadanjem orožništva se isto ne omehča — na-sprotno.    Škodo bodemo  obojnikrat trpeli !e mi napredni Rušani — in ne »Straža«. Zato bi jo prav lepo prosili, naj obrača svojo pozornost raje drugim krajem, naj gleda na svoj Sv, lij,  naj  roma s  svojimi  piačonimi  in neplačanimi  vsako  nedeijo  tjekaj  in naj ne prisluškuje v Rušah — pri za-prtih vratih.                      Rušanec.
Razpisano ie na okoliški deški ljudski soli v Slovenski Bistrici (2. plač. razr.) mesto učitelja. Prošnje do 10. julija.
Drobne novice. Novo mesto L i p n i c a je imenovalo štajerskega namestnika grofa Claryja za čast-nega občana. — I z P t u j a. Te dni se je s službeno puško ustrelil pijo-nirski četovodjaj Pavel Marinek. Neki drugi četovodja se ie pa skušal zastrupiti, a so mu še dali ob pravem času protisredstva in ga ohranili pri življenju. — VStudencihpri Mariboru se je obesil 68 let stari upokojeni    strojevodja Ferd. Stanzl.
—  Iz Konjic   poročajo,   da je 11. jun.  ponoći zgorelo Kvasovo domo-vunje v Novi vaši. Kvas je imel vse za 22.000 K zavarovano in so ga za-prlt ker pa sumijo. da si je sam za*
žgal. — Iz Celja. 221etni delavec Peter Bonaja iz Zagrada je bil obso-jen zaradi vloma v tovorni voz na kolodvoru na 13 mesecev težke ječe. — IzRemšnika poroča »Slovenski Gospodar«, da je prišel na ljudsko solo, ki je imela prej samo slovenski napis, še nemški »Volks-schule«. Torej tuđi >,krščansko« po-litikovanje ne zabranjuje prodiranja nemškutarije. — Iz Št. Jurja ob J. ž. poročajo, da je nekdo zadavil osebenkarico Julijano Toplišek v Lokarjih. Imela je že dva nezakonska otroka in sedaj se je zopet čutila mater. Zaprli so 401etnega upokoje-nega rudarja Jožefa Kregarja iz Ta-kačevega, ki je imel s Topliškovo ljubavno razmerje in je bil tuđi oče zadnjega otroka, ker ga sumijo umora. — V Kapelah pri Brezi c a h se vrše v kratkem občinske volitve. Somišljeniki, pozor!
V neđeljo. 15. junlia v Maribor!
Velika Cirii-jftetodova slavnost.
Spominjajte   se   narodne   meje!
Kopošhc.
Železniška nesreća. Pri Borov-Ijah je skočil zaradi slabo zgrajene proge osebni vlak iz Borovelj s tira in pcrušil pri tem progo 20 m daleč. Nekaj voz je padlo, toda ponesrečil se ni noben potnik.
Pretep v pijanosti. V Sovčah sta se spria v gostiini hlapec posestnika Klančnika Janez Švaj in delavec Anton Popodi iz Rateč na Gcrenj-skem. Med prepirom je sunil Švaj Popođiia, tako da je ta padel po tleh. Nato je potegnil Popodi nož in zabo-del Švaja v trebuh. Prizadel mu je smrtno nevarno rano in malo je upa-nja da bi okreval.
Zgorel železniški voz. Med vožnjo iz Šentvicia ob Gl. proti Starem dvoru se je vnel železniški tovorni voz. Ko so pripeljali na kolodvor je bil voz že popolnoma v ognju in ga ni bilo mogoče pogasiti. Postavili so voz na poseben tir, kjer je popolnoma zgorel.
Kaprice strele. V ponedeljek zve-čer je udarila med nevihto streia v hlev posestnika Koflerja po domaće Ravtarja v okolici Blate. Streia je vrgla po tleh gospodinjo, ki je ravno molzla. Gospodinja je ostala nepo-škodovana. Od tod je odskočila streia v nasprotni konec hleva, kjer je ubila mlado lepo kobilo, žrebe pa, ki je bilo tuđi ravno pri kobili je ostalo nepeškodovano.
Aretacija dveh mladih defrav-dantov. Na brzojavno obvestilo žen-darmerije v Trbižu so prijeli v Pon-tebi dva mlada 18 do 19 let stara fanta in sicer v neki kavarni, kjer sta igrala biljard. Legitimirala sta se eden kot Juri Constantinides, trg. akademik, drugi kct Nicola Melingo, gimnazijec, oba iz Trsta. Pri pre-iskavi so našli v njihovih čevljih 11.500 kron denarja v bankovcih. Izjavila sta. da sta dobila dopust, da prepotujeta v svrho studij proge Trst-Italija, Trbiž-Ljubljana in na-zaj. Oba sta na sumu, da sta deirav-dirala v neki tržaškj banki 12.000 K. Aretiranca seveda poneverbo tajita, kljub temu pa so jih spravili na var-no in jih odpošljejo v Trst.
Celovška porota. — Uboj. Delavec Tomaž Lederer iz Zg. Dravo-grada se je že delj časa prepiral z nadzornikom delavcem pri regulaciji Drave Miho Wieserjem. Dne 27. aprila sta se zopet prepirala in sta se začela po kratkem prerekanju tepsti. Med pretepom sta padla oba po tleh in Lederer na Wieserja. Lederer je potegnil nož in začel Wieserja obde-lavati. Ta ga je prosil, naj odneha in da naj se usmili vsaj njegove rodbine. Toda Lederer se ni zmenil za prošnjo in je Wieserja dobesedno zaklal. Zadal mu je več sunkov v prsi in v ramo^ter ga obdeloval toliko časa, da je obležal Wieser v mlaki krvi kot mrtev. Wieser je res kmalu na to vsled izkrvavljenja in vsled več smrtnih ran v prsih umri. Porotniki so potrdili vprašanje glede krivde uboja in sodišče je obsodilo Lederer-ja na 5 let pooštrene ječe.
Samomor. V Mozirju se je ustrelil z revolverjem 351etni kolar-ski mojster Avg. Egartner. Umri je kmalu po izvrsenem samomoru. Vzrok samomora še ni znan.
Skesan tat, Kajžarici Poloniji Modričevi v Žihpolju je ukradel neznan tat pred kratkem 10 kg suhega mesa. Predvčerajšnem ponoči je ženo zbudil ropot pri oknu. Ker se je silno bala, je ostala popolnoma pri miru. Videla je neznanega moškega pred oknom. OdprI je s silo okno, toda mesto, da bi vstopil v sobo je vr-gel skozi okno neki zavoj, nakar je okno priprl in pobegnil. Ko se je žena nckoUko mnirilar   te ratala- no-
gledala zavoj in našla v njem 4 kg njej ukradenega suhega mesa.
Primorsko.
Občinske volitve v Trstu. — Ožje volitve. Izid cetrtkovih ožjih volitev smo priobčili že včeraj. Dodatno k temu še poročamo: V sploš-nem se mora poudarjati, da so se dr* žali pri ožjih volitvah Slovenci dobro — boljše kot pri prvih volitvah. Posebno dobro se je obnesel drugi okoličanski okraj, v katerem je dobil slovenski kandidat dr. Just Pertot pri glavni volitvi 1068 glasov, pri ožji volitvi pa 1278 glasov in je zrna-gal nad socijalnodemokratičnim kandidatom Kopačem z većino 460 glasov. Pri volitvah v mestnih volilnih okrajih se mora pohvaliti vzorna disciplina slovenskih volilcev. V I. in VI. okraju so pripomogli Slovenci k zmagi soc. demokratičnih kandidatov. V III. in IV. volilnem okraju so zmagali sicer kamoristi, toda le z klaverno večino 144, odnosno ol2 glasov. Da bi se bili v teli dveh okrajih, kjer so se Slovenci sijajno držali, in je njihovo število znatno narastlo od glavnih volitev, socijalni demokrati zavedali, da je tuđi njihov naj-hujši sovražnik laški kamoras, bi bila izvoljena tuđi v teh dveh okrajih opozicijonalca slovenska kandidata. Toda laški socijalni demokrati osta-nejo kljub svoji mednarodni podlagi Italijani, kaiti tisto strogo mednarod-no naziranje izvajajo v sramoto in šk jdo siovenstva samo naši slovenski socijalni demokrati. — Po volitvah se je zbrala zvečer pred Narodnim domom ogromna množica slovenskih voiilcev in slovenskega ljudstva. Množica se je podala na to v veliko dvorano Narodnega doma, kjer je govoril najpreje predsednik pol. društva »Edinost« g. dr. V i 1 -ran, nato pa z^- Skerlj, Jaklič in C o t i č. Na to se je množica pola-goma in mirno razšla. Prišlo je pač nekaj karnoraških izzivačev, katere pa so Slovenci kratko malo prijeli in jih pognali v naročje policije. Vobče se lahko reče, da so se Slovenci pri teh volitvah dobro obnesli, napredovali so vsestransko in pokazali, da se ne bodo izpolnile želje Lahov Trieste italiana«. še manj pa želje Nemeev, ki bi radi imeli Trst nemški. Zaplenjeno sadje. V sadnjih dneh je zaplenilo tržno nadzorstvo v Gorici veliko množino raznega, popolnoma dobrega sadja in sicer zaradi tega, ker kmetice in prodajalci še vedno ne vedo, da se ne srne sadje in sploh nobena živila zavijati in spravljati v stare in neoprane cunje in v staro ponošeno obleko.
Smrtna nesreća. V tržaški prosti luki se je utrgala pri izlaganju že-leznih cevi iz Llovdovega patnika xGradec« vrv. Dve cevi težki po 12 centov sta padli na delavca Alojzija Debegnaca, doma iz Gradca. De-begnac je obležal na mestu mrtev.
Ponarejeno vino. Kletarski nadzornik A. Fabiani je zaplenil na trža-škem pristanišču 42 sodov vina, sod po 7 hektolitrov. Vino je poslal Ivan Radovič, vinski trgovec v Splitu, raznim gostilničarjem v Trstu. Pre-iskava je dognala, da je vino ponarejeno.
Tatvine na parnikih »Dalmacije«. Kakor smo že poročali, so se dogajale v zadnjem času pogoste in obsežne tatvine na parnikih »Dalmacije^. Dolgo časa so iskali zaman tatove, končno pa se je posrećilo, da so zalotili dva mornarja, ki sta blago kradla in več trgovcev, ki so ukradeno blago po ceni kupovali. Poleg pri že zadnjič omenjenih trgovcih so našli ukradeno blago tuđi pri trgovcih Sartori iz Kopra in Mundo iz Izole. Blago so zaplenili, proti trgov-cema pa so uvedli kazensko pre-iskavo.
Marogasti legar. V Magdalenski bolnici je umri včeraj zjutraj bivši kuhar na parniku »Vorwarts« H. Krasna. Iz Carigrada poročajo, da so tam oddali v bolnišnico 2 moruarja Llovdovega parnika »Leopolis», ki sta prej služila na okuženem parniku »Vorwarts«. Stanje ostalih bolni-kov v Magdalenski bolnici je nespre-menjeno. V infekcijski bolnici pa je umri za marogastim legarjem mornar Josip Blažina, ki se je tuđi ude-ležil usodne vožnje »Vorwartsa« iz Valone v Carigrad. Tuđi stanje dru-gega bolnika je zelo nevarno in bo bržkotne bolezni podlegel. Ostali bolniki bodo po izreku zdravnikov okrevali. Tuđi v pomorskem lazaretu je stanje pod zdravniškim nadzor-stvom se nahajajočih oseb ugodno.
Redlov sokrivec prijet v Puiju. »Neuigkeits Vveltblatt« poroča iz Pu-Ija: Mornariški podčastnik Avgust Birkhofer leži sicer v bolnišnici v mornariškem lazaretu, vendar pa je pravzaprav zaprt, ker se je dokazalo, da je bil že dalj čas pomoćnik pol-kovnika Redla, ki mu je dajal mate-riial. Izdaistvo Birkhoferievo ie bilo
srran #.
SLOVENSKI   NAROD.
134. štev.
slučajno odkrito in Birkhofer je hotel izvTŠiti samomor. Preteklo nedc-ljo je neki mornar ogledoval s svoji-mi sorodniki razvaline rimskega amfiteatra v Pulju. Ko se je pogovarjal s sorodniki, je prihitel k njemu Birkhofer ves brez sape ter ga vprašal, je-li ni našel zavoj papirjev. Mornar je Birkhoferju odgovoril, da je zavoj sicer našel, vendar pa da ga je izro-čii mornariškemu poveljništvu. Birkhofer je ves prestrašen odhitel ter iz-ginil izpred oči družbe, ki je bila zelo iznenađena. Drugi dan so ga našli težko ranjenega ter so ga prepeljali ,v bolnišnico. Dognali so, da je že dalj Časa pošiljal pisma pod šifro 29:59? poste restante v Prago. V kuverti je bila druga kuverta z naslovom: Naj se odda šefu generalne-ga štaba! Vojaški uradi, ki vodijo preiskavo, so dognali, da je bil Birkhofer pomočnik Redlov in da je ho-rtel po samomoru Redlovem shraniti papirje v amfiteatru, da jih pozneje uniči.
Vladna madžarizaciia na Reki — demisija reškega župana. Veliko zanimanje in obenem veliko razburje-jije je povzročilo poročilo nekega re-škega - laskega lista, ki trdi, da na-merava ogrska vlada uvesti na kra-Ijevskem tribunalu na Reki madžar- j ski jezik kot fakultativni uradni jezik. Ta naredba bi bila naravnost kršitev zakona iz 1. 1871., glasom ka-terega je bila uvedena na tribunala laščina kot uradni jezik. Madžari so sklenili izvršiti to kršitev že 1. 19iX>„ fcođa takrat se jim to ni posrećilo. Ce je to res, kar piše ta laški list in če Madžari to tuđi dosežejo, potem se bode razmerje med HrvašKo in Ogrsko silno in nevarno pooštrilo. — Včeraj je reski župan dr. Franc V i o demisijoniral. Tozadevno županovu pismo je prišlo danes na representan-co. — V včerajsnji seji občinskega sveta reškega se je županu očitalo, zakiti da se ni zavzel za izgnanega bivšega reškega podžupana dr. Bac-cicha. Guverner grof VVickenburg je namreć izjavil. da izgona ni on odredi!, niti potrdil, marveč da" je to na-pravil policijski ravnatelj na svojo pest. Dr. Baccicha se namreč izgna-li nazaj v Ancono zaradi iredentistič-nih spietk. Očitalo se je županu, da bi bil to 'ahko preprečil. Župan je ruto odgovoril. da odlaga svoje mesto.
Gospodom patrom na Viču.
(Dopis z Vica.)
Že veliko se je pisalo o najnovej-ši iznajdbi pri naših gospodin v Ia-rovžu. to je o določitvi birmovskih botrov, o imenitnem koraku naspro-ti županu radi procesije itd. Vedno in vedno je pri nas nekaj novega! Kajne gospodje, ko ste pred nekaj leti došli na Vic; kako skromni, dobri in prizanesljivi ste bili: vse vam je bilo prav. da, prave zlate duše ste bili. ze se je mislilo, na Viču se prič-ne res pravo družinsko življenje. Tako je bilo nekdaj! A danes, gospodje, loko na srce. ter recimo pošteno: »Vse^a današnjega razburljivega življenja v naši občini ste krivi vi in zopet vi! Če začnemo pri hinavsko vprizorjeni volitvi društva za var-stvo otrok. katero je danes vzelo tako žalosten konec, da ga bodo neka-teri sicer pošteni možaki se dolgo pomnili, zahvaliti se imajo edino le vam! In tako je Šio do najnovejše afere z županom. Po pravici smemo torej trditi, kakor se je izrazil sicer sedaj že pokojni stari mož, da je z vami prišel v občino prepir, katere-ga menda ne bo nikoli konec. Gospodje, ako hoćete pošteni biti, tedaj mi morete, če tuđi ne radi, pritrditi! Vprašajte matere, vprašajte očete, kateri so vam zaupali hčere, oziroma sinove, kaj vam bodo pove-uaii, koliko solza se že je potočilo, koliko prepira v družinah radi tega. iVse to vam bi moralo biti znano, a si nič ne storite iz tega, kajti glavno pri vas je danes politika, potem sele kaj druzega. Vam se gre za oblast potem pa seveda za denar! Pravi duhovnik ne more biti politik, kajti to cta dve tako različni stvari, da se pri duhovniku pod nikakimi pogo-ji ne moreta združiti. V cerkvi, gospodje, je vaš prostor, tam delujte v smislu Kristovega nauka: »Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe«, ter »ako te kdo udari na levici, nastavi mu se desnico« in »kar da levica, naj ne ve desnica« ter še sto drugih zlatih Kristovih rekov. Go-spodje, ako boste tako delali, tedaj je veČ kakor gotovo da ne boste imeli časa prirejati igre, biti na veselici do polnoči ali še čez, ne bode vam ostajalo časa ob volitvah agitirati in glasove po občini loviti itd. Pustite politiko drugim, posvetnim ljudem, če pa kdo do vas priđe s takimi stvarmi, poučite ga, da vi niste tukaj samo za ono stranko, ampak za vse kristiajifc- kariih i& y občini bttz raz-
like kakršnega političnega mišljenja je kdo! Garantira se vam, ako boste tako ravnali, imate v doglednem času v občini mir, kakor je pred vašim prihodom bil; Ijudje se bodo med seboj že pomirili, a danes sovražijo drug drugega, da ne vedo zakaj. Toda, učitelji Kristovega na-uka, držite se istega, politiko pa pustite posvetnjakom.
Kar se tiče g. župana radi družbe Ciril - Metoda in se mu očita, da se je baje izrazil, da ne bo prevzel veČ predsedstva, je to čisto logično. Človek, kateri ima posla polne roke, se skuša temu ali onemu postu oateg-niti. Župan je tuđi ponovno apeliral na člane, naj si zbero drugega pred-sednika, a vedno se ga je zopet izvo-lilo. Tako tuđi sedaj. Ko je videl, da bi mogoče stvar trpela, je raje kot dober Slovenec to breme zopet prevzel!
Sicer je pa navsezadnje vseeno, ali je župan rekel tako, ali tako, to je čisto njegova stvar in ni nikomur, najmanje župniku to kaj mar.
Vsaj se vendar g. župnik menda ne domišlja, da bi stal g. župan pod njegovo kuratelo! Ali si mar g. župnik domišlja, da bi moral vsak občan predno kaj prevzame ali pa sploh kaj stori, priti njega vprasat. Kajti pod enakimi pogoji prkle lahko v nemilost pri g. župniku vsak občan, tedaj pa a la župan ž njim na sramotni oder. Za Boga, vsaj ne živimo v dobi inkvizicije. Ako g. župnik ni imel sla-bega namena, tedaj bi župana kratko malo ne povabil, pa basta. Ampak ra-men je čisto prozoren, le posrečil se ni! ViČanje pa iz tega slučaja lahko konsekvence izvajajo, namreč, da si farovško gospodo bližje ogledajo, kar bi bilo le želeti!
Če pa se hoče že mož-beseda do veljave prinesti, naj g. župnik pomisli, kaj je obljubil radi znane pevke nekemu posestniku!
Slučaj Kramarjev pred cerkvijo pa farovška gospoda čisto lahko zase rridrži, naprednjakom in socijalistom nišo čisto nič na poti tedaj tuđi vsako zahvalo odklanjajo! — Vičan.
JesenišhE novice.
Schwarz na Jesenicah. Preteklo nedeljo se je pripeljal baron Schwarz s 6. vlakom zvečer na Je-senice ter ob polu 7. uri zopet proti Koroški odpeljal. Mudil se je samo pol ure na peronu kolodvorske re-stavracije. Mi bi sploh tega ne ome-nili, ko bi ne bila med domačini in gosti neka nejevolja zavladala, ko so zapazili polno ljubljanskih »Geheim-policistov«. Nekateri človek ima pao slabo vest!! —!
Komisijonelni ogled stavbnega prostora in lege nove sole se je vršil na licu mesta pretekli teden. Komisija je odredila, da se napravi vrt pred solo in ne za solo, kar je bilo prvotno mnenje. Akoravno se je začelo z gradbo nove sole že pred 14. dnevi, se danes še nič ne vidi o tej!
Jeseniški občinski lov je zopet vzela v najem kranjska obrtna družba. Ostal je pa lov domačih starih opravičencev v lastni režiji.
Med občinskim? odbornifi se nekaj kuha, haje se nekateri kuiajo od-zvati se občinskim sejam, za to se kličejo namestniki, kar je seveda popolnoma nezakonito! Cu Ino se nam zdi, da se nobeden jeseniških naprednjakov ne zanima vec za ta-ke važne sklepe! Baje so vsi pod klop zlezli, odkar znani paša na Jesenicah gospodari!
Cestnega policijskega reda ne pozna naše občinsko predstojništvo. Kolesarji in avtomobili dirjajo skozi kraj, da človek več varen ni na ce-stah, osobito po državni cesti od kolodvora proti Savi. V zadnjem času se je več nesreč pripetilo, povožen je bil otrok nekega uradnika, otrok delavca itd. Prosimo, da naj v bodo-če v takih slučajih orožništvo vmes poseže!
Veliko vrtno veselico priredi slovensko delavsko izobraževalno in pevsko društvo »Sava* v nedeljo 15. t. m. popoldne ob 3. uri na vrtu gospe Klinar na Savi s tombolo, pet-jem in godbo. Godbo preskrbi prvi delavski godbeni orkester g. Mo-dreta. Za tombolo so namenjeni zelo bogati dobitki. Ker je pevsko društvo »Sava* pri občinstvu zelo priljubljeno, se pričakuje velike udelež-be, ne samo z Jesenic in Save, tem-več tuđi iz ćele okolice! Veselica obeta prav dobro zabavo! Vstopni-na prosta! Cisti dobiček je namenjen pevskemu društvu *Sava«.
Iz java. 2 dne 7. juni ja me je na-padel sSlovenec« v št. 128. češ, da sem strogo nastopal in nepravilno. Kar s tiče nepravilnega postopanja, je »Slovcnčeva« trditev debela laž, šc bol] kakor je dopisunček, ki se skriva za poslančevo imuniteto, kar se pa tiče strogega postopanja, )<: pa resnica to, da se ne bom posve-tov&l z douitmkoov kakP d? smem
nastopati v svoji službi. Vzrok, da sem res strogo nastopal, je ta, ker se v dopisu • nienjeni štirje delavci nišo hoteli na moj poziv z lepa odstraniti. Zaradi tega sem nastopil resno, kaki r zahteva m< ja služba; dalje s°ai p;i tuđi zato itrogo nastopil, ker sem pred ncdavnnn časom dobil enega iz omenjenih hirih delavcev Pranca Pristava pri tovarniškem ribnjaku, in som tako; spoznal, da je takrat ža be in rihe Kiaciei iz ribnjaka.
B'l se ni popolnoma prepričan, da nimajo r^avega namena, Ker so okrotf ribnjaka hodili, kjer ni nobe-licga pota in je vse privatna last kranbke industrijalne družbe.
Kden izmed onih štirih je stopil proti meni, kakor bi me hotel prijek; zato sem siopii dva koraka nazaj, in suci prazno puško z rame, z name-nom, da k sebi nobenega ne pustim, še manj pa da bi me prijel.
Kakor pa »Siovenec« pravi, ne bodo nedolžni delavci, meni nič, tebi nič, tega požrli. Izjavljam, da me bo-d^ piav veselilo, če se vidimo v obraz, bodisi pri sodišču, ali pa pri g. ravnatelju; oboje jim dam na razpo-lago, saj to bode še reklama za me. Sicer pa nišo imeli kaj iskati pri ribnjaku. Dotični, ki pravi, da je šel svojo sestro obiskat v Rovt, naj bi bil še! po pc'tu ne pa k ribnjaku; kakor se meni vidi, bi bil imel rajši lepe ribice za svoje sestrice, tišti Pri-stov, ki sem ga pred nedavnim časom  dobil pri ribnjaku.
Ker nimam strahu ne pred dopi-sunom, še manj pa pred omenienimi štirimi možmi in najmanj pred Pri-stovom, inu javno povem, da je žabe in ribe kradcl. Sediij pa dam besedo Piistovu. — Ignacij Koritnik, kance-iist pri gozd. uradu.
Dnevne vesti.
-f Seja eksekudvnega odbora narodno-napredne stranke. Soglasno se je sklenilo:
Eksekutivni odbor narodno-napredne stranke ne vidi nikakega povoda, da bi deželni odbornik in podžupan dr. Kare! Triller odlagal svoje mandate kot odgovor na v javnosti proti njemu radi neke tak-tične, toda v dobri veri storjene napake, pričete gonje; pripoznajo se njega velike zasluge za stranko, ter se najstrožje obscja neolikana gonja, vpriz€M*iena po »Danu« in drugih listih proti dr. Trillerju, s katero se je opravičeno čutil ža-Ijenega na svoji neomadeževani osebni časti. Ker stranka izstoplv-šega delavca ne more pogrešati, se dr. Triller prosi, da v interesu stranke zopet prevzame vse svoje mandate.
Pri vodstvu ^Učiteljske tis-karne'< je pa zahtevati jasnega odgovora, hoče li v svojemu glasilu opustiti hujskanje proti napredni stranki ali ne?
-r Sela zastopnikov političnih dnrštev. Takoj po seji eksekutivnega odbora zborovrali so zastopniki vseh političnih društev ljubljanskih. Po-trdili so sklep ekskutivnega odbrora in sicer zaupnico dr. Trillerju so-giasno, odstavek, ki je posvećen A čiteljski tiskarni«, pa z ogromno večino. Protiglasoval je en sam za-stopnik.
+ Junaki. V soboto 7. t. m. je vprašal »Dan < glede na dr. Trillerje-vo glasovanje v deželnem odboru: »Gospoda, koliko pa boste prejeli od klerikalcev za to svojo najnovejšo galantnost?« In ko je dr. Triller to vprašanje v svojem članku »Moj greh< z umevnim ogorčenjem ožigo-sal kot politično falotstvo, ie »Dan« repliciral v sredo 11. t m. doslovno: »Gospod dr., nikari se ne razburjajte preveč, bilo je res težko verjeti, da bi dajali zaupnice zastonj. Pri nas je prišlo to iz mode — vsaj pri kleri-kafeih.« In par vrst nižje v isti notici: »Do dne 6. t. m. ste bili nedolžni, še-le 6. pa ste dali stranki na razpolasro mandate. Zakaj pa? Nedolžen človek mora vendar mirno čakati obra vnave.* In zopet par vrst nižje: > Zatorej naj bo javnost previdna. da se nam preveč ne ukoreninijo tuđi na Kranjskem Lukacsi in Šiisteršiči.« — Menimo, da je bilo to jasno dovolj tuđi za slepca! Ko je pa dr. Trillei objavil. da bo moral »Dan« očitanje, da je on (dr. Triller) prevzel za znano glasovanje kako neposredno ali posredno korist od ko^arkoli, dokazati pred porotnim sodiščem, tedaj je pa včeraj junak in poštenjak iz »Učiteljske tiskarne« milo zastokal: »Ne bo treba, ker tega ni nikdo nikjer tr-đil.« — Ob takem junaštvu, ob taki značajnosti nam v resnici zastaja sapa.
+ Napredno politično in gospodarsko društvo za kolodvorski In šentpetrski okraj v Ljubljani je sklenilo v svoji seji dne 13. juni ja, izraziti dr. Karlu Trillerju svoje simpatije za Djeeovo   dosezanje   delovanje v
prid narodno - napredne stranke, v kar mu izreka popolno zaupanje, pro-seč ga, da obdrži vse odloživše mandate ter deluje še v naprej na korist in povećanje narodno - napredne stranke-
+ Deželni odbor zopet pred upravnim sodiščem. V spominu je še, kako je deželni odbor zavratno po-stopal pri razpravi o električni napravi na Ljubljanici. Sredi razprave se je sklicala seja deželnega odbora, in ta je s klerikalnimi glasovi, kakor tuđi z glasom grofa Barbota skle-nil, da deželni odbor ne bo nikdar do-volil mestni občini, da bi smela za novo elektrarno najeti kako posoji-lo. Ta famozni sklep je prinesel potem dr. Lampe k politični razpravi, ter Ra priložil k aktom, češ, sedaj je pa dokazano, da je mestna naprava neizpeljiva. Mestni svet je sklenil, da se vloži pritožba na upravno sodišče. Župan, da bi ne nastopili kaki dvomi o kompetenei, pa se ni toliko pritožil proti sklepu kot takemu, v prvi vrsti se je pritožil proti naredbi deželnega odbora, da naj se sklep kot dokaz o neizvršljivosti mestne elektrarne uvede v politično razpravo. In res je upravno sodišče priznalo svojo kom-petenco, ter v pritožbi mestne občine razpicalo postavno postopanje.
+ Deželni odbor kranjski in upravno sodišče. Mestna občina idrij-ska bije trdovraten boj z deželnim odborom kranjskim. V spominu je tuđi Še slučaj znane Kobalove kleti v Idriii in sedaj je prišla pred forum upravnega sodišča tuđi zadeva hiše št. 509, Občinski svet idrijski je sklenil to hiso prezidati za gasilne na-mene in stanovanja ter je v to svrho postavil v proračun 20.000 K, ki se naj pokrijejo z dokladami. Ker to ni bilo Os\valću všeč, je deže'ni odbor zadevni sklep občinskega sveta raz-veljavi! in s tem spravil občino v ta neprijeten položaj, da mora gledati, kako počasi razpada poslopje št. 509. Upravno sodišče je poučilo deželni odbor, da ima tuđi takozvana prosta presoja svoje meje. Sklep deželnega odbora je upravno sodišče kot po-vsem zakonit razveliavilo in docela ugodilo pritožbi mestne občine idrij-ske. Za Idrijčane pomeni to velik uspeh, predvsem v moralnem pogledu, za deželni odbor pa pomeni ta razsodba upravnega sodišča primer-no blamažo. Deželni odbor je razve-Ijavil sklep občinskega sveta, češ, da ni definitivno določeno, za kaj naj se hiša prezida in da bi bilo morda bolje za kake druge namene prezidati to stavbo, kakor pa to namerava občinski svet. Deželni odbor je dalje občini dekretiral, da se imajo za mo-rebitno prihodnjo prezidavo pokriti stroški s kreditno operacijo, z najet-jem posojila. Upravno sodišče ie mnenje deželnega odbora v prvem kot drugem pogledu kot nezakonito. v nasprotiu s predpisi in v nasprotju z občinskim redom stigmatiziralo. S slučajem se bavimo podrobno le za-tegadel. da prihijemo javnosti, kak-šno je postopanje deželnega odbora napram naprednim občinam. pa tuđi zategadel, da širša javnost izve, da je klerikalna pravica dobila pred upravnim sodiščem prav poseben sloves. Trdovraten boj Idrije z deželnim odborom je zastopnik mestne občine dr. Fran Novak pred upravnim sodiščem pojasnil ter izjavil, da bo mesto boj vsikdar do skrajnosti vodilo kadar se mu bodo kratile njegove pravice.
H- Kamila Theimer In »Slovenec«. Kakor znano, je »Slovenec« na članka Kamile Theimerjeve »Poštenjak« dr. Šusteršič ali kako postane človek hitro bogat« in »Kie je vlada? Njegovi ekscelenci gospodu mi-nistrskemu predsedniku grofu Stiirg-khti«, ki sta izšla v našem listu in vzbudila splošno pozornost, narnesto stvarnega odgovora prinesel v svoji številki 129. od dne 9. junija 1913 nove hude napade na čast Kamile Theimerjeve. Poslednja je radi teli napa-dov vložila včeraj novo tiskovno to-žbo proti »Slovencu« in v ti tožbi izjavila, da bo nastopila dokaz resntee za vse svoje navedbe v zgoraj omenjenih dveh njenih člankih. Naravnost neopravičljiva rezerviranost one osebe.katerista bila namenjena gorenja dva članka Kamile Theimerjeve, torei nikakor ne bo preprečila. da se ne bi pred sodiščem obravnavalo, če in v koliko odgovarjajo težke obto-žbe Kamile Theimerjeve v njenih dveh člankih resnici. Pobožna želja načelstva »Ljudske posojilnice«, da bi se pokrile težke obtožbe Kamile Theimerjeve s plaščem krščanske molčečnosti, se torej ne bodo uresni-čile, ker bo govorila sodna dvorana.
+ Bratomorne vojne ne bo! Včeraj zvečer ob 6. smo dobili iz Skoplja, glavnega taborišča srbske armade, to - le brzojavko: »Skoplje, 28.818, 13. junija ob 12. opoldne. Ootova je mirna reSitev spora med Srbijo in BoJgarijo. Izključena je fatalnost oboroženeca spogtda.« — Ta
vest bo gotovo razveselila vsakegra Slovenca. Kakor javlja zagrebški »Srbobran«, se bo bolgarsko - srbski spor poravna! najbrže potom kompromisa. Po prvem kompromisne^ predlogu bi bila bodoča meja med Bolgarsko in Srbijo reka Vardar tako, da bi polovica Velesa pripadla Bolgarski, polovica pa Srbiji. Drugi kompromisni predlog pa nasvetujc, da bi tekla bolgarsko - srbska meja ob Vardarju do izliva Crne Reke, ob Crni Reki do Morilove planine. V prvem kakor v drugem slučaju H mesta Prilep, Bitolj in Ohrid pripadki Srbiji.
—   Priznanje. C. kr. dežeini selski svet je v svoji seji 6. t. m. izreke! priznanje ravnatelju c. kr. učitcljišca v Ljubljani, g. Antonu Č r n i v c u 7:1 njegovo clol^cletno uspešno delova-nje k:.it    č'aii    deželnega    sol. svera kranjskega.
—  Produkcije   gojencev   »Glas-bene Matice« ob sklepu šolskega leta 1912/13 se vrše v torek, četrtek in petek dne 17., 19. in 20. junija v veliki dvorani hotela   »Union«.    Sporeći vsakokratne    produkcije     objavimo pravočasno.  Pri  javnih  produkcijah nastopi 6 gojencev iz solopetja, 8 iz vijoline in 25 iz klavirja.
—  Šoiski izpiti gojencev pa    se bodo vršili ob sklepu šolskega leta v dvorani  »Glasbene  Matice«  skozi 4 dni in sicer v dneh 30. junija, 1., 2. in 3. julija.
—  Nogometna tekma. Glede nogometne tekme, ki se vrši za slučaj ugodnega vremena jutri popoldne ob 6. uri na igrišču poleg Lattermanno-vega drevoreda, nam je navesti, da bo tuđi ta tekma vsekako zanimiva, četudi nastopijo samo domaći igralci. Zadnja tekma med I. in II. moštvom »Ilirije« je namreč vsaj takrat pokazala, da ste obe mostvi nekako ena-ko močni;  končala je namreč z 2:1 v prid 1. moštvu. Jutrišnjo tekmo je smatrati za revanehe - tekmo. Vsled tega bodete obe stranki delovale na to, da konca ta tekma za nje ugodnej-še kot zadnja.   Prvo moštvo, ki   bo jutri zopet v kompletni    formi,    bo hotelo  vsekako  prizadejati  drugemu občutnejši poraz,    drugo pa    se    bo podvizalo, da vsaj zenači, ako ne da ćelo zmaga.    Pri športu ima namreč vsakdo le zmago pred očmi in hoče povsod to svoje načelo  uveljavljati. Gotovo je tedaj, da bojutrišnja tekma najzanimivejša  izmed   vseh    doseda-njih domačih. Vstopnina za to tekmo je določena tako-le: Otroci do 14. leta plačajo 20 v, stojišča so po 40 v in sedeži po 1 K.
—  Že zopet solnčne plahte 1 Nekateri trgovci so si v zadnjem času napravili    pred    svojimi     izložbami solnčne plahte, ki nikakor ne odgovarjajo veljavnim predpisom cestno-policijskega reda, ker vise prenizko ter tako znatno ovirajo  osebni promet na hodnikih.    Včeraj se je    ćelo zgodilo, da je na Mestnem trgu taka prenizko   viseča    stranska    solnčna plahta posnela z glave mimoidočemu častniku v paradi cako, da se je šumno zatrkljala pod konja    na   fijaker-skem stojišču. — Take in enake neprilike so nepotrebne in    naravnost odveč!
—   Dobrodelni  koncert,  katere-ga je priredilo dne 11. t. m. na vrtu hotela »Union« častništvo III. voja o priliki    tekmovalnega   streljanja,   je nesel 433 K čistega prebitka, katere-ga se je izročilo mestnemu ubožne-mu zakladu.
—  Mestna hranilnica. Ker je bil računski  zaključek  Mestne  hranilni-ce ljubljanske v zadnji občinski seji odobren, je ta kakor    tuđi    izkaz    o vrednosti knjižic interesentom v hra-nilnični pisarni brezplačno na razpo-lago. Kdor ga želi dobiti    po    pošti, naj javi to po dopisnici.
—  lzplačevanje najemnin za sobe povodom  častniškega  tekmovalnega streljanja se prične v torek, dne 17. t. m. ob navadnih uradnih urah v mestnem      nastanjevalnem       uradu (mestni ekspedit).   Nakaznice, (zelene) potrjene po nastanjencu je    prinesti seboj.
—  Nikakor ni mogoče utajiti, da je nalboljši  kavni pridatek  Kolinska kavna nnmes; in to je tuđi našim go-spodinjam prav dobro znano, zato jo pcrvsod  v trgovinah  zahtevajo.  Ko-linsko kavno primes odlikuje    nedo-sežna kakovost, in  to je  zanjo naj-boljŠe  priporočilo.  Pred  vsemi  dru-gimi jo pa odlikuje tuđi to, da je edi-n > pristno domače blago te vrste. — Pazite pri nakupovanju na varstve-no znarnko »Sokol«?
Trlje ziatotnašnikl. Dne 3. avgu-sta t. 1. bodo peli v Ribnici zlato maso g. Dolinar, dekan v Ribnici, gosp. Klinar, župnik pri Novi Štifti, in g. Dejak, bivši župnik v Vrhpolju pri Vipavi. Vsi trije so mirni in razumni možje iz stare sole, častivredni gospodje, ki nišo nikoli iskali slave v gospodarskih in političnih bojih in če so kdaj posezali v javne boje, so to vselej storili le na pritisk in povelje od zgoiaj, pa nikoli brutalno ali na-
n>*. stev.
SLOVENSKI   HAkOD.
stran a.
silne in se nikoli nišo posluževali nepoštenih sredstev. G. dekan Dolinar
je znan kot predsednik kmetijske podružnice. Pod njegovim vodstvom se je povzdignila sadjereja in živinore-ja, posebno se je udomaćilo gnojenje travnikov z umetnimi gnojili. Gospod Klinar je znan kot prijatelj glasbe, saj je on zložil »Slepca«, g. Dejak je pa na dobrem glasu kot podobar in slikar, 'ludi mi želimo tem trem gospodom ob njih jubileju vse dobro.
Spiošno romanje v »Navi Lurd«. Z Dolenjskega nam pišejo: Nikdar se nam ni sanjalo, da borno Dolenjci postali tako sloveči samo zaradi sleparije, ki jo je priče! mlad kaplan in ki so se je potem oprijeli znani špekulanti, posestniki in so-sedje neznatnega studenca sredi za-puščciie gošče. Odkar so to blagoslovljeno sleparijo prevzeli v zakup Šentjeuiejski župnik in njegovi cer-kveni kompanjoni, naš »Novi Lurd« ni več daleč za pravim »Lurdom« na Francoskem. Vsako nedeljo voz za vozom od vseh strani ne samo iz Kranjske, ludi že iz Štajerske. Ćele pr Kresije romarjev prihajajo in ne saiuo ob nedeljah, tuđi delavne dni. Bog ne daj, da bi bila letos huda suša, in bi čudežne »lurške« vode — zmanjkaio. Sicer se pa in morda ravno že na ta račun ne gre več samo za »lurško« vodo, ampak zdaj so si za ta slučaj že nekaj boljšega izmislili. Ne-kemu župniKu, (bogve, kateremu) se je ravno pri tem studencu sama Marija prikazala, ko je šel obhajat. To je zdaj v raznih varijacijah nova privlačna sila za naš »Novi Lurd«. Ni čuda potem, če Ijudje kot čebele v roiih romajo na ta kraj, kler se je že sama Marija prikazala. Ždaj so o tem prepričane tuđi že od sile pobožne šolske sestre v Smihelu, ki po-šiljajo svoje gojenke na vozeh v »Novi Laru*. Škof bo lahko kmalo vse dolgove poplačal, če s:a le ne bo njegov kompanjon, šentjernejski župnik, prikrajšal.
Malo vama okolica je okoli Št. Petra pri Novem mestu. Posebno na slabem glasu so prebivalci iz Kerinje vaši. V tej okolici se je zgodilo že mnogo uboiev in umorov, pri katerih nišo prišli storilcem na sled. Pred mnogimi leti so našli na župnijskem vrtu mrtvega nekega Rataja. Ljudski glas je šel, da o ga ubili prebivalci iz Kerinje vaši pri Št. Petru, toda dokazati se ni moglo nikomur ničesar. Pri mostu v Otočecah so že opetovano izdrli mostnice. tako. da bi moral pasti človek ali voz. če bi šel v temi po mostu, v Krko. ki je tam precej globoka. Pri tem mostu je bil ubit lani Bevc s Kiia. ubili so ga domaćini. Pred več leti se je vozilo zvečer več dam od Majzla iz Bele cerkve. Pred mostom je stalo več fantov. ki so s silo napodili konja s ceste, vode-če v Št. Peter, na most, potem pa so jo udrli za vozom in metali polena v voz in konje. K sreči je izvošček poznal to pot in je urno zavozil v gozd. — Dne 22. maja letos se Je vračal čez ta most domov Janko Medle iz Prapreč. Na mostu sta slo-nela dva moška, ki ju je Medle !epo pozdravil. Oba možaka pa sta ga meni nič, tebi nič vrgla Čez most v vodo, iz katere se ?e komaj rešil. Izgu-bil pa je v vodi riž. kavo in sladkor. Medle je naznanil ves dogodek orož-nikom, ki pa seveda nišo mogli najti tako? nobenejara sledu. Zdaj se je pa začel hvaliti Virantov Gregor iz Kerinje vaši, da so Medleta namočili kakor polenovko. To je prišlo orož-nikom na uho. Prijeli so seveda Vi-ranta in ga spravili k sodniji na suho. >Not potunkal^ ga bo pa že Medle.
Potepuhi v novomeški okolici. Pri zgradbi belokranjske železnice dela vec zelo sumljivih delavcev. Kadar se naveliča dela, pa vrže sredi dela lopato od sebe in zahteva iz-plačilo. Če ne dobi takoj denarja, pa gre k sodniji tožit,* ali pa zapreti akordantu, da bosta že prišla skupaj. Če pa dobi izplačilo, pa popiva toliko časa, da zapije vse, potem pa gleda, kako bi prišel do lahkega in izdatne-ga zaslužka. Takim ljudem se je dobro ogniti s senenim vozom. Dne 2. junija so prišli štirje taki ptički v gostilno Marije Mežnar in so zahte-vali kar en liter žganja na vero. Ker pa dandanes vera močno peša, nišo dobili žganja, zato so začeli bombardirati gostilno s poleni in kamni, do-kler nišo prepodili iz hiše in gostilne zadnjega človeka. Potem so udrli v hišo, preobrnili v njej vsak kot, pobrali gostilničarki ves dnevni sku-piček, okoli 15 K in odšli. Takoj nato je prišla orožniška patrulja, ki je po-lovila te ptičke, dognala, da se pišejo Flander, Obržan, Cirar in SotelŠek in jih oddala v hišo pokore. Pri njih so dobili še ukradeni denar. Če so povedaii pa prava imena, to se še ne ve.
Veterajnarjev    samomor   v   Ćr-nomlju.    Dne 11. t. ni. so našli otrocl I obešenega 80    let    starega    Janeza 1 Geitarja oo domaće >Geltarjay  Ea-J
ni« v stoipu požarne brambe v čr-nomlju. Obesil se Je na vtv, ki Jo je vzei v skladišču požarne brambe ter jo ovil na lestvo tako nizko, da so mu noge segale skoraj do tal. Obesil se je skoraj gotovo že dne 10. t. m. okolu 7. ure zvečer, IzvrŠil je samomor v hipni zmedenosti ter pijano-sti. Ravno pred nekaj dnevi je dobil od sina nekoliko kronic; ker je bil pa Častiiec žganja.ni kronic trpel v žepu ampak jih dal za žganje. Še ko se je obesil je v kot postavi! pol ffakeljna žganja. Vrata od stolpa je za seboj zaprl, okna je pa pustil odprta, naj-brž, da bi ga lahko drugi dan našli. Samomorilec je bil star veteran. Udeležil se je bitke na Italijanskem leta 1859. in 1866. in bil v bitkah pri Solferinu in pri Kustoci. Star soldat m pijanec, a zvest član požarne brambe, za kar je bil odlikovan s kolajno za 251etno trajno službovanje na gasilskem polju. Da je izvršil samomor le v zmedenosti in pijano-sti je dokaz že to, da se mu ni slabo godilo saj mu je mestna občina pla-čevala stanovanje in hrano.
^ Sedmi tečaj za knjigovodstvo v Tržiču, ki ga priredi zavod za po-speševanje obrti, se bo začel v pone-deljek, dne 16. junija ob 4. popoldne v dvorani društva sv. Jožeta. Za ta tečaj je veliko zanimanje v obrtnih krogih, priglasilo se je nad 30 udele-žencev in se vabijo vsi činitelji in interesenti, ki zasledujejo povzdigo obrtništva   k  otvoritvi.
Slavnostna otvoritev »Gasilnega doma« v Zagorju ob Savi se bo vršila v nedeljo, dne 27. malega srpana t. 1. Prostovoljno gasilno društvo prosi tem potom vsa bratska društva, da naj se blagohotno ozirajo na našo slavnost ter ne prirejajo ome-njeni dan nobene slavnosti. Naše gasilno društvo je med najmlajšimi dru-štvi na Kranjskem in v tem kratkem času smo si z vsestransko požrtvo-valnostjo že sezidali svoj lastnt dom s stolpom vred. Da se bo slavnostna otvoritev tem častnejše vršila, apeliramo na vsa bratska društva, da pohite dne 27. malega srpana v Zagorje. Zveze so jako ugodne, glede prihoda ali odhoda. Natančnejši spo-red borno v kratkem priobčili. Na pomoć! — Odbor.
Kinematograf »Ideal«. »Pekel< po Dantejevi nebeski komediji pred-vajal se je včeraj prvič v Ljubljani in dosegel velikanski uspeh. Slika je umetniško dovršena in nam kaže ćelo vrsto učinkovitih prizorov iz fantastične dežele Luciterja. ki nam nu-dijo več strašnega, živce pretresujo-čega in napeto pozornost vzbujajoče-ga, ko vse dosedai pokazane kinematografske slike, Izborne pesniške besede Dantejeve je vsak film ilu-striral naravnost presenetljivo in kljub živce trgajočemu deianju so najstrašnejši prizori peklenskih muk vprizorjene, očarujoče krasno. Zanimanje za to sliko je velikansko in včeraj mnogo občinstva ni dobilo prostora. Priporoča se. da si vsakdo kupi vstopnico v pred prodaj i od 11. do 12. ure đopoldne, ker je zvečer na-val pri blagajni prevelik. — Predstave se vrši ob 3.. pol 5., 6., pol 8. in 9.
Kume iz Bosne na potu k ministru v Beč. 45Ietni Alija šubasič iz Podžeplja, kotar Rogatica v Bosni, je bil svoj Čas vroče krvi in ni nič drugega napravil, kakor da yj »jednoga ubil«. kakor je pravil, za kar mu je prisodila bosanska justica 17 let ječe. Ko je ječo, prisojeno mi: kazen odsedel in jel zopet dihati pro r zrak, se z delom nikakor ni mogel sprija-zniti. Dornislil si je, da je tako bolan, da ga mora od sedaj naprej, kakor do sedaj že 17 let, »minister« preživ-Ijati. Podviže se kume Alija in se napoti s fesom, seveda peš, k ministru v Beč. Kako je prišel do Ljubljane, ni povedal, znano nam je le, da je prišel na policijo ter prosil denarja za pot k ministru v Beč. Tukaj so se ga gospodje usmilili, mu napisali nekaj na papir ter ga poslali na magistrat. Ubogi Alija se je na magistratu zelo začudil, ko so mu tukaj povedali, da je dobil odgonski list, s katerim pa ne bo šel peš v Beč, mar-več z železnico v Podžeplje.
Premeten Vipavec. Pred par dnevi je prišel k tukajšnjemu sodišču neki možakar iz Vipavske doline. Ko je pri sodišču opravil, je začel pre-mišljevati, kako bi se dalo ceneje priti zopet domov. In pogrunta jo brihtna glava. Kar na magistrat grem, si je mislil, pa mi bodo dali denarja za vožnjo z železnico. Ker pa ni vedel, kje je magistrat, je najel po-streščka, da ga je peljal v urad za podpore. Možakar je začel na dolgo in široko s svojimi litanijami in pribi-jal, da nima vinarja za vrnitev domov. Ko se mu je odločno povedalo, da bi bil pač moral vzeti s seboj toliko denarja, da bi dovoljevalo tuđi za povratno vožnjo in da v to svrho magistrat ne deli podpor in če hoče biti doma, naj gre pa peš, ker je izkijuče-no, da bi botela njeftova pbCiu   le
stroške povrniti, Je mož žalostno od-Šel. Kmalu pa je prišel postrešček na-zaj in čudeč se povedal, da je bil to pravi navihanec ter da se je na ta način hotel preskrbeti le brezplačno vožnjo. Ko sta namreč šla nato v neko gostilno, je postrešček opazil, da je navihanec izvlekel iz žepa dva bankovca po 10 K ter ju dal v ono denarnico, katero je preje pri urad-niku kazal in trdil, da nima več kakor 10 vinarjev, kateri so se pa v gostilni izpremenili v goldinarje. Ko je urad že to vedel, je prišel še en-krat nazaj, a je moral hitro oditi- — Neki drug možiček pa, ki je bil v bol-nišnici, je tuđi prišel v navedeni urad. Ta je bil sicer res potreben in se mu je to tuđi verovalo. Prosil je, da bi se mu dalo denarja na račun njegove občine za vožnjo do Celja. Ni se hotel prvotno nikakor zadovoljiti samo z malo vsoto, ki velja do tja blagotvorna vožnja, marveč je hotel napraviti pri tem Še lep dobiček. Ni hotel odnehati in ni hotel, ampak naravnost zahteval štrri velike krone t. j. 20 K. Naposled se je pa vdal usodi in se zadovoljit s štirirni mali-mi kroncami.
S trga. Danes đopoldne je bilo na trgu zelo živahno. Prodajalk, kakor konsumentov se je kar gneti'o. Je pa že tuđi precej novine. Črešenj, manj zgodnjih hrušk in marele, no-vega krompirja. Crnih in rdečili ja-god in lažnih vrtnih cvetk. Češenj so pripeljali na trg 140 velikih ple-tenic in so bile liter po 20 v. — Precej drage so bile jagode. Crne so bile letos danes na trgu prvič na pro-<Jaj. Starega krompirja je bilo dva voza in so ga prodajali 100 kg po 7 kron. Novega (rožnik) je bilo 15 ko-madov za 10 v. Solata sta bile dve glavici za 10 v, jajca komad po 6 v. Par piščancev je veljalo okoli 2 K 40 v, race so bile pa ena po 2 K 40 v. Tržno nadzorstvo je preiskalo z električno lučjo 1365 jaje, med kate-rimi sti bili samo dve pokvarjeni.
Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske od 1. do 7. t. m. No-vorojencev je bilo 19, mrtvorojenci 3, umrlo pa jih je 20, in sicer 12 do-mačinov in 8 tujcev, med temi 1 za otročico, 3 za jetiko, 16 pa za različ-nimi boleznimi. Za infekcioznimi bo-Ieznimi so oboleli, in sicer za otročico 1, za Škrlatico 1.
V prisilno delavnico so danes oddali 381etnega nepridiprava Ljudo-vika Letnerja iz Eizendorfa, okraj Perga v Zgornji Avstriji.
NajnovejŠe. V razložbenem oknu tvrdke Ign. Vok, Sodne ulice št. 7, je razstavljen šivalni stroj v najnovej-ši zelo praktični in krasni opremi kot moderna pisalna miza. Pri nabavi te pisalne miže se prihrani na denarju in prostoru in pri potrebi zadostuje malo prijemkov in že služi gospodinji za šivanje, vezenje in krpanje peri-la. Pri zgoraj omenjeni tvrdki se dobe tuđi enostavni šivalni stroji od 80 kron naprej in priznano najboljši Pfaffovi šivalni stroji z jamstvom do 10 let. Pozor na inserat.
Otvoritev. Jutri se otvori v Novem Vodmatu znana Peklajeva go-stilna, katere prejšnji lastnik se je vsled zlobe klerikalnih elememov a la Dražem in dr. preseli! v Ameri-ko. Posestvo in gotilno je kupil g. J. Krušič, ki je zopet otvoril gostilno, nakar se napredno občinstvo opo-zarja.
PGlinođraiHo.foilfvSp.li
priredi
▼ soboto, 14. Junija ob 8. zvečer v salonu pri Kankertu v Spodnji Šiški
javni Ijidski M.
Na dnevnem redu so važne obč. zadeve.
Na shodu govori ljubljanski župan gosp.
dr. Ivan Tavčar.
Šiškarjt! Udele2fte se sboda polnotte¥ilno f
Odbor.
Narodna obrambo.
Družbi v. Cirila in   Metoda   je
posiaia cenjena rodbina Jos. Moćnika v Kamuiku 15 K mesto venca na krst.o umiltga g. Martina Karbe v Ljutomeru. Pri kegljanju naprednega učit;ljstva ub izletu slovenjegraške-ga učit. društva v Podgorje se je na-bralo 2 K 50 v, vsoto je poslala gdč. Marica Vranjek, učiteljica v Šmart-nu pri SIcv. Gradcu. — Na svatbi vrie obmejne Slovenke gdč. Kristine Mežnar z g. Jakobom Pirtošek, pekarskim lnojstrom v St. Petru v Sa-vinski dolini, se je nabralo 6 K 18 v, vsotD je poslal g. nadučitelj na Muti Anton Hren. Ob zaključenju strelskih večerov sta podarila gg. sodnik Scr-nec in okr. sodnik Anton Mladić 10
kron. Pri odhodnici g. dr. Medveša se je na predlog g. I. Vidriha nabralo 12 K 10 v, znesek je poslal g. I. Kavs, uadučitelj v Ajdovščini.
Poziv vsem C. M. podružnicam in prošiiia zavednim Slovencem! Ljubljanske C. M. podružnice so sklenile, da bodi nedelja po prazniku sv. Cirila in Metoda dan, posvećen delu v korist družbe sv. Cirila in Metoda. Vabimo vse podružnice ln tuđi rojakc v krajih, kjer še ni C. M. po-družiiic, da se napravijo po vsej domovini tišti dan prireditve v gmotno korist naše družbe.
Društvena naznanila.
VI. javna telovadba »Sokola I.« se vrši že 6. julija. Priprave so v pol-nem tiru, veselica in javna telovadba bodeta zadovoljili vsakogar. Pokazalo se bo pri telovadbi, kaj zmore re-sno in neustrašeno delo na tem polju, da se Sokol ne straši ne truda, ne de-Ja, da koraka krepko po zacrtani poti do končnega cilja. In na tej poti je napravil »Sokol I.« že velik korak naprej. To bo pokazala tuđi prireditev dne 6. julija. Pa tuđi za telesni bia-gGr in zabavo bo kar najbolje skrb-Ijeno. Naj zato nihče ne zamudi ugodne prilike, da si ogleda vsestran-ski napredek vrlega >>Sokola I.« Na zdar!
Napredno gospodarsko in pro-svetno društvo za Krakovo in Trnovo opozarja slav. občinstvo, da priredi na Kresno nedeljo, dne 22. junija svojo običajno letno veselico v idi-ličnem Hribarjevem gaju. Program, ki se priobči pravočasno, je jako ob-širen in zanimiv, da se bo vsak lahko prav dobro zabaval.
Napredno politično in gospodarsko društvo za kolodvorski in šent-petrski okraS v Ljubljani priredi v ne-deljo, dne 29. junija, povodom žegna-nja na dan sv. Petra in Pavla svojo prvo veliko ljudsko veselico na ob-širnem vrtu hotela »Tratnik« na Sv. Petra cesti. Ker so dohodki veselice namenjeni za ustanovitev društvene knjižnice, pričakujemo, da bo narodno - naredno občinstvo to prireditev upoštevalo in mnogoštevilno poseti-lo. Zanimivosti bo dovolj. Politična in druga bratska društva se naproša, da se ozirajo na ta dan in s tem pri-pomorejo k tem boljšemu uspehu.Na-tančnejši spored priobčimo prihod-njič-
Kongres narodnih organizacij. Po inicijativi N. S. Z. in Z. J. 2. se vrši letos v Ljubljani kongres vseh slovenskih, oziroma jugoslovanskih narodnih organizacij. Tozadevni prvi sestanek se vrši v soboto, dne 21. junija ob 8. zvečer v restavraciji »Narodnega doma«. Predsednistvo pripravljalnega odbora je prevzel g. državni poslanec dr. Vlad. Ravni-h a r. Prosimo vsa društva, kakor tuđi posamezne gospode, ki so toza-devno okrožnico prejeli, da se se-stanka udeleže. Na drugem mestu tuđi prinašamo okrožnico, ter vabimo vsakogar, ki se zanima in hoče delovati za kongres, da se prvega sestanka udeleži.
Odbor N. S. Z. ima v torek. dne 17. junija redno odborovo sejo ob 8. zvečer v društvenih prostorih. Prosimo vse tovariše. da se seje točno in polnoštevilno udeleže.
Telovadno društvo »Sokol« v Štepanji vaši še enkrat vljudno na-znanja slavnemu občinstvu in prijateljem Sokolstva, da priredi jutri v nedeljo, dne 15. junija II. javno telo-vadbo, po telovadbi pa veliko ljudsko veselico. Vsem obiskovalcem sokolskih prireditev je gotovo še v naj-boljšem spominu sijajno uspela prva javna telovadba našega Sokola, ki se je vršila na sitem prostoru. V slučaju neugodnega vremena še vrši veselica prihodnjo nedeljo, dne 22. junija. Na zdar!
SOletno slavje Narodne Citalnice v Kranju, ki bo dne 6. julija, bo kakor kaže vse, v vsakem oziru znamenito uspelo. Kako vrvenje pa je še tuđi nekaj tednov v Kranju. Vse hiti s pri-pravami in razni odseki imajo polne roke dela. Damski krog se je odzval z velikim nnvdušenjem in to samo nam že jamči za najboljši uspeh. Veselica, ki se bo vršila popoldne v dre-voredu, bo nuJila došlim gostom kot domaćinom prava presenečenja. Kar le si bo poželel človek, se mu bo nudilo. Ča bo lačen, nasitili ga borno z najslajšimi jedili in žejnemu se bo nudilo hladilnili pijač. Mlajšemu svetu, kateieniu ni še prva stvar želo-clec, pa bo na izbiro nešteto zabave in ravedrila: ples, godba, cvetlice itd. In razvnela se bodo srca mladim, pa tuđi starejši se bodo pomladili med njimi. Se ce'o proti slabemu vremenu je preskrbljen ščit. Cenjenim gostom ni treba jemati dežnikov za veselico s seboj, kajti v slučaju jokajo-čega se neba se skrijemo v prostorno sokolsko dvorano, da ne vidimo mrklosti vremena in se tam zabava-mo le šc tem toJL Pa kdo nai bi mi-
slil na to. Vedremu licu se mora od< zvati vedro nebo. Na veselo sviđenjf v nedeljo, dne 6. julija v Kranju.
Književnost.
— „Socialna Matica11 v Gorici izda za leto 1913 naslednje spise? 1. Dr, Karei Slane: Zadruga; 2. dr. Ivan Žmavc: Ozdravljenje socialnega živ* ljenja; 3. prof. Ferdinand Seidl: Geološki izprehodi; 4. dr. Fran Ilešič? Jugoslovansko vprašanje; 5. dr. Fer* dinand plem. Sisič: Politična zgodo-vina Hrvatov od 1. 1867 do danes: poslednjeimenovani   spis   v  hrvaščini,
Bazne stvari.
*  Avstrijsko - laska    konferenca za določite^ mej med Avstrijo in med Italijo se snide v ponedeljek dne 16. t. m. na Dunaju.
*   Velika   najdba   radija.    Ruski listi poročajo,  da  so v Turkestanu, v kraju Fregana,^našli bogate sklade ra-diove gline.    Šest gramov tega nena-vadno dragega blaga so poslali v Pe-trograd. Če je ta  vest resnična, tedaj bo Rusija producirala  največjo  množino radija na svetu.
*   Samomor   ogrskega   defrav-danta v Parizu.    Budimpeštanski od-vetnik dr. Franc Heuschel je poneveril svojim strankam   velike   svote  denarja in pobegnil   iz Budimpešte.    Sedaj  je obvestil budimpeštanske oblasti avstro-ogrski konzulat v Parizu, da se je dr. Heuschel v Parizu ustrelil.
* Bančno poneverjenje. Preiskava glede konkurza  banke Plant,   Hess in dr. v Frankobrodu  je dognala,  da so se izvršila   pri   banki velika   ponever-jenja.   Hess se je včeraj ustrelil, Plant pa se je javil sam   državnemu   pravd-ništvu.   Pasiva banke znašajo skoro 1 milijon mark.
*  Odklonjene   avdijence.   Zveza meščanskih    učiteljev   na   Češkem   je prosila   za   avdijenco  pri  cesarju,   pri kateri so hoteli prositi Češki učitelji za regulacijo učiteljskih plač.   Prošnja za avdijenco je bila odklonjena, brez na-vedbe razlogov.  Enako je bila odklonjena avdijenca,  za  katero je prosila ista zveza pri prestolonasledniku. Reklo se je, da je ta avdijenca sedaj nemogoča.
*  Avtomobilska   nesreća  v   Be-roiinu   Včeraj je trčil v Berolinu avto-mobilski  omnibus v voz  cestne  električne železnice.   Voz  cestne železnice je   vrgel   s   tira   in   ga   skoro  obrnil. Nato je odletel avtomobil v voz omni-busa,  ki  sta   ga   peljala   dva   konja. PoŠkodoval je oba konja, voz je ostal nepoškodovan.   Nato  se je avtomobil ustavil. Pri ti nesreči so bile poškodo-vane smrtno nevarno  štirl osebe,   12 oseb pa je lahko ranjenih.
* Oderuško nakupičevanje blaga. Iz Pariza poročajo, da je dognala preiskava,  ki se je vršila na ovadbo se-natorja    in   tovarnarja   za    čokolado Meunierja zaradi oderuških špekulađj na pariški borzi v jeseni   1. 1912,  da je nakupil in nakupičil tovarniški ravnatelj Normand koncem  meseca septembra 1912 1.   380.000  žakljev slad-korja.    Preiskovalni sodnik je obvestil po dovršeni   preiskavi Normanda,  da se  je  dvignila  proti  njemu   obtožba zaradi oderuškega nakupičevanja blaga.
*   Ljubosumnost. Iz Berlina poročajo, da je ustrelil v Kievu   knez Svijatopolsk - Mirski,    član    širom znane aristokratske    rodbine   svojo mlado ženo, in sicer iz Ijubosumnostj. Knez se je po izvršenem umoru iavil sam na policijskem ravnateljstvu.
*  Aretirani anarhisti. Na parni-ku »Alice« so aretirali v Las Palma-su Šest ruskih anarhistov, ki so prišli iz Amerike. Pri njih so dobili pisma, ki dokazujejo, da pripadajo   medna-rodni  anarhistični    družbi in da so imeli namen, v Evropi izvršiti kako zlodejstvo.
*  K umoru vdove Koberczeve v Sarajevu poročajo, da je preiskava dognala, da je bil aretiran sluga ča-stnika, ki stanuje v isti hiši, gotovo udeležen pri roparskem umoru,    ali pa ga je morda izvršil še ćelo sam. Pri njem so našli na obleki in v žepu šope las pokojne Koberczeve. Sluga se piše Kivijatovski.    On    umor in sploh vsako udeležbo taji.
*  Dobra ideja nosi bogate obre-sti, naj bo že kjerkoli, zlasti pa tamf kjer je treba uprizoriti časopisno reklamo. Uspeh reklame zavisi izveči-ne od tega, iz kakšne ideje   izhaja. Tega nepobitnega dejstva se že od nekdaj trdno drži znana anončna ekspedicija Bock 6c Herzfeld na Dunaju, I., Adlergasse 6 in s tem med naroč-niki dosegla veliko prizanja in pri-stašev. Za vsako firmo, ki inserira, je dobro, da se, kadar inserira, po-sveuje z zgorajšnjo firmo,   ki ji bo podala za to potrebne pomočke.
*  Dober migljaj. Kdor se dandanes peča z vprašanjem, kako bi dobil pravi pomoček proti prhljaju in izpa-danju las, mora seveda okusiti zopr* no poskušanje, saj je po vseh časopi-sih polno več ali manj vsiljivo pripo-ročanih sredstev.    Eksperimenti  na stepo sr_QČQ žkoduiejo na teletu mjm
Stran 6.
SLOVENSKI   NAROD.
134 štev.
premoženju. Previđen člavek se za-torei drži že davno preizkušenega, ki tuđi izpolni, kar obeta. Sem je prištevati »Dr, Dralleja brezovo vodo za lase«, dobro, pošteno, že 25 let preizkušeno negovalo za lase, ki na gole glave ne namerava pričarati kar bujnih las, pač pa doseže to, kar se po današnjem stanju znanosti lah-ko zahteva od resnega sredstva za negovanje las sploh: jačenje in iz-podbujanje rasti las, čišćenje kože na glavi, zabranjenje prhljaja in izpada-nja las. Že izza davnih časov uživa sok breze sloves posebnega lepotila, prav poseben vpliv ima pa na razvi-tek las. Vsaj izkušnja je to pokazala. Pripomniti pa je, da ima ta voda za lase poleg brezovega soka še druge dragocene rastlinske ekstrakte, potrebne za negovanje las. Pr. Dralleja brezova voda za lase je bila na 6 svetovnih razstavah odlikovana z najvišjimi odlikami, namreč z zlato državno kolajno in 6 grand prix.
* Samo malo ljudi ve, kako važno je dobro in redno prebavljanje; zato se tuđi nezadostno pazi na delovanje telodca in črevesa. Ko se je pred desetletji napravilo prve poizkuse z grenčico ofenskih Franc Jožefovih zdra-vilnih vrelcev in dognalo znanstveno mnogostransko uporabljivost, pisala je „Hospital Gazetta^ v Londonu sledeče: .Naravna Franc Jožefova grenčica je bo°:atejša odvajalnih soli, kot vse druge ogrske mineralne vode. Njen učinek je v vseh slučajih zelo zadovoljiv in ima ta voda mnogo slastnejši okus, kot navadno druga zdravila". — V lekar-nah, drogerijah in trgovinah mineralnih vod naj se zahteva izrecno prava Franc Jožeiova grenčica; kjer se ne dobiva, naj se obrne naravnost na razpošiljalno ravnateljstvo v Budimpešti.
Telefonska in brzoja™ poročiia.
Občinske odnosno deželnozborske
volitve v Trstu.
Trst, 14. junija. Včeraj so se vršile volitve v tretjem ^razredu. V prvem volilnem okraju Št. Vid sta bila izvoljena laska liberalca Luca-telli in Vordio s 350 oziroma 34S glasovi. Slovenska kandidata Kovač in dr. S i a v i k sta dobila po 48 gla-sov. soc. demokrata Blasizza in Pereš pa po 126 glasov.
V  drugem volilnem    okraju    — Staro mesto — je bil izvoljen   laški liberalec Carmelich z    250   glasovi. Slovenski   kandidat    Ivanišević je dobil 15, soc. demokrai Doff-Sotta 94 glasov.
V  tretjem vofilnem okraiu v No-vem mestu so bili izvoljeni laški kandidati Chirutini dr. Liebman, Rutter s 544 do 550 glasovi. Slovenski kandidati. Pintar, dr. R y b a f in dr. Slavik so dobili 159. 171    in    166 glasov. Socijalni demokrati pa 94 do 98 glasov.
V  četrtem volilnem    okraiu    so dobili slovenski kandidati dr. Cer-n e 149, Kravos 148. Muha 146. dr. Rvbaf    153 glasov.    Soc. demokrati 135. 139 glasov, laški    liberalci    dr. Morpurgo, Rodella, dr. Savorgnan in dr. Vidacovich 747—749 glasov. Izvoljeni so bili Lahi.
V  petem volilnem okraiu — Stara mitnica —   so    dobili    slovenski kandidati C o t i c 109, G u 1 i č    109, Kotnik  108 in    dr. Vilfan    112 giasov. Socijalni demokratje 326 do 331, laški kandidati    dr. Ara    1041, BaMini 1031, Franzin 1038,   Pressel 1031 glasov.
V  šestem okraju pri Sv. Jakobu sta     dobila     slovenska      kandidata T r a n c e r 167, dr. V i I f a n 168 glasov. Soc. demokrata Simonetta 513, Černiutz 523 glasov.    Laska kandidata Rizardi 391. dr. Scambichio pa 393 glasov. V tem razredu je potrebna ožja volitev med   kandidati   soc. demokratov    in    laških    liberalcev. Ožja volitev bo v torek, dne 17. t. m. — Slovenci so ražen v Starem me-stu na vsi crti napredovali.
Bolezen admirala Hausa.
Dunaj, 14. junija. Stanje morna-riskega poveljnika admirala Hausa se je tako zboljšalo, da so zdravniki ustavili   izdajo  dnevnih   buletinov.
Združitev ogrske opozicije.
Budimpešta, 14. junija. Danes rvečer imajo vse opozicijonalne stranke konferenco, na kateri bodo definitivno   sklepale    o    medsebojni
fuziji.
Bosanski sabor.
Sarajevo, 14. junija. Po neki v vladnih krogih razširjeni verziji je vlada opustila svojo namero, razpu-stiti deželni zbor, ter sklenila, da skliče deželni zbor k jesenskem za-sedanju, ker je upanje, da se bodo do tedaj konsolidirale srbske stranke ter omogočile delovanje deželnega zbora.
Rusija.
Petrograd, 14. junija. Stališče Kokovcev^ ie pmaiaao. Razveo Sa*
zonova nima v kabinetu nobenega pristaša. Reakcionarne klike v naj-višjih družabnih krogih agrtirajo proti njemu. Njegov odstop smatrajo za principiatno odločen.
Nemški državni zbor. Berolin, 14. junija. Včera] je nemški drž. zbor nadaljeval special-no debato o brambnih predlogah. Predlog konzervativcev, naj se do-voli namesto šestih novih kavalerij-skih polkov osem polkov, je pri po-imenskem glasovanju z 302 proti 67 glasovom odklonjen. Predlog nacionalnih liberalcev, naj se dovoli za-htevanih šest kavalerijskih polkov, je bil z 203 proti 159 glasom odklonjen. Nato je bil sprejet sklep komisije giede dovolitve treh novih kavalerijskih polkov. Določbe glede šievila armade za časa vojne, s kate-rimi »e bila stojeća armada pomnožena na 659.563 mož, so bile spreje-te proti glasovom socialnih demokratov in Poljakov. S tem je bil temeljni del brambne predloge sprejet v drugem branju.
Špaasko ministrstvo.
Madrid, 14. junija. Novo špansko miniscsivo se je že konstituiralo. Na Ćelu novega ministrstva je prejšnji ministrski predsednik Romanones. Ministrstvo ima protiklerikalen zna- i čaj.
Marcanijeva afera.
Loution, 14. junija. Poročilo parlamentarne komisije o takozvani Mareinijevi aferi oprošča vse ministre vsake krivde, zlasti pa zlorabe uradne oblasti.
Dogodki na Balkanu.
Pritisk velesil na balkanske države.
Sofija, 14. junija. Zastopniki vseh velesil so danes izvršili pri vladi de-maršo glede delne demobilizacije bol-garske armade v svrho, da se olajša poravnava bolgarsko - srbskega spora.
Belgrad, 14. junija. Včeraj po-poldne so poslaniki velesil intervenirali pri ministrskem predsedniku Pa-siću. ter zahtevali. naj Srbija in Bol-garska izvršita demobilizacijo in mirno poravnata medsebojni spor. Ministrski predsednik Pasić je odgovorili Kraljeva srbska vlada 5e v želji in v stremljenju, mirnim potom resiti vsa vprašanja. ki ločijo zavezni-ke, velesile že prehitela. ker ?e že na fastno inicijativo sama predlagala v Sofiji, naj obe državi ustavim koncentracijo svojih čet in odpustita iz-pod zastav tri čeirtine svoje armade. To bo tako za Balkansko zvezo, ka-kor za ostalo Evropo prvi dokaz, da sta Bolgarska in Srbska ocUoeeni, poravnati spor »nirnim potom. Velesile so to Pasićevo izjavo vzele na znanie.
Sofija, 14. juniia. Bolgarski urad-ni krogi so z velikim zadoščeniem spre?eli srbski predlog glede demobilizacije in naglasajo, da je tuđi Bol-garija pripravljena demobilizirati, toda samo pod pogojem, da Srbija umakne svoje čete iz onih pokrajin, ki nesporno pripadajo Bolgarski, na snornem ozemlju pa nai se uvede kondoininium (skupna vlada) Srbije in Bolgarske do končne rešitve. Bolgarski odgovor na  srbsko  noto.
Sofija, 14. junija. Kabinet 'r. Da-neva bo danes sestavljen in b > takoj nato odgovori! na srbsko not'» glede revizije srbsko - bolgarske zavezni-ške pogodbe. Odgovor bo zelo obse-žen in bo pobijal nekatere točke Pa-sićevega govora v srbski narodni skupščini, odklonil revizijo zavezni-ške nogodbe in zahteval točno izvrši-tev iz pogodbe izvirajočih obveznosti Srbije. Končno bodo v odgovoru navedeni pogoji bolgarske vlade za demobilizacijo.
Sestanek balkanskih ministrskih predsednikov.
Sofija, 14. iunip. Poluradno glasilo »Mir poroča, da se bo sestanek balkanskih ministrskih predsednikov vršil takoj ko dr. Danev sestavi definitivno ministrstvo. Sestanka se udeleži že dr. Danev. Bolgarski listi in srbsko - boigarski spor.
Sofija. 14. junija. Vsi listi odloe-no odklanjajo srbsko stališče. da bi car Nikolaj razsojal o bolgarsko-srb-skem sporu meritorno, ne pa po pogodbi. Glasilo narodne stranke »Mir« piše, da se razsodba ruskega carja mora gibati na podlagi bolgarsko-srbske zavezniške pogodbe. Bolgar-ska ne zaupa Srbiji. Ima z njo slabe izkušnje in ne bo šla več na limanice. V istem smislu, samo se ostreje piše glasilo dr. Daneva »Blgarija«.
Reka Vardar — bodoCa srbska meja. Belgrad, 14. junija. Zatrjuje se, da je ministrski predsednik Pasić v klubu staroradikalne stranke izjavil, da ima Srbija garancije, da bo mejila
j na Grško in da bo njene jugovzhodne
i mcie tvorila reka # ardat
VpHv Esada pate v Album.
London, 14. junija. Po poročilihf iz Albanije, narašča vpliv Esada paše med Albanci tako silno, da je po-polnoma izključeno, da bi mogle velesile, ne da bi bile sporazumljene ž njim, kaj doseći v Albaniji. Zato sku-šajo velesile Esad pašo pridobiti za-se. Ne dolgo tega sta pašo v Valoni posetila italijanski in avstrijski konzul, ter ga skušaia pridobiti za to, da bi se izrekel za italijanski in avstrijski protektorat nad Albanijo. Esad paša je zavrnil oba konzula in se izrekel za protektorat vseh velesil.
Novo tursko ministrstvo.
Carigrad, 14. junija. Izšlo je sultanovo lastnoročno pismo, s katerim se imenuje Said Halima pašo za ve-likega veziria in se ga pooblašča, da sestavi novi kabinet. Zatrjuje se, da bodo vsi dosedanji ministri ostali na svojem mestu.
Ecspodorstm
— Državna konjerejska darila se bodo 1. 1913. delila na Kranjskem dne 17. junija ob 8. uri dopoldne v Postojni za konje žrebčarniškega plemena, 18. junija ob 9. uri dopoldne v Cerknici za konje žrebčarniškega plemena, 19. junija ob 8. uri dopoldne v Kranju za konje mrzlokrvnih plemen, 20. junija ob 9. uri dop. v Mengšu za konje mrzlokrvnih plemen, 24. jun. ob 10. uri dop. v Bohinjski Bistrici za konje mrzlokrvnih plemen, 25. jun. ob 9. uri dopoldne v Lescah za konje mrzlokrvnih plemen, 26. jun. ob 10. uri dop. v Dovjem za konje mrzlokrvnih plemen, 19. avgusta ob 10. uri dop. v Ribnici za konje žrebčarniškega plemena, 20. avgusta ob 1. uri dop. v Novem mestu za konje žrebčarniškega plemena, 21. avgusta ob 8. uri dop. v Velikem Gabru za konje žrebčarniškega plemena, 26. avgusta ob 8. uri dop. v Škotljici za konje žrebčarniškega in mrzlokrvnega plemena, 27. avgusta ob 8. uri dop. v Mokronogu za konje žrebčarniškega plemena, 23. avgusta ob 8. uri dop. v Št. Jerneju za konje žrebčarniškega plemena.
Darila.
Upravništvu našega lista je poslal: trgovec g. Edmund Kavcič v Ljubljani 300 kron in sicer:
za „Podporno društvo slov. viso-košolcev" na Dunaju 50 kron,
za ,,Podporno društvo slov. viso-košolcev" v Pragi 50 kron,
za „Podporno društvo slov. viso-košolcev" v Gradcu 50 kron,
za „Radogoja" 50 kron,
za ,Podporno društvo za učence II. drž. gimnazije" v Ljubljani 50 kron,
za „Domovino" 50 kron.
Živio darovalec!
Džamiji \h\ obscga 13 strani.
Izdajatelj   in   odcrovorni   urednik:
Valentin Kopitar. Lasfninn  in tisk »Narodne tiskarne«.
Narodovo idravllc. Tako se sme imenovati bolesti utešujoče, mišice in živcek rep-čir'nče, kot mazila dohro znano „Mollovo franeotko tganje in sol", katero se splošno tn uspešno porablja pri trganju po udih in pri drugih nasledkih prehlajenja. Cena ste-klenici E 2*—. Po poštnem povzetji razpo-šilja to mazilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na Dnnaju, Tuch-laubec 9. V zaiogah pri deželi je izrecno zahtevati MOLL-ot preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom.      5 33
Mlado, staro, Vsak pove:
Ta pa je zame!
Ker se samo z njim krepčam,
Vedno zdrav žclod'c imam!
Varajte se ponaredb!
Prlttii „FLORIAN" te dobi edito %i tast-litske destilacije „FLORUN" v LJmbljtai*
£****#> wsvm&
MeteorolosiCno poniilo.
VWm aai mštjtm 3M*2               Sre4ajl ira&I tlak 7Si nm .2» i Ymm)m   ? mm   £ 3 13.  2.pop.: 738 8       18*0 ' sr. jvzh. Ipol oblac. „   9. 2v.  738*9 |    15*0 ! si. svzh. |    jasno 14    7. ij.    741-2      118 p. m. jvzh: Srednja    včerajšnja  temperatura   15*1", norm.  17 5'   Padavina v   24   urah O'O  m*n.
KM
Tužna usoda je uničila v naj-boljši dobi živečega Ijubljenega bla-gega nam prijatelja, tovariša in znaca
Antona Jerančiča.
Javljamo to bridko vest potrtega srca pa s trdno vestjo, da ostane predragi Tone vsem, ki so ga poznali v najbeljšem sporninu do konca dni, ko  se snidemo nad zvezdami.
Mirno počivaj!
V LJUBLJANI, 14. junija 1913.
Josip Plankr.r in već stalnih in cedeliskih gostov v Plankar^evl gostilni.
W se kompamon
za specerijsko trgovino in trgovino z usnjem v mestu na Gorenjskem. Zra-ven je tuđi starosloveča strojarija. Vse je dobro upeljano, ter bi se dobro r brestova!o. Z'jhteva se 5—10 C0O K. Oglasi na upravništvo »Siovenske^a Naroda«   pod   „KompaĐfon   2142".
! IzpiMla se f e siva
ilUlfillli   ir   li! U Li ili   bW|jUiii* I
Odda  naj   se proti  nagradi   20 kron v  <
vili Nunska ulica št 21» (I. nad-stropje).   —   Pred   nakuporn   se   svari!
.                 i
BHSHHiHHBi^HBHHBIBBHBSBI^IBI^^^IB^^^HHB  > —r                                                                                   •
^^                                                                                            i
Za svojo neČakinjo, staro 24 let, prikupljive zunanjosti, ki bi imela prevzeti krasno in nekoliko zadolženo posestvo z dobro idočo trgovino v lepem kraju na Spod. Štajerskem, iščem zaradi pomamkanja znanja moža, ki bi imel nekaj premozenja in veselje do obrti. Samo resne ponudbe naj se pošljejo s sliko pod ,.Značaj 2127" na uprav. »S!ov. Naroda«
Ljubi ja na.
i7sali don Qđ S. zvečer nopre]
zelo priljubljene
htop pit.      Vso ooi Gdprro.
Sestanek   tujcev!
Uničcvalcc stente I :: Iing-cing, ::!
oblastveno varovan, pomori takoj vse
stenice z zalego vned.
Nestrupeno, blagodišeče, razkužujoče. Dobiva se v steklenicah po 60 vin.,  ! zraven  si>adajoća brizgalna 20 vin., v Vi   in l/2  li trski h  steklenicah raz-meroma  ceneje          2132
v glavni zaiogi  v Ljubljani pri
Antonu   Kane,  drogerija  in :: B. Čvančara, drogerija. ::
Druga sredstva odločno ođTračajte!
hgiavttu zalaga: lm\t IKiil. figazlgass* 27.
Gospod A. Dominkuš
Dunaj XVIU/IL 2146 :;   Vse tiajboljše k 17. rožmku. ::
Samosfojnega
Biifflia nomotnika
spre]me tako| Leop. Grošelf, kljn-čavnlčarski mojster v Sp. Šlškl 66.
Žcnitna ponudba!
Medicinec, 22. let star, se želi seznanit! z gospodično (do 20 let staro), ki bi mu gmot-no omogočila nadaljni studij, za kar se on zaveže, da jo poroci. — Pogoj: primerna vzgoja in stanu primerna dota. — Cenjene ponudbe upravništvo »Slovenskega Naroda« .. pod številko „1141".                            2141 ------------———.—— ■—.—.—■— -i     .                                            ^
spretna   tuđi v  gospodinjstvu
išže     primarne     službe«
Ponudbe pod „Merkur 1080"   po-šino ležeče Postoina.    2140
Proda se
ob državni   cesti  v   Gaberju   pri   Celju
cadobrem prostoru blizo tovaren. Kupni
pogoji ugodni.   Več pove
;. I. MM, sosestnik y Dabcrju p. Celje. ;.
vze;i v zameno in popravilo ter pozneje meni prepuščeni se prodajajo vedno po naj-nižjih cenah. — Vglaševanje ter popravila tuđi na deželi, se ivršujejo točno in ceno v tovarni glasovirjev Rndolf A. Warbinek pravi in edini strokovnjak v Ljubljani, Hilšerjeva ulica   šte?.   5,   v   blizini   Glasbene   Matice.
ntlatli !đ stari se s iilevi vred takoj prodaji
Poizve se v BSesinem domu pri Đasu.                                   2130
Ređka prilika!       Redka prilika I
Dobro   obranjen koncertnl
w£&sm wAm G^     \/      ■LiaJU
se ceno proda na voglo Sv. Petra ceste, vhod Radeckega c. 29 !■ nad.
Pnekiic.
Podpisana obžalajem vse ža-Ifive besede, ki sem jih govorila o Mihi Verhovniku iz Mengša, ker nišo resnične, tedai njega nič ne zadenejo,                                     2123
MengeŠf dne   12.   juni ja  1913.
Leal Pintar.
Samec, uradnik v prijaznem trgu na Slovenjskem, ki ima lepo plačo in pravico do pokojnine. želi poročiti gospodično ali vdovo. Samo resne ponudbe je poslati na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod „Upanje 2113" do 20 t. m.              2118
S? pro9ajalka
galanteristka, prodajalka igrač ali podobne stroke, zmožna slovenščine in nemščine ter vajenka se sprejmeta s 15. julijem 1913. Predstaviti se je v nedeljo, 15. t. m. med 2. in 3. uro pop. ali v ponedeljek, 16. t. m. med 8. in 9. uro zveč. na stanovanju, na Rimski cesti št. 12, dvorišče levo pri g. V. NepeL                     2136
Velik koncert
se vrši
Jutri, v nedeljo 15. juni|a t L na
prostornem vrtu pri Travnu na
Glinoah - Vičn.
ZačctcK ob 4. nri pop.               Vstopnioa prosta
Za dobra gorka in mrzla jedila ter pristno ; pijaco bode preskrbljeno. K obilni udeležb« | viju dno vabi                                  J. Traun.
I        Pri neugodnem vremenu sevTSi konceri i vsalonu.                              - ^ ^ -     2124
134. Stev._____________________________^_^__________SLOvOtbm   nAKOu,                                                                                               stran r.        3
Zabeležnik za
1.1914 je izšei.
Gena B ta3O s pottnlno 20 vis. ▼•*.
KaloiO   HInko   Su  v   IdriJL
nad  70 m3,                2029
naprodaj   ¥  Trnovem   v   Ljubljani, Več pove Val. Oregorc v Mengšn.
NA a i rattp ton u tatini
vslcd smrti gospodi nje stara, pripravna
restavracija
pod ugodnimi pogoji takoj v nijem,
Kje, pove uprav. »Slovenskega Naroda«. 2138
kUH mirni loli Dallmei
Dona] VIIL, WiekralmrraaM6 9.
Kotarska in oospodinlska sola.
Domovališče za mlade študentke. Znan-stveno-praktični tečaj. V zvezi s Schvvarz-vvaldovimi učilišči, konservatorijem in dru-eim: šolami. Izborna preskrba. — Fina, skrbna vxgofa. Lepi, zračni prostori. Zmerne ctne. Sprejem za vse Šolsko leto ali za krajši čas. Prospekti in pojasnila v internatu VIII., Wickenburggasse 3 (govo-rilne ure od pol 11. do poi 1. Telefon 1802)) in v Schwarzwaldovih učiliščih 1 VVallner-strasse 1 (Telefon 19227) lmetnica gospa Ivana Moli Dalimer, drž dipt. učiteljica kuhanja fti gospodinjstva.
Ali ste  o**nj*ni?
^^^^T             ^Vvzorce 3 za 1 K, 6 za.
^^L<^B iBpJllustrovan cenovnik i« ^^^k^^ f^^ndravn&kimi nasveto ^^^^^^ W^ ^^hratis in franko (zaprtr ^^^^T TI ^30 h) — L Štftf«. ^^ ^^^k '^S^j^M hlpianićna aaaaw-■_^^^^_-^^B faktom,    »saaj   f.
Wl*slagerstr.    8 F
Dobre harmonike K 5.
SNajboljši   tuzemski    izdelek. Najnižje   cene.   Jamstvo   za snažno in solidno delo.   Dobavlja   svetovnoznana firma Jan   Eonrad.   uzpošiljalnici glasbil. Most 1378 (vcško). Harmonike   po   K.   o1—,   5-40,   6 4»,   & ~ , 9 50  in  višje.   Brez   rizika,  zamena  do-voljena ali denar  naza).    Pošilja  se  po povzetju ali denar naprej. Bogato ilustro-vam   glavni   katalog   s 4C0O   slikami   na -           zahtevo gratis in franko.           -
rr.ehka in trda, (šaha) ; radi poman j-kaoia prostora znižane cene. Dostavijo se na zahtevanje tuđi na dom. 257 ?araa ž&gt SCAGNETTI, za skladiač^m državnega kolodvora.
5     w        #    I       JL    1% v         *
UMm iililhltfllil
ki    bi   radi    končnoveljavno   iQ   pravomoćno   razdružili  svoj   zakon, 2137
r.~i se zaupno r.l rnejo nr*. 9PanĐOĐ^8c ob!. fecnc lnlorsnsciisHa pisarna9 E^đapešta VL, Szonaygasse 93 a II£g 12.—   Sircgi*   reelao.  — Honorar
—  "        —-     po   izvršitvi.                  i----
Advokat Fr. Kobler
se je preselil s svojo pisarno
iz LiieblJanevRacIo^ljI&o.
Posluje v hiši mestne hraniinice nasproti sodnije.
jiajnovejse!
nj     i   •    ft     •
9 plui iiii!
«     Ljubljana, Sodna ulica št. 7.
Otvoriiev g©st!'r?3.
Slavnemu p. n. obdnstvu vljudno naznanjava, da bodeva otvorila popolnoma nanovo opremljeno, že staroznano gostilao prej pri Peklajn
v HoveiĐ lldinsto št. 61 v nedgljs 15.]UBlja.
\ Na razpolago bodo dobra prlstna vina iz Mflllerjeve vinske : kleti in tuđi mrzla la gorka ;&đila« Zagotovljava dobro in |  solidno postrežbo.   Naprednim društvom prostor na razpolago.
j              Za obilen obisk se toplo priporočata
| 2128                                                    gostil. in posestnik.
MfMl iiilO
različne toalete
priporoča in izvršuje
ti&iti£$y sr.zćjd   atelifš
loisi teii
Ljubljana, Kongresni trg 6.
Naročita z dežele se točno izvršajejo.
2120
i«- Gesposka plića 4, -ma
I  nadstropje, levo.            2170
Uredno dovcljena, že 20 let obsto-ječa nafstarefša ljublfanska
nosrodovafĐica staoovani in sluzsij
išče nujnos
kontoristinjo zaLjubliano; prodajalko za na dežeio, sobnrico h otrokom za Rusko in Angleško, podstaviti se je tukaj; več kuhane in deklic za vse; močnega fanta za trgovino; re-tavracijske, hotelske kuharice; kuharico za močnate jedi in pečenko; de-klico za posebno opravilo; 2 blagajničarki; 5—6 Dodnatakaric za Bled itd. itd. — Pri-poročajo se lične nemške bone, ki imajo rade otroke za čez dan za na dežeio, 2 do Sletna izpričevala.  — Več v pisarni.
Pri vnanjih rprašanjih se prosi znaiuka za odgovor.
mr Samosiojna -mm
brez krivde ločena dama, 28, inteligentna, lepa, vitka, 500.C00 mark razpolož. premo-ienja bi se kmalu rmda omožila samo z dostojnim gospodom zagotovljene pozicije. Pisma pod V9M«ManM tttlMalilMhM« ■avp^postt. Diskrecija častna zadeva, za-torej anonimno ali indiskretno brez pomena.
liepo            2129
meblirana soba
s   posebnim   vhodom    event   s  brano
ma   odda   w Sodnl aUoi itew. 4., U. nadstr. desno«
bela in svetlordeča K 40 do 56, stara, voljna K 68 do 76, pristen slivovec ia drožnik K  116 za  100 litrov  dobavlja
J,  Kravagna v Ptuju,
Marljiv piši delam
z dobrimi izpričevali, ki je sposoben izvrše^
vati male poprave pri sodih, tuđi če je ože*
njen se sprejme. Plača po dogovoru. Ponu-*
dbe na  tvrdko
Josip. Rossi, Zagorje ob Savi«
- ■
Stalni kraievni agenti
zmožni nemščine se sprejmejo ali pa nastavijo s stalno plačo za prodajanje dovoljenih srečk v Avstro-Ogrskl. Po-nudbe pod „MERKUR", Brao, Neugasse Nr. 2O.       ićO2
Ođda se več voz        160G Vprašaoja na:
Onslsv Wnl Lidiliaia. Noifni dlia 10.
M liievi pGlovanje go Uzeoita liju
1933                            27. avgusta do 6. septembra    1913.
v Trst, Kotor,  Valoiso,   Taormino,   Mesinov   Noapel,   PompeHi Capri, Monaco, Nizzo, (lenuOj Milan in Alo z razkošmm parnikom
fSO đe France". Cena z vsemi postranskimi izdatki vred K 220 do K 420. Narančp.i prospekti v petovalni pisarni Schenker 8s $O>, Dona], I-, S"iLct(enrilSj5 18a- — Ražen tega se vrli v času od 7. do 25. avgusta 1913 z razkosnim parnikom „II de Prance" potovanje sodnikov in odvetnikov in se natančni prospekti dobivajo v potovalni pisarni
Schenker 2 Co, Dunaj I, Schetienring 18a.
godbe e. in kr. pešpolka št. 27 b© j^tri v nedeijOp đn& 15. junija t. U
v FD'ifuPrinii hotol Inini lnlndvnr (^tolior)
i i^lailluiljl Mim „JuiUl IlOSuliiOJ   iJIKItcI;.
W                           W *                                                       \                   T
Začetek ob 8   zvečer.                             2121                              Začetek ob 8. zvečer,
Točš se U^ionsko đvojnomapčno in plzenjsko pivo.
Koroško!                                  Koroško!
^= Edino slovensko narodno podjetje! ^=
v   Gelovcii,   Velikovška   cesta   steir.   5.
Podpisana voditeljica „Boieia Trabeslcger:* se vljudno priporoča vsem velec. slovenskim  in   slovanskim gostom,  ki prenočujejo a!i več časa   ostanejo v Celovcu.
V hoteiu se dobe lepe, snažne sobe po primerni ceni; nudi se izborna kuhinja in zajamčeno pristna in dobra vina iz Slovenskih goiic. Na razpolago je tuđi kegljišče poleg senčnatega vrta. V hotela TrabesUtger dobite vsak dan, posebno pa ob sredah, piijetno slovensko družbo.
Slovenci, ustavljajte se samo v edini slovenski narodni gostiln! yvSOTEL TRAĐEšlNCtER" v CeiOTCn, kjer boste vedno dobro postreženi.
Za mnogobrojni obisk se toplo priporoča voditeljica hotela                       2122
Leon Alojzija.
Ugodcn nakup!
Ugoden nakupi
(krasna dvonađstropna hiša, posebno solidno zidana) v Ljubljani, na Dunajski cesti št. 31. K hiši pripada okoli 340 m2 dvorišča in okoli 700 m2 vrta ob Bleiweisovi cesti ter dve postranski stavbi h glavni hiši prizidani, okoli 17 ni dolgi in okoli 6 m široki. Vpeljana je kanalizacija, elektrika in plin, izredno lepi, veliki in visoki prostori, v vsakem oziru moderno opremljeni. Porabljivo za gosposko bivališče kakor tuđi za vsako obrt in trgovino, izredno * ugodno ležeče pa za hotel ali gostilno z vrtom in hlevom event. tuđi garažo, na najbolj prometnem mestu med južnim in državnim kolodvorom, oziroma v posredni blizini obeh kolodvorov. V vsakem slučaju izredno ugodna prilika.
Vse kar se proda, se lahko ogleda ob delavnikih od 4. do 6. ure popoldne, ob nedeljah in praznikih od 11. do 12« ure dopoldne. Pismene ponudbe in vprasanja na JOS. ZIDAH, LJiibllJUUk                                    2144
Stran 6.

SLOVENSKI   NAROD.
134 štev.

5>
^-------------—-------
Zaloga vseh vrst sukna, platna ter manufaktur-::     nega blaga.     ::
Manufakturna trgovina
ffl^F*    na debelo in drobno.    ^MI
Ljubljana, Stritarjeva ulica.
PATENTE
vseh dežela izpos!uje inženir                                          94
liK« ^SMEM-iMKMMA. W_JS,  oblastveno avtor. in zapriseženi patentni odvetnik na Dunaju VI., Marlahllfarstraaaa at« 97.
Moderna ročna dela in materijal
M. Drenik
Ljubljana, Kongresni trg 7.
Volna za športne obleke, čepiće itd. Zgotovljene, pričete in predtiskane vezenine v največji izberi. Predtiska-rija. Vezenje na roko. Tamburiranje. Plistranje itd. Popolna zaloga telo-vadnih oblek. — Zunanja naročila :: se izvrSujejo toCno in vestno. ::
Za
kosnloT
llvlllljll«
Za
Kdor namerava kupiti   en stroj naj ne  zamudi ogledati si
nainov9j» Dateotovani Roslloi stro] „ZMAJ"
za   40%    lažji    za   goniti,    kakor    vsak    drug   dosedanji   kosilni   stroj. Tuđi  so  v   veliki   i zbir i   izvrstne  amerikanske  kosilnice
Mack Cormick in Deering
enovprežne,   dvovnrežne   in   kosilnice   za   vole   ter   preobračalni stroj i in grablje  najboljših sistemov pri
Splmeider & Vsrovšeku
trgovina z železniso in stroji £jubljana, Sunajska cesta 16.
Mizke cenel           Jamstvo!           Točna postrežba!
Franc Furlan
■asladaik Fisctiingam limt
kllnčavničarstvo
in
zaloga štedllnlkov
■0 nabaja:              535
^mbrožev trg štev. 9.
J/iaslo, tnalisno stupo, suhe gobe, vinski kamen
jabolka namizna in hruške za mošt, fižol, oves, pšenico, iečmen, bučne peške, ko-ruzno slamo, smrekove storže, želod, krorapir. sploh vse deželne pridelke, kakor tuđi petrolejske In oljnate sode. ter moCnate solne in otrobne vreče kupi vsako množino
veletrgovina  ANTON   KOLENC,
Celje, Graška cesta 22.  3095
■^a^BM 1        -           - -    —       ili              11       ninin—   a~M^n  ■^■^■a^Ma^n^
Strogo joliiiaa najstgrcf^a domaća Inffla Juvelip zlatnina,
srebrnina ter razne  ure.
Popravila in sova dei» po nafnižji ceni.
Edina zaloga ur
z znamko
ft      ^^ Ceniki zastonj.            CeniUi zaston|.
9
fnvelir, trgovec  z  arami  ter zapri-seienl sodni cenilec.        234
Ljubljana, Wolfova ulica št.3.
Topolšica
Sanatorijsko kopališče
si  pri Celju (Spodnje Štajersko).   11 Lahmannovo zdravljenje.
----- Šefzdravnik dr. V. HECHT. ----■
Vljuđno naznanjam, da sem se 2 mojo                                               2067
graversho oio in Izdelovanjem kavi štampllij
preselil iz Starega trga št. 2O
v ŠeSenburgovo ulico M. 1.
ter   prosim   Vašega   nadaljnega   obiska   tuđi   v   novem   lokalu   ter   bilježim z velespoštovanjem                                       AotOS   Cente,  gravĆr.

^S^Bđa^^^                                    jS       flB     ^*              aaft         S^.         laaL          Mm         BFm          ^^          f^        H?
[{Mm, mm glm goste.
V zalogi so vsi športni predmeti
za letni in zimski šport
kakor klobuki, Čepiće, sviterji, pleteni telovniki, dokolenice, rokavice, nogavice, pletene, lodnaste  in  usnjate   gamaše,   volnene, tkane in mrežaste  srajce,   nepremo^lii-vi plašči iz oljnate tvarine,  nahrbtniki vsake izvršitve. palice, cepini, krplje, dereze, nm etno pletene vrvi,   plezalni Čevlji,  raznovrstne posode iz aluminija, thermos-posode, patentne svetiljke itd.
P. F. VIDIC & KONSP-, LJUBLJANA
s iovarna zarezanih strešnikov :
ponudi vsako poljubno množino dvojno zarezanl
n   s poševno obrezo in priveznim nastavkom.   ::
Brez odprtin navzgor!   Streha popolnoma varna pred nevihtami!
Najpriprostejše, najcenejše in najtrpežnejse kritje streb sedanjostL
.3 /i posliio lij viii! in popis.
Spretni zastopniki se sprejmejo.
pomaga indovito  kat nedo-seftnl  „onld«Tml©c   mrćesa11.
ir Pristen samo v steKlenlcaU. Napredaj, kjer so obešeni plakat*.