Poštnina plačana v gotovini Štev. 260. V Ljubljani, sreda 16. novembra 1938. teto III Romunski vladar - gost angleškega kralja Slovesna pojedina na angleškem dvoru v čast romunskega kralja in prestolonaslednika Mihaela London, 16. novembra, m. Romunski kralj Karol in prestolonaslednik Mihael sta včeraj s polurno zamudo dopotovala v London. Na postaji ju je sprejel angleški kralj Jurij VI. v maršalski uniformi, vsa vlada ter najvišji zastopniki angle-škp vojske. Do pristanišča Dovera se je romunskemu kralju peljal naproti vojvoda Kentski. Romunski in angleški kralj ter prestolonaslednik so se odpeljali po uradnem pozdravu a postaje do kraljeve palače med navdušenim pozdravljanjem londonskega prebivalstva, ki je nagosto zasedlo vse ceste od postaje do kraljeve palače. Zvečer sta angleški kralj in kraljica romunskima gostoma priredila pojedino v Buckinghamski palači. Povabljenih je bilo 160 najodličnejših gostov, med njimi vsa vlada s predsednikom Chamberlainom, vsi tuji diplomati, voditelji angleških generalnih štabov, najodličnejši parlamentarci, med njimi vodja opozicije major Atlee. Kralj Karol je sedel na častnem mestu pri podkvasti mizi. Na levici je imel angleškega kralja Jurija VI., na desnici pa kraljico Elizabeto. Gostom so stregli v zlatem posodju. Med kosilom je angleški kralj napil romunskemu kralju in prestolonasledniku. Na napitnico mu je odgovoril romunski kralj. Poudaril je prijateljske odnošaje, ki vežejo Romunijo in Anglijo in izrazil upanje, da bo obisk kralja Karola v Londonu te odnošaje še poglobil in utrdil. London, 16. novembra, m. Vse angleško časopisje se obširno bavi s prihodom romunskega kralja Karola in prestolonaslednika Mihaela v London ter poudarja izredno važnost tega obiska. Listi pravijo, da prihaja romunski vladar v London v času, ko Nemčija razširja svoj trgovski vpliv na vso donavsko kotlino od Badena do Romunije, in poudarja, da je to čisto naravna stvar. Dodaja pa, da vsi narodi, ki so pri tem prizadeti, vsekakor žele obvarovati in ohraniti popolno svobodo gospodarskega in političnega delovanja. Romunski kralj, s katerim je prišel v London tudi zunanji minister, je naletel na mnogo simpatij v Londonu glede gornjih važnih vprašanj, ki se tičejo Romunije. Velika Britanija in Romunija bosta razširili svoje oduošaje, da bosta imeli obe Od tega koristi. Madžarska je snoči dobila novo vlado Predsednik lmredy povdarja potrebo po novih zaveznikih in po prijateljstvu z Jugoslavijo Budimpešta, 16. nov. m. Predsednik madžarske vlade Bela Imredy je odstopil. Regent Horthy mu je spet dal naročilo za sestavo nove vlade. Ie prejšnje vlade so izpadli štirje ministri, in sicer kmetijski minister Sztranjevszky, pravosodni minister Mikecz, vojni minister general Ratz in minister za industrijo Bor Nemisza. V vlado so pa vstopile štiri nove osebnosti, od katerih je en minister iz pokrajine Južne Slovaške, ki jo je Češkoslovaška morala odstopiti Madžarski. Za kmetijskega ministra je imenovan grol Teleky, pravosodni minister je Tasnady-Nagy, predsednik vladine Zedinjene stranke, vojni minister je postal general Bartha, minister brez portielja pa Jarosz. Glede ostalih ministrov je edina sprememba v tem, da je dosedanji trgovinski minister Kunder prevzel tudi posle ministrstva za industrijo. Vsi novi ministri so člani vladne Zedinjene stranke. Bela Imredy je imel sinoči govor, v katerem je med drugim pojasnil potrebo po preosnovi vlade. Dejal je, da se bo nova vlada strogo držala ustave in da bo delala s parlamentom. Zaradi tega je odločno zavrnil vse vesti o kakih diktatorskih namenih. Glede zunanje politike je Imredy dejal, da se tudi nova madžarska vlada želi nasloniti na os Rim-Berlin, vendar prav tako polaga važnost na to, da si pridobi novih prijateljev. Ob tej priliki je Imredy posebno poudaril željo, da bi se čimprej še bolj razširili in poglobili že do zdaj dobri od-nošaji Madžarske z Jugoslavijo. Izvajanja predsednika Imredyja so povsod navdušeno sprejeli. Obisk angleških ministrov v Parizu od 23. do 25. novembra bo potrdil enotno francosko-angieiko politiko Pariz, 16. novembra, o. Angleški ministrski predsednik Chamberlain in lord Ha-lifax bosta uradno obiskala irancosko prestolnico v dneb od 23. do 25. novembra. Uradni spored svečanosti ob tem pomembnem obisku, ki bo potrdil neločljivo zvezo med francosko in angleško politiko, je naslednji: Angleška gosta bosta dospela v Pariz 23. novembra ob 17 z ekspresnim vlakom »Zlata puščica«. Še tisti večer jima bosta francoski ministrski predsednik Daladier in minister Bonnet v zunanjem ministrstvu priredila slovesno večerjo, na kateri bodo z_ obeh strani izrekli pomembne politične napitnice. Prva politična posvetovanja bodo 24. novembra dopoldne. Opoldne bosta apgleška državnika gosta predsednika republike Le-bruna v Elizejski palači. Zvečer bo pojedina na angleškem poslaništvu v Parizu, katere sc bo udeležil predsednik republike in različne politične in vojaške osebnosti. 25. novembra bosta angleška ministra ob 10 zjutraj odpotovala iz Pariza v London. Francosko-angleška politična posvetovanja ob tej priliki bodo izrednega pomena za bodoči politični razvoj v Evropi. Na njih bodo obravnavali bodoče razmerje med Francijo in Nemčijo, med Francijo in Italijo ter pretresali načrte za morebitno trajno sodelovanje med štirimi velesilami, do katerega naj bi prišlo po sporazumu o omejitvi oboroževanja in po sporazumu glede kolonij. Plenarna seja ljubljanske zbornice za trgovino, obrt in industrijo Poročila o našem gospodarstvu lani in letos Ljubljana, 16. novembra. Danes se je ljubljanska zbornica za TOI sestala na plenarno sejo, na kateri je predsednik Jelačin imel obsežno poročilo, iz katerega posnemamo naslednje: V preteklem polletju so nastale v naših trgo-vinsko-političnih odnošajih do inozemstva važne in dalekosežne izpremembe, katerih učinek se na našem zborničnem področju prav posebno občuti. Ukinitev avstrijske zvezne republike in njena priključitev veliki Nemčiji, ki se je izvršila spomladi, razkosanje Češkoslovaške republike pomenijo za našo zunanjo trgovino temeljite izpremembe. Delež povečane Nemčije v našem izvozu in uvozu je od spomladi v stalnem porastu, tako da dobiva Nemčija odločilen vpliv na našem tržišču. Ona nam je stvarno nudila v najtežjih letih poljedelske krize široke koncesije za naš agrarni izvoz, zahteva pa zato seveda primerne kompenzacije za svoje industrijske izdelke. Tudi Italija je uspela, da s svojim sistemom uvoznih dovoljenj omeji naš izvoz v Italijo v tej smeri, da je bila vse mesece tekočega leta na-pram nam aktivna. Naša pričakovanja, da bo po ukinitvi avstrijske samostojnosti naš izvoz lesa v Italijo naglo porastel, so ostala žal neizpolnjena. Posebno težko pa je zadel naše gospodarstvo odlok o zmanjšanju uvoza živine in živinorejskih produktov. Sklepi velikega fašističnega sveta, da se mora avtarkija italijanskega imperija izgraditi do kraja, se izvajajo dosledno. S tem mora tudi naše gospodarstvo računati. O obnovi prometa v nekdanjem obsegu in z visokimi aktivnimi saldi v našo korist, v bodoče ne moremo več računati. Trenutno teko nova pogajanja z Italijo v Rimu, ki se sučejo v glavnem okrog ureditve uvoza tekstilnih izdelkov iz umetnih snovi in surogatov. Izpremenjeni položaj Češkoslovaške republike nujno diktira potrebo revizije obstoječe trgovinske pogodbe, češkoslovaška je bila poleg Avstrije prva dežava, ki nam je svoječasno dala preferen-ciale za naše agrarne produkte, vendar v sedanji obliki, ko je reducirana na pretežno agrarne pokrajine, najbrž ne bo imela več_ možnosti in interesa za uvoz v nekdanjih količinah in tudi ne v stanju, da nam nudi one ugodnosti, ki smo jih poprej uživali. Za naše agrarne prilike bo tem: udarec, Tudi s Švico je bil v letošnjem poletju blagovni in plačilni promet na novo urejen, kakor to odgovarja izpremenjenim prilikam in transfernim težkočam. Po Italiji imajo slediti pogajanja s Francijo, kjer ne pričakujemo bistvenih uspehov in kjer birokratski režim uvoznega kontigentiranja in fiskalnih pristojbin za licence izigrava vsako pogodbeno koncesijo, da ostane brez praktične vrednosti. Angleški trg lesa, ki je največji trg na svetu, je stalno vznemirjen zaradi motenj, ki jih povzroča sovjetski prodajni trust lesa. Intervencije tega trusta onemogočajo vsako kalkulacijo, tako da je izvoz lesa na angleške trge zvezan z največjimi težkočami. Vpliv ruskega trusta se prav težko odraža tudi na našem izvozu lesa, saj nam je ruski mehki les odvzel znaten del nemškega trga. V splošnem se o konjunkturi na našem področju ne more več govoriti, ker stoji pri nas še vedno okoli 20% lesnih obratov. Položaj na lesnem trgu postaja od dne do dne bolj nesiguren. Celoten pridelek hmelja na našem področju je znašal v letu 1937. po podatkih Banovinske hmeljske komisije 23.227 stotov, od katerih se je v sezoni 1937-38 prodalo skupno 23.187 stov. tako da je ob pričetku sezone 1938-39 bilo neprodano v rokah producentov in trgovcev le Se 40 stotov. Kupčija se je ob začetku sezije razvijala manj živahno; kupovali so predvsem prvovrstno blago po 25 din za kg, drugovrstno pa po 23 din. Proti sredi septembra so se cene učvrstile in so za izborno, najboljše blago plačevali tudi že 26—27 din, za prvovrstno 26—2(6 din, za drugovrstno 24 do 25 din in za slabše 24 din za kg. Oktobra so se cene dvignile in se je za najboljše blago plačevalo tudi že 33 din za kg, sicer pa so bile proti koncu oktobra že skoro vse zaloge iz prve roke razprodane, tako da so znašale ob tem času nerazpro-dane zaloge jedva še 100 stotov. Zaradi pomladanske pozebe je bila sadna letina na našem področju v splošnem slabša od lanske, vendar pa je obrodilo sadje v nekaterih okrajih, zlasti v okolici Maribora, zelo dobro. Cene so se razvijale zelo povoljno in so namizna jabolka plačevali od 2.50 do 3.50 din za kg, gospodarska od 1.50 do 2.25 din in industrijska od 0.70 do 1.15 din za kg. V času sudetske krize je izvoz j£>polnoma zastal, kasneje pa so se cene učvrstile Nemški listi napadajo angleško časopisje zaradi poročil o preganjanju Judov v Nemčiji in pravijo, naj se angleški tisk rajši bavi s preganjanjem Arabcev v Palestini. Nova bolgarska vlada se je včeraj predstavila poslanski zbornici, ki ji je izglasovala zaupnica Arabski narodni odbor je včeraj razglasil izjavo, v kateri odgovarja na angleške načrte za bodočnost Palestine. Izjava pravi, da je vsak sporazum med Arabci in Judi nemogoč, dokler bodo Judje jemali Arabcem pravice in zemljo. Angleži morajo preklicati obljube, ki so jih dali Judom glede Palestine in dati Sveti deželi popolno neodvisnost. Angleška vlada se bavi z načrtom, da bi za Jude dobila v Afriki ali v Avstraliji ozemlje, kamor bi sc zlasti Nemški Judje lahko preselili. Pri ■tem računa na pomo.č ameriške in francoske vlade. Za olajšanje naseljevanja Judov bi ustanovili posebno mednarodno finančno družbo. Vesti 16. novembra Južnoafriški vojni minister Pirov, ki bo danes odpotoval v Berlin, bo predlagal nemški vladi načet za rešitev kolonialnega vprašanja. Po tem načrtu naj bi ustanovili mednarodni odbor za Afriko, v katerem bi bili zastopniki vseh evropskih držav, ki imajo posestva v Afriki in pa Nemčija. Ta odbor bi upravljal nekatera ozemlja na zahodni oba- li Afrike, ki bi jih v gospodarsko izkoriščanje dobila Nemčija. O tem poroča pariški »Matin«. Judje bodo kmalu docela izključeni iz nemškega gospodarskega življenja, je 6noCi dejal nemški gospodarski minister Funk v nekem govoru. Listi poročajo, da bodo Judje v Nemčiji v bodoče smeli bivati samo v posebnih mestnih predelih in bodo zaradi razpoznavanja morali nositi na obleki rumeno znamenje, kakor v srednjem veku. Angleško-ameriška trgovska pogodba bo podpisana najbrž v četrtek, kakor poročajo iz angleških vladnih krogov. Hkratu bo podpisana tudi pogodba med Združenimi državami in Kanado. Pogreb umorjenega nemškega diplomata von Ratha bo iutri v Diisseldorfu. Po vsej Nemčiji morajo izobesiti črne zastave. Pogrebne svečanosti bodo prenašale vse nemške radijske postaje. Na kongresu francoske Glavne delovne zveze, v kateri so včlanjene vse levičarske strokovne organizacije, je prišlo do hudih sporov med komunisti in med čistimi strokovničarji. Vsi skupaj pa so obsodili prizadevanja vlade za gospodarsko ''obnovo Francije, češ da vlada jemlje delavstvu socialne pravice, ker hoče zopet uvesti nadure v tovarnah, ki delajo za državno obrambo. Ameriški poslanik v Berlinu, ki ga je vlada včeraj odpoklicala, bo odpotoyal iz Berlina konec tega tedna. Holandska kneginja Julijana bo odpotovala za nekaj čas na Poljsko na posestvo grofov Delzin-skih, ki so prijatelji njenega moža. Anglija mora braniti svojo pravico in so držati svojih mednarodnih obveznosti, nemogoče pa je, da bi polovica francoskih politikov delala za ta cilj v ozračju vojne, druga pa v ozračju miru. Tako je govoril včeraj bivši angleški zunanji minister Eden. Med Nemčijo in Poljsko so so začela pogajanja glede poljskih Judov, krjih hoče Nemčija vse poslati čez mejo. Češkoslovaška zbornica bo jutri sprejela novo ustavo po kateri bo ČSR uradno spremenjena v zvezno driavo Praga, 16. novembra, o. Predsednik vlade general Syrovy je za jutri sklical poslansko zbornico in senat na izredno zasedanje. Na tej seji bo zbornica obravnavala besedilo nove začasne ustave, po kateri se Češkoslovaška republika spremeni v zvezno državo, v katerem bo razmerje med Češko in Slovaško jako, kakor je bilo nekdaj med Ogrsko in Avstrijo. Na včerajšnji seji osrednje vlade so se Čehi in Slovaki sporazumeli glede besedila nove ustave, ki bo začasna. Končno veljavna ustava nove češkoslovaške zvezne države bo sprejeta pozneje. Izdelali jo bodo ob sodelovanju češke in slovaške avtonomne zbornice. Na jutrišnji seji poslanske zbornice in senata bodo verjetno tudi izvolili novega predsednika republike. Edini _ kandidat za predsedniško mesto je sedanji zunanji minister dr. Chvalkovski, ki zaradi te zbornične seje ne bo potoval v Berlin, kakor so poročali včeraj. Snoči se je osrednja češkoslovaška vlada zbrala na sejo, na kateri so se češki in slovaški zastopniki posvetovali o popravi meja, kakor jo zahteva Nemčija in o novi začasni ustavi. Glede obeh vprašanj so se docela sporazumeli. Zdi se, da bo češkoslovaška vlada prosila v Berlinu, naj bi Nemčija odnehala s svojo zahtevo, ker gre za odstopitev novih, docela čeških predelov okrog Melnika, Plzna in Budejevic, kjer prebiva vsega 63.000 ljudi češke narodnosti. Glede nove ustave, po kateri bo dobila Slovaška tudi uradno svojo avtonomijo, so sklenili, da bo vsebovala naslednja določila: 1. Bodoča češkoslovaška zvezna država bo imela skupne finance, zunanjo politiko, državno obrambo in promet. Vse te posle bodo vodila osrednja ministrstva, v katerih bodo sodelovali Čehi in Slovaki. 2. Avtonomno slovaško vlado bo imenoval predsednik republike. 3. Slovaška bo dobila odškodnino za to, ker ni 20 let dobila avtonomije, kakor je bilo določeno v pittsburški pogodbi. Pogajanja o višini odškodnine za Slovaško so odložena na pozneje. Danes bo uveljavljen sporazum med Anglijo in Italijo Do sporazuma med Italijo in Francijo je se daleč Rim, 16. nov. o. Anglija bo danes uradno priznala italijansko cesarstvo in zasedbo Abesinije s tem, da bo angleški poslanik lord Perth izročil na italijanskem dvoru poverilnice, v katerih je italijanski vladar imenovan z naslovom kralja Italije in cesarja Abesinije. Angleško priznanje italijanskega cesarstva pomeni hkratu začetek uveljavljanja sporazuma, ki sta ga glede Sredozemlja in glede vseh spornih vprašanj sklenili Anglija in Italija letos o veliki noči. »Giornale d’Italia« piše ob tej priliki, da med politiko italijansko-angleškega sodelovanja in francosko politiko ne obstoji nikaka zveza. Francija poskuša — pravi list — da bi se najprej približala ifcalijansko-angleškemu sporazumu in da bi se potem z italijasko-francoskim vzporednim sporazumom priključila italijansko-angleškemu sporazumu. Zanimiva je ugotovitev ministra Reynauda, da so Franciji bolj potrebne strojnice, kakor pa vaški vodnjaki. V zvezi s tem je treba spomniti na to, kakšno razburjenje 60 izzvale v Franciji besede, izpregovorjene svojčas v Nemčiji, da so topovi po-trebnejši od masla. Ni brez pomena niti dejstvo, da bojevniški program ministra Reynauda spada v tisto dobo, kakor manifestacije, s katerimi poskušajo veliko monakovsko delo v korist miru predstaviti svetu kot teptanje demokratskih načel. Francosko javno mnenje ni naklonjeno prisrčnemu sporazumu, katerega začetek naj bi pomenili sestanki v Miinchenu. Zaradi vsega tega je nekoristno, če bi skušali obnavljati francosko-itali-janski sporazum iz leta 1935. Po tem sporazumu je prišlo toliko neljubih dogodkov: Abesinska vojna, sankcije, španska vojna, ki vsi kažejo, da je stališče Italije docela nasprotno francoskemu ®ta-liču glede svobode na Sredozemskem morju. Zadnje čase se je v Franciji poživilo delovanje skrajnih gibanj, ki jim vlada ne zna narediti konca. in je bilo povpraševanje zopet zelo živahno. Po prejetih podatkih računajo, da se je doslej izvozilo v Nemčijo, bivšo Avstrijo in Cehoslovaško nad 1.200 vagonov (všteti so tudi polvagoni). Vinska letina je bila, kar tiče količine, približno enaka lanskoletni. V nekaterih okrajih, ki niso bili prizadeti od vremenskih neprilik, je bilo pridelano več, v okrajih pa, v katerih so v spomladi trte pozeble in še pozneje po toči trpele, je bila letina slabša od lanske. Kakovost je dobra. Spričo zunanje-političnih dogodkov smo se upravičeno bali, da bodo.naša letovišča in zdravilišča imela neugodno sezono. Zato nam je v tem večje zadovoljstvo, da lahko ugotovimo, da kaže tujsko-prometna statistika za celo državo za dobo od 1. januarja do 1. seplembra ne le enako število, marveč celo porast števila gostov in nočnin napram prejšnjemu letu. Skupni donos neposrednih davkov v proračunskem letu 1937-38 je bil preračunan na 1.534 milijonov din, pa je dejansko dosegel 1.648,180.402 din. Od tega se je plačalo v dravski banovini 135,875.025 din, to je okroglo 8.2%. Podatki o plačanem skupnem davku na poslovni promet kažejo pri dravski banovini večji iznos, ker plača industrija, ki izdeluje blago, skupni davek tudi za veletrgovca in detajlista. V letu 1937. je bilo v dravski banovini plačanega prometnega davka 110,495.084 din in luksuznega davka 6,007.709 din, torej skupno 116,502.793 din. Za bodoči razvoj našega narodnega gospodarstva je izrednega pomena najetje in uporaba štiri-milijardnega notranjega posojila, ki je bilo v finančnem zakonu s 1. aprilom uzakonjeno in ki se v teku nastopnih šestih let izvesti. Zbornica je takoj, ko je bila izdana uredba o najetju posojila, razinotrivala vprašanje na svojih predsedstvenih sejah in sklenila predlagati merodajnim krogom, predvsem pa železniški upravi spored najnujnejših del, ki bi jih kazalo v interesu gospodarstva iz tega posojila izvršiti. thkdaljevanje na drugi strani.) Plenarna seja zbornice TOI (Nadaljevanje a L strani.) .Praktična izvedba pokojninskega zavarovanja .a socialnega zavarovanja za starost, iznemogloet in smrt, ki se je pričela s 1. septembrom lanskega leta, Se davno ni administrativno izgrajena po vsej državi, kljub temu lahko rečemo, da je v pravnem oziru izenačila obremenitev gospodarstva in ustvarila enotne pogoje dela. Vendar tudi to ni v stvarnem efektu popolnoma točno, ker obstoja v mezdah posameznih produkcijski!} področij Se vedno znatna razlika ter dravska banovina pri tem po pretežni večini prednjači in bodo zaradi tega tudi bremena zavarovanja, zasnovana nn dejansko izplačanih mezdah, tudi Se naprej neenaka. Ministrstvo trgovine in industrije je izdalo 4. aprila letos pod II. št. 12.155/u razpis, po katerem prepoveduje oglaševanje prodaje bfaga z navedb« popustov na cenah v odstotkih. V smislu ministrskega razpisa je taka reklama v nasprotju z odredbami § 168 obrt. zak. in jo je kaznovati po § 309 točka 15 obt. zak. Banska uprava v Ljubljani je k temu razpisu na vlogo naše zbornice še dodala, da je oglaševanje prodaj, odnosno reklamiranje pod označbami: »odprodaja«, »opustitev zaloge«, izpraznitev zaloge«, »inventurna odprodaja«, »delna odprodaja«, prepovedano, tudi če pri tem popust v ceni ni izrecno omenjen, ker se na ta način ustvarja pri potrošačih, ki zaupajo takim oglasom, prepričanje, da se vrši v dotič-nem obratu razprodaja, kar pa ne odgovarja resnici. Glede ureditve tedenskih živinskih sejmov je zbornic^ na poziv javila ministrstvu trgovine in industrije, da za ureditev vprašanja živinskih sejmov zadoščajo sedanje določbe zakona o obrtih, ki se nanašajo na sejme v splošnem, kajti prav glede prirejanja živinskih sejmov so določbe § 189 obt. zak. takšne, da je pri prirejanju takšnih sfej-mov upoštevanje higienskih in veterinaroko-poli-cijekih predpisov in zahtev zajamčeno. Pač pa je pri ureditvi tega vprašanja predlagala zbornica, da se dopolni določbo odst. 3 § 190 obt, zak. v tem smislu: da bodo smeli tržne dni obiskovati tudi trgovei in obrtniki. Skoraj nerazumljivo je, da smejo tržne dni obiskovati In na njih prodajati kmetje in izdelovalci predmetov hišne delavnosti, torej osebe, ki nimajo obrtnih pooblastil, dočim ne smo na istem tržnem dnevu in prav istih predmetov prodajati oseba, ki ima obrtno pooblastilo. Stanje gostinstva v dravski banovini je po uvedbi novega trošarinskega pravilnika, s katerim se je ves promet z alkoholnimi pijačami stavil pod kontrolo, nekoliko zboljšal, ker se je kon-znm vsaj deloma vrnil zopet iz privatnih domov v gostilne in se je na ta način konzum pijač na-prani lanskemu letu dejansko nekoliko dvignil. Tudi krošnjarstvo z vinom In tihotapljenje vina vi. drugih banovin v našo banovino, ki je prej zavzemalo velike dimenzije, je sedaj skoraj prenehalo. Še vedno se pa čujejo pritožbe, da po nekaterih krajih finančni organi Izvršujejo strogo kontrolo predvsem pri imetnikih gostinskih obratov, medtem ko ostalega prometa ne kontrolirajo tako intenzivno,“ter v nekaterih krajih kroš-njarstvo z vinom še ni mnogo nazadovalo. V Službenih Novinah z dne 13. julija t. L jo bilo objavljeno avtentično tolmačenje člena 2, odst. 6, črke g) Uredbo o likvidaciji knaočkih dolgov, po katerem ne pripada kmečka zaščita podeželskim gostilničarjem. Zbornica je nato v utemeljeni predstavni opozorila vse. merodajne faktorje, da predmetno tolmačenje ni osnovano, niti ni v skladu z duhom zakona. Iz teksta in duha same uredbe se 'da sklepati, da gre pod istimi pogoji kot trgovcem in obrtnikom, zaščita tudi gostilničarjem, zaradi tega je nujno potrebna poprava predmetnega tolmačenja. Po prejetih informacijah bo zbornična predstavka v tem pogledu v najkrajšem časri pozitivno rešena. Avtobusni promet se sedaj, ko je osovraženi taksno-rozarinski pravilnik ukinjen, nemoteno razvija. Poleg tega je na razvoj avtomobilskega prometa ugodno vplivala odredba o /.nižamu cen gorivu, nafti in bencinu, kar velja tudi za razmah prevozništva za prevoz blaga z motornimi vozilu Mnogi avtobusni podjetniki »o naročili znatno število novah in modernih vozil. Pri avtotaiksijih je znižanje cen gorivu, nafti in bencinu imelo nasprotni učinek. ker jim je velik razmah privatnega avtomobilizma odvzel znatno število naročnikov. K«m-no naj navedemo še nekoliko šfcevulik o poslovanju zborničnega tirada. V tekočem letu je do 10. novembra zabeležil vložrci zapisnik skupao 18.971 prejetih predmetov, od katerih odpade 160 na ministrstva, 2626 na oblasti, 2944 na združenja, 700 na zbornice, ostalo pa na zbornične interesente. Število elcspedi-raniTi spisov pa znaša 26.649 im je v tej višini nasproti predhodnim letom zopet znatno povečano. Pri tem pa niso upoštevane vse osebne intervencije, promet strank in telefonske informacije, katerih Število istotako stalno narašča. Zbornica je prejela v tekočem letu 2480 razpisov javnih dol) a v in licitacij za oddajo del, na katere jo oj>ozorila interesente potom posebnih dopisov, pa tudi objav preko časopisja. Za nastop obrtov je izdala v t«kočem letu po § 95-5 o. z. 2508 potrdil, od katerih odpade 30 na industrijske obrate in 776 na trgovske, 1164 na rokodelske, 425 na gostinsika in 113 na prevozniška podjetja. Za udieležbo interesentom na licitacijah je izdala zbornica 988 potrdil, za dosego oprostitve s se polastil vsega premoženja, je Vasa Antič iZ Tovariieva pri Bački Palanki dal ubiti svo]č£a o>č#ta in ga pot€m Še ODdsiti. Stari Miloš Antič ni bil bogata*, imel pa je nezadolženo posestvo in 5* denar. Mir je bil v hiši vse dotlej, dokler se ni priselila sineva žena Tereza. Ni ji šlo v glavo, da je stari Miloš Še gospodar posestva kljub svojim visokim letom. Začela je starca neprestano nadlegovati s predlogi, naj vse imetje prepiše na sina. Ker ni bilo uspeha, je nagovorila svojega moža, naj, očeta spravi s poti. Vasa je najel nekega pijanca in sosedo, ki sta očetu, ko je bil v hlevu, vrgla okrog vratu zanjko in ga zadavila. Takoj nato pa sta ga obesila/Vasa je šel naslednjega dne prijavit orožnikom, da je našel svojega očeta obešenega. Toda preiskava je takoj ugotovila, da je starec umrl nasilne smrti. Orožniki So aretirali Vaso, njegovega pomagača in sosedo. __________ h širite Slovenski te!1 Razne zanimivosti iz zemljiške knjige Nad 14 milijonov vknjiženih, nad 1.700.000 izbrisano Ljubljana, 16. nov. Zemljiška knjiga ljubljanskega okr. sodišča, ki sedaj obsega tako nepremičnine v mestu, kakor tudi v okolici, je za september bila dober gospodarski barometer, H je pokazal, kako so bile živahne razne zemljiške kupčije in kako je bil založen hipotečni trg z denarjem, in kako so posestniki in lastniki hiš Iskali pri ljubljanskih denarnih zavodih najrazličnejša posojila. Okoliški kmet je v prvi vrsti iskal manjša posojila za kritje najnujnejših potreb, za poravnavo raznih tekočih obveznosti. Ta posojila so znašala zneske od 2000 do 50.000 din. Mnogi varčni delavci pa so iskali posojila za zgraditev svojih hišic v okolici. S prihranki so si naiprej kupili svet in so deloma pophfali prve stroške za zgradbo, nato pa so ostanek poravnati z najetimi malimi posojili. Mnoga podjetja so dobila pri denarnih zavodih večje hipotečne kredite. V septembru je bilo pri okrajnem sodišču predloženih 123 zemljiško-knjižnih predlogov, ki so se nanašali na vknjižbo posojil in hipotečnih kreditov v celotnem znesku 14,321.186 din. Vknji-Žene so bile čedne milijonske vsote, takole: en mili j. 700.000 din, dalje 1,800.000 din in naposled 4.875.000 din. To je bil najvišji hipotečni kredit, ki je bil letos dovoljen od nekega denarnega zavoda privatniku. Vknjiženi pa so bili tudi prav nizki zneski po 1000, 2000, po 10.000 in 20.000 dinarjev, odnosno 3e višji. Zemljiška knjiga je dalje semptembra izbrisala 41 dolgov, starih in novejših, ki so bili vknjiženi pri posestvih v mestu in okolici. Izbrisana sta bila dva nad 80 let stara dolgova v skupnem znesku 1375 goldinarjev, dalje neki kronski dolg v znesku 800 kron. Skupno pa je bilo izbrisanih za 1,794.852 din dolgov. Najnižjl rlolg, 27 din. (e bil izbrisan; najvišji izbrisani dolg pa je znašal 450.000 din. Poslovanje Priv. agr. banke je razvidno tudi Iz zemljiške knjige. Septembra je ta banka prevzela 9 terjatev, ki so bile vknjižene pri pose- stvih, zaščitenih po zakonu, v skupnem znesku 341.516 din. Terjatve se nanašajo na vknjižena posojila denarnih zavodov, ki jih je sedaj prevzela omenjena banka in se je zaznamoval v zemljiški knjigi prenos teh posojil na ime PAB. Zadnji čas od konca feptembra je opažati izredno živahne kupčije z zemljišči. Letošnje leto je splošno prav živahno glede zemljiških kupčij. Zemljiškoprometna komisija pri okrajnem sodišču, ki ji predseduje starešina g. Jakob Jerman, ima mnogo pos>a in vsakih 14 dni zaseda, da odobri kupne pogodbe. Letos je komisija zaznamovala že 1850 kupnih pogodb. Komisija ima nalogo, da točno ugotovi, da li je bilo kako posestvo, hiša, parcela prodana našemu državljanu ali pa inozemcu. ki so izvzeti v obmejnem pasu, da ne morejo nakupovati realitet. Pokojninski zaklad odvetniške in notarske zbornice je skoraj dogradil trinidstropno stanovanjsko hišo v Cigaletovi ulici nasproti justične palače. Izvedel pa je ta fond še drugo transakcijo. Menjalnim potom si je pridobil hišo št. 48 na B!eiweisovi cesti od stavbenika I. Slokana. Ta hiša, ki spada pod vi. št. 595 k. o. Kapucinsko predmestje, je bila v pogodbi cenjena na 1.800.000 dinarjev. Pokojninski zaklad pa je odstopil stavbeniku Slokanu svojo stavbne parcele v Mariboru, ki leže v k. o. Sv. Magdalena. Parcele obsegajo skupno površino 1833 m3 in so bile cenjene na 585.000 din. Razliko 1.215.000 din je Pokojninski zaklad takoj ob podpisu pogodbe izplačal stavbeniku Slokanu, ki namerava na teh stavbnih parcelah gradili razne stanovanjske hiše. Mestna občina ljubljanska je od raznih posestnikov odkupila na Gradu mnogo privatnih parcel in travnikov v skupni površini 4!)71 m* za celotno ceno 45.710 din. Lastniki so svet občini prodali po 10 din ni*. Ta svet bo občina porabila, da po načrtih mojstra Plečnika napravi nova, lepa in položna sprehajališča, nove parke in nasade. Ko bodo vsa ta dola izvedena, b£> Grad ena naj-vabljivejših izletnih točk. Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Občinskim hranilnicam bodo vrnfene naložbe pupilno varnega denarja Maribor, 15. novembra. S roj Čas je v Sloveniji v naših gospodarskih krogih povzročila povsem upravičeno veliko nezadovoljnost odredba, (la sine pupilno varen denar sprejemati le Državna hipotekarna banka, ves fak doslej naložen denar pa morajo regufativne hranilnice odkazati Hipotekarni banki. Na ta načrti so iz Slovenije potegnili milijonske vsote, ki so se gospodarstvu poznale zlasti v časih, ko ni bilo nikjer denarja in kreditov. Ta, za slovensko gospodarstvo pogubna Odredba, bo sedaj odpravljena. Te dni so se v Belgradu mudili zastopniki slovenskih občinskih hranilnic, ki so najprej obiskali upravnika Državne hipotekarne banke, t katerim je bil v soglasju s prizadetim ministrstvom dosežen sporazum V tej smeri, da bodo ob- činskim hranilnicam vrnjene naložbe pupilno varnega denarja. Naložbe do zneska 5000 din bodo hranilnice dobile vrnjene brez dovoljenja, naložbe do poljubnih zneskov pa z dovoljenjem ministrstva za trgovino in ministrstva za finance. Zastopniki občinskih hranilnic so bili sprejeti tudi pri trgovinskem ministru, k je že podpisal novo uredbo o občinskih hranilnicah, ki med drugim določa tudi to, da so občinske hranilnice oproščene plačanja davkov. Ker je uredbo podpisal tudi Že finančni minister, l>o kmalu stopila v veljavo. Z upravnikom Hipotekarne banke so se zastopniki hranilnic sporazumeli tudi o sodelovanju teh hranilnic z Hipotekarno banko o finansiranju občin, ki je doslej bilo zvezano z občutnimi težavami. L; ubrana pred zaključkom jesenskega ligaškega prvenstva Z nedeljsko tekmo med Haskom in našo Ljubljano v Ljubljani se zaključi prvi del ligaškega nogometnega prvenstva. V prvem delu prvenstva je morala Ljubljana mnogo potovati in smo imeli v Ljubljani doteedaj le 4 tekme, medtem ko je morala naša enajstorica odigrati na tujih igriščih šest tekem. Dosedanji uspehi so bili: na domačem igrišču neodločena igra s sarajevsko Slavijo, dve zmagi nad Hajdukom in šparto, in en poraz proti BSK-u; na tujem pa neodločena igra z. Baskom, ter porazi z Uradjanskim iz Skop-Ija in iz Zagreba, z .ledinstvom, Jugoslavijo in varaždinsko Slavijo. Zadnja tekma z Varaždinci i pa še ni končnoveljavno verificirana. Izkupiček je ! bil šest točk, količnik v golih je pa 10:21 (med njimi štirje arvtogoli), najtežji je bil oni poraz v Zagrebu, kjer so naši dobili'šest golov, dali pa uiso nobenega. V začetku sezone so naši začeli odlično: zmaga proti Hajduku in sijajna igra proti BSK-u, ki jo je Ljubljana izgubila povsem nezasluženo, so dajali najboljše upanje za bodočnost. Žal pa je Ostalo samo pri upanju. Že naslednja tekma 8 sarajevsko Slavijo , ki je bila tedaj izredno slaba in potem vse kasnejše tekme so pokazale, da z moštvom ni vse v redu. Uprava je bila stalno prisiljena menjarvati igralce, zlasti v napadu. Posledica je bila, da je postal napad slab in neučinkovit in da se nikakor ni mogol znajti. V nedeljo smo videli Ljubljano v malo spremenjeni postavi v napadu. V notranjem triu so igrali Grintal, Pirpo in Bertoncelj II. Igra, ki jo je nudil ta trio z obema krilima prvih dvajset minut tekme i, zemunsko Šparto, je bila nekaj izrednega, kar v ljubljanskem napadu še nismo videli zlepa. Žal možje niso zdržali do konca, ker jim manjka zadostne telesne kondicije. Vsekakor pa je to napad, ki ga kaže obdržati. Mnogi zlasti oporekajo postavitvi Pupota na mesto desne zveze, češ da je njegovo pravo mesto le v krilski vrsti, kjer je igral že od nekdaj kot srednji krilec. Stališče, ki se da upravičeno zagovarjati. Pupo je pač do- Izpred obrtnega sodišča Kda* te natakarica nezvesta Magda je bila natakarica na račun. Z gostilničarjem sta obračunavala vsako nedeljo dopoldne. Nele* nedelje jo je gostilničar odpustil brez odpovedi in Magda je iztoževala odškodnino za f4-dnevno odpovedno dobo, češ da jo je gostilničar brez zakonitega razloga odpustil. Pri razpravi je gostilničar navajal, da mu Magda 2 nedelji zapored pri obračunu ni oddala toliko denarja, kakor je znesla vrednost jedil in pijač, ki jih je prejemala od gostilničarja/ s čimer jc postala nevredna rtjego.va zaupanja, zato jo je lahko po § 239 obrt. t. Št. 2 odpustil brez odpovedi. Magda ie odklanjala vsako nerednost na svoji strani; res je pri dveh zadnjih obračunih izročila šefu premalo denarja, toda vzrok temu ie tičal v dejstvu, da je morala nekaterim gostom dajati jed in pijačo na upanje; taki gostje so v obče poravnavali svoj dolg ob sobotah; mnogokrat je pa ta ali oni plačal šele v nedeljo ali ponedeljek, ona pa je razliko že v nedeljo plačala šefu. Pri zadnjih dveh obračunih pa sama ni imela denarja, zato tudi razlike ni mogla poravnati. Gdsflličar je vse te navedbe priznal kot resnične. Kar sodišče v tem Majdinem ravnanja ni moglo nafti nfltake nezvestobe, j« gostilničarja obsodilo v plačilo odškodnine za 14 dni ber igralec, ki je potreben tudi v krilski vrsti. Napad je bil dosedaj neučinkovit in je ravno s teni novim triom postal mnogo boljši in nevarnejši. Ravno zaradi tega je postavitev Pupota v prednje vrste upravičena, zlasti ko se na njegovem mestu vse bolj uveljavlja dobri Šercer, ki je dal v nedeljo dobro in zadovoljivo igro. Zdi se, da nikakor ne gre več menjati postave,* temveč na| napad Ljubljane ostane tak, kot je bil v nedeljo proti Šparti. Pred nami je še polovica prvenstva. Ljubljana v prvem delu prvenstva ni napravila mnogo. Res je sicer, da je večino iger morala igrati na tujih igriščih, toda količnik je kljub temu zelo majhen. V drugem delu prvenstva bomo videli večino iger doma in zato tudi računamo, da so nam ob koncu prvenstva ne bo treba bati izpada, kot smo se tega bali vsako leto! Sramota bi bila za ves slovenski nogomet, če Sloveni« ne bi mogla dati niti enega ligaškega moštva, * bi se znalo uspešno postaviti ob stran drugim ligaškim klubom v državi. Zadnjo preizkušnjo v prvem delu ligaškega prvenstva ima naša Ljubljana prestati prihodnjo nedeljo proti Hašku. ki ima letos najbolj neverjetne rezultafe. Hašk je izgubil v Zagrebu proti •ledinstvu z 5:1, zadnjo nedeljo pa je v Belgradu proti BSK-u zaigral tako Odlično, da ni mnogo manjkalo, da bi zmagal. Nedeljska tekma bo torej za naše ena najhujših preizkušenj v prvem delu prvenstva. Mi upamo na najboljše. Proti verifikaciji nedeljskih ligaških tekem sta se pritožila Jedinstvo in Bask. Angleška nogometna reprezentanca bo po sklepu svoje zveze v poletju leta tf)39 nastopila v srednji Evropi trikrat. Dne 7. maja nastopi v Varšavi proti poljski reprezentanci, 14. maja v Budimpešti proti Madžarom in 21. maja v Belgradu proti jugoslovanski reprezentanci. Sklep angleške zvezo je definitiven. Krai Barometer-sko stanje lcniptM rHturn v (? S > > — K 5« C C i £i Veter Pada- i vine ( • 03 4 Sc E (aracr, inkost) a s 00 G > Ljubljana 7740 8-0 2-0 8'i 10 N, Maribor 774fc 8-5 -ic 90 10 0 — — Zagreb 777-3 8-0 3-0 90 10 ENE, — — Belgrad 777-2 8-0 2-0 90 10 0 — — Sarajevo 778-b 7-0 -3-C 90 10 0 — — Vis 773-6 110 7-o 80 0 SE, — — Spl JI 773-6 lb-0 8-0 50 0 NNE, — — Kumbor 77J9 17-0 6-0 60 0 NNE3 — Rab 774 tj 130 8-0 70 0 0 — Dubrovnit 772 C 17-0 9-0 5U c NE, — — Vremenska napoved: Deloma oblačno in spremenljivo vreme. — Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani <*d včeraj do da-nes: Iz noci do 9.55 je bilo popolnoma oblačno. Ob 10 se je oblačnost pretrgala tn posijalo je sonce, toda le za kratko dobo, kajti takoj se je zopet pooblačilo. Ob 12.30 se je oblačnost ponovno pretrcala, nakar se je Vedno bolj in bolj jasnilo; ob 14.35 je bilo popolnoma jasno in je tako ostalo ves ostati čas. Popoldne jc pihal tudi zmeren severozdpadnik. “li "fr M- Koledar Danes, sreda, 16. novembra: Otmar, četrtek, 17. novembra: Gregoorij. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyi-ševa e. 43; mr. Tmkoczy, Mestni trg 4 in mr. Ustar, seleitburgovu ul. 7. Združenje jugoslovanskih inženirjev in arhi-teKtovj sekcija Ljubljana, opozarja vse člane, da bo letošnja glavna skupščina v nedeljo 27. novembru v Splitu. Prijave za udeležbo naj se pošljejo sekciji do 18. novembra in hkrati nakaže kongresna taksa 25 din, kdor se bo udeležil tudi skupne večerje pa še 30 din, skupaj torej 55 din. Na železnici je odobrena četrtinska vožnja za člane in polovična za spremljevalce. Na III. prosvetnem večer« Prosvetnega društva Trnovo, drevi ob 8 v društvenem domu bo imel skioptično predavanje g. p. Roman Tominec, pod naslovom »Povest o dveh mestih« (Benetke—Firenca). Za uvod zapoje fantovski zbor n ekaj pesmi. Štipendije in podpore iz fonda za finančno kontrolo. Finančno ministrstvo je razpisalo natečaj za štipendije in podpore aktivnih im upokojenih organov finančne kontrole. Prošnje jc vložili najkasneje do {. decembra i 1. Podrobnejša navodila dobe upokojenci pri oddelkih finančne kontrole. ■ • • Ljubljansko fMafflftt Drama. — Začetek ob 20, Sreda, 1«.: »Labodka«. Premiera. — Premierski abonma. Četrtek, 17.: »Car Fjodor*. Red Četrtek. Petek, 18. ob 15: »Izsiljena Ženitev, ljubezen zdravnik«. — Dijaška predstava po globoko znižanih cenah od 14 din navzdol. Opara. — Začetek ob 20. Sreda, 16.; »Don Kihot«. Red Sreda Četrtek, 17.: Poljub. Red A. Petek, 18.: zaprto. S ponarc anim pfttrdilom dvignil danar Danes se je pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča zagovarjal posestnik in drevesničar Ivan Štuhec iz Mur.ščaka. Obtožnica pripoveduje o njem naslednje: Obtoženec je bivši predsednik krajevnega šolskega sveta v Vučji vasi. šolskemu odboru je dne 29. 8. 1936 predložil potrdilo nekega posestnika Franca Štarkla, ki potrjuje prejem zneska 400 din na račun dobave 4 klafter drv, katere je dobavil krajevnemu šolskemu svetu. S tem potrdilom je obtoženec dvignil pni šolskem orfborn 400 din. Po ugotovitvah orožnikov pa Franc Štarkl drv sploh ni pripeljal, še lepše je pa to, da kakega Franca štarkla v blii/iiji okoliei sploh ui. Tudi kaka druga oseba šolskemu'odboru ni dobavila n f kak ih drv. Obtoženec se zagovarja, da je potrdilo pristno in neponarejeno in da je resnično pri in^novanem Starkiu naročil in plačal drva. Ta zagovor pa seveda ne drži, ker nihče ni šolskemu odboru prodal drv. štarklja pa kakor rečeno, v vsej okolici niti ni. Obtoženec si je pač dobavitelja gladko izmislil in si je nekje dobil ponarejeno potrdilo, s katerim je mogel dobiti denar. Sodniki so ga obsodili zaradi Uporabe lažne listine na 4 mesece strogega zapora, 200 din, v primeru neizterljivosti Še 4 dni zapora. Oproščen pa je bil krivde, da bi bil sam napisal to lažno listino. Veliki holandski šahovski turnir V šestem kolu Capablanca izgubil, Aljehin utegne zmagati nad Fmejem Šesto kolo velikega mednarodnega šahovskega turnirja na Holandskem je prineslo novo presenečenje. Mladi Keres se je boril z bivšim svetovnim prvakom Capablanco in ga takoj pri prvem spopadu v sijajni igri porazil ter se tako dozdaj prerinil na drugo mesto v tabeli, ki si ga delita z Aljehinom, seveda morda samo za toliko časa, dokler ne bo padla odločitev v igri Aljehin—Fine, ki je bila prekinjena. V končnici ima dr. Aljehin le nekaj prednosti, čeprav mn je Fine ugrabil kmeta. Ce so dr. Aljehinu posreči vzeti Fine-ju obe točki, bo to F (ne jev prvi poraz, ki ga je doživel na velikem holandskem turnirju. In ta zmaga bi se za dozdaj največjega svetovnega mojstra tudi spodobila. Botvinvk jo igral s Flohrom enakovredno in sta se igralca znašla v končnici,, ki je zelo enostavna, in ki nikomur ne obeta zmage. — Ku\ve ne igra na tem turnirju ravno najboljše, šesta igra. mu bo najbrže prinesla nov poraz, ki mu ga bo zelo verjetno zadal Reshevaky. Ker igrajo na tem turnirju sami najboljši ša-histi svefa, je po šestem kolu njihovo stanje precej izenačeno, če izvzamemo Ftoftra tff ResTfev-skega, ki zavzemata zadnje ift predzadnje mesto, 'fudi število prekinjenih partij je »pričo t#ga dejstva precej veliko, tako da je sedanje stanje še dokaj nejasno. Drži neizpodbitno le to, da bo Fine Ostal še vedno prvi, čeprav bi zadnjo partijo proti Aljehinu izgubil, kar pa na vse zadnje Še ni tako gotovo. Stanje po šestem kola: Fine 4 m pol (1), dr. Aljehin, Keres 2 in pol (2), Bdlvinik 2 in pol (()', Capablanca, dr. F.uvve 2 (1), Flohr 1 in pol (f>. Resbe^sky pol (3). ^ - - Metlika Zadnje dni je bilo v naši okolici Zupet vi, tatvin, posebno pa v okoliei Drašič. Tatovom so postale tarče zidanice. Posestnici Mariji Kostefec iz KrmaŽine je tat s ponarejenim ključem odklenil zidanico in odnesel okrog 30 kg masti, posestnici Mariji Plut 8 kg težko šunko in 31 žganja, pos, Sepaherju iz Železnikov pa je odpeljal okropr 4001 vina iz kleti v »Repici«. Pred nekaj dnevi je čul Ban v Kamenici v svoji kleti pod hišo nek ropot. Ker je bila noč svetla, jo šla žena pogledat in je videla, kako je Zbežal neki K. iz Železnikov tz kiett m pustn v ključavnici ponarejen kTjtrč. Tatu 80 orožniki naslednjega dn« prijeli. Verjetno je, da je bil ta tat le član večje tatinske tolpe iz sosednje Hrvaške. Omahen Franci Naše izseljevanje v letih 1936 in 1937 Banovina Povračanje 1. 1936 Povračanje 1. 1937 Razlika v povra-i-auju med 1.19:16 in 1. 1937. kontinen- talno Od skupnega povračanja procentov Interkonti- nentalno « it eS = 2 o c. & , 3^0 2 g “eg 5«° E O'o. c, Skupno Kontinen- talno Od skupnega povračanja 1 procentov Interkonti- nentalno Odskupnega povračanja procentov Skupno Dvig Padec V procentih Dravska 1782 8901 220 10-99 2002 2886 90-05 319 9-95 3205 1203 60 08 Savska 514 39-79 778 6021 1292 666 4096 960 59-04 1626 334 25-85 Vardarska 514 83-99 98 1601 612 360 69-36 159 30-64 519 — 93 17-91 Primorska 233 41-17 333 58-83 566 140 25-18 416 74-82 556 — 10 1-79 Dunavska 116 26-48 322 7352 438 205 34-91 382 65-09 587 149 3401 Zetska 7 11-86 52 88 14 59 1 0-68 145 9932 146 87 147-45 Vrbaska 103 81-75 23 18-25 126 32 49-23 33 50-77 65 61 93-84 Drinska 35 6604 18 3396 53 1 4-00 24 9600 25 — 28 11200 Moravskii 34 75-56 ' 11 24-44 45 12 5217 11 47 83 23 — 22 95-65 Btoeriii 'Lmn, Fantini 7 53-85 6 4615 13 — 000 13 100 00 13 — — — Skupno 3345 64-25 18611 35-75 5206 4303 63-60 2462 3640 6765 1559 — 29-94 Vrnitev domov Tudi tabela o vrnitvi naših izseljencev v domovino nam potrjuje gornja izVajanja. Ker je izseljevanje v naši državi najmočnejše v Sloveniji, tako je tudi povračanje najmočnejše v Sloveniji. Od 5206 povratnikov v Jugoslavijo 1. 1936 jih je bilo iz dravske banovine 2002, iz savske banovine 1292 in iz vardarske 612. Leta 1937 se je vračanje v splošnem povečalo od 5206 na 6764 in sicer v dravsko banovino 3205, v 6avsko 1626 in v du-navsko 587. V drugih banovinah ne predstavlja niti povračanje kakšnega večjega problema. To visoko izseljevanje kakor tudi visoko povračanje v Sloveniji znova dokazuje in potrjuje, da se slovenski izseljenski kader zbira predvsem iz vrst revnejših slojev, ki v domovini ne najdejo zaslužka in kruha in gredo zato v tujino, ne iskat nove domovine, ampak 6amo zaslužka, ki ga doma niso dobili, da 6e z zaslužkom vrnejo zopet v domovino. Razmere v Sloveniji torej niso take, da bi mogle zaposlovati in dati kruha vsemu svojemu prebivalstvu in zato je izseljevanje nujno ravno tako kot tudi počasno propadanje doma. Naši izseljenci se vračajo predvsem iz evropskih (kontinentalnih) držav, čeprav je to kontinentalno povračanje od leta 1936 na leto 1937 po nekaterih banovinah zelo padlo (v vrbaski od 81.75% na 49.23%, v drinski banovini od 66.04% na 4%, v Belgradu-Zemunu-Pančevu od 53.85% na 0%). O vzrokih tega odstotnega padanja kontinentalnega povračanja je mogoče misliti marsikaj in temu iskati vzrokov tako v dotičnih državah, kjer so naši izseljenci, kot v naši državi. Interesantno je tudi, da se je povračanje 1. 1937 dvignilo 0.d onega iz 1. 1936 samo v štirih banovinah (dravska, savska, dunavska, zetska), v petih banovinah pa nazadovalo in ostalo brez razlike v Belgradu-Zemunu-Pančevu. Bilanca Tudi pri bilanci vidimo isto sliko: Največji odtok prebivalstva je iz Slovenije. Leta 1936 6e je po odštetju povratnikov izselilo po absolutni višini največ iz vardarske banovine (samo 612 povratnikov!), vendar samo 1.296. pro mille prebivalstva, med tem ko je bil istočasna odtok prebivalstva iz dravske banovine 1.804 pro mille. Sc bolj je očividna gornja trditev 1. 1937, ko 6c je po odštetju povratnikov izselilo iz Slovenije 4217 ljudi, t. j. 3.763 pro mille odtoka prebivalstva, najmanjši pa je odtok prebivalstva iz drinske banovine (1. 1936 vračanje celo večje od izseljevanja, 1. 1937 pa je bil odtok prebivalstva samo 0.002 pro millej in iz moravske banovine (1. 1936 0.022 pro mille, 1. 1937 pa 0.035 pro mille). Katerim državam dajemo svo;o kri in koliko Od našega izseljevanja v evropske države (kontinentalnega izseljevanja) gre največ naših ljudi v Francijo. Po vrstnem redu je odšlo 1. 1936 največ naših ljudi v Francijo (4249), na drugem mestu v Turčijo (969), na tretjem v Češkoslovaško (657) in na četrtem mestu v Nemčijo (589). Zanimiv je odtok naših ljudi 1. 1936 v Turčijo in pa v malo Predpotopna žuželka, ali kaj? Ne, 60 krat povečani nadležni ponočni obiskovalec z barja, komar. Albanijo, ki je sprejela skoro toliko naših izseljencev kot Nemčija, 573. Narod sam čuti v svojem izseljevanju, da v gosto obljudenih državah zanj ni mesta in stvarno je izseljevanje v te države zelo malenkostno: v Luksemburg 1, v Švico 6, v Holandijo 8. v Italijo 12 in v Madžarsko 18 Razmere v državah, kamor se izseljujejo naši ljudje, pa se zrcalijo v povračanju iz teh držav. Važna za naše izseljevanje, katerega močan procent je včasih šel v Belgijo in Holandijo, da je leta 1936 imela Belgija 82.23% več povratnikov kot pa izseljencev, Holandija 91.57% več povratnikov, Luksemburg 88.88% več povratnikov in Italija 79 66% več povratnikov kot pa izseljencev itd. Te države, ki nam v slabih časih dajejo več povratnikov kot pa sprejmejo izseljencev, nam dokazujejo, da je tam naš človek v vsaki krizi takoj postavljen na cesto in naj nam bo za bodoče to nauk, da je 'izseljevanje v te države preje vredna premisleka. Relativno največ naših izseljencev je 1. 1936 obdržala Albanija (98.25%). na drugem mestu Turčija (94.53%), na tretjem mestu Grčija (90.47%) in na četrtem mestu Češkoslovaška (90.41%). Nemčija obdrži samo 67.40% naših ljudi, Francija pa samo 52.50%. Leta 1937 so se številke večinoma malo povečale, vendar pa 6e odnosi bistveno nisa izpre-menili. Izseljevanje v Francijo sc je dvignilo od 4249 na 7607, v Nemčijo od 589 na 2562, v Turčijo od 969 na 1106, v Češkoslovaško od 657 na 671 in v Romunijo od 470 na 630. Koder pa se je dvigilo izseljevanje, 6e je dvignilo tudi povračanje. Kjer pa se je izseljevanje dvignilo, povračanje pa nazadovalo, nam to dokazuje tamkajšnje dobre razmere, v katerih more tudi naš človek dobiti kruha. Take države sa 1. 1937 bile: Češkoslovaška, Romunija, Bolgarija. Od prekomorskega (interkontinentalnega) izseljevanja vzame največ naših ljudi U. S. A. (1568), na drugem mestu Argentina (836), na tretjem mc6tu Kanada (653) in na četrtem mestu Avstralija (352). L. 1937 se je izseljevanje v vse in-tcrkontinentalne države (razen Južne Afrike in Čile) dvignilo, ravno tako kot tudi povračanje, ki je nazadovalo samo iz Avstralije in Čile, L. 1937 je bila v izseljevanju na prvem mestu U. S. A. (2432, preje 1568), na drugo mesto pa je stopila mesto Argentine Kanada (919, preje 653), na tretjem mestu (preje na drugem) Argentina (897, preje 836) in na četrtem mestu je ostala Avstralija, kamor pa se je izseljevanje dvignilo od 352 na 511. Če pri posameznih državah odštejemo od izseljencev povratnike, je od inlerkontinentalnih držav leta 1936 obdržal največ naših ljudi Iran (100 %), Juž. Afrika (98.03%), Nova Zelandija (93.33%) in Avstralija (84.94%). Leta 1937 pa je obdržala največ naših ljudi Nova Zelandija (95.56%), Avstralija (95.30%) in Južna Afrika (83.33%). Pri vprašanju, kam se naj torej usmerja naše izseljevanje, je zela važno in upoštevanja vredno dejstvo številka, koliko odstotkov naših izseljencev ohranjajo posamezne države, posebno v dobah kriz. (Konec.) Kos švedske obale zdrknil v morje Nenavadni zemeljski usad, ki je geološkim strokovnjakom uganka Pred dobrim tednom so časopisi objavili poročilo o zaporednih zemeljskih usadih na Švedskem. Posebna dva takšna usada sta bila večjega obsega in sicer pri Sundsvallu ob morski obali. Tam se je nenadoma pogreznil pod morsko gladino kakih tisoč metrav dolg kos obale. Zemeljske plasti, ki so 6e pogreznile, 60 obstale že kakih pet metrov pod morsko gladino. V Ostrandu imajo večja tovarno za bombaž. Delavci so tega dne ravno hoteli zapustiti tovarno, ko so naenkrat začutili močan potres. Razbile so sc vse svetilke in celo predilniški straji so se začeli na vso moč majati, kakor bi bile to škatlice iz lesa. Iztiril je dalje mal vlak, ki vzdržuje zvezo med tovarno in bližnjim pristaniščem, kjer 60 tovarniška skladišča. Le nekaj minut prej je ta mali vlak bil še tik ob pristanišču, in je ravna odpeljal na varno, ko se je naenkrat pogreznil v morje širok pas zemlje in izginil pod vodo. Pol delavskega taborišča je odtrgana zemlja potegnila s seboj, z njim vred pa tudi del tovarniškega skladišča s 3000 tonami bombaža. Tudi tračnice male železnice so se zverižilc vsled tega U6ada in vise po udrtem pobočju. Še nikdar dozdaj niso ljudje na tem kraju čutili potresa, še manj pa doživeli, da bi se zemlja nenadoma odtrgala in zgrmela v morje. Zato je pomenil za te ljudi ta nenavadni dogodek tem večje iznenadenje. Takoj so poslali na kraj usada nad sto delavcev, ki so rešili še nekaj zalog tovarniškega skladišča in jih prenesli na varno. Le na ta način je mogoče preprečiti še nadaljna škodo, ki bi io utegnili povzročiti morebitni prihodnji usadi. Pokrajina sama je namreč precej samotna lin zadostnega števila reševalcev ni vedno na Programi Radio Lfublfana Sreda, 16. novembra: 12.00 Lutke, tičice in cvetke (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 18.20 Operetni venčki (ploščo) — 14 Napovedi — 18 Mladinska ura: a) Opazuj in poskušaj (jr. prof. Miroslav Adlo-šič); b. Ročnu delu (ir Miroslav Zor)— 18.30 Narodne pesmi (plošče) — 18.4(1 Delavska ura: Ob 50 letnici delavskega zavarovanja (g. Rudolf Smersu) — 19 Napovedi. poročila — 19.39 Nac. ura — 19.50 Uvod v prenos — 2(1 Prenos iz ljubljanskega opernega gledališča; v I. odmoru: Glasbeno predavanje (g. Vilko Ukmar), v II. odmoru: Naiiovedi, poročila. Drugi programi Sreda, 16. novembra: Bclgrad: 29 Humor, 21 Jazz, 22.20 Beethovnov trio — Zagreb: 20 Ljubljana — Sofija: 19.25 Smetanova opera »Prodana nevestni — Varšava: 19 Pisan koncert — Trst-Milan: 21 Igra, 21.40 Trio, 22.35 Plesna glasba — Rim-Uari: 21 Melodrama »Simon Boccanegra« — Dunaj: 19.10 Benjamin Gigli pojo, 20.15 Igra, 22.30 Orkestrnlni koncert — Kdnigs-berg: 21.15 Hiindlov koncert — Lipnico: 20.10 Requiem — Koln: 21.15 Simfonične skladbe — Frankfurt: 21.15 Brahmsove skladbe — Stuttgart: 21.15 Nove koračnice, 22.30 Beethovnove skladbe — Bcromunstcr: 21 Švicarsko narodno pesmi in plosi — razpolago. Le pa čudnem naključju ob tej veliki nesreči ni bilo človeških žrtev. Ker 6e še vedno boje novih usadov, 60 začeli graditi novo tovarniško skladišče bolj prač od obale. Vendar nekateri strokovnjaki mislijo, da celo tovarna sama ni čisto varna, čeprav stoji precej proč od obale, kajti zemeljske plasti v teh krajih leže tako, da 60 panovni večji usadi še vedno mogoči. Večini geoloških strokovnjakov pa je ta nepričakovani in v teh krajih toliko nenavadni zemeljski usad res prava uganka, kajti čisto jasno je, da tu ne gre za kak pojav, ki bi bil v zvezi z ognjeniškim delovanjem. Očividci pripovedujejo, da 6a videli, kako so se začeli dvigati iz vode, čim se je obala pogreznila v morje, močni plini, za katere 6e za zdaj še ne more reči, kakšni 60 bili. Zaradi tega so nekateri strokovnjaki tudi trdno prepričani, da je usad nastal zato, ker se je zemlja zrušila v kakšno podzemeljsko votlino, v kateri se je sčasoma nabrala velika zaloga raznih zemeljskih plinov. »Železna pljuča«, ki so jih nadeli bolniku na prsi. Vsak dan mora »dihati« s temi železnimi pljuči po sedem ur 126 Hervey Allen: Antonio Adverso, cesarjev pustolovec Vsi so vstali ter pili na Neletino zdravje, tudi brat Franeois in Ferdinando. Neleta je kar žarela. Stala je za mizo ter odvrnila z jecljajočim glasom kapitanu, da mu je želela prijetno dobrodošlico na Gallegovini. »Vi ste Kalalanka, gospodična?« je vprašal. Antonio je preslišal ia nekoliko prezaupljivi ton. Saj v resnici kapitan ni hudo mislil. »Moj oče je bil doma iz Barcelone, gospod.« »Za Katalonko ste pa temni, gospodična! Saj jo v Barceloni množica plavolask, posebno pa debelih in zaspanih. No, morda je bila mati iz Seville, kaj? Saj nosite tudi ruto ovito čez rame. Morava se nekoliko pogovoriti o Barceloni, gospodična. Če gospod Adverso dovoli,« je hitro pojasnil, kajti opazil je naglo padanje temperature. Ferdinando je stremel v svoj krožnik, kakor da bi bili na njem črvi. »Kakor sem pravkar dejal, kapitan«, je spet povzel besedo Antonio in prisilil Matanzo k neprostovoljni pazljivosti, »mi upamo, da se boste vi še pogostokrat povrnili sem. Če boste v dobri meri upoštevali moje nasvete in naložili blago na moj način in ga spotoma negovali, bodo ljudje pri prihodu bolj sveži in zdravi, kakor pa pri odhodu. Pravkar slišim, da so v Severni Ameriki iznašli stroj za trganje bombaža ter je zaradi tega zavladalo tam veliko povpraševanje po močnih delavcih pri žetvi.« Sedaj je kapitan le začel napenjati »ušesa. »Lovci v notranjosti so že dobili nalog, naj tokrat pripeljejo s seboj toliko goraških bojevnikov, kolikor jih morajo zgnati skupaj. Morebiti vas zanima, da mi tukaj svoje blago dobimo od treh ali štirih različnih strani. V glavnem sem že zmerom navezan na sužnje karavane, ki jih proti koncu suhe dobe pripeljejo semkaj moha-medanci iz notranjosti. Od njih dobimo blago vseh vrst, dobro in slabo. Letos pa sem jaz organiziral nekaj pohodov v lastni režiji pod vodstvom Arabca z imenom Ali Bongo, ki je izreden dečko. Ta obdeluje ta čas še dokaj neizčrpano ozemlje severno od reke svetega Pavla med gozdnatimi prebivalci iz rodu Gora. To je zares krasno pleme. Nekaj čisto drugega kot zoperni črnci tam spodaj ob obali Nigra, ki "se imenujejo Kruši, Gubosi, Putusi in še ne vem kako. Gorasi so svetlejši po barvi, a njihov obraz ima prijaznejši, skoro evropski izraz. Nadvse pripravni so za služabnike in dovzetni za dobro ravnanje z njimi. Nato obdeluje moj prijatelj Mongo Tom tam spodaj onstran reke vso bližnjo okolico, morsko obalo na obeh straneh, a na osnovi pogodbe mu jaz odkupujem ljudi. Poleg tega obstoje še nekateri drugi načrti za lov na sužnje, ki ste se vi z njimi pred svojim odhodom prav gotovo spoznali. Vi boste morali predvidoma dva do tri tedna ostali tukaj, kajti naše barake so trenutno toliko kot prazne, a vi ste pripluli semkaj prej, kot so pa prišle karavane.« »Moram pohvaliti vašega upravitelja,« je rekel kapitan. »Vse mi je že natančno popisal. Lahko si mislim, da obstoje v tej vrsti trgovine kakor v vsaki drugi čisto posebne določene umetnije.« »Imate popolnoma prav: Ferdinando je nadvse odličen delavec,« je dejal Antonio z umirjenim glasom, »in jaz se opiram nanj v vsakem pogledu. Kljub temu, kapitan: če mi imate sploh kaj predložiti, prosim, da storite neovirano! Jaz vodim ta trg in nihče drugi!« Kapitan je nekoliko privzdignil obrvi in se smehljal. »Lahko se zanesete na to, da se jaz kaj rad ravnam po vaših predlogih in da sem vesel, če se kaj novega naučim. Moj veliki ponos, gospod, je moja Ladja »Fortuna«, oh krasna ladja!« Njegov obraz jc zažarel kot prej, ko je govoril o številnih ženah. Antonio mu je položil roko na ramo. Sedaj je vedel, kako lahko izkaže temu možu največ časti. »Ladja ni najslabši bog na zemlji,« jo rekel, »posebno če je boginja!« Nanovo mu je napolnil čašo. »Za Fortuno, ja?« Kapitan je stegnil roke, kakor da bi hotel njegovo veselo razpoloženje še okrepiti. »O Afriki in o trgovini s sužnji sem slišal že strašne stvari! Jaz so je gotovo ne bi udeležil, če me ne bi Cibo poklical, naj pogledam pri izkladanju zadnjega tovora, ki ste ga poslati. Maršal! Ladja ■— bila je mali San Paolo — se je svetil kot blisk, a črnci so se pehali in plesali od razigranosti. Vi bi morali biti zraven: vsak je prejel rdečo kapo in volneno odejo, ter so pri tem takoj pozabili na svojo domovino in prijatelje ter peli in plesali kakor opice, a zraven obračali svoje nove obleke na vse strani. Če so zagledali tovorni voz, so bili vsi iz sebe pri pogledu na konje. Niso namreč vedeli, da se živgli lahko uporabljajo za delo. Nato je prijahal še neki črni poštar s srebrno obšitim klobukom, svetlomodrim jopičem in belimi jahalnimi hlačami. Božali so mu njegove spolirane kanonirske škornje in zijali, kako so zveličale ostroge, ko je skočil dol in spet gor. Zažvižgal je z bičem in jim je dejal, kako lepo je biti pri belcu za sužnja, — in to so potem verjeli!« »Vaše pripovedovanje bo kar držalo,« je rekel Antonio. »Nikdar nisem bil pri takem prihodu navzoč v Havanni, pa vem, kakšno življenje imajo tukaj dečki. Potem bo že držalo, da bodo v Kubi imeli lepše. Poglejte, večina ljudi pozabi, da so bili ti ljudje tudi. že v Afriki sužnji. To so vojni ujetniki ali pa so prišli v zapor za-| radi dolgov, ali pa so bili Obsojeni kot zločinci in čarovniki. Naši mogočni poglavarji smatrajo slabotne in nesrečnike enostavno za neke vrste živi kapital ter kujejo iz tega svoje rente na ta način, da puste te ljudi delati. Na ta način se ne delajo tukaj samo zaslužki, temveč stoji in pade ta del zemlje obenem s to napravo. Na vsak način: če pridejo na kako plantažo v Ameriko, ki jo vodijo Evropci, imajo ljudje odločno boljše življenje kot tukaj.« Antonio je pogledal navzgor in zasačil Ferdinanda pri lahnem nasmehu. »Gospod Adverso ima večkrat lepe besede, gospod kapitan,« je dejal mešanec. »Moral bi še pristaviti, da bi tukaj ujeli mnogo manj sužnjev, če jih belci ne bi vabili in mamili z blagom.« »Da, res je,« jo potrdil nekoliko neprostovoljno Antonio. »Posebno dobra misel je, da morejo trgovci z Evrope prodajati blago, ognjeno orožje, rum in vse mogoče proizvode in da s tem ljudi naženejo na lov na sužnje. Le zaradi tega in zaradi povpraševanja po coneni delovni moči v Ameriki in Zapadni Indiji-je sploh prišlo do tega, da prihaja naš Novi Svet semkaj!« »Prihaja? Kam prihaja?« ga je prekinil brat Franeois, ki se je pogovarjal z Neleto. »Ne, ne«, se je smehljaje branil Antonio, »danes zvečer se' ne moram spustiti v noben prepir z Vami? Vi niste noben strokovnjak. Pater je namreč proti vsem našim podjetjem tukaj,« je pojasnil. Čas prebije v tem, da lajša črncem življenje, kar se da, kadar jih naši lovci oddajo meni. Jutri vam bom pokazal njegove dobrodelne ustanove.« Čelo se mu je bežno nagubalo. »Poskusite to arabsko dušeno meso, kapitan! Jagnjetina s poprom, rižem in mlekom pražena,« Nametal je don Ruizu krožnik do vrha in mu nato nalil vina. Neleta je jedla tiho in molče. Le v njenem načinu, kako je jedla, se je izdajalo njeno domačinsko poreklo: zajemalka in dva prsta sta bila njen edini pribor. Antonio ji je sedel nasproti in jo preko mize gledal. Nekajkrat so pogledale njene oči, zelenkasto svetlikajoče se ob svitu sveče, skozi dolge črne trepalnice proti njemu in takrat je bila pogosto neka luč v njih, kakor v pogledu leoparda, ki preži ob mesečini v goščavi. Antonio je naslonil glavo na roko in jo ogledoval. Mogočna toplota vina ga je prevzela od nog do glave. Zaradi plamenčkov sveč in leščerb s palmovim oljem, katerih plavajoči bombažni stenj je metal mehko luč skozi izrezljano bučno lupino, se je soba potopila v mehko prelivajočo se svetlobo, v kateri so Chieha in čakajoče deklice z bosimi nogami neslišno tekale sem pa tja, kot uslužne sence. Proti dvorišču je bil razpet čez vso dolžino prostora zastor iz dolgih med seboj prepletajočih se nitk. Antonio je videl, kako so se sence palminih pahljač igračkale na zastoru. Zunaj je šum-ljal studenček v svoji skalnati duplinici. Posodje s presenetljivimi rdečimi obroči je stalo samo na prtu, a obrazi in glasovi gostov so se raztopili in splahneli. Zapadel je v stanje prijetnega sanjarjenja, otopel za vse razen za tisto, kar je bilo tik poleg njega, kar pa je on videl le nejasno. »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din, ia inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva nliea 6/111. Telefon 4001 do 4005, Uprava: Kopitarjeva ulica 6. Za Jugoslovansko tiskarno i Ljubljani: K, Čeč, Izdajatelj: ini. Joie Sodja, Urednik: Joie Kofiiček.