34. številka, Ljubljana, vtorek 13. februarja. X. leto, 1877.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzemli ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po pošti prejeman za avitro-u^ersku dežele za celo leto ltf gld., za pol leta 8 pld*, u ćetrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na doni za celo leto 18 gld., xa četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gUi. 10 kr.   Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za meaec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljnbljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od detiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole trankirati. — Bokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 ^gledališka atolba". O pravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši.
Ministerska kriza na Ogerskem.
Cesarje sprejel os ta v ko ministrov Tisze in tovarišev. Poklical je na Dunaj Senn-yeya in Majlatha in jih vprašal, pod kakimi pogoji bi ona dva sprejela vlado na Ogerskem. Magjarsko ministerstvo je padlo vsled tega, ker krona sama nij privolila v njegove pretirane terjatve. To je razvidno iz govora, ki ga je v soboto v peštanskem zboru Tisza govoril, naznanivši, da je odstopil od vlade. Rekel je:
„Morali smo pod takimi od nošnji poskusiti, da si naredimo samostojno banko. Določno moram izjaviti, da nikdo nij dvojil o našej pravici do tega, in ko bi bil kdo dvojil, bi bil ogerski kralj gotovo prvi, ki bi bil to pravico z nami vred branil. Toda po migljaji vladarja so bili toliki, dajihnij-smo — morebiti vsled svoje slabosti, ne — mogli pregnati. Pod takimi odnošaji smo se smatrali zavezane dati ostavko, katero je Nj. ▼eličestvo blagoizvolilo sprejeti, in torej ne ostaje druzega, nego da visoko zbornico prosim, naj seje do onega časa odloži, v katerem bo Nj. veličestvo odločilo novo vlado. Nadejam se, da ta čas nij tako daleč, kajti celo oni, v katerega najboljših rokah — je odločeuje, želi, da bi negotovost prej ko moč nehala, in uže denes se o tej zadevi posvetuje z več čestitimi osobami. Prosim, da visoka zbornica za ta čas zasedanja odloži."
Na te besede je ogerska zbornica Tiszi, svojemu vodji rokopleskala in mu pritrjevala. Vnela se je kratka debata, Tisza je zopet za besedo prijel in dejal:
„Prilika, o celej stvari obravnavati, bode takrat, kadur bode celo vprašanje prišlo pred zbornico in bode ta lehko i vedenje odsto-pivše vlade i bodočo vlade sodila.   Ako sem j
Koroška ob času srednjega veka.
(Konec.)
Mogočen in v strategičnem smislu veljaven je bil tudi št. Vid, kot glavni kraj vojvodov deželskih. V drugej polovici XV. stoletja je bilo bolj kot nekedaj potrebno skrbeti za varnost glavnega mesta. Odobrili so zidovje mestno, ustanovili posebno orožnico in dopeljali so se ob enem težki streli. Treba pa je bilo utrjenja iz mnogih obzirov in kratkom se je dokazala velika važnost onih naprav. Turčini so ropali in plenili po deželi in tudi magjarska vojna se je po silovitosti pri posameznih napadih odlikovala. Šestkrat so zaporedoma divji Turki po deželi divjali in tudi št. Vid so si hoteli privlastiti ter tamkaj za nekaj časa se vdomačiti s plenom, klanjem in ognjem, ali mesto je bilo dobro vtaborjeno
zdaj besede prosil, prosil sem jo samo zato, da povem, da je vlada, vsled svojega prepričanja, težila po nagodbi v prve j vrsti, in da je to poskušanje nadaljevala, dokler je bilo kaj upanja: potem je hotela ustanoviti samostalno banko, in ko to, kakor sem pojasnil, nij bilo mogoče, je dala ostavko. Še to se mi zdi dolžnost omeniti, da se mi ustava Ogerske potem najbolj zdi v nevarnosti, ako se v daljših krogih razširi misel, da oni, ki je glavni faktor ogerske ustave, nema pravice, svojega prava izvrševati v onem trenotku, ko vidi, da so naši materijalni interesi v nevarnosti".
Tedaj Tisza uže govori celo o tem, da bi ogerska ustava prišla v nevarnost! Iz minister-ske krize lehko vsak dan pride državna kriza. Če nobeden na Dunaj poklicanih Magjarov ne prevzame vlade, kakor to ohola večina ali cela zbornica v Pešti terja, potem kroni ne ostane druzega, kot diktaturo uvesti, ki bode ma-gjarski šovinizem krotila- Magjari se potem lote pasivne politike.
Enkrat se je Magjarom posrečilo, s pasivno politiko doseči več, nego je bilo vsem nam z njimi vred v monarhiji živečim ljubo in prav. Ali vprašanje je, da li so zmožni še enkrat pasivnega upora nasproti Avstriji lotiti se ali ne? Mi sodimo, da ne. Položaj je dan denes ves drugi. Krona in drugi narodi v monarhiji so za mnogo izkustev bogatejši, vsi pa magjarske ohole prevagovalnosti in usiljive gospodoželjnosti do grla siti. Magjari bi nam vsem ustregli, če vsled svojega egoizma krono tako daleč pripravijo, da bode iz modrih di-nastičnih in državno - eksistenčnih, životnih uzrokov tudi ogersko ustavo še le v drugej ali poslednjej vrsti v poštev jemala, ali i po Tiszinem govorjeno, v nevarnost stavila.
in divjaki so morali odriniti. Enaka nevarnost je žugala št. Vidu leta 1480— 1490, ko so Magjari prihrumeli. Prve naskoke so mest-jani zdatno odbili in s časom se ona sila po sebi razpodi, ker so morali vsi plemiči tležel-ski primerno število vojnikov v št. Vid odpo-slati. Koncem srednjega veka propada št. Vid iz prejšnje visočine in dan denes ti je le prizor starega, nekdaj mogočnega mesta.
Tretje mesto, koje nam je imenovati, je bil Beljak, posestvo Bamberžanov (škofov). Tudi ono mesto je bilo precejšne veljave v srednjem veku in vsakako mu moramo odlično stališče podati v smislu strategične po-menibe. XV. stoletja se zaplete Beljak v daljni boj s ponosnim in mogočnim grofom Ulrikoui Celjskim. Uzrok temu je bil baje ponesrečeni poskus Ulrikovi si po smrti grofa Henrika prisvojiti grotijo goriško.
Ulrik se napoti poleg Beljaka z močno vojsko proti grofu Ivanu Goriškemu,  ki mu
V tem preudarku pak je vsa važnost de-našnjega trenotka vidna. Stvari se lehko neizmerno daleč, za našo monarhijo v osodepol-nem, ali dobrem ali zlem smislu zasuknejo.
Rekli smo uže prej, da ogerski minister odstopa z velikim ponosom, in da se pritrjevanje njegove stranke obrača kot demonstracija in pritisk tako zelo proti našej polovici monarhije, kakor tudi (poleg vseh lojalnih fraz) proti kroni, ki ne more Magjarom na korist tega dovoliti, kar je našej polovici države, pravej Avstriji, na škodo. Tisza je govoril zdaj prav tako, kakor bi uže personalna unija gotova bila mej nami in Ogersko. Krona za to ne more biti, zato se mora opreti na Slovane bolj.
Zategadelj utegne nasledek ogerske silne ministerske krize biti ta, da se tudi pri nas rodi ministerska kriza, da za Tiszom odstopi tudi Auersperg-Lasser in celo Andrassv. Bog nam daj to učakati kmalu, ker slabše za nas ne^more priti kakor je, boljše pa mora.
Gotova — ta eventualnost se ve da nij še. Bog ga vedi, če se ne bodo v viso-cih krogih ob jednajstoj uri Magjarov kaj zbali in Tiszo pogovorili, naj še ostane, ustavoverce pak, da nekaj popuste. To bode še v tem tednem bolj čisto.
Slovani — glavni steber Avstriji.
S tem naslovom piše tržaška „ Edinost": Vsako poslopje, bodisi še tako majheno, opira se na kako glavno podporo, ki nosi vso njegovo težo, da je potresi in vremenske nezgode ne razrušijo. V velikih poslopjih prebivajo navadno razni stanovi, bogati in ubogir izobraženi ljudje in surovi bahači in prevzet-neži, kateri zlorabijo stanovanje, ker jim hišni gospodarji in njih opravniki protekcije dele,
je pot zaprl in sicer s pomočjo Beljačanov, ki so deloma svobodno, deloma prisiljeni zadnjemu pripomagali. Hudo se je hotel maščevati Ulrik nad Beljakom in mnogo pritožeb je priobčil proti Beljačanom, tako pravi: da so Be-ljačani sovražnikom celjskega grofa pripomogli, da so vsa pota po posekih in kladah poškodovali in pokvarili, da so očitno njemu nasprotovali itd. Vse to nam kaže, da je bil Beljak velike strategične veljave in to uže po naravni legi in po bitstvu samozavednih, hrabrih, pogumnih in premožnih mestjanov. Tudi ob času turških bojev se je Beljak možato obnašal in marši kaka muzehnanska vojska se je pregnala izpod (tako leta 1492) obzidja onega mesta, ki jo dan denes svojo prvotno veljavo izgubilo, a se mnogo trudi zopet dospeti po trgovini in prometu do pravega blagostanja.
Celovško mesto, ki je Še v povojih spalo, ko so se druga mesta koroška uže od-
ne glede, da za svoje nakane spodkopavajo glavno ožTuffe, 0 noši težo vsega poslopja, samo da Škodujejo poštenim mirnim sostanovalcem, do katerih imajo le zato srd, ker jih je velika večina in se boje\ d* bi jih po mirnem, poštenem potu ne presegli. Razjeden je glavni steber, samo njegovo osrčje je stanovitno in trdno, nastane potres, poslopje se maje v vseh delih, le glavni steber stoji še krepko ter kaže trdno svojo postavo, in je vsemu pohištvu v korist; brez njega bilo bi se porušilo vse ter v razvalino zagreblo siromaštvo in bogastvo.
Kakor ta steber, tako stojimo avstrijski Slovani trdni ko skala kljubu vsem nevihtam in potre om, kateri so se vzdignoli zoper mogočno Avstrijo ter jej žugali gotov propad; ako ne bi bilo Slovanov, kateri so ustanovili valove razburjenega magjarskega in švabskega morja, ki je žugal vso Avstrijo poplaviti, denes bi imel zemljevid Evrope drugo obliko, in morda bi bila celo starodavna Avstrija na željo Ma-gjarjev, Italijanov, intriganta Napoleona in Bismarka, zginola z evropskega zemljevida.
Ozrimo se nekaj sto let nazaj in preglejmo zgodovino. Kedo je bil Slovan in ka-košne koristi uživa vsa izobražena Evropa na njih računj? Slovani nijso le glavni steber Avstrije, ampak vse Evrope, njih ne morejo z vsem modernim orožjem intrig in samopašnosti nasprotniki porušiti. Ošaben Nemec bi ne bil denes na oni stopinji, zavratni Lah bi se ne hvalil denes se svojo omiko, ako bi ne bilo Slovanov, kateri so se svojim životom postavili živo mejo barbarskim krvoločnim krdelom divjih Azijatov, da nijso poplavila vse Evrope. Da ne bi bil prišel Janez Sobieski, denes bi stali v vseh lepih mestih naše države visoki minareti, iz katerih bi bliskal polumesec barbarstva. Magjarom bi ne bilo treba popotovati \ Carigrad k svojim sorodnikom i krvolokom se sabljo turškega Bilb-ab-a, zaželene turbane bi denes gotovo nosili in vpili Allah il Allah.
Tudi ne bi jim bilo potreba nepotrebnih stroškov za turški seminar, ki ga mislijo sedaj napraviti. Slovan nij nikdar vpognil tilnika vedno se boreč za svobodo in omiko, Slovan je zaklical mogočni stoj divjim barbar-jem, Slovan je ukrotil poludivje Magjare in bode tudi skrbel, da njihovo drevo do nebes ne zraste, in Slovan bode ruval korenine divjega  debla,  ki hoče se  svojo smrdljivo
likovala po blagostanju, po veljavi, po privi-legijah in dobrih uredbah, se je koncem srednjega veka v prvič pričelo razvijati in vesele kali boljše prihodnjosti poganjati. Postalo je glavno mesto, naraslo je število prebivalstva, pravo mestjanstvo se tudi tu pokaže in mesto nastane po dobrih trdnjavah, nasipih in močnih zidovih veljaven zaščit ljutemu Turčinu — in sedaj, ko je uže zdavnaj mogočno obzidje padlo, ko nij več mestnih, utrjenih du-rij, kaj se nam tu kaže, kar nas spominja na nekdaujo nevarnost, ki smo jo imeli prestati od strani polumeseca?
V beljaškem predmestju vidiš dan za dnevom stati tri osobe v narodno srbskej obleki. Tužnega obličja in žalostnega srca si zamišljeno ogledujejo sipki led in vodo v kanalu, fki pelje iz jezera vrbskega do Celovca in si vedno in vedno le slikajo boljšo prihod-njost. Njih misli nijso tu, njih noša nij naša, njih obrazi nam kažejo globoko tugo in neprestano ljubav do domovine, koja jim je od-
vonjavo okužiti AvstrijOj pa tudi Slovan, zvest svojemu viadarju, bode daroval, ako bode treba, blago in drago ter pečatil zvestobo i lastno krvjo.
Avstrijski Slovani so razvili svoj napredek v malih letih silno, pri vseh zavefarf in nepriličnih zaprekah od vlade priborih' š6 si v teškej borbi čudovito veliko. Čehi, katerim so se vse vladne vezi nepraktične skazale, stoje nepremakljivi tu in sramote vso krutost in nakane, katere so se proti njim poskušale. Slovenci, naš ubogi, razkosani narodič, katerega Magjar, Nemec iu Lah po glavi bije, napreduje čudovito, njegov duševni narastaj je ploden ter gotovo dober sad obrodi. Dalmatinci, Hrvati in Srbi bude svoje duhove, celo partikularistični Poljaki so začeli oči odpirati i pripoznavajo vedno bolj, da nijso hodili doslej po pravem potu. Slovenska zavest se ohrabri prej ali slej tako, da zajezi ošabnost nasprotnikov Slovanstva, pa naj se mu še toliko zaprek potika. Slovan je poklican v Avstriji vrediti notranje in zunanje razmere, minister-stvo se bode premenjalo toliko časa, da pride dan, ki Avstrijo v slovansko obleko obleče. Ko se Avstrija na glavni steber nasloni, stala bo trdno in gotovo Predno pa se na Dunaj i led otaja in predno se izvrste vsi glumači, kateri na videz narodom svoje cicije caclje predstavljajo, pade zaveza žalostnega prizora in nastane odmor, mej katerim se nepotrebno blago v morje zmeče. Slovani, glavni steber Avstriji, nastopijo v drugem prizoru, pravico bodo vsem narodom merili z enako mero, in stoprv takrat bode mir in blagostanje, ne bode več Offenheimove pravde, židovski chab-rus ne bod imel mesa i kosti. Da, tudi se ne bode treba bati pogubljivega kraha.
Da pa to vse mora biti,  porok je zvestoba Slovana, glavnega stebra Avstriji, na katerem bo slonelo  kraljestvo na federalistični podlogi, brez katere sisteme se v Avstriji do bro vladati nikdar ne bode moglo.
Ob dvanajsti uri se v deževnih dnevih naj raji zvedri, enako pride tudi pri dunajski naši vladi, ko bo centralizem in škodljivi dua-lizem v zadnjem trenotku. Bližajo se časi, oholi Magjari, sorodniki Turkom, padajo vedno globokeje, njih finančne zadeve so turške postale, vsako njih ministerstvo slabeje gospo-daii, na ramah Slovanov hočejo svoje stvari vrediti, uže so Košuta na pomoč klicali, to da vse je zastonj, in če pride čas, da Košut
več daljna in si jo zopet iskreno želijo videti. To so ti, dragi bralec, dva Ilercegovinca in nju sluga iz Mostara in pri oknu bližnje hiše vidiš v krasno-slovanskej obleki bledo lice K. Mostarca tužne matere, ki, čeravno prosta, po boljšej prostosti v lastnej domovini plaka! Nehote moraš pri onem prizoru tiho naprej korakaje vzklikniti:
Da bi sreča opet klilal ....
Duh božanski na višini
Nek odinogne dnmovinl!
Prižigalec.
(Roman, v angleškem spisala Miss M. Cummins, poslovenil J.)
(Daljo.)
Petnajsto poglavje.
Brk ko dan navadni tek svoj ponovi, A,i svet steni ne čuvaji polnočni Nadaljuje ona čin Ijubr/.nosti, Lajša bol, opro ga v onemoglosti.
„Rada bi vedela", rekla je gospica Peekout oprta z rokami na polico pod oknom
kakor je obljubil, zopet v svojo domovino pride in morda na dnevni red postavi glasovito leto 1848, takrat bodo Slovani zopet pokazali, da so glavni steber Avstriji in konec bode magjarskin intrig.
Političfti razgled.
Motri*nje <Ieiel>.
V Ljubljani 12. februarja.
M)un**jMki občinski zbor je sklenil peticijo do državnega zbora poslati, s prošnjo, da dovoli podporo za francosko razstavo. Prus-jaki bodo v tem vprašanji propali, i . Ar# deželni zbor je imel
uže adreso narejeno, v katerej je hotel cesarja prositi, naj podpira slovansko stvar. Zarad tega pasusa v adresi gaje vlada precej zaprla, poroča „Agr. Ztg."
Vsled ministarske kri&e na Ogerskem je tudi na Dunaji veliko razburjenje*. Povsod je situvacija negotova in ne zna se ter prorokovati ne more, kaj iz vsega izide. More se reči, da so ti dnevi i za notranjo i za vnanjO politiko prezanimivi in važni.
V fVrfti vlada vsled ministerske krize silno razburjenje in nek duh upornosti, kateri baš Magjare od nekdaj odlikuje. Zadnji državni zbor je bil dopolneno obiskan, vse napeto. Časniki ogerski fanatično pridigujejo, da Ogerska ne bode nikoli odnehala.
VlfttBinjta «8rr.$*v«».
V srbskih vladnih krogih govore, da bode Rusija v treh tednih vojsko zoper Turčijo začela. Ruska diplomacija je uže dobila neutralnost Avstrije. Vsled tega vlada v Srbiji zopet vojevit duh.
Iz Curif/š'tnlti se javlja, da zdaj po1 padci Mithadovem vladajo veliki razpori. Precej velika stranka je, ki hoče sultana Hamida odpraviti iu M urada postaviti zopet na njegovo mesto.
V «*/#</#«'*/.#'/ višjej zbornici je naznanil lord Russel za denes nasvet, da angleška vlada ne sine s tako barbarično in neusmi 1 jeno vlado, kakor je turška v nobeuej prijaznoj razmeri biti, k večjemu v sovražnej.
sri'tttictiškt minister vnanjega Deea-zes je na interpelacijo Gambette obljubil, da' bode objavil diplomatično dopisovanje. — Predsednik ininisterstva je dejal, da mej ministri vlada popolna jedinost in zloga.
V Španiji je kralj razpustil senat in so 5. aprila nove volitve razpisane.
.!>•/#*.». i cesar je pri uvajanji princa Vilhelma v aktivno prusko vojsko znamenit govor govoril. Razvijal je delavnost pruske in nemške vojske od velicega kurfdrsta do najnovejšega časa in je izglede navajal, katerih naj se vnuk drži.
ter oziraje se po ulici gori in doli (navada, po katerej se je ravnala deset minut, ko je pomila posodo za zajutrek in predno je zvezdno svetilnico osnažila), „rada bi vedela, kdo jO vitka devojka, ki vsako jutro tu mimo gre s starim slabotnim možem, ki se naslanja na njeno roko! Vidim jo zmirom ob istem času, če sta vreme in pot lepa. Kaj zal otrok je in vidi se, da ima kaj rada priletnega moža, — prej ko ne, svojega starega očeta. Vedno gleda na to, da hodi po najboljši strani tlaka in ozira se na vsako njegovo stopinjo. To jej pa je tudi treba, ker sam žalostno omahuje sem ter tja. Uboga inajhena živalica! tako bleda, je in polna skrbi. Rada bi vedela, ali mora skrbeti za starega moža." A sedaj jej izgineta izpred oči in gospica Peekout se obrne tor pogleduje, ali je zvezdni svetiluici treba novega stenja.
„Rada bi vedela", rekla je stara gospica Grumble, ki je v istej ulici malo dalje doli pri oknu sedela, „ko bi zbolela (gospica
Dopisi.
0 it fcrtT«* 10. febr. [Izv. dop.l Besede, katere je nek sodelovalec „Slov. Nar." pod naslovom: „Kako bi mogli v sedanjih kritičnih časih našemu narodu najbolj koristiti ?", bile so gotovo domoljubnim čitateljem „Nar." iz srca govorjene. Vsaj na mene so dobro uplji-vale. K onim vrstam pa bi si jaz dovolil še nekoliko dostaviti. Knjige slovenske je res treba mej prosti narod razširjevati, a to se le redko zgodi; le sem ter tija podari kak domoljub tej ali eni šoli kako knjigo. Togo stoma se pa tudi dogodi, da se podarijo knjige taki osobi ali iakemu zavodu, kojemu za slovensko blago nič mar nij. Zato naj bi se gledalo pri podarjevanji knjig na to, je-li se bodo podarjene knjige tudi porabljovale. Jaz bi z ozirom na te okoliščine to predlagal, da bi se našlo društvo, n. pr. v Ljubljani, „Narodna šola", ki naj bi od domoljubov prejemala podarjene knjige in je potem na prošnjo učiteljev in duhovnikov, ali pa po lastni previdnosti podarjevala šolam, bukvarnicam in raznim osobam, ki so željne uka. Na ta način deluje n. pr. tudi „Volksbildungsverein" v Gradcu. To društvo kupuje in nabira razne knjige, se ve da nemške. Dobro se spominjam, s kakovšno gorečnostjo je pri nekem učiteljskem zboru nemčursk učitelj priporočal graški „Volksbildungsverein", češ da podam je obilo knjig šolam. „Narodna šola", katera je sicer šolam uže toliko blaga podelila; prikupila bi se našim učiteljem še bolj in bi našemu narodu še bolj koristila, ako bi slovenske knjige podeljevala takim slovenskim šolani, na katerih narodni učitelji delujejo. Naj bi te vrstice one domoljube, kateri imajo knjig v izobilji, spodbudile, da po poti društva „Narodne šole" svoje knjige slovenski mladini podele.
1 k CV««ii.l«*v«fcc pri Ljutomeru 11. febr. [Izv. dopis. | V zadevi učitelja za našo šolo imamo pri nas vedne sitnosti in neprilike. Komaj smo bili dobili učitelja iz kranjskega, uže nam zopet otide. Kompetirala sta pa za razpisano službo vendar zopet dva sposobna učitelja. Onega, kojega je naš kraj ni in okrajni Šolski svet priporočal; nij bil v Gradci imenovan. Drugi pa, koji je dekret dobil, pa baje neče priti. Zakaj ne V Okrajni šolski svet (reete modri predsednik) v Ljutomeru razpiše službo s GOO gold.,  a deželni
šolski svet pa daje učitelju samo 550 gold. Se ve, dotičnemu učitelju je to dovoljni uzrok; zakaj se je pa služba slabo razpisala? Take homaiije se delajo? Kdo naj „novosti" še hvali? Jaz ne več.
O«! i>lnio 12. febr. [Izv. dopis.] Potovaje po prijaznej savinjskej dolini pridem v trg M. ter jo ukrenem malo na pošto, kjer sem imel slučajno nekaj opraviti. In dasiravno ondotni poštar — tako sem vsaj Čul praviti — nekoliko kot naroden mož sluje, vendar uradovanje na pošti tega ne spričuje; kajti uraduje se le v nemščini in to tudi v takih zadevah, kjer bi bilo po vsej pravici slovenski pričakovati. Ali ova nemščina je pa v posebnih slučajih, rekel bi tudi res — klasična. Tu se mi je kl juhu temu, da je bilo določno in pravilno slovenski pisano ime predloženo, napisalo na vložnico — to se ve, da ha nemški strani — dotično ime čisto napačno v nemščini in končno se še dostavilo: „Nah der Schluss". Povejte mi vendar, čemu šo vložnice na enej strani slovenski tiskane? Tudi nij bilo na omenjeni pošti ne dopisnic, ne poštnih nakaznic se slovenskim natisom dobiti. — Čudno, da take reči ne najdejo pota v savinjsko dolino ! Človek bi vsled tega res mislil, da je bil kje na nemškem gornjem &tajerju, ne pa slovenskej savinjskej dolini. Nejevoljen radi tega sem se torej ondi poslovil ter nadaljeval svoj pot proti jugu po lepej savinjskej dolini.
|y>   C« s'ftMlc'*«. !». februarja. [Izvirni dopis.] Slovansko pevsko društvo v Grndci je napravilo 8. februarja v dvorani pri „grunen nnger" besedo s plesom. Veselica je bila vrlo dobro obiskovana. Lična prostorna dvorana je j bila do dobrega polna gostov. Zbor pevcev je j pel pustnemu času primerno „Zabjo kantato" iu češki kvartet. — Potem se je krasni ve-1 nec došle gospode do belega dne z neumorno j čilostjo in navdušenostjo s plesom zabaval se in j le nerad dvorano zapustil. — Ob enem mo-ram omeniti dveh okolnostij, ki ste podvzetje ovirali.  C. kr. policijsko ravnateljstvo je pre-poVedalo Zajcev „11 boj" peti,  kar je goste, vznemirilo. Tudi vojaška godba je zadnji tre • notek sodelovanje odrekla.   Is; te zadrege si j je odbor s tem pomagal, da je izvrstno Ni-čevo godbo najel, katera je svojo nalogo vrlo dobro izvršila.
Dotnftče stvari.
— (Naša tiskovna pravda.) V tiskovne)" pravdi „Slovenskega Naroda", ki se bode pred porotniki vršila v četrtek 15. febr., pričenši ob 9. uri do polu dne pri tukajšnjej deŽelnej sodniji, bode urednika tega lista zagovarjal gosp. dr. Mencinger, advokat iz Kranja.
— (Konfiskacija.) Zadnja številka tukajšnjega „Slovenca" je bda konfiscirana zarad nečega dopisa s Pivke.
— (Metelkove štipendijo.) Razpisane so v „L. Ztg." štipendije za vojaške invalide, posebno iz Postojne in mokronoškega okraja, po 37 gld. 80 kr. Obrok do 25. febr.
— (Dr. Alf on s Moše,) znani odvetnik v Ljubljani, se je 7. t. m. poročil z gospodično Terezino Češko.
— (J. R o z m a n,) kaplan pri sv. Jakobu, je imenovan za kateheta mestnih ljudskih šol ljubljanskih.
— (Premeščenje.) Poroča se nam: Ces. kr. poštna direkcija je ukazala, da se imata dva uradnika z ljubljanske pošte prestaviti da Češko, da pa morata to dva taka biti, ki slovenskega jezika n e znata, kar pomeni toliko, kakor da Slovenci v Ljubljani mej Slovenci ostanejo. Torej nekoliko več pravičnosti, kakor pred nekaterimi leti, kajti poštni direktor g. Bauer ve, da mora poštni uradnik se Slovenci slovenski govoriti.
— (Zadavila) se je v nedeljo do polu dne v Zvezdi neka mlada kmetska ženska, ko je kruh jedla. Grizljej ji je prišel namreč v dušnik. Nesli so jo pojemajočo v bolnico, kjer so jej kruh ven vzeli, a dvomi se, da bode okrevala, ker si je dušnik razpraskala.
— (Iz slovenskega Stajerja) se nam poroča, da je štajerski deželni šolski svet Slovencem zopet dal 2 „ljubeznjivosti" v osobi dveh nedolžnih nemških učiteljic, katere je postavil na slovenske šole. Za učiteljico v Konjice priđe namreč neka gospdč. Šubic (sicer hči nekdanjega slovenskega medic, doktorja), ki nij slovenščine zmožna, a za učiteljico ročnih del v Vojniku in Novicerkvi imenovali so naši dobri gospodje v Gradci neko Schmidt, ki tudi slovenščine ne ume. Za to mesto so bile baje še tri prosilke, ki so bile slovenščine popolnem zmožne.
— (Prikazen na nebu.) Povedali smo uže, da bode 27. t. m. luna mrknila. Znanostni
Grumble je imela uže črez sedemdeset let, a trpela se nij druge bolečine, kot prav veliko občutljivost), rada bi vedela, ali bi mene kdo tako čuval in za me skrbel, kot skrbi ta majhena deklica za svojega starega očeta. No, ne verujem tega. Kdo je pač ta majhena, potrpežljiva stvariea?"
„No, Belle! tu poglej," rekla je mlada deklica k tovaršici, ki ste na senčni strani ulice v šolo šli, „tu je deklica, katero s starim možem vsak dan srečave. Kako moreš reči, da se ti ne zdi zala? Jaz celo močno občudujem njeno lice!"
„Kitty, ti občuduješ zmirom ljudi, ki se vsem drugim studijo."
„Ostudno!" vzkliknila je Kitty razdražena „ta deklica nij nikakor ostudnega lica. Belle, le pa/.i, kadar bove šle mimo nje, kako lju-heznjivo gleda staremu možu v obraz, ter se Ž njim pogovarja. Rada bi vedela, kaj mu je. Le poglej, kako se mu trese roka, ona-le, I za katero ga pelje."
Oba para sta se sedaj približala drug dru-zemu, ter molče gresta drug mimo druzega.
„Ka ne misliš, da je kaj zanimivega lica?" rekla je Kitty nagloma, ko hitro jo nijsta mogla slisuti.
„Ima lepe oči", rekla je Belle, „druzega zanimivega jaz ne vidim na njej. Rada bi vedela, ali se jej ne studi s priletnim starim očetom hoditi po ulici. Plazi se tako počasi, solnce jej sije ravno v lice in naslanja se jej na roko, ter se treso tako, da se komaj zdržuje na nogah. Jaz bi tega ne storila za ves svet."
„0h, Belle!" vzkliknila je Kittv, „kako moreš tako govoriti! Meni se stari mož strašno smili."
„No pa!" rekla je Belle, „kaj pa pomaga tvoje usmiljenje ? Če se ti bode začel smiliti, smilil se ti bode vsak brez prenehanja. Glej no," in tu se je dotaknila ruke svoje lovaršice „tu je gospod Sullivan, očetov služabnik kup-
jčijski. Kaj ta nij prava lepota? Obstala bi in
I ž njim govorila."
Predno pa ga je mogla nagovoriti, šel je Viljem kaj nagloma mimo, priklonivši se jej rekoč: „Dobro jutro! gospica Izabela!" ter je bil uže nekoliko desetkrat stopinj daleč doli na ulici, predno je nehala strmeti in se je zavedela.
„Kaj uljudno!"  šepetala je zala Izabela.
„ Poglej no, Belle!" rekla je Kitty, ki se je bila obrnila, „go.spod Sullivan je došel starega moža in mojega zanimivega, majhenega deklica. Glej no, — glej! prijel je starega mOža za drugo roko in vsi trije skupaj gredo. Ka nij to čuden primerljej ?"
„Nič posebno zanimivega nij,u odvrnila je Belle, ki se je kazala nekoliko razdraženo. „Zdi se mi, da pozna te ljudi. Pojdi, hodi naglo, prišli bove prepozno v šolo."
iI>hJ|h p rili.)
časniki pravijo, da se bode mogel ta mrak proti polusedmem videti. Mračenje bode trajalo pol ure, cel mrak pa poldrugo uro. Ob 9 uri 54 minut bo mesec zopet svitel.
— (Iz Sodražice) nam piše mesar g. Močnik, da to nij istina, da sekajo tam slabo meso, tudi ne po 3G kr. kgm., a to je pa istina, da on kupi blago, kakoršno najbolje debelo more, in ga je sekal do zdaj res po 36 kr. kgm. brez doklade, a da odzdaj ne bo moči več sekati ga na ta račun, ker goveja živina se je preveč podražila. — G. Močnik pravi, da naj dopisnik, ki je nam dopis v list 8. febr. poslal, pride k njemu, „da se bode prepričal, (da se ne koljejo stare krave, ampak voli) bodeva volovske žile seštela, koliko da jih imam, in ako se mu bode poljubilo, da se preštejejo, mu na njegovo povelje znam dati z vsako enkrat po hrbtu, in jih bo toliko dobil, da ne bodo mogel ne „cufuss", ne k nogam domov iti." — Potem taeem, sodimo, naš prvi slučajni dopisnik ne pojde h g. M. volovskih žil preštevat, ta posel bi bil malo pre-siten, bi dejali, ka-li?
— (Tatvina.) Z Gorenjskega se „S1." piše: Bilo je pred nekimi dnevi, ko sliši gospodar neke bolj samotne hiše na Lipnici, vasi med Podnartom in Kropo, ropotanje v hiši. Na to hitro vstane, naredi luč in vidi, kako da mu tatovi vkradeno blago odnašajo. On zgrabi sicer za puško, da za njimi ustreli, pa ali misliš, da so se kaj bali? Kaj še! tudi oni so mu 8 strelom odgovarjali.
— (Slovensko gledališče) je zadnjo nedeljo bilo pač na galeriji, a ne v parterji in ložah tako polno, kakor je bilo pričakovati vsled dejanja splošno tu priljubljene burke „Črevljar baron".
— („Vrtec") za mesec februar smo dobili te dni v roke. Prinesel je dokaj lepega in poučnega gradiva za našo malo slovensko mladino. Na prvej strani tega lista najdemo pesen „Skoraj!" od Lujize Pesjakove; potem pride daljša povest pod naslovom: Otroci, varujte se slabih tovarišij, (z dvema podobama); dalje nahajamo v tem listu: Očetov blagoslov, povest, spisal Dragotin T.; — Otroci — cvetice, spisal D. Majardn; — Krištof Žiuid, nadaljevanje iz prvega lista; — Lisica, zajec in petelin ; — Vodnik in Stanič, spisal A. L. Mozirski; — Sovražnik drevju, od V.; — Sove, (s podobo); — Vrtcev kuji-gonoša in druga drobljad. Listu je priložena muzikalna priloga obsegajoča dve slovenski pesnici za 2 glasova in glasovir od našega slovečega skladatelja dr. B. 1 pav ca. Kakor čujemo, obljubil je dr. Ipavic še več jednakih kompozicij „Vrtčevemu" uredniku in „Vrtec" jih bode tudi rad priobčil, ako mu bodo materijalne razmere dopuščale. Zatorej živo priporočamo „Vrtec" v obilno naročevanje in razširjevanje mej našo malo slovensko mladino. Pač bi bilo žalostno, ako bi „ Vrtec" moral poginiti, zaradi proinajheno podporo od strani slovenskega občinstva. Kakor pri drugih slovenskih časopisih, tako je menda tudi pri , Vrtcu", da se jih mnogo le z listnicami naročuje, s čemur listu nij pomagano, kadar novcev nij, ker listnice namesto novcev ne vzame nihče!
Itfi/.ne vesti.
* (Na g los t govorjenja.) Nek človek je preračuni], da moški vsak dan vsega skup tri ure napolnjuje z govorjenjem. Sto besed na minuto stori 2!) tiskanih strani v eni uri;
po tem takem govori dakle vsakdo 000 tiskanih stranij na teden, ali 52 dobrih zvezkov v letu. To preračunjenje velja samo za moške. Govorjenje lepega spola si mož nij predrznil preračuniti. Zanimivo je, ako se stenografiran govor z navadnimi črkami pretiska. Nek statistik je preračunil, da Thiers govori 22, Itou her 20, Jules Pavre 15 tiskanih vrst v eni sami minuti. Dupin pa daje stenografom največ dela. On tako hitro govori, da znaša število vrst v minuti 25 (reci pet in dvajset.) Gospa del C. — piše nek trancosk list — za-čuvši to statistiko, vskliknila je: „ Joj, kako je pa to res čudno! Statistika možkin govorov pokazuje 24 vrst v minuti kakor največjo stopinjo j jaz si pa upam v eni minuti govoriti 40 tiskanih vrst, pa nijsem in tudi nečem biti narodni zastopnik! "
Javna zahvala.
Slavni odbor tukajšnjega lovskega društva, napravil je bil 28. jan. t. 1. čestitim udom in domačemu občinstvu prijetno zabavo s tombolo in plesom in pri tej veselici nabral za redne učence ljudske šole na Vrhniki 15 fl. Podpisani, kateremu je slavni odbor omenjeni denar za nakup potrebnih šolskih reči izročil, se blagim dobrotnikom in prijateljem naše šolske mladine presrčno zahvaljuje in kliče: Bog plati!
Vrhnika 5, februarja 1877.
Vincenc Levstek, učitelj.
Tujci.
11. februarja: stropa   de Riedl h hčerjo iz Trsta. — Haajon iz Gradca.
Pri Slona: grof Pače iz Ponoviča. — Mercier iz Trsta, — F i lomim iz Ptuja. — Roscr iz Lipskega. Sigou iz Planine. — Prest-m iz Radovljico. — llorak iz Dunaja. — Kusna iz Korniona.
Pri NnlfAi: Feutler iz Postojne. — Steiner iz Kranja. — Polak iz Dunaja. — Gross iz Peste. — Sclirol iz Gradca.
Pri FiKinord: Jenko iz Kranja.
Dunajska borza 12. februarja. (Izvirno telegrafi čno poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih      63 gld. — kr. Enotni dri. dolg v srebru 68   .   35 ,
1860 dri. posojilo 111   , 20
Akcije narodne banke 839   ,   — ,
Kreditne akcije 149   , —
London V22   , 90
Napol. 9   . 83
C. k. cekini 5    . 87
Srebro 114 50
Viem bolnim nov in zdravje brez lek> in brez stroškov po izvrstni
Revalesciere ti Barry
30 let aie je aij bolesni, ki bi jo ne bila oid:■ -
rila ta prijetna zdravilna hrana,  pri odraacenih i otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vse bole,," v želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; zi. 1 naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nep;-bavljenje, zaprtje, prehlajenje, neBpanje, slabosti, ilatc lilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, Bilenje krvi v glave, iumenje v ufieaih, slabosti in blevanje pri noseoh otožnost, diabet, trganje, shujša nje, bledicico in pre dajenje; posebno se priporoča za dojenee in je bolj* nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 iprioo /al zdravilnih, brez vsako medicine, mej njimi Ipn Sevala profesorja Dr. Wurzerja, g. F. V. Beneka, pr* /ega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru zdravilnega svetnika Dr. AngelBteina, Dr. ShorelancU, Ur. Campoella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinje Oaitlti ■taart, Markize de Brehan a nmogo druzih iinenitim osob, se razpošiljava na posebno zalite vanje tastouj. Kratki izkaz Iz 80.04)0 apričevalov.
Na Dunaj i, 13. »prila 1872. F reši o je uže »edem aies-..ce\, odkar sem bi! v brezupnem stanji. Trpel wui vsled prsnih inču. ničnih bolečinah, iu sicer tako, da gum od dno d« dne \idno gnil, in to zaprefiilo je dolgo časa moj' studije. Cul sem od Vaše čudapolne Kevalesciere prkel sem jo rabiti in zagotovim Vas, da bo Šutim po mesečnem užitku \'tečne in okusue Ke h lesciere popo.ntin zdrav, tako, da brez najmanjega tres uja morem fcopet pisati. Za.adi tega priporočam vsem bolnim to pTiinerno prav čenč in okus. o hrano, kot eajboljši pripomoček, ter ostanem Var. a dani
Gabriel Teschner, Blusatelj javnih višjih trgovskih sol.
Pismo visoko plemenite markize de Brehan.
Ne apel, 17. aprila 1863.
GoBpod 1 Vsled neke bolezni na jetrah bilo je> moje stanje hujšanja in bolečin \sake vrste sedem let sem strašno. Nijsem mogla niti čitati niti pisati, tresle so se vse čutnice na celem životu, slabo pre-tiavljenje, vedno nespanje, ter sem trpela vedno na iwdraženji čutnic, katero me je sem ter tja preganjalo in me ne jedni trenotek na miru pustilo, in pri leni bila sem melanholična najvišje stopinje. Mnogi zdravniki poskusili so vse, l.nv. da bi mojo bolečine zlajsali. V poluej obupnosti poskusila sem Vašo Kevalesciere iu Bedaj, ko jo uživam tri mesece, zahvaljujem se bogu. Kevalesciere zasluži največje hvalo, pridobila mi je zopet zdravje in me stavila v stanje, da morem mojo društveno pozicijo zopet uživati. Dovolite gospod, zagotovjenja moje prisrčne hvaležnosti in popotnega spoštevanja.
Markize de Brčhan.
Si. 65.715. Gospodični de Montlouis na nepre-bavljenji, neapanji in hujšanji.
St. 75.877. Flor. Kollerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji d uši i ik a, omotici in tiščanji v prsih.
Kevalesciere je * turat tečne j Sa, nego meso, ter »o pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat veo na* oeni, ko pri zdravilih.
V pltmaatUi paiioah po pol funta 1 gold. 50 kr.* I .nt 2 gold. 50 kr., 2 fanta 4 gold. 50 kr~ 5 fon tov 10 gold,, 12 funtov 20 gold., 24 fantov 36 gold - Mevaleseiere-Biaeniten v paiioah in Kevalesciere Chocolatee v prahu 1% tas 1 gld. 50 kr., 24 t*a 2 gl' v al, 4r tas » gl. 50 kr., v prahu ta 120 ta. tO gl* iii.oajo. Du Barry AComp. na l>u ,»J1, W»1J-^sebKiUia« it. b, kakor v vsoh mestih pri dobrih kekarjih UD ip cenjskih trgovcih; 'odi razpošilja dn-oajak* njoa ua vse kraje po poštnih aakaznioah ali povzetjih. V l,jubij*ui £d. tiuhr. J. Svoboda, lekar pri .zlatem orlu", v Reki pri lekarja J. P r o-daicu, v Celovcu pri lekarja Bi r n Dao her j a, v Spljetu pn lekarju Aljiuoviču, v Trsta pri lesarju Jakobu Serravallo, pri drogeriatu P. liocca in J. Hirscbu, v Kadru pri Androvieu. (73)
Graške spiritne drože
dobivajo se vsak dan sveže (friauo) v prodajalnici steklenega blaga gosp. Franca Ii.ol mit im< na glavnem trgu št. 2M iz prijaznosti do
(W8—2i) A. Schneiderja.
■■ Monj ko pol kilograma {1 funt) se ne prodaje.
Lepa vila
8 hlevi, na tržaški cesti, krasno ležeča, blizu fabrike za tobak, se po ceni prodaje.
Natančneje poroča o tem administracija tega lista. (416—98)
Samoklistirni aparat
(Clvsopmnpe, Irrigaterje), Inhalacijne aparate,
klistirne, uretralne in maternične briz-galnice, mlečne pumpe, sesalne steklenice, vezi za počene
jpo liitn-islu-j ceni.
Jedino le pri (53—34)
Oaliriel Piccoli,
lekarju, na dunajskej cesti v IJubljani.
l
Samo 80 kr.
1 par nožev z vilicami iz pravega, vedno belo ostajooega britanskoga srebra, '/» duc. 4 «ld.
Žličicu za kavo, ena kr. 10, 15, 20, 30, 40.
Žlice za jed, „    „   30, 40, 60, 00, 70.
i Bajemaleo za mleko, kr. no, 80, gl. l, 1.20, 1.60,
1 zajenialec za juho, gl. 1,20, 1.50, 2, 3. 1 par velikih svečnikov, gl. 2, 3, 4, 5, 6. 1 tasa, velika, kr. 1)0, gl. 1.20, 1.5u, 2, 2.50, 3.50.
1 okvir za fotografijo, fin, kr. 80.__
aTKiaV V m- drugo jako ceni).
Naslov:
11. jBressler,
Wien, Neuliau, Borggaise 2,
Hotel II" l.i. ■H Gonilnik zastonj. NaroSbe iz provincije takoj s postnim povzetjem.        (25—4)
Izdat'.'lj in urudnik Josip Jurčič.
Labtiuna m tisk BJSarodne tiskarne".
2^V2