Izhaja vsak petek z datumom prihodnjega dneva. Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica št 7. Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne. Rokopisi naj se samo po eni strani Usta napišejo, druga stran naj bo prazna. Rokopisi se ne vračajo. Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko. Glasilo koroških Slooenceo Vel|» za celo leto 4 krose. Denar naj se pošilja točno pod napisom: UpravsištTia lista »Mir* 3 4* v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št 26. Naročnina naj se plačuje naprej. Za inserate se plačuje-po 20 via. od garmcnd-vrste vsakokrat Leto XXXII. Celovec, 12. malega srpana 1913. Št. 28. IV. vseslovenski katoliški škod v Ljubljani. Na sijajnem lanskem mednarodnem evharističnem kongresu na Dunaju se je sklenilo, da se priredijo letos v Avstriji katoliški shodi po raznih narodnostih; kako primerno je, da se obhajajo katoliški shodi ravno letos, ko praznuje sveta katoliška cerkev veličastni Konstantinov jubilej, ko je preteklo 1600 let, odkar je proglasil rimski cesar Konštantin krščanstvo za enakopravno vero v rimskem cesarstvu. Tudi Slovenci bomo imeli svoj katoliški shod, da se navdušimo za svoj najdražji zaklad, za sv. vero; vršil se bo od 24. do 27. avgusta IV. vseslovenski katoliški shod v središču slovenskega ozemlja — v beli Ljubljani. Ne samo Slovenci, ampak tudi drugi katoliški Slovani naše širne domovine se bodo udeležili v obilnem številu tega shoda — Slovenci iz vseh obmejnih kronovin se bodo odzvali v velikem številu — tam pa, kjer se zbira verni slovenski rod, tudi koroški Slovenci ne smemo izostati, ampak pohiteti moramo v ‘kar naj večjem številu v Ljubljano, ker mi najbolj potrebujemo novega navdušenja v težkem boju za vero svojo in jezik materinski. Pokazati versko svoje prepričanje pred svetom je naša sveta dolžnost. Dandanes smemo sicer svojo sveto vero svobodno izpričevati in ni se nam treba bati krvavega preganjanja; ali nastopil je nov čas, ko se preganja naša sv. vera z zasramovanjem, ko se napadajo nauki sv. katoliške cerkve, ko se blatijo papež, škofje in du- Podlistek. Celovška čitalnica. (Po virih spisal F. K.) (Dalje.) Leta 1872. je priredila Slovanska Čitalnica še dve veselici. Prva se je vršila 12. februarja. Imela je ta spored: 1. Pobratimija, zbor. 2. Po jezeru, zbor. 3. »Janezek« Vilharjev, deklamiral prof. pl. Kleinmayr. 4. Vse mine. zbor. 5. Prisega gorotanskih vojvodov; dramatičen prizor. 6. Žalostni glas zvonov, zbor. 7. Šopek narodnih pesni, zbor. 8. Tombola. 9. Ples. Nekaj zanimivega nudi ta program; predstavljali so prisego korotanskih (koroških) vojvodov. Kakšen je bil ta dramatičen prizor, o tem nimamo poročil. Naslanjal se je pač 'na poročilo Janeza Vetrinjskega, ki nam je lepo opisal starodavni običaj, ko so sprejemali slovenski koroški kmetje tujega (prej domačega) vladarja v svojo sredo, ko so ga sprejeli v jS * * * * * 11y°io soseščino. — Vemo, da je pred krat-poskusil slovenski pisatelj in pesnik J. ..L^kdeladi to tvarino. A uprizorjen njegov Pn^?r ni bil. — Gotovo lepa snov za dra-, malika, ki pa mora biti snovi tudi kos! Že snov in naša čast zahtevate, da mora biti nekaj izrednega, če se hoče uprizoriti. hovniki, ko smešijo verne, odločne katoličane — vse to preganjanje se vrši v slabem časopisju, na shodih in v javnem življenju — ni čuda, da se mnogokrat posreči zapeljati vernega Slovenca, da se nahaja i v naših vrstah mnogo verskih mlačnežev, bojazljivcev, ki se iz strahu pred svetom ne upajo javno pokazati verne kristjane. V tem novem času so živo potrebne velikanske manifestacije verske misli — katoliški shodi, kjer se zbuja, krepi in raste katoliška zavest, kjer se dramijo in krepijo mlačneži, kjer zadobijo pogum boječi in se utrdijo verni, odločni katoličani. Žive katoliške zavesti potrebujemo tudi koroški Slovenci — zato pa želimo pohiteti na katoliški shod v Lj ubij ano in hočemo tam javno in slovesno izpričati ono vero, za katero so pretakali svojo kri prvi kristjanje dolgih tristo let. Lansko leto nas je šlo nad 400 k evharističnemu kongresu na daljni Dunaj ; še več nas mora biti letos na katoliškem shodu v bližnji Ljubljani. Da, slovesna, impozantna mora biti naša udeležba. Koroški Slovenci bomo imeli svoj posebni vlak, ki nas popelje iz Celovca v Ljubljano. Ker se pa kot verni častilci Marijini ne moremo peljati mimo slavnih Brezij, ne da bi obiskali Marije Pomagaj, bomo tjagrede prekinili svojo vožnjo v Otočab in romali v krasno Marijino svetišče na Brezjah. Vlak odide iz Celovca dne 23. avgusta; prišli bomo zvečer na Brezje, kjer bomo prenočili, in ko bomo zjutraj opravili svojo pobožnost, se peljemo dalje v Ljubljano na katoliški shod, kjer bo že zbran cvet katoliškega slovenskega naroda. Podpisani odbor vabi Vas, koroške Slovence in Slovenke, k prav obilni udeležbi. Kdor le more, naj se nam pridruži in naj pobiti z nami na katoliški shod v Ljubljano ! Na noge torej, slovenski Korotan! Celovec, dne 9. julija 1913. Pripratslplsii ©slisišr o liriki iitsfiii 'm umiti škod o Ipašflpiai : Dr. Janko Brejc odvetnik. Franc Grafenauer drž. in dež. poslanec. Janez Vidovič kn. šk. kancelar in kanonik. Msgr. Valentin Podgorc tajnik „Družbe sv. Mohorja". Prelat dr. Martin Ehrlich profesor bogoslovja. Dr. Piožie Valentin Franc Smodej predsednik „S1. kršč. soc. Zveze". urednik. Valentin Lim£il Dr. Gregor Rožman preds. sodalitete SSi Cordis. prefekt v Marijanišču. Dr. Lambert Ehrlich profesor bogoslovja. Opombe: 1.) Posebni vlak bo priredila za Koroško S. K. S. Zveza in v kratkem bo objavljen natančen spored in cene. 2.) Vsi dopisi glede katol. shoda naj se naslovijo: S. K. S. Zveza (pripravljalni odbor za katoliški shod) hotel Trabesinger — Celovec. 3. ) Tudi zglasilnice, ki so jih prejeli župni uradi, naj se dopošljejo Zvezi v Celovec. 4. ) V koroški skupini bodo v Ljubljani nastopili tudi vsi naši „Orli“. Želeti je, da pride mnogo udeležnikov v krasnih narodnih nošah. 5.) Pevci in pevke, ki hočejo z nami, naj to naznanijo pri svojih gg. župnikih. Imamo pevovodjo, ki bo vodil petje koroških Slovencev. Druga »veselica« leta 1872. se je vršila dne 10. aprila. Poročilo jo imenuje veselico, akoravno je bil prvi del prireditve zgolj poučen. Predaval je namreč Matija Majar, ki je živel takrat kot beneficiat na Križni gori v Celovcu »O sledu starih Slovenov«. Znano je, kak iskren Slovet je bil možina Majar. Udeležil se je vseslovanske razstave v Moskvi, za katero je kupil ziljsko narodno nošo. Izdajal je tudi »Slavjana«, hoteč ustvariti vseslovanski književni jezik. Bil je idealist — brez realne podlage. A že idealizem sam je simpatičen, posebno- dandanes, ko je človek postal stroj. Majarjevo delo pa je obrodilo veliko sadu, vzbudil je Andreja Einspielerja in z njim vred celo vrsto iskrenih koroških rodoljubov. Na stara leta se je preselil v Prago, kjer počiva na pokopališču. Koroški Slovenci mu še veliko dolgujemo, pozabili smo nanj, železen, zarjavel križ stoji na grobu. — Pozabili smo, da imamo tudi mi lep kos slovenske kulturne zgodovine, pozabili smo )na može, ki so orali ledino na prosvetnem polju. Po Majarjevem govoru je sledilo petje. Po letu je prirejala čitalnica skupne izlete v okolico. Dne 7. maja se je vršil izlet v Vetrinj, 14. maja pa na Žihpolje. Občni zbor čitalnice se je vršil 13. oktobra 1872. Za častnega uda je bil imenovan na j m občnem zboru iskreni Jugoslovan in dobrotnik Slovencev Jo-sip Ju(rij Stross-mayer, škof v D jakovem. Odbor je bil za leto 1872/73 sledeče sestavljen: Predsednik: B. C. Rossbacher, trgovec. Predsednikov namestnik in go-spo-dam Vincenc Borštner, gimnazijski profesor. Tajnik: Šimen Jaiiežič, poročnik in urednik. Denarničar: France Pesjak, trgovec. Knjižničar: Juljan žl. Kleinmayr, gimnazijski profesor. — Sami odlični možje! Število udov je v poslovnem letu 1872/1873 naraslo na 47. Poskočilo je za 12. Redni udje leta 1872/73 so bili: 1. Aleš Miki, župnik. 2. Ambrož, duhovnik župne cerkve. 3. Bizer Andrej, slovenski duhovnik stolne cerkve. 4. Borštner Vincenc, gimnazijski profesor. 5. Čermak J., trgovec. 6. Einspieler Andrej, realčni profesor, deželni poslanec in urednik »Prijatelja«. 7. Einspieler Lam- bert, knezoškofijski tajnik, .tajnik Družbe sv. Mohora. 8. Fras Anton, gimnazijski pro- fesor. 9. Gole Josip, vodja Mohorjeve tiskarne. 10. Holiber Miha, župnik v Vetrinji. 11. Jakobič Jan., duhovni svetovalec in župnik. 12. Janežič Šimen, poročnik in urednik »Besednika«. 13. Dr. Janežič Valentin, polkovni zdravnik. 14. žl. Kleifnmayr Juljan, gimnazijski profesor. 15. Komel j Andrej’ nadporočnik. 16. Kometer M., župnik v Št! Rupertu. 17. Kranjc, finančni uradnik. 18. Krasnik Jan., uradnik v pokoju in predsednik »Trdnjave« (politično društvo). 19. Ma- Droga ?ojska na Balkanu. Vojska med Srbi in Bulgari ter Grki in Bulgari je izredno krvava, kakor je bilo pričakovati. Dva hrabra bratska naroda se krvavo mesarita. Na strani Srbov se izredno hrabro bori 12.000 Črnogorcev, ki so se odlikovali zlasti v naskokih. Sodi se, da je na srbski in bulgarski strani padlo že nad 35.000 mož. Položaj na bojišču. Vojna sreča je slovanskim bratom, kakor za kazen za bratomorni boj, nemila. Dočim se na jugu in sredi Srbi še dobro držijo, na sredi (v centru) celo prodirajo, imajo na severu nasproti Bulgarom premalo številno armado in se umikajo. Za srbsko vojsko v Macedoniji je nevarnost, da jo severna bulgarska armada odreže od domovine, od Srbije, kar bi bilo zanjo usodepol-no. Zato bodo skusili Si’bi armado na severu pomnožiti, da ustavijo prodiranje Bulga-rov, ki so že prekoračili srbsko mejo. Zato se pa Bulgarom slaba godi na jugu v vojski z Grki. Bulgari so vedeli, da so njihovi resni in nevarni nasprotniki le Srbi; zato so proti njim poslali glavne armade, nasproti Grkom pa le malo armado, kakor se zdi, mnogo manjšo nego je grška. In ko so začeli Srbi v centru in z desnim južnim krilom prodirati in se je Bulgarom slabo godilo, je general Ivanov odposlal od armade, ki se je borila proti Grkom, 35.000 mož na pomoč zoper Srbe. Več kot 80 do 100.000 mož pa Bulgari nasproti Grkom itak niso poslali. Tako Grki, ki so se izprva umikali in so jih Bulgari hoteli prisiliti k odločilni bitki pred Solunom, naglo napredujejo in potiskajo nazaj bulgarsko armado. Na vzhodu so prodrli že do Demirkisarja, na severu pa se bližajo srbski armadi in tako ogrožujejo bulgarsko levo krilo, ki se vojskuje zoper Srbe, da pride lahko med dva ognja ali pa se mora umakniti. V centrumu je zmagovala armada, ki je zavzela Slip, Kočano ter bulgarske postojanke na Osipovi planini in je en del udrl že na bulgarska tla. Ali Srbi iz strategičnih (vojskinih) ozirov niso prodirali naprej proti Kjustendilu, da ne bi se ujeli kakor v mišjo past, ker obe njihovi krili nista napredovali; ali je njihovo prodiranje ustavila bulgarska armada pri Kjustendilu, ni mogoče dognati. Morda jih je pri tem oviralo posebno njihovo desno krilo, ki je bilo v eni bitki na Ovčjem polju pri Krivolaku poraženo, kjer so Bulgari ujeli, oziroma uničili eno srbsko takoimenovano timoško divizijo. Pozneje so Srbi dobili pomoč in so porinili Bulgare nazaj in osvojili zopet Kri-volak. Tako trdi vsaj srbsko oficielno poročilo. Poročila iz Srbije in Bulgarije si zelo nasprotujejo. Iz poročil je posneti po vsestranski presoji, da so bulgarska poročila o velikih bulgarskih zmagah zelo pretirana, deloma celo izmišljena, da tajijo neka- jar Matija, župnik Križne gore. 20. Dr. Nemec Valentin, profesor bogoslovja. 21. Dr. Miiller Valentin, prošt, vodja knezoškofij-skega semenišča in vodja Družbe sv. Mohorja. 22. Pesjak France, trgovec. 23. Petro j Fr., krojač. 24. Perko Fr., trgovec. 25. Poljak Fr., trgovec. 26. O. Robida Karl, gimnazijski profesor in predstojnik celovškega benediktinskega samostana. 27. Rossbacher Bernard, trgovec in posestnik. 28. Sommer Gregor, okrajni šolski nadzornik. 29. Str-želba Šand., trgovec in posestnik. 30. Ša-šelj Martin, duhovni svetovalec.. 31. Šervi-eelj Mat., knezoškofijski tajnik. 32. Tonejec F«, učitelj meščanske šole. 33. Treo F., te-legr. uradnik. 34. Vedan S., trgovski pomočnik, 35. Wewerka Fr., rokavičar. 36. Kunstelj, pošt. urad. 37. Mlčoch, pošt. urad. 38. Kober Fr., urad. 39. Riedl Jul., gimn. prof. 40. Bavdek, uradnik pri železnici. 41. Spim dler, stavec v Mohorjevi tiskarni. 42. Ferjančič, uradnik pri »Unioni«. 43. Zupan, priv. uradnik. 44. Pribošič J., vojaški duhovnik. 45. Vedam France, trgovski pomočnik. 46. Zurc Dragotin, finančni uradnik. 47. Rabič Miroslav, finančni uradnik. — Tudi ta zapisnik kaže, kako veliko slovenskih trgovcev in trgovskih pomočnikov smo imeli v Celovcu, kaže pa tudi, da smo imeli precej slovenskega uradništva raznih sti’ok. (Dalje sledi.) tere precej važne srbske zmage, da pa se bulgarska armada nahaja v boljšem položaju, ker zmaguje na severu vsled premoči in so Srbi takorekoč zaenkrat potisnjeni v obrambo (defenzivo). Tretja vojska? Rumunija se boji prevelike, mogočne Bulgarije in zato je začela vzdigovati glavo in takorekoč napoveduje vojno Bulgariji. Bulgari so prisiljeni, radi ali ne radi,, privoliti Rumuniji odstop bulgarskega ozemlja od Tutrakana do Balčika. Rumunija pa je sedaj zahtevala mnogo več; za Bulga-rijo je posredovala tudi avstrijska diplomacija, ki ji je vojska med Srbi in Bulgari všeč, pa zaman. Rumunija noče o odstopu kakega bulgarskega ozemlja več slišati, ampak povdarja le, da ji ni toliko za to ozemlje, kakor za to, da Bulgarija ne postane premočna. Zato Rumunija mobilizira. Mobilizirala bo 600.000 mož. Vsak hip je pričakovati, da njena armada udre na bulgarska tla, in potem je po Bulgarih, ki bi se proti taki premoči ne mogli braniti. Saj, se giblje tudi Turčija in energično zahteva, da naj Bulgarija odpokliče svoje vojake izpred Ča-taldže in Bulaira. Iz Bulgarije prihaja poročilo, da bo Bulgarija to itak storila, ker potrebuje pomoči zoper Grke. Tretja vojska na Balkanu se zdi torej neizogibna, če ne bo česa ukrenila Rusija, ki — mobilizira. Kaj bo iz tega? Sledeča brzojavna poročila naj pojasnijo posameznosti: Boj' za Kočano. Belgradi, 5. julija. (Uradno.) Artilerijski dvoboj, ki se je včeraj zjutraj pričel med bulgarsko in srbsko vojsko, se je danes pred Kočano končal s popolno srbsko zmago. Srbske čete so zavzele vse bulgarske pozicije, katere je branilo 32 bataljonov z 88 topovi. Izgube na obeh straneh so velike. Belgrad, 5. julija. Privatne vesti iz Skoplja javljajo, da je srbska armada včeraj popoldne zavzela Kočano. Neresnična vest o srbskem porazu, Belgrad, 7. julija. (Srbski tiskovni urad.) Sofijske vesti o porazu srbske armade, o razbitju in ujetju timoške divizije pri Krivolaku, so absolutno netočne. Kočano so v petdnevnih bojih branile manjše srbske čete, in sicer samo en regularni polk ter 5 tisoč prostovoljcev — po večini Turki in Ar-navti. Te čete so Bulgari, ki so navalili s celo divizijo izpred Stipa, potisnili iz pozicij in to samo šest kilometrov. Poslana so bila ojačenja in Bulgari so zopet morali zapustiti nevzdržljive nove pozicije. Rumunska prekorači Donavo v četrtek. Dunaj, 7. julija. Tukajšnji krogi so obveščeni, da bo rumunska armada v četrtek ali petek prekoračila bulgarsko mejo. Rumunska je odklonila vsako nadaljno pogajanje in vsako intervencijo. Boji na srbskem ozemlju. Dunaj, 8. julija. Na severovzhodni strani srbsko - bulgarske stare meje so se vršili včeraj in danes ostri boji. Bulgarom se je posrečilo zasesti malo, neutrjeno mestece Knjaževac, dočim se boji okoli Zaječarja še vedno vrše. Konstatirati pa je, da tem bojem ni pripisovati odločilne važnosti, kaj tj odločitev pade na macedonskem bojišču, če sploh pride do nje. Bulgari zasedli Knjaževac. Belgrad, 8. julija. (Kor.) Srbski tiskovni urad poroča: Močna bulgarska kolona, ki se je nahajala na stari meji nasproti Knjažev-cu, je vdrla na srbsko ozemlje. Ker je bilo v Knjaževcu le malo srbskih vojakov, so Bulgari zasedli mesto. Srbska posadka se je po kratkem boju umaknila. Na potu od meje do Knjaževca so Bulgari zažigali vasi, nted drugimi tudi vas Polom, kar je vzbudilo med prebivalstvom velikansko ogorčenje. Srbi so že odposlali pomoč proti Knjaževcu. Bulgari so danes vnovič naskočili Zaje čar. Izid boja še ni znan. Bulgarski poraz pred Zaječarjem. Dunaj, 8. julija. (Izv.) Iz avtentičnega srbskega vira sem izvedel, da se je Bulgarom danes sicer posrečilo zavzeti neutrjeno mestece Knjaževac, a naskok na trdnja- vo Zaječar se je končal s popolnim bulgar-skim porazom. Naskok je bil krvavo odbit in so se morali Bulgari z velikimi izgubami umakniti čez mejo. Dalje so Srbi zmagovito odbili tudi napad na Vlašino. Vse bulgarske vesti, da prodirajo Bulgari proti Vranji oziroma da so že Vranjo zasedli, so čisto navadna izmišljotina. Srbske in grške odločilne zmage. Belgrad, 9. julija. Srbska armada je zavzela Štip. Atene, 9. julija. Grška armada je zavzela Doiran, Seres in Kavalo. Belgrad, 10. julija. (Uradno.) Srbske čete preganjajo Bulgare. Pri umikanju iz Stipa so Bulgari poizkušali se v Radovištu upreti. Toda kmalu so odpor opustili in be-že dalje. Srbske čete so zasedle včeraj popoldne Radovište. Stik z grško armado je popoln. Bulgari so tako naglo bežali, da niso imeli od Stipa do Radovišta časa padle častnike in vojake pokopati. Prebivalstvo je srbske čete z navdušenjem sprejelo. Vsi napadi Bulgarov na staro granico pri Zaječarju in Pirotu so popolnoma odbiti. Zdaj se na srbskem teritoriju ne nahaja niti en bulgarski vojak. Armadi generala Kovačeva, IV., in generala Ivanova, V., stojita tik pred tem, da ju Srbi in Grki zajamejo. Sofija, 10. julija. (Oficielno.) Bulgarska vlada je izjavila, da v svrho, da se nadaljnje krvoprelitje ustavi, popolnoma poveri Rusiji nalogo, da sovražnosti ustavi in jo zato naproša, naj v tem zmislu v Belgradu in Atenah posreduje. Dunaj, 10. julija. Že pred več dnevi je bilo popolnoma jasno, da je bulgarska glavna, armada doživela usoden poraz. K temu je prišlo grozeče vedenje Rumunije, ki je včeraj že napovedala ultimatum, ki bi se bil te dni Bulgariji brezdvomno izročil. Bulgarija je bila vsled tega primorana Rusijo prositi, naj se zavzame za ustavljanje sovražnosti, tembolj, ker ni samo armadi generala Ivanova, ampak tudi vardar-ski armadi pretil pravi Sedan. Že v včerajšnji bulgarski cirkularni noti se je opazilo,, da je dr. Danev svojo politiko popolnoma preokrenil, kar se je zlasti videlo' iz točke 2. Bulgarija izjavlja, da stoji na podlagi pogodbe, toda po dogodkih zadnjih štiriindvajset ur ni dvomiti, da bo Bulgarija morala privoliti v revizijo. Car bo pa gotovo vse storil, da se sovražnosti takoj ustavijo in se bodo odposlali najprej parlamentarji v to svrho. Pozor! ®A CA Ij-vart-n ceneie kakor v vsaki dU----DU til Uit tovarni ali zalogi ku- pite pri meni izvrstno kolo ali šivalni stroj. Popravila in pnevmatike po nizki ceni. Matija Planko, Celovec, Šolska ulica št. 5-6-7. Delovanje poslanca Grafenauerja. Kmetijski zadrugi v) Tciistem vrhu je poljedelsko ministrstvo dovolilo k nakupu pašnega posestva 6500 kron in k popravi gospodarskega poslopja. 3800 kron. Prvi znesek je docela že izročen, oziroma nakazan deželnovladnemu uradu, drugega zneska pa polovica. To je lep uspeh našega poslanca Grafenauerja. Od vladne strani izrekla se je poslancu Grafenauerju za njegov trud in njegovo prizadevanje v zadevi globasniškega vodovoda priznanje in zahvala. To nas tembolj veseli, ker je jasen dokaz delavnosti našega poslanca. Dne 17. junija je stavil poslanec Grafe n a n e r v državnem zboru nujni predlog za državno podporo po toči oškodovanim kmetom občine Bikarjaves. Dne 18. junija je stavil poslanec Grafenauer nujni predlog za državno podporo po požaru oškodovanim kaj žar jem iz Brde v Zilski dolini. «r Ako še niste, posilite naročnino! Dnevne novice in dopisi. Dr. Janko Brejc, glavni slavnostni govornik na manifestacijskem zborovanju katoliškega shoda v Ljubljani. Pripravljalni odbor je sklenil, da bo slovenski glavni govornik na manifestacij skem zborovanju katoliškega, shoda v nedeljo dne 25. avgusta 1913 voditelj koroških Slovencev gospod dr. Janko Brejc iz Celovca. To ni samo častno za g. dr. Brejca, ampak pomeni sploh odlikovanje koroških Slovencev. Koroški 'Slovenci, oddolžimo se temu odlikovanju z največjo udeleži» na katoliškem shddu! Kar čuti katoliško in narodno, naj se poda na katoliški shod v belo Ljubljano! Zaplemba. Državni pravdnik |iam je v zadnji številki zaplenil pofpolnoma r|edol-žno in objektivno poročilo o težavah, ki so se delale našim »Orlom« pri Einspielerjevi slavnosti v Svečah. Ta zaplemba, zoper katero vložimo priziv, je značilna za Hochen-burgerjev sistem na Slovenskem! Osebna vest. Dne 12. t. m. bo promoviral za doktorja vsega zdravilstva na graškem vseučilišču g. Josip Glantschnig, stare jšina akademičnega tehničnega društva »Triglav«. Čestitamo! Nemški »patriotizem«. Povodom zadnje avtomobilne tekme se je tudi mesto Celovec obleklo v praznično obleko, da dostojno pozdravi tri avstrijske nadvojvode, ki so se udeleževali tekme. Župan dr. Metnitz je dal na Novem trgu na visokem drogu razobe-^ siti f r a n k f ur t a r i c o , edino zastavo na drogu na celem trgu, da tako iznova do- kaže svoj avstrijski »patriotizem«. V senci frankfurtarice je potem sladki gospod župan pozdravljal visokp člane cesarske rodbine s ce?sa.rskim odlikovanjem na prsih. G. dr. Metnitz še gotovo ni pozabil, da so 1. 1907, ko je bival naš cesar povodom cesarskih manevrov v Celovcu, morali odstraniti vsfi frankfurtarice nasiprojti icesarjejvemu stanovanju, ker cesar ne trpi teh p r oti-dinastičnih bojnih zastav. — Tudi pri slavnosti pevskega društva v Št. Vidu ob Glini je bilo po poročilu v »Freie Stimmen« mesto takorekoč zavito v proti-avistrijske trobojnice in je v mestu kar od-, mevalo pruskega heilanja. Malo več patri-otičnega ozira bi bili pri svoji slavnosti Št. \ idčatni že lahko imeli, ker je počastil slavnost sam cesarski namestnik gosp. deželni pijedsedrjik baron dr. Filies-Skene! Od sodišča. Dne 20. aprila so se pri Skrublu v Podpeci stepli rudarji in hlapci, pri kateri priliki je ubil nekega Podpečnika hlapec Filip Štefan. Štefan je bil obsojen na tri mesece strogega zapora. Ponesrečen kaplan. Pri turi na Svinjo planino je ponesrečil č. g. kaplan iz Šmihela pri Volšpergu, Ignac Millonig. Prepeljali so ga v volšperško bolnišnico. Izklicevanje slovenskih postajnih imen. Na progah, kjer so dvojezična postajna imena, morajo sprevodniki izklicevati tudi slovensko. Marsikdo je vsled nemarnosti sprevodnikov, ki izklicujejo radi samonem-sko, imel škodo, ker ni slišal izklicevati slovenskega krajevnega imena, ki mu je znano. Zato naj slovenski potniki odločno zahtevajo od sprevodnikov, da izklicujejo tu-di slovensko! Zgled: Na progi Celovec-Podrozčica je slovenski potnik opozoril ta kega malomarnega kondukterja: »G kon d uk ter, zakaj ne kličete tudi ' sloveiiskegf postajnega imena?« Kondukter: »Saj n treba itak vsi razumejo nemško.« Potnik »Imate pa vendar ukaz, da izklicujete tud slovensko!« Nato sprevodnik debelo pogleda, malo pomisli in odide, ne da bi besedico črhnil. Na vseh prihodnjih postajali Pa je znal izklicevati tudi slovenska imena Torej, Slovenci, od vas samih je odvisno' kako se z vami jezikovno postopa. »Štajerc«, tu se špegljaj! Kranjski listi poročajo: Znani nemškonacionalni gostilni-čar^ lesni trgovec in župan v Mozelju pri Kočevju, Hans Jonke, je dne 26. junija izginil. Splošna sodba je, da jo je popihal v Ameriko. Zapustil je velike dolgove, skupaj menda okoli 200.000 kron. Ker je bil razbo-rit Nemec in zagrizen agitator, mu je samo Sudmarka posodila 40.000 kron. »Štajerc«, zopet imaš priliko, da poučiš svoje backe o — poštenju svojih velesomišljenikov! Štajerska S. K, S. Z. priredi 14. julija romanje k Mariji Pomagaj na Brezje. Iz Maribora gre en vlak, drugi pa iz Celja. Pri-glase sprejema romarski odbor v Mariboru, Koroška cesta 5. Že zopet celovški kolodvor. Iz Podjune smo prejeli: Bil sem dne 3. julija t. 1. po opravkih v Celovcu. Ko pridem ob 2. uri 42 minut k blagajni ter zahtevam tam eno karto v Šinčovas, se zadere ista pun-čarica nad menoj : »Ich versteh nicht, reden Sie deutsch!« Jaz dam denar 1 K 20 vin. tja ter še enkrat obnovim mojo zahtevo, toda namesto da bi mi postregla, potisne denar nazaj in zaloputne okence. Ker sem pa imel že itak komaj 3 minute časa ter sem se moral na vsak način odpeljati z vlakom, sem bil prisiljen prositi nekega postreščka, da mi je ta preskrbel vozni list. Kako se je ta frajlica posmehovala, ne bom opisoval. Omenim samo, da sem se že gotovo par stokrat vozil po tej progi, toda v Šinčovas sem pač zmiraj dobil vozni listek v slovenskem jeziku ter ga bom dobil tudi v bodoče. Ali še ne bo konca teh škandalov? Ali si železniški minister ni dal poročati zadnjič, ko je bil na Koroškem, tudi o škandalih na celovškem kolodvoru? Sicer pa ta slučaj itak dobi še v roke! Drobne vesti. V Celovcu je umrl, star 63 let, upokojeni ravnatelj na ljudski šoli Vinko Kleinb,erger. — Raznašalec kruha Pij Tiefnig pri peku Gòtzu v Celovcu je poneveril svojemu gospodarju 600 kron. Pobegnil je v Gradec, kjer je razen 98 K vse zapravil. Prijeli so ga pa še isti dan in ga izročili sodišču. — V Gorici je trajala več dni porojpia obravnava zoper bivšega okrajnega šolskega nadzornika Franca Finšgerja in računovodjo Karola Rosino, ki sta bila obdolžena, da sta okrajni šolski svet za velike vsote osleparila. Na podlagi pravoreka porotnikov je bil Finšger oproščen, Rosina pa; olbisojen na 8 mesecev t/eižke ječe, poostrene z Ikratnim postom na mesec. — Na Črni so izletniki našli zastrupljenega gimnazijskega sedmošolca Konšt. Kuneja. Poleg njega je ležala steklenica, v kateri je bil strup. Domnevajo, da se je dijak zastrupil zavoljo slabih učnih uspehov. — Španskega kralja Alfonza je hotel umoriti, ko se je kralj peljal v avtomobilu poi mestu, neki Fernardec. Napad so preprečili. Kje tiči krivda? Kdo nagaja ali kdo je malomaren? Kako sitnost, sroške in povrh še škodo mora trpeti slovenski kmet, nam je zadnji teden dal lep dokaz v sinški okolici. Potom kmetijske družbe je imel prejeti kmet-član parmesečnega plemenskega merjasca iz Brež, poslanega po železnici. Isti-nito je tudi došel v sredo, dne 2. t. m. v Šinčovas kot b r z o v o z n o blago. V petek, dne 4. (!) t. m. popoldne, torej po okroglih 48. urah, pa dobi brzojavko, ki ga poživlja, naj vendar pride po poslatev. Čeravno takoj zapreže in se odpelje ponj, se ga vendar sprejme na kolodvoru z začudenjem, kako more tako dolgo pustiti ubogo žival,, vsemu izpostavljeno. In dognalo sei je, da še v sredo oddanega naznanila (»avise«) še niti ni prejelodškoci-j a n s k e pošte. Posledica je bila: 1. Žival je trpela glad in žejo ter bila izpostavljena dnevnemu pripekajočemu solncu in ponoč-nermi mrazu; kako lahko bi bila zbolela! 2. Na postaji so imeli sitnosti in brezpotreb-no delo. 3. Kmet je moral plačevati poleg obveznih stroškov po nepotrebnem navrh še brzojavko, dostavnino iste ter ležnino pošiljatve na kolodvoru, katere stroške bi si v današnjih trdih časih lahko prihranil; za trde besede železniških uslužbencev, za odlašanje in nevednosti je moral biti celo še — hvaležen, ker so mu v človekoljubni po-strežljivosti in usmiljenju do gladujoče živali postregli z drago brzojavko. Donesek k poglavju: Slovenski kmet na Koroškem — in nemška »postrežljivost«. Nov zdravnik. V Velikovcu se je nastanil doktor vsega zdravilstva, g. dr. Franc Petek, dosedaj sekundarni zdravnik v deželni bolnišnici v Celovcu, ki je kljub svoji mladosti na glasu kot izredno spreten zdravnik. Kako »visoki« Nemci znajo svoj lastni jezik. V uradnem listu c. kr. deželnega šolskega sveta, v takozvanem »Verordnungs-blatt fur das Herzogtum Karaten« so dolga leta pisali: »Des Dienstes entsagt hat...«, dokler n,i opozoril neki slovenski učitelj, da to ni nemško, ampak da se mora glasiti: »D e m Dienste entsagt hat...«. Zdaj pišejo vodno): »Ernajiant wurden: Der Lehrer N. in B. zum Lehrer i n C.«, tako da se človek od samih in ne spozna, kaj menijo. Ali gospodje pri visokem deželnem šolskem svetu ne vedo, da je : Der Lehrer in B. imenovan zum Lehrer f ti r C., ker ni imenovan za staro postajo, ampak za novo? Tako morajo Slovetici Nemce nemški učiti. Toliko let pohajajo nemške šole, pa ne znajo pravilno lastnega jezika, od Slovencev pa zahtevajo, da bi se kar brez šol naučili ma-, terni jezik, češ, da se slovenski otrok itak doma nauči slovenski. To je logika, kaj ne? Nev župan v Črnfi. »Fr. Stimen« poročajo, da je bil v Črni, ko je odložil županstvo slovenski župan, izvoljen za župana nadgo-zdar Wurzer, seveda hud nasprotnik Slovencev. Ali Črnjani res nimajo kakega domačega kmeta ali trgovca ali kogarkoli že, da so si izvlili za voditelja uradnika in znanega nacionalnega hujskača? Žalostno izpričevalo za nasprotno stranko! Nadzornik Sochar — kako? Čuje se, da ste nekega dne imeli iv Kazazah šoloi o>d 9. do 11. ure, medtem, ko je učitelj Fleifi spal. Zakaj je ležal, ker ni bil bolan, in zakaj ga niste pozvali v šolo? To je res vzori no nadzorstvo! Ako je to res, tako zaslužita oba vkup modro polo. SloAenskc HČijtelje se zatira neusmiljeno, akoravno so na minuto točni, Imjlovce in kričače pa se ščiti v največjih škandalih. Take reči morajo na beli dan in v javnost, da svfet vidi celo gnilobo koroškega sistema. Imamo še več slučajev tega kalibra, ter bomo nastopili z njimi brezobzirno. Ker se naše prošnje ne uslišijo, izročimo pa javnosti sodbo o dvojni meri, katero se proti zakonu uporablja proti Slovencem. Poskrbeli bomo, da bo takorekoč cela Evropa izvedela, kako se na Koroškem godi. V Dravo je šel hlapec Janez Huber v Sachsenburgu, menda samega strahu pred vojško suknjo. Svojo ženo zabodel z nožem. Rezervist Božidar Franc Vogel od 6. topničarskega polka je prišel za mesec dni na dopust v Celovec, kjer je bila kot natakarica uslužbena v gostilni »Blumenstockel« njegova žena. Žena ni bila na dobrem glasu in je vsled tega med obema prišlo do prepira. Mož je potegnil bodalo in zabodel ženo v spodnji del telesa. Ženo so prepeljali v bolnišfdco, kjer bo okrevala, moža pa je vojaška patrulja aretirala. Natakarica je imela znanje z nekim beljaškim redarjem. Letovišče Mittewaid pri Beljaku je na dražbi kupila mestna hranilnica v Brixenu za 301.000 kron. Izvenredno ugodna loterija so 'turške srečke, kajti vsaka srečka mora zadeti! Komur je sreča mila, zamore že po vplačilu prvega obroka, ki znaša samo 4 K 75 h, dne 1. avgusta t. 1. zadeti 400.000 frankov. Ker pa mora vsaka srečka zadeti najmanj 400 frankov, to je popolnoma nenevarna igra tudi Jza one, ki navaidno rijmajo sbeče v igri. Kdor nima srečke, ne more nikdar zadeti, kdor jo pa ima, se mu more glavni dobitek vsak hip pripetiti, če pa ne, dobi vsaj velik del svojega denarja nazaj, ker mora prav gotovo zadeti vsaj najmanjši dobitek, ali pa če srečko zopet proda. Naročite tedaj turško srečko, kajti z njo morete že v najkrajšem času obogateti ali pa nahranite z njo vsaj varno glavnico,, ki se Vam zopet Napačno naziranje da se zdravemu, krepkemu človeku ni trt brigati za zdravje, menda v sedanji, r svetljeni higijenični dobi še vedno kralji v nekaterih glavah. Ravno zdrav človek mora zase skrbeti, da si zdravje stalno ohrani. Zlasti skrb za grlo in vrat je zelo potrebna, ker so ta vrata k pljučam prav posebno izpostavljena. Zato naj bi za vsakdanje izpiranje grla in vratu uporabljali protikatarni zeliščni esenc-fluid z zn. „Elza-fluid“. Dobro služi tudi pri bolečinah v grlu, kašljanju, hripavosti, težkem požiranju, težkem dihanju in zaslizenju, kar smo sami pogostokrat izkusili. 12 steklenic za 5 kron franko odpošilja lekarnar E, V. Feller v Stubici, Elza trg št. 67, Hrvatsko. Lu........ povrne, v doglednem času najbrže v polni visokosti. — Pojasnila daje in naročila sprejema za »Slovensko Stražo« g. Valentin Urbančič, Ljubljana, Kongresni trg 19. Sprejemajo se tudi priglasila k nakupu srečk avstrijske državne razredne loterije in dajo zanesljiva in točna zadevna pojasnila. Okradena posojilnica? »Arbeitenville« je pred nedavnim poročal iz Žihpolj: »Slaba novica se širi nekaj dni tukaj, ki je seveda segla že daleč čez meje. Lučovnik ml. je bojda s ponarejenim ključem odprl od svo-? j ega očeta upravljano občinsko blagajno in posojilniško blagajno ter je 'obe menda olajšal. Zdi se, da doma veseljaškega življenja mladega niso prav nič zapazili, ko se je po kegljiščih in po gostilnah postavljal zavoljo državnega poslanca. Sciveda, zavoljo tega nihče ne bo imel kake škode.« Šmarjeta v Kožu. (Nov g r o b.) Kakor ste že poročali, je umrl pri svoji sestri g. Rozi Winkler, rojeni Šušnig, v Borovljah Karol Šušnig, posestnik p. d. Zavrove kmetije v Vrhu. Rajni Karol je bil v 23. letu svoje starosti. Umrl je za želodčno sušico-, katera ga je že par let sem mučila. Z rajnim Karolom smo izgubili sicer mladega, ampak lodličnega, ob čez na ne g a lin spoštovanega posestnika. Rajni je bil v vsakem oziru odličen — posebno v tem, da je tudi na zunaj svoje slovensko in krščansko pre-pričanje kazal. Zavoljo tega ni ugajal neznačajnim nemškutarjem, dočim ga je vse drugo spoštovalo. Rajni je bil pravzaprav najpoprej za študije namenjen. Je bil v Ma-rijanišču ip študiral z odliko. Na prošnjo svojega rajnega očeta je pustil študije in postal kmet. Tudi v tem stanu je bil v vsakem oziru odličnjak. Da le eno omenim, rajni Karol, zavedajoč se, da kmet kmetu sam najlažje pomaga, je bil lansko leto z našim župnikom in več tukajšnjimi uglednimi posestniki soustanovitelj hranilnice in posojilnice »rajffeiznovke« za Šmarjeto in Sele, katera že lepo napreduje. Rajnega smo pokopali v Šmarjeti. Udeležba pri pogrebu je bila iz^Borovelj in celega Spodnjega Roža naravnost velikanska. Rajnega so h grobu nesli njegovi ožji prijatelji — šmarješki mladeniči. Pri križu in na grobu je naš vrli pevski zbor rajnemu v slovo zapel lepi žalostinki. Naš g. župnik je od svojega in našega nepozabnega mladega prijatelja vzel ganljivo slovo. Blagi materi, bratom in sestram rajnega naše sožalje. N. p. v m.! Št. Rupert pri Velikovcu. (God sv. C i-ri,la in Metoda) smo tudi letos najslo-vesneje obhajali. Otroci »Narodne šole« so bili vsi pri sveti maši, potem se je vršila lepa slavnost v šoli. Vršile so se deklamacije, dečki so peli pesmi »Nedolžni fant« in »Slovenski mladeniči« prav dobro, zelo izvrstno je govoril deček in član Marijinega vrtca Jan. Vajdlič. Deklice so pa kakor vselej izvrstno predstavljale igri »Lepota slepi« in »Čista vest«. Končno so bili obdarovani z medico in pecivom, katero je kakor vsako leto daroval dobrotnik naše šole gospod meščan in svečar Janez Zechner v Velikovcu. Prisrčna mu hvala! Žvabek. (Izprememba posest-v a.) Habnerjevo gostilno v Gornji vasi je kupila ga. Glavar iz Zgornjih Libuč za ceno 27.400 K. Libeliče. Zaročila sta se dne 2. malega srpana v gostilni pri »Nemcu« gospod Peter Močnik, nadučitelj, z gospico Roza-milo Žlebnik. Globasnica. (Marijina družba.) 4. julija t. 1. je napravila tukajšnja Marijina družba izlet k Sv. Križu pri Čornečah, ki se je zelo lepo obnesel ter so bile vse družab-nice z njim prav zadovoljne. Žal,, da smo morali zaradi nezanesljivega vremena pustiti krasno zastavo doma. Ganil nas je lep sprejem in nagovor preč. gospoda župnika Rozmana ki nas je spremil tudi na kolodvor. Izlet nam vsem ostane v najboljšem spominu. Kapla pri Dravi. (Dr. A n g e r e r.) Nek provizoričen železniški uslužbenec, Dreo, katerega je šele pred par meseci od nekod k nam zaneslo, je baje pripravil pot dr. An-gererju v Kaplo. Mi si tako izzivanje od strani železniškega uslužbenca kakor dr. A.ngererja kratkomalo prepovemo. Drugače bomo Slovenci šli med Nemce in bomo pojasnili dobro krščanskim nemškim kmetom ostudno gonjo c. kr. prenapetnežev proti nam. Prepričani smo, da bomo našli več poslušalcev in več umevanja kakor verski odpadnik dr. Angerer med nami. (Tako torej: Železniški uslužbenci izzivajo v slovenskih krajih, kmalu ko dojdejo, s Stidmarki-nirni zborovanji; če se pa v slovenskem kraju na postaji zahteva vozni listek v slovenščini, smatrajo to za izzivanje. To je naravnost škandal, mogoč le na Koroškem. Op. uredn.) Gorje na Žili. (S e j e k r. šol. sveta.) Krajni šolski svet v Gorjah oziroma njegov general g. nadučitelj Zwick sklicuje silno rad seje ravno za čas, ko se vrši nedeljska služba božja na podružnici v Strajivasi, da jemlje tako hote ali nehote — to ne vedno — gg. odbornikom priložnost spolniti svojo kristjansko dolžnost. Najlepše pa je, da se k takim navadno »wichtig« sejam vabi tudi zastopnik cerkve, ko je vendar znano, da taisti ob istem času ne more služiti dvema gospodoma: Bogu in g. Zwicku! Vrata. (Sami med seboj.) Straje-vaščani so si skočili v lase. Posebno vele-moža župan Millonig in podomače Fajnar sta v hudem boju. Fajnar, ki je bil le toliko časa župan, da se je naučil za naj večjo silo malo pisati, se je čutil prikrajšanega, češ, da se je pri zadnjem ljudskem štetju naštelo v strajevaški občini premalo Nemcev. Zato se je o števnih komisarjih jako razžaljivo izrazil. Ni čuda, da je to zbodlo g. župana Milloniga, ki je pri ljudskem štetju postopal po predpisih in da si je poiskal zadoščenja pri c. kr. sodišču Podklo-štrom, kjer je Fajnar korenito pogorel. — Mi pa pravimo, prihodnjič naj bi bil Fajnar števni komisar, samo če se do tedaj nauči zadostno pisati, o čemur pa dvomimo. j ...................I 1 Novi,i9i3 modeli I M ) Vzorne konsirufccijc IH Iz materijala brez napake ÉM z nedosegljivim funkcioniranjem || jf 7/20 «P. -/SOHP. £e6s(t° sf^ini Uh Nagli, odprti . vozovi za po- športni faetoni h pa športni vozovi, tovanje, eie- luksus landau- fja H| kupeji gantni limu- leti in limusini . fl |g9 za zdravnike, sini; landauleti Pullmanovega H |g|tk andauleti in za vožnjo sestava, z no- n| limusini p0 mestih tranj. vodstv. Hj Tovarna v Mladi Boleslavi. Filialke: Praga, Brno, Dunaj, Budimpešta. Kazaze pri Dobrlivasi. (Sveta vojska.) Ustanovili smo jo na zborovanju v šoli na velikonočni ponedeljek minulo spo-,mlad. In zdaj krepko maršira! Namen njen je bil in je, varovati, kar alkoholna povodenj še ni okužila, in rešiti, kar se je že> v tej povodnji potapljalo, oziroma začelo potapljati. Ta namen je »Sveta vojska« že deloma dosegla. Če pri mnogih tudi nismo več dosegli kakor to, da se za vprašanje zanimajo, o njem razgovarjajo, včasih bero kak protialkoholni spis, zlasti »Sveto vojsko«, potem mislimo, da vse delo dosedaj ni bilo zastonj, ampak vredno svojega truda. Razveseljivo pa je zlasti dejstvo, da je velika večina starišev izpregledala, da posebno žgane pijače otrokom škodujejo. Le redko-kateri otrok dobi doma še žganja, dočim ga je prej dobila dobra polovica vseh šolskih otrok. In mladina je vesela! — Minulo nedeljo smo imeli člani »Svete vojske« v podružnici v Humčah svoj prvi redni letni občni zbor s kratkim nagovorom ter skupnim svetim obhajilom, katerega so se udeležili skoraj vsi člani te družbe, izvzemši nekaterih, ki so storili to že na nedeljo sv. Janeza Krstnika. »Sveta vojska«, vstrajaj, poučuj, varuj! Kazaze pri Dobrlivasi. Marijina družba naše župnije obhaja letos desetletnico svojega obstoja. Ustanovil jo je leta 1903 tedanji župnik v Kazazah č. gospod Jurij Trunk kot prvo med koroškimi Slovenci. Zato bo imela družba prihodnjo nedeljo, dne 13. t. m., temu slavlju primerno slavnost, na kalero vabimo tudi sosednje Marijine družbe. Spored je sledeč: Ob 8. uri tiha sveta maša, ob pol 9. uri vhod članic v cerkev, nakar sledi slavnostna pridiga mil. gospoda prelata dr. Martina Ehrlicha. Po pridigi sprejem novink, nakar sledi slovesna sveta maša ob asistenci domačih duhovnikov,, med katero je tudi skupno obhajilo članic. Ruda. Deželna vlada! Kaj je z občinskimi volitvami n ai Rudi? Kakor se je že pisalo, so se vršile občinske volitve za občine Ruda in St. Peter, oboje dne 28. decembra lanskega leta. V Št. Petru so vložili pritožbo nemškutarji, pri nas na Rudi pa pošteni Slovenci. V Št. Petru, kjer se je vložil protest od strani nemških volks-ratovcev, se jim je takoj ugodilo, in druge volitve so se vršile že konec februarja t. 1. Na Rudi pa, ko smo se pritožili zoper volitve mi, cesarju zvesto uda ni Slovenc ij, še sedaj pol preteku šest in pol mesecev ne vemo, kako in kaj ! Kapla cb Dravi. (Smrtna kosa) nam je pobrala 9. li. m. zjutraj nagloma g. Mihaela Ambroža p. d. Špeha v Kapli. Bil je jako razumen, radi svojega mirnega in prikupnega značaja obče priljubljen ter zmirom na naši strani. Za pritisk nasprotnikov je imel odgovor: »Slovenec sem, to ostanem do smrti in slovenska mora biti moja hiša vedno.« Naj v hiši večnega Očeta vživa plačilo! Velikovec. (Podružnica »F r o i e S c h u 1 e«) v Velikovcu je imela zadnjo nedeljo pri Kollorosu zborovanje. Udeležba je bila bolj pičla, večinoma socialni demo-kratje in le malo meščanov. Predsedoval je strokovni učitelj A. Hornbogner. Kot govornika so naročili odvetnika dr. Bernharda z Dunaja. Torej tujec! Z visokoletečimi besedami in znanimi »šlagerji« o »klerikalizmu« je fanatiziral svoje »ovčice«. K besedi se je oglasil tudi g. katehet Almer, ki je poudarjal, da se že kot državljan ne more strinjati z namenom »Svobodne šole«, ki ne stoji na verski podlagi. Slabih časov je povečini krivo to, da ljudje nimajo več vere. G. katehet jim je povedal resnico, toda pri fanatičnih in zapeljanih ljudeh itak nič ne izda. Iz Zilske doline. (Naše šol e.) Gospod urednik, pošiljam Vam pismo, ki ga je pisal učenec neke takozvane »utrakvistične« šole na Koroškem. To pismo je pravcato ubožno izpričevalo za naše hvalisane poneumnje-valnice. Poslal bi uredništvu »Freie Stim-men«, a tam se ne razpmejo na novonem-ščino tako dobro kot na novoslovenščino. Evo ga! Libe Schwester Auf deim Ferschbrecherum werde dise karte Bàantwodten was ich dir Ferschbrochen Habe wen du gehen wilst i wer schon kumen obsnicht Reg-nen wlirt .und das wemer wider Faro-nika einmal chinein Schauhen Auch einen Gruss An dich und Gans und auf die Frau Fern auf die Andern allen in Haus. Gorje na Žili. (Filozof K a t z i a n.) Naš učitelj Katzian je prav fleten fant. Zato se ni čuditi, če so vseh oči obrnjene vanj, kadar gre skoz kako vas. Toda to še ni nič v primeri z njegovim veleduhom. Fant se razume tudi na filozofij o*. Preštudiral je epohalno delo panteističpega naziranja »Dem Lichte entgegen«. Ko je pa uvidel, da bi utegnila svetla luč biti nevarna za vsebino njegove glave, je začel to luč drugim brezplačno oddajati. Globasnica. — (B 1 a g o s 1 o v 1 j e n j e vodovoda.) Dan 6. julija t. 1. je bil za Globasnico, Malovas Steben in Strpno vas zgodovinski dan. Blagoslovil ter oficijelno izročil javni porabi se je novi vodovod. Natančno bomo opisali vodovod v prihodnji številki. Ob krasnem vremenu in ob mno-gobrojni udeležbi ljudstva je1 blagoslovil vodovod ob asistenci preč. g. J. Vintarja, župnika v Šmihelu, domači župnik. Kolikega pomena je novi nad 10 km dolgi vodovod, ki je najmodernejši na Koroškem, kaže dejstvo, da so počastili s svojo navzoč: nostjo slovesno blagoslovljenje preimenitni gostje. C. kr. deželno vlado je zastopal vi- sokorodni gosp. Franc Mayrhofer plem. Grunbuchl, c. kr. dvorni svetnik, veleza-služni bivši olirajni glavar velikOvški, in visoki deželni odbor koroški velecenjeni gospod c. kr. dvorni svetnik in deželni odbornik Karl W i n k 1 e r, c. kr. okrajno glavarstvo g. vodja c. kr. okrajnega glavarstva iz Velikovca. Tudi naš prezaslužni g. Franc Grafenauer je prišel ter je v slavnostnem govoru začrtal zgodovino in d e lo velikega dela. Obžalujemo le, da je bil zadržan g. deželni predsedinik, ki bi ga bili Slovenci radi enkrat pozdravili. — Kdor si hoče ogledati moderni veliki vodovod ter piti najboljšo vodo na Spodnjem Koroškem, ki izvira iz kamenitega mrzlega srca naše starodavne sive Pece, naj pride v Globasnico! SfgckeispSen!- ailifHOEHie^fis issiSo rej ko slej neutrpno za racionalno oskrbo poiti in lepote, 'riznanostna pisma. Po 80 li povsod. Glasnik Slov. kršč. socialne zveze. Prireditve. Romanje na Sv. Višarje. Romanja na Sv. Višarje, ki ga je priredila S. K. S. Z. za Spodnjo Podjuno in obmejne štajerske župnije, se je udeležilo s skupnim vlakom 740 oseb. Romarje je pozdravil na Višarjih č. o. Ladislaj Jeglič. Vsi romarji so prejeli svete zakramente, kar je bilo tem lažje, ker se je romanja udeležilo tudi pet duhovnikov. Slovesno pridigo je imel črneški gospod župnik Jožef Rozman, ki je navdušeno poveličeval sveti križ, zmagoslavno znamenje, ki se je prikazalo Konštantinu Velikemu. Slovesno sveto mašo je1 daroval g. župnik Erker iz Sel na Štajerskem. Po glavni službi božji se je vršil shod Konstantinove slavnosti na prostem, kjer je govoril g. Smodej. Žal je hud naliv shod toliko motil, da se je moral predčasno zaključiti. Veseli in zadovoljni smo se vračali romarji s Sv. Višarij in si na postajah klicali: Na svidenje pri prihodnjem romanju! Železna Kapla. Občni zbor tukajšnje podružnice »Slovenske Straže« na Ciril-Metodoivo nedeljo v Št. Lenartu se je krasno obnesel. Na predvečer je vabil mogočen kres in grom topičev rodoljube k tej lepi podružnici. Da sé je Ciril-Metodova nedelja in prireditev, ki se vrši vsako leto to nedeljo, ljudem priljubila, je kazala velika udeležba. Na stotine ljudi je prišlo, da bi se v cerkvi in na prostem navdušili za vero, dom, cesarja. Tako cerkev kakor zborovalni prostor sta bila okrašena z venci, cesarskimi in narodnimi zastavami. Po drugi sv. maši, ki se je darovala za ude izobraževalnega društva !in »Straže«, se je vršil v najlepšem redu in navdušenju občni zbor, pri katerem so se podala poročila. Posebno veselje je vzbudilo poročilo tajnika, da je naša podružnica nabrala od zadnjega občnega zbora nekaj manj kot 200 kron. Nato so veleč gosp. dr. Rožman v vzneseiiih besedah naslikali nam življenje in trpljenje za Slovence vseh pokrajin toli zaslužnega Anfdreja Einspielerja. Marsikomu so stopile solze v oči, ko je slišal, kako so preganjali našega narodnega buditelja, a vsem so žarele oči navdušenja za sveto stvar, za katero se je potegoval naš Einspieler. Srčna hvala gosp. doktorju, ki so četrtič pohiteli k nam nas bodrit in vnemat. Zaključilo se je zborovanje z igro »Strahovi«, katero so naša dekleta kaj dobro uprizorila na odru, katerega so fantje izobraževalnega društva prav imenitno naredili. Tu se vidi, česa vsega navdušenje za dobro stvar ne premore. Naše vrle pevke so povzdignile celo slavnost s svojim ganljivim petjem, posebno s him-i no »Slovenski Straži«, s katero se je shod otvoril. Melviče. Občni zbor podružnice »Slovenske Straže«, ki se je vršil v nedeljo, dne 6. juli-J3: t. 1., predpoldnem v Tre hišnikovi gostil-ni> ie bil dobro obiskan. Po običajnem pozdravu poda tajnik Urh Hafner odborovo poročilo, iz katerega je razvidno, da šteje podružnica 33 članov, ki so plačali 36 kron udnine. Nabiralniki so dali 17 K 67 vin. »drobiža«. V odbor so izvoljeni poslanec Fr. Grafenauer kot predsednik, župnik U. Hafner kot tajnik, Val. Rauscher kot blagajnik, Val. Oswald in Pavel Wallner kot odbornika. Nato se domači župnik spominja sv. bratov Cirila in Metoda ter na kratko razloži njuno življenje in delovanje. — Dr. B. Schaubach govori potem jasno, pripro-sto in prepričevalno o potrebi, namenu in delovanju »Slovenske Straže«, ki zasluži, da jo podpira vsak pošten Slovenec. Z željo, da bi se vsi ob veselih prilikah posluževali nabiralnikov in se spominjali »Slovenske Straže« ter tudi radi segali po vžigalicah in kavi, ki se prodajajo v korist obmejnim Slovencem, se lepo uspeli shod zaključi. Globasnica. Preteklo nedeljo je imelo tukajšnje izobraževalno društvo lepo zborovanje ob prav obilni udeležbi. Igrali sta se dve lepi novi igri in sicer »Strahovi«, ki so jih igrala dekleta iz Marijine družbe, in »Skriti zaklad«, ki so ga igrali fantje. Ker je v Globasnici najstarejši in največji ljudski oder na deželi, ni treba omeniti, da so se igre igrale dobro in lepo. — Zborovanje je počastil s svojo navzočnostjo tudi naš veleza-služni državni in deželni poslanec g. Fran-cej Grafenauer ter je imel na mladino ognjevit, izpodbudni govor. Društvena naznanila. Gorenče. V nedeljo, dne 13. julija, uprizorijo gorenški fantje dve šaljivi igri: »Dr. Vseznal in njegov sluga Štipko Ptiček« in »Tri tičke«. Začetek ob 3. uri popoldne pri Buehlbaurovi gostilni na prostem. Poučen govor. Vstopnina 20 vin. Prevalje. Slovensko katoliško delavsko društvo ima mesečno zborovanje dne 13. julija v Štrekljevih prostorih po blagoslovu. Odbor. Velikovec. Slovensko krščansko socialno društvo »Lipa« priredi v nedeljo, dne 18. julija mesečno zborovanje ob treh popoldne v »Narodnem Domu« v Velikovcu. Odbor. Dobrlavas. Tukajšnja podružnica »Slovenske Straže*!, priredi svoje letno zborovanje v nedeljo, dne 13. julija, popoldne po blagoslovu v gostilniških prostorih Marije Cunder, po domače Mežnarke v Kokju. Na sporedu sta dva govora; enega govornika pošlje centrala »Slovenske Straže« v Ljubljani. Za zabavo in razveseljevanje bo skrbel naš vrli pevski zbor. Ob koncu je pa, kakor lansko leto, tudi letos tombola, ki bode vsem udeleže.ncem nudila mnogo razvedrila. Prireditev se vrši le pri lepem vremenu, sicer se pa preloži na nedeljo pozneje. Slovenci iz Dobrlevasi in okolice, pridite v obilnem številu! — Odbor. Možica. Izobraževalno društvo »Peca« v Možici priredi dne 13. t. m. precej po maši, ki je ob 9. uri, v prostorih g. Žagmojstra svoj občni zbor s sledečim sporedom: 1. Poročilo tajnika, blagajnika in knjižničarja; 2. poučen govor; 3. volitev odbora; 4. slučajnosti. Odbor. Timenica. (»E d i n o s j;«,) slovensko katoliško izobraževalno društvo za Št. Tomaž in okolico, priredi v nedeljo, dne 20. malega srpana 1913 popoldne po blagoslovu na župnijskem vrtu v Timenici veselico. Spored: Igra »Tri sestre«, šaljivi nastopi, petje in tamburanje. Vstopnina po navadi. Kresovi. Možica. Kakor za časa pohodov v naše slovensko! pokrajine, ',ko sp najsi pradedje ob bližanju krvoločnega Turka zažigali na vrh hribov kresove, ki so naznanjali in svarili narod, naj se postavi v bran zoper divjega Turčina, tako so goreli tudi na predvečer slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda po širnem Slovenskem in tako tudi pri nas v Možici kresovi na čast slovanskima apostoloma, a tudi kot svarilni ognji, ki naznanjajo, da se nam sovražnik ne samo bliža, ampak da ga že imamo v naši sredi, kateri je že stegnil svojo lakomno roko po slovenski posesti in ki nas hoče oropati tega, kar nam je najdražje, to je sv. vero in materni jezik. Toda prisegli smo pri svitu naših kresov, da bomo branili to našo slovensko domovino zoper napade naših so- vragov, da bomo stali trdno na braniku svojih pravic. št. Rupert pri Velikovcu. Tudi letos je gorelo v naših krajih mnogo kresov na čast sv. Cirila in Metoda, samo žal, da ne vsi na en in tisti večer. Največ kresov je gorelo na predvečer godu slovanskih! apostolov, naša severna meja se je tudi letos izkazala, celo štirje lepi kresovi so goreli na Vodov-nici, na Šmartinski gori in Hudem kraju. Tudi Podjunska dolina se je' kakor vselej izkazala, veliko kresov je gorelo po vselej zvestih občinah na onem kraju Drave. Na večer godu samega so pa goreli kresovi na Peci in na drugih južnih gorah.. Naši Št. Ruperški kmetje so se še posebno odlikovali. Kresovi so pri nas goreli pri Hoflerju v Št. Rupertu, v Orliči vasi, v Mrzlivodi, na Vinogradih celo štirje kresovi pri Ovšni-ku, Petriču, Krieglnu in na pristavi šolskih sester, kjer so se prepevale tudi mile narodne pesmi, skupaj je pri nas gorelo sedem kresov. Pri Hòflarju so letos tako močno s topiči streljali, kakor še nikdar. Gojenke »Narodne šole« so pa imele na šolskem vrtu z lampijoni obhod prepevaje slovenske narodne pesmi. Bog živi naše vrle slovenske kmete! Prevalje. Tudi letos je pokazalo slovensko ljudstvo svojo ljubezen in spoštovanje do slovanskih apostolov in je zakurilo njim na čast mnogobrojne kresove. Na Uršulski gori, Zagradih, Volinjah, Breznici in Stražišču je gorelo deloma na predvečer, deloma na dan sv. Cirila in Metoda okoli 30 kresov, znamenje, da še prebiva tukaj dobro, slovensko katoliško ljudstvo, ki se ne sramuje svoje vere, a tudi ne svojega naroda. Kotmaravas. Kakor po vseh slovenskih krajih smo tudi Kotmirčani netili na čast sv. slovanskima apostoloma Cirilu in Metodu tri kr-esove. Na Plešivcu pri Prosekar-ju je gorel velik kres in grmeli so topiči. S Plešivca smo videli več drugih kresov, kakor nad Št. Janžem v Rožu šest kresov, pri Kapli je gorel en velik kres. Tudi na Žih-polju jih je žarelo nekaj. Še celo v Spodnji Šmarjeti v Rožu in čisto na vrh Pece smo videli goreti kresove. Kostanje. Tudi pri nas smo žgali kres, ki je pa strašno bodel v oči tukajšnjo požarno hrambo. Kakor jih je pred leti zdramil kupček slame, goreč nad vasjo nad Pintarjem, tako so se spravili tudi letos med pritrkavanjem zvona podružnice v Gorji-vasi, v kateri nosi baje zvonec velikega mežnarja neka gostačka, dne 4. t. m. zvečer nad veliki požar, ki bi imel biti v Va-brni vasi ali pri po dom. Sp. Zakoparniku; toda požarja ni bilo, ampak je gorel le — kres, ki ga je zakurila zavedna slovenska kmetica našima slovanskima apostoloma Cirilu in Metodu na čast. Ljudje, vznemirjeni vsled glasne trombe, so begali semter-tja in klicali vse vprek baje vse svetnike na pomoč, in v tej zmedi bi svoj -nemčurski vrtinec zvabili tudi radi našega vrlega, ob-čespoštovanega g. mežnarja, a ta jim ni šel na lim. Naši velikonemci imajo' le eno ponižno željo — izrazil jo je neki privandran kmet iz Vabrne vasi — da se mora zažiganje kresov »ven publicirati« ali pa naravnost prepovedati, da naši nemčurčki zopet — in v tretje rado gre — v take neprijetne škripce ne pridejo. Seve glede »Sonnwend-feira«, »Schillerfeira« i. dr. maj bi ostalo pri starem. Pa ne bo šlo! Če se gotovi ljudje hočejo res v tretjič osmešiti, jim radi zopet pomagamo! Saj se nam zdi umestne je, zažgati prihodnjič ne le enega ampak več kresov, da se bo tudi naš »fajerver« naučil in navadil gledati luč. — Tih opazovalec. Gorje na Žili. Dostojno smo počastili prašnik slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda. Na predvečer je gorelo pet kresov, med temi trije visoko na Gorjanski planini. Na praznik zvečer pa je visoko plapolal pri nebu najlepši kres na gorjanskem griču. Vidi se, da Gorjane hočejo ostati to, kar so vedno bile — slovenske in se ne dajo prodati za nobene Judeževe groše. Če ima kdo preveč denarja, le sem z njim, a naših src ne bo imel. Vetrinj. Tudi v okolici Celovca, na Gori pri Vetrinju, so narodni Slovenci netili dva kresova. Tudi tu še živi slovenska zavednost! Žitaravas. Z vrha naše gore, kjer smo imeli tudi mi en kres, v soboto večer smo našteli 40 drugih kresov; v tiikajšnji župniji jih je bilo pet, ostali so se razdelili na velikovško okolico in deloma tudi na Rož, na pliberški okraj nismo imeli razgleda. Videlo se je torej, da se je na malo opazko v »Miru« dvignilo vendar dosti vojščakov, ki so hoteli pokazati, da bdijo ter čuvajo svetinje, katere sta nam prinesla sveta brata Ciril in Metod. Gorence. Na predvečer godu sv. Cirila in Metoda je bilo opazovati iz Višvarske gore od Firpasa 32 kresov — c n,ega celo vrh Pece — na več krajih so tudi topiči grmeli. To je lep dokaz, kako častijo koroški Slovenci slovanska apostola. Pliberk. Prišel je zopet tisti prijetni čas, da moremo verni Slovenci, zvesti svoji stari navadi, kresovati. In res smo imenitno kresovali, in to celo dva večera, 4. in 5. julija. Kresove smo videli po vsej Spodnji Koroški. Največ jih je pa bilo drugi večer, dne 5. julija, doli po prevaljskih gričih. Cerkvene vesti. Mašniško posvečenje bo podelil prevzv. g. knez in škof gg. bogoslovcem v stolnici v nedeljo, 13. t. m. Imenovan je za korarja stolnega kapi-teljna in kn. šk. kancelarja č. g. dr. Janez Ev. Quitt, profesor bogoslovja itd. v Celovcu. Slovesna investitura in inštalacija nor-voimenovah digniterjev koroškega stolnega kapiteljna mil. gg. Gvidona Bittnei*ja kot stolnega prošta, Ferdin. Wappisa kot stolnega dekana, in dr. Jož. Somerja kot stolnega sholastra in novega stolnega kapitu-larja dr. Jan. Quitta se je najslovesneje vršila v stolni cerkvi ob 9. uri dopoldne ob navzočnosti mnogobrojnega občinstva. Imenovan je knezoškofijskim konzisto-rijalnim svetnikom ter za, referenta v kon-zistoriju preč. g. dr. Martin Ehrlich, nrofesor bogoslovja v Celovcu. Imenovan je za knezcškofijskega dvornega kapelana in ordinarijatskega tajnika č. g. Andrej Truppe, kaplan v Železni Kapli, in Ivan Žel, administrator v Hodišah, za kanonika kolegia,tnega kapitelna v Velikovcu. Prestavljeni so kaplani: G. Ignac Mil-lonig iz Šmihela pri Volšpergu v Solkovo, g. Ludovik Wegmann iz Solkovega kot administrator v Šmihel pri Volšpergu, g. Jožef Leuchter iz Št. Vida ob Glini v Šmartin pri Beljaku, g. Ferdo Gindele iz Št. Vida ob Glini v Šmarje v Lab. dolini, g. Janez Kien-berger iz Šmarja v Št. Vid, g. Martin Press-lauer iz Milštata kot administrator k Št. Je d erti pri Volšpergu, g. Jožef Feinig iz Šmihela nad Pliberkom v Železno Kaplo, g. Ivan S t a r c *iz Borovelj v Šmihel nad Pliberkom, g. Alojzij V a u 't i iz Št. Jakoba v Rožu v Borovlje. Nastavljeni so kot kaplani semeniški duhovniki: G. Lovro Božič v Tinjah, g. Viljem Brožek v Št. Jakobu v Rožu, g. Izidor K ad ras v Kotarčah, gosp. Janez Lamprecht jun. v Greifenburgu, g. Viktor R u p r e c b t v Podkloštru, g. Serafin Steindler v Šmarjeti pri Volšpergu, g. Ludovik Vite mik v Hodišah, g. Oton Rainer v Milštatu in Maks Schatzle v Htittenbergu. V krško škofijo sprejet in kot kaplan v Št. Petru v Kačji dolini nastavljen je bil g. Norbert Sponring iz Tirolskega. Za Marijine družbe na Koroškem. Ker so 20. in 27. julija nove maše, ne more biti shod Marijinih družb ta čas in se bo vršil šele dne 10. avgusta t. 1. v Dobrlivasi. Natančnejši spored se bo pravočasno objavil v »Miru« in »Bogoljubu«. — Dr. J. Arnejc, kn. šk. poverjenik. Gospodarske stvari. Doberlavas. (Občni zbor hranilnice in posojilnice v Sinčivasi) se je vršil v nedeljo, dne 29. m. m. Predsedoval je načelnik zadruge g. Jurij Rutar, ki vse navzoče prisrčno pozdravi ter se v iskrenih besedah spominja lani umrlega dolgoi letnega ter mnogozaslužnega bivšega .načelnika te posojilnice g. Janeza Šumaha. V znak žalosti se vsi navzoči od svojih sedežev vzdignejo. Po prečitanju zapisnika lan- skega občnega zbora poroča tajnik zadruge o letnem delovanju hranilnice ter o njenem računskem zaključku za leto 1912. Prometa je imela posojilnica v minulem letu 239.639 kron 31 vin. Članov ima zadruga 707, izmed katerih ima 278 glavni ter 429 upravni delež. Vplačani deleži znašajo skupno 6418 K. Posojil se je dovolilo 18.200 K, vrnili so jih člani 18.68Ó K, tako da znaša skupno stanje posojil koncem leta 1912 396.267 K 24 vin. Hranilnih vlog se je sprejelo 66,475 K 7 vin., vrnilo 74.032 K 66 vin. Vseh vlog skupaj je bilo koncem leta 412.795 K 47 vin. Vseh posojilojemalcev je bilo 822, tako da znaša povprečno eno posojilo 482 K, vseh vlagateljev pa je bilo 632 s povprečno vlogoi 637 K na enega. Čisti dobiček znaša 1969 K 24 vin., od katei-ega se je okroglo 1000 K razdelilo v dobre namene, in sicer: »Slovenski Straži« 50 K, slov. kršč.-soc. zvezi v Celovcu 100 kron, društvenemu domu v Žitarivasi 100 K, dijaškemu domu v Celovcu 50 K, izobraževalnemu društvu v Dobrlivasi 40 K, v Ka-sazah 50 K, orlovski organizaciji v Dobrlivasi 150 K, za popravo stolpa na Gori 50 K. Dalje se je sklenilo tudi nakupiti za občino Dobrlavas eno železno travniško brano ter za občino Žitaravas en žitni odbiralnik, ki bosta potem vsakemu članu zadruge zastonj na razpolago. — Prebral se je tudi zapisnik o zadnji reviziji. V odbor se je volil z vsemi glasovi namesto rajnega J. Šumaha g. Anton Vastel p. d. Toplič v Lovankah. — Posojilnica je težko krizo lanskega leta dobro prestala, kljub temu, da je povzdignila na svojo škodo obrestno mero za hranilne vloge od 4 na P/à%, obrestno mero za posojila pa pustila prejšnjo (5%). Zai leto 1913 pa velja za hranilne vloge obrestna mera 4%, za posojila pa 5%'%. — Zato, slovensko ljudstvo, okleni se še bolj svoje zadruge! Velikovec, (Občni zbor) Hranilnice in posojilnice se je vršil dne 25. junija. Iz tajniškega in blagajniškega poročila se je razvidelo, da posojilnica kljub vsem slabim razmeram v zadnjih letih vendar zelo lepo napreduje. Prometa ima skoraj en milijon. Zadružnikov šteje 762, stanje vlog se tudi polagoma bliža milijonu, posojila znašajo okroglo 675.000 K. Ker je imela posojilnica lani izvanredne izdatke, zlasti poprave pri hišah in visoke davke (2734 K 4 vin.), se ni moglo tokrat v dobrodelne' namene več razdeliti, kakor 254 K. Čistega dobička je bilo 763 K 12 vin. Rezervni zaklad znaša 20.000 K. Mlekarstvo. (Piše Fr. Krištof, živinorejski inštruktor.) (Dalje.) Krma in krmljenje. Krma in krmljenje imata velik upliv na pridobitev mleka. Ako krmiš kravo z redilno, zdravo in tečno krmo, dajala ti bo v izobilju dobrega in okusnega mleka. Nasprotno dobiš malo mleka od krave, ki ji pokladaš malol pokvarjeno in fiežko Ipre-bavljivo krmo. Tudi neredno pokladamje kaže na mleku svoje posledice. Ako se krave klrmijo po štiri- do petkrat na,, dffn, jim je to prej v kvar kakor v korist, ker nimajo dovolj časa, da bi vso krmo dobro prebavile. Tako gre lahko veliko redilnih snovi v izgubo, ako pri krmljenju njismo rjatalnčnj. Dva- do trikratno krmljenje popolnoma zadostuje. Dajati kravam takozvane malice, kakor imajo ponekod navado, je nepotrebno in celo škodljivo. Držati se je strogega reda. Krmiti se mora vsak dan ob enem in istem času, kolikor mogoče, vsak dan z enako krmo. Le v tem slučaju se vrši prebavljanje bedno in posledica je tudi redno proizvajanje mleka vsak dan. Skrbeti je, da se poklada kravam najboljša in lahko prebavna krma. Nikakor ni na mestu, dajati kravam slabo krmo, na drugi strani pa, tožiti, da so' krave slabe molznice. Dobrim mlekaricam je pokladati sladko seno, otrobe, tropine, ki uplivajo na mlečnost. Beljakovine v krmi najbolj uplivajo na tvorbo mleka. Krava krmo najbolje izrabi in takore-koč krmo vsak dan sproti plačuje. Zato se izplača, dobrim mlekaricam pokladati najboljšo krmo. Sicer krave ne bodo dale dosti dobrega, zdravega mleka, iz katerega je mogoče izdelati tudi najboljše izdelke. Oskrbovanje. Vsaka gospodinja ali oseba, ki ima pri molznih kravah opraviti, mora vedeti, da je krava tisti stroj, v katerem se prideluje mleko. Kakotr zahteva, vsak drug stroj gotovo ravnanje in oskrbovanje, tako mora biti krava mlekarica dobro postrežena, ako se zahteva od nje dosti mleka. Poskrbeti $e kravam mehkega in suhega ležišča. Poleg tega je treba krave redno vsak dan krtačiti. Snaga je pol krmljenja, pjravi pregovor, toda premalo se na kmetih ta pregovor spoštuje. Strigel in krtača se >ne izdelujeta samo za snaženje konj, marveč tudi za snaženje krav mlekaric. Švicarji namesto krmljenja opoldne krave krtačijo in trdijo, da snaga več zaleže kot potratno opoldansko krmljenje. Najnovejše domače poizkušnje res dokazujejo, da imajo Švicarji popolnoma prav. Pri dveh kravah se je pokazalo, da sta pri vedno enaki krmi brez krtačenja dali manj in sla-bejše mleko. Obe kravi sta ob času, ko jih niso krtačili, dajali po dva litra mleka manj z 06% manj maščobe v mleku (na dan). Snaga je tudi z ozirom na molžo nujno potrebna. Ni mogoče kravo snažno po-molzti, ako je onesnažena. Ako bi gospodinje cedile mleko skozi cedila, v katerih je vložena vata, videlei bi, koliko smeti pade med molžo v mleko. Naravnost nagnusno je gledati krave, ki stojijo ponesnažene ves dan v gnoju. Od takih krav se ne more pri-čakotvaiti Veliko in zjdravega mleika. Vsaj pri kravah, če že pri drugi živini ne toliko, bi se moralo gleidati na največjo snago. Koliko trpijo mlečni izdelki mlekarn radi nesnažnega tnleVa, ki sle prinaša ? To so tudi pokazale poizkušnje. V tem oziru je treba vse storiti, kar je mogoče, da bodemo imeli okusno, zdravo mleko za uživanje, istotako iz njega izdelane izdelke. Paša. Paša ni le za mlado živino potrebna, ampak tudi za molitve krave. Ni je dobra krma, katero si krava sama poišče izmed strupenih rastlin na paši, vzrok boljše mlečnosti, mairveč tudi solnčna svetloba, svež zrak, katerega se lahko navžije. Solnčna svetloba in svež zrak ugodno vplivata na prebavljanje, katero pospešuje tudi tok krvi, ki upliva na. boljšo mlečnost krav. Ta pojav nam dokazujejo mlečni zapisniki poizkusne molže, ki vse natanko v številkah dokazujejo. Ako kravo v hlevu še tako dobro krmiš, ti da vseeno manj mleka, kakor tedaj, ako pride na dobro pašo. Na paši krava izbiira le tisto krmo, ki se ji v resnici najbolje prilega. Povrh ima paša še to dobro stran, da se doma nekaj krme prihrani, na drugi strani pa se porabi krma, ki bi prišla brez paše morda v nič. Paša je povrhu vseh dobrih strani tudi naj cenejša in nudi kravam vsakdanje pregibanje kar je za plemenske krave neobhodno potrebno, ako nočemo imeti vsako leto več krav jalovih. Glasba. »Glasbena Matica« v Ljubljani javlja svojim članom in vsem slovenskim pevskim društvom, da je priljubljena dr. Schwabova skladba »Zlata kanglica« za mešan zbor s spremi j e vanjem klavirja in harmonija ravnokar v tisku izšla. Ta vesela, sveža, Ijubez-njiva skladba se je tako priljubila, da društva po nji povprašujejo in jo žele izvajati. Ona društva, ki hočejo to delo, ki se je v »Matičnih« kopcertih v Ljubljani, v koncertu podružnice v Trstu, po »Celjskem pevskem društvu« v Celju in po izobraževalnem društvu na Jesenicah z najlepšim uspehom izvajala, — v svojih nastopih izvajati, jo lahko naroče pri »Glasbeni Matici«. Izvaja se lahko s spremljevanjem klavirja in harmonija ali pa orkestra. Partiture 3 K. Glasovi za zbor se dobivajo, orkestralna partitura in orkestralni glasovi pa izposojujejo s skladateljevim dovoljenjem pri »Glasbeni Matici« v Ljubljani. Članom se dopošlje ta skladba skupno z muzikali-jami, ki so namenjene za društveno leto 1913/14. Člani dobijo poleg te skladbe klavirsko partituro — ene najlepših in najvrednejših skladb slov. moderne glasbe: Anton Lajovičevo »Gozdna samota«, ki je zložena za ženski zbor in orkester in ki se je pred devetimi leti in v pretečeni koncertni seziii z največjim uspehoma izvajala; v »Matičnih« koncertih — ter se ženskim zborom v izvajanje najtopleje priporoča. Kot tretje delo dobe člani malo zbirko moških in mešanih zborov, med njimi prav lepe »Tri večerne pesmi« Adamičeve, izvrstno in efektno Schwabovo »Še ena«, dramatično balado za moški zbor: Michlov »Atila in ribič« in druge. — V tisku so dalje: Koroške slovenske narodne pesmi Švikaršičeve in pripravlja se tudi znamenita izdaja narodnih pesmi beneških Slovencev. - — Muzika-lije »Glasbene Matice« za leto 1912/13: »Album 25 slovenskih pesmi za gosli« in »Trije znameniti samospevi D:evovi: Snegulčica, Pastirica. Kanglica« se ravnokar razpošiljajo. Naročajo se lahko kar po dopisnici pri »Glasbeni Matici«. — »Glasbena Matica« dalje javlja, da sta naj priljubljenejša dva zvezka Bajukovih slovenskih narodnih pesmi ki sta bila že dvakrat razprodana, zopet izšla v tisku. Slovenska pevska društva in oni, ki so po tej razprodani zbirki povpraševali. ju lahko naročijo pri »Glasbeni Matici« v 'Ljubljani ali po knjigarnah. — Odbor »Glasbene Matice«. Kupnjte pri tvrdkah, ki in-serirajo v „Mirn“ ! Raznoterosti. Generalmajor Lipovščak je bil, ko je dosegel že s 40. letom čin generala in veljal za izredno sposobnega častnika, nenadoma umirovljen. Zakaj? General Lipovščak je bil dodeljen glavnemu štabu armadnega poveljstva v Sarajevu ter je imel nadzorovati tudi ob srbski moji in poročati o gibanju srbske vojske. Dočim sta bila armadno poveljstvo in generalni štab poučena, da je Srbija ob meji združila mnogo vojaštva, je general Lipovščak na podlagi lastnega opazovanja poročal, da to ni res, ter se izrazil, da naši ukrepi ob srbski meji niso bili potrebni. Predstojniki pa se na njegovo strokovno mpenje niso kar nič ozrli. - Nato je Lipovščak kabinetni pisarni cesarjevi sami poročil o resničnem položaju na srbski meji; v zahvalo za to, da je storil svojo vojaško dolžnost, je dobil - Iplavo polo. Ni pač razumel naše modre zunanje politike! V tej stvari bi malo luči prav nič ne škodovalo! Beduinski deček generalni major. Poveljnika kraljevske ogrske žrebčarne v Ba-bolni generalnega majorja Mihaela Fadl-allaha el Hedada je cesar na lastno prošnjo vpokojil. Vpokojeni generalni major je napravil v naši armadi izredno kariero. Ko se je leta 1857. nahajala v Arabiji avstrijska komisija za nakup konj pod poveljstvom polkovnika Brudermanna, je polkovnika spremljal od oaze do oaze neki živahen arabski deček, ki se je polkovnika tako oklenil, da se ni hotel ločiti od njega in ga je prosil, da naj ga vzame s seboj. Polkovnik je dečka, leta 1843. v Betsabi v Siriji rojenega Mihaela Fadlallaha res vzel s seboj, ga v Babolni poslal v šolo, ga skrbno vzgojil za krepkega častnika naše kavalerije. Fadl-allah el Hedads se je tako izborno na konje razumel, da so ga koj pridelili k žrebčar-skemu oddelku, kamor pridele le najboljše kavalerijske častnike. Priprosti arabski deček Mihael Fadlallah el Hedads je bil za svoje zasluge večkrat odlikovan in je postal general. Le mir nas napravi zmožne, da prav in premišljeno oskrbujemo svoje zadeve in opravila, če smo nervozni, če tišči kri v glavo ali je razburjena i. t. d., potem moramo jemati Fellerjev hladeči, oživ-Ijajoči esenc-fluid z zn. „Elsa-fluid. Tudi zoper glavobol, migreno i. t. d. ga ne moremo pogrešati. 12 steklenic franko za 5 kron odpošilja pristno le lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elza trg st* 67, Hrvatsko. Cesto sta glavobol in tiščanje krvi posledica slabega prebavljanja in potem potrebujemo Fellerjeve odvajajoče kroglice (6 škatlic za 4 krone franko). Mlinar, pošten in zanesljiv, iSče službe v kakem kmetskem mlinu. V kakem ugodnem kraju vzamem tudi v najem. Ponudbe pod šifro „Mlinar“ poštno-ležeče Šmihel pri Pliberku, Koroško. Lot crii site številke. Trst, 2. julija: 1 7 87 11 68 Dunaj, 5. julija: 10 88 74 7 26 Tržne cene v Celovcu 3. julija 1913 po uradnem razglasu: 1 100 kg 80 litrov (biren) Blago od do K V K v K | V Pšenica 23 33 14 70 Rž 21 12 22 63 12 60 — — — — Ajda — — — — — — Oves 22 — 23 15 8 — Proso __ — — — — — Pšeno — — 32 16 20 — Turščica . . . • — — — ~ — Leča Fižola rdeča . . — — — — — Repica (krompir) . . 6 — 6 60 2 60 Deteljno seme . — __ — — — — Seno, sladko . . 8 — 10 50 — „ kislo . . . 6 50 8 50 — — Slama .... 3 80 5 — — — Zelnate glave po 100 kos. Repa, ena vreča Mleko, 1 liter . . — 24 — 28 Smetana, 1 „ . — 60 1 20 Maslo (goveje) . 1 kg 2 80 3 40 Sur. maslo (putar), 1 2 60 4 — Slanina (Špeh), pov. 1 2 10 2 30 „ „ sur. 1 2 — 2 20 Svinjska mast . 1 » 2 20 2 40 Jajca, 1 par — 13 — 18 Piščeta, 1 par . 2 80 3 60 Race • — — — — Kopuni, 1 par . . — — — — 30 cm drva, trda, 1 m 3 — 3 60 30 „ „ mehka, 1 „ 2 50 3 20 100 kilogr. Počrez O živa zaklana d —< Živina a £ od do od | do od | do .s ‘C 2 v kronah 0. a, Konji _ — — — — Biki — — — — — — — Voli, pitani . . — — 10C - —- — 2 1 „ za vožnjo . 340 480 — - — 56 34 Junci 21C 344 — — — 14 6 Krave .... 210 500 70 74 — 116 46 Telice .... 180 — 72 — — 3 1 Svinje, pitane . — — — — — — Praseta, plemena 16 B4 — — 360 280 Ovce — —• — — — — — — Koze Odda se takoj Najugodnejša za oženjenega rokodelca, ki bi lahko izvrševal tudi trgovinsko obrt. Prosto stanovanje, kolektura sena in žita. Plača po dogovoru. Več pove župnijski urad Javorje, pošta Črna pri Prevaljah, Koroško. Znamka ! Somišljeniki — zahtevajte v gostilnah — računske list^ ke „Slovenske Straže" ! Naročajo se v pisarni „ Slovenske Straže" v Ljubljani. nr-ir—tr—ir-^r—ir-ir-^r jE-jae^lE inaagaD QllzaiDriesY.NoliorjaYCetaD je nanovo izšla knjiga: Q i Radii c Ani li i g (Slovenski Godine). S Q Priredil msgr. Valentin Podgorc. [] Q Mehko vez. K 4'—, za družnike K S’—, Q n po pošti 40 vinarjev več. — Trdo vez. [] n K 5‘40, za družnike K 4-—, po pošti n jj 40 vinarjev več. g Albin Novak Sinčaves, Koroško. Tovarniška zaloga in raz-pošiljavanje cerkvenih potrebščin, kakor: Aparat- olje za večno luč, a la Gailon stenje, steklo, kadilo, opije za kadilnice itd. Za abstinente: raznovrstne sadne šoke. Cene solidne, postrežba točna! niiiiiiiiiiiiimimiiniHimimiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii | Zdravnik I I I dr. Franc Petek I se s 16. julijem nastani v Velikovcu I | v Fressingerjevi hiši na trgu | in bo ordiniral vsak dan od | 9. ure naprej. ........ um..................inumili.. PriporoCa sodJc patentirane topiče za soečano streljanje. S tem topičem se odda o eni minati SO do 12 strelov. Konstrukcija je tako izvrstna, da je pri streljanju osaka neuarnost izkliačena. Pok je silno močan ter je prikladen tudi za naznanjanje požara. Pojasnilo in cenike na zahtevo zastonj. Fr. Šeučik, == puškar u LJUBLJIMl. = Hranilno inposojilno društvo v Celovcu uraduje vsak dau, izvzemši nedelje in praznike, od 10. do 12. ure dopoldne. Varno naložen denar; najugodnejši kredit za posestnike. F. P. Vidic & Komp., Ljubljana tovarna zarezanih strešnikov ponudi v vsaki poljubni množini dvojno zarezani strešnik-zakriuač t s polevno obrezo Ib privez» nastavkom $ Brez odprita navzgor! Streha popolnoma varna pred nevihtami! : Najpreproslejše, najcenejše in najtrpežnejše kritje streh sedanjosti. : Na željo pošljemo takoj vzorce in popis. Spretni zastopniki se sprejmejo. Hranilnica in posojlinica na Djekšah ima svoj redni občni zbor na god sv. Aleksa, dne 17. t. m., takoj po sv. maši v posojilnični sobi lastne hiše na Djekšah. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Potrjenje računskega zaključka za leto 1912. 3. Poročilo o izvršeni reviziji. 4. Posvetovanje in sklepanje o obrestni meri. 5. Rešitev došlih prošenj. 6. Dopolnilna volitev. 7. Predlogi in slučajnosti. K obilni udeležbi prijazno vabi odbor. 1 je izšla knjiga: Slovensko-nemškitmiemško* slovenski D © slovarček Sestavila dr. Šket, c. kr. vi. sv., in St. 3*cdboj, e. kr. prof. Cena v prt vezani knjigi je K 2‘40, po pošti K 2'50. Dobi se v vseh knjigarnah. □ Ali ste že pridobili „Miru“ -- novega naročnika? -- Trgovska hiša na Gorenjskem v zelo prometnem kraju, stoječa ob križišču glavnih cest, prikladna za vsako vrst. trgovino, tudi za zasebno bivanje se proda vsled premenitve življenskega poklica pod lastno ceno. Naslov pove uprava tega lista štev. 27. Kmetje, *£ dobro in naravno za poletni čas dobite po najnižji ceni :: ~\7t f\rpri ivanu H°ch' V miillerj Beljak, PeraustraBe št. 1. Naprodaj je lepo posestvo z zidano hišo in hlevom, ki obsega čez 41/2 ha njiv, čez 21l2ha travnikov, 141/2 ha gozda in nekaj vrta ter je oddaljeno 13/4 ure od Celovca v rodovitnem kraju. Naslov pove upravništvo „Mira“ št. 27. Edino slmensho narodno trgoosko-obrina podjetje Hotel Trabesinger H £&lfilfOL Hslikoulka cesta It. 5. Podpisana voditeljica hotela Trabesinger se vljudno priporoča vsem velecenjenim slovenskim in slovanskim gostom-potnikom, ki prenočujejo ali za več časa ostanejo v Celovcu. V hotelu se dobe lepe, snažne sobe po primerni ceni; nudi se izborna kuhinja in zajamčeno pristna in dobra vina iz Slovenskih goric. Na razpolago je tudi kegljišče poleg senčnatega vrta, pozimi toplo zakurjeno. V hotelu Trabesinger dobite vsak dan, posebno pa ob sredah zvečer, prijetno slovensko družbo. V poletnem času pričakuje na kolodvoru gostov domači omnibus. Slovenski potniki in rodoljubi, ustavljajte se samo v edini slovenski gostilni »Hotel Trabesinger« v Celovcu, kjer boste vedno dobro postreženi. Za mnogobrojen obisk se priporoča voditeljica hotela Alojzija Leon. Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu Delniška glavnica K 8,600.000. Rezervni fondi okroglo E 1,000.000' 4§§ Mìm Yloll! M Miižice se o&re-stiijelo pg oà dneva vloge do dneva vzdiga. Rentni davek plača banka sama. lolodforska cesta 27, v tastisi hiši. Zamenjuje in eskomptuje Izžrebana vrednostne papirje in vnovčnje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Vinkuluje in devinkulnje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in incasso menic. Borzna naročila. Centrala v Ljubljani. Podružnice v Spljetu, Tr.;tn, Sarajeva, Gorici, Celju in ekspozitura v Gradežn. lenarile vloge v tekočem računu obrestujejo se: 51, pivefl; pil so tani CII oj otoveSi pg » \i ja Lastnik in Izdajatelj : Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik : Mihael SSoškerc v Ljubljani. — Tiska Katoliška tiskarna v Ljubljani.