tavilka 292 TRST, v sredo 21. oktobra 1908 Teiaj XXXH! —IZHAJA VSAKI DAH —_ »«ćs!»*fe ?s »rsMtkla itft^it >in»u*ai 9e RAČUNAJO NA MILIMETRE v firokoah 1 : Trgovinsko in obrtno oglao« to 8 »t m«. ukralo, počitnice, oeliiso denarnih zavodov p« 5%. *iJ« JOniOBTI" t —— Ista* X l-M, v«l teta reo — ▼al dopisi asj ee pošiljajo na uredništvo lista. Nefraa>a ▼ane pumi se es sprejema}« is rekopial se m »riit1* Sfaročnlno. oglase In reklamacije je pošiljati na upravo lurts» UREDNIŠTVO t iftoi 61«? it 6ziatti t8 (HarHlsi 6**, ladajatoljj in odgovorni urednik §TEf AN GODI* A. LMfeift konzorcij lista „Ediaeet". - Natisnila tiskarna kocsorof* Ssta .Edinost* v Tmt, ul. Giorgio Oalatti »t. It PeStne-braallaRiii rat»» It. S4V652 TELEFON It !t-97 Politično društvo „Edinost" vabi na redni občni zbor k: se bo vršil v nedeljo dne 25. oktobra 1.1. * ob 10. uri dopoludne \ veliki dvorani „Narod doma* t sledečim vsporedom: 1« Poročilo predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev odbora, 5. S.učajnoiti. Ka obilno vdeleibo vabi ODBOR. BRZOJAVNE VESTI Savodila češkemu namestnika. DUNAJ 20. „Korre*p. biroJ je zvedel, d& je vlada ukazala čtškemu namestniku, na * potrebi ukreae, ako treba tudi najstrožje odridoe, da «o preprtčjo nadaljni nemiri, FrotiČeike demonstracije v Karlovih varih. KARLOVI VARI 20. S.noči so bile tuka} zopet protičeške demonstracije. Še le okolo polnoči je nastal mir. Nemci so pobili p'i nekaterih čepkih trgovcih šipe ter odtrgali table z napisi. Mraz in *neg. DUNAJ 20. Tukaj je nastal mraz. Zabelo snežiti. L^OV 20. V več okrajih vztočne Gali-u»e *ntži in je nasrul hud mraz. Na mnogib kra,ik je palo snega meter na visoko. Samoat&n in cerkev pogorela. LEVOČA 20. (LOcse, Ogrska). V minoli noči je v neki privatni h Si nastal ogenj, ki ee je vsied snežnega meteža razširi« tadi na ainoritno cerkev in na samostan. Cerkev, samostan in več h S je popolnoma pogortlo. Dve osebi sta bili težko, vtč jih je biio pa Ichko ranjenih. Bojkot angleškega blaga v Egiptu. KAIRO 20. (Strm. k s bol. družbu). Naci-joo»l»v»vi oskrbnik. „Oaa biva že deset lat na u;i$ pristavi, od on« dobe, ko ji je vtonil vojna uprava že ugodila madjariki pohlep nosti. — Nito je del. Korošec obširno govoril o dogodkih v Ljubljani. Krvoprolitje v Ljubljani se ima pripisati le frirolnoiti mladega poročnika in Slovencem aovražnemu duhu, ki Židje na viših šolah v Rusiji vlada 7 zadnjem času v pešpo.ku št. 27. Po- PFTROGR4D 20 fPetr brr ^^ Carlstopan^e Poroinika Majerja in n;egovega od-. j, u • * u . se more najodločneje obsojati. Poročnik je potrdil sklep mimsterskega sveta,s katerim , _____ Biilovv so a^aii poleg prestola. Cesar je prečita! prestclni govor. Ko je omenil vedenie monarhije v balkanskem vpia§^niu, so zalo-neli pohvalni klici. Ko je knez Bti!ow proglasil deželni zbor otvorjenim, je cesar zapustil dvorano. se določa pestotni odstavek Židov, ki se iib ima vsprejr-mati v javne učne zavode. Po tem sklepu bo dovoljeno vspreieioati v prestolnicah v viSe učne zavode vseh atrok 3 odstotke Židov, izvz^mSi konservatorijev v Pe-trogradu in Moskvi, kjer je dopuščen viši proevntni postavek. Za ostala mej»ta države, ki so izven mej, v katerih smejo Zidje voliti, 5 odstotkov, za mesta, ki leže v teb mejah pa 10 odstotkom Na ukaz carjev je bila sklicana konferenca, ki je pod predsed^teom isaučnega ministra in je sestavljena iz zastopnikov intere-8'ranib oblastnij. Ta konferenca iaa določit« pogojo ob vsprejemaniu Zidov v srednje učne zavode. Sklepi ko^farence se predlože mini-sterskemu svetu. Delegacije. Vojni odsek avstrijske delegacije. Ljubljanski dogodki. BUDIMPEŠTA 20. Vojni oisek av-Btrrsk-5 delegacije ie dane» pod predseditvom nače nika g ofa Mervedta nadaljeval razp avn o vojnem ordinariju. Navziči so bili tudi vojni minuter Scho taich, poveljnik vojne mornarice grof M mtecuccoii in skupni finančni minister baron Buriaa. Vojni m nister Scboaa;ch je givoril o povišanju plače moštvu, za kar bi trebalo letnih 6 6 mil. Za ministrom je govoril poroče valeč d 1. Kozi« Za niim je pa povzel besedo del. K 1 o f a č. Ovi:a! je vladi, di. v svojih p-ediogah vedno govori o povišanju plač častnikom in moštvu, a rjenib obljub ni smatrati resnimi. G ede povišanja plač Ča^tLikom je menil govornik, da ne bo to pcvišunje zadovoljilo čaotmkov, ksiti za častnike nižega čina znači to znatno poslabšanje. Govornik se ie potem podrobno bavil z dogodki v Ljubljani, ki doWazuieio, da je nujna potreba spremeniti §§. 70. in 72. službenega prtvi!nika, iz-lasti določo o uporabi orožja ob nemirib. Govornik je izjavil, da je brezdvemno dokazano, da se ie streljalo v h^bet. Trditev, da je bil neki častnik zadet od kamena, je ne esmčoa. Govornik je izjavil, da je prepričan, ^a je bilo krvoprolitje Slovanov dogovorjeno. Znhteval je, da ae takoj prične vojaško-aod a ureiskava proti poročniku M yer u in da &e istega stavi v preventivni zapor. Nadalje je govornik zfchte*al, da se čete porazmeste primerno narodnosa večine p-ebiraistva. G --vornik je v svojih nadal;nih izvajanjib rekel da bo slovansko prebivalstvo ae le tedaj nehalo videti v armadi svojega sovražcika, ko se ne bo v i*ti več dajalo prednosti nemškemu elementu. Del. Korošec je obžaloval, da 83 vo Mayer je skušal naknadno uplivati n* vojake da krivo pričajo. Govornik mora v imenu slovenskega naroda zahtevati, da se pešpolk št. 27 premesti iz Ljubljane. Nadalje naj ob pouličnih izgredih ne poveljujejo miadi nezreli Judje, marveč ^tareji častnik*. Knez Schodborg je 'glede izvajanj del. Korošca o dog »dkih v Ljubljani rekel, da vojni mioister gotovo pove odseku popolno resnico. Nato se je govornik bavii o vojnem ordinariju. £»Potem sta govorila še del. grof Ciam, Mariinic in Exatr. — Ob o. uri je bila seja prekinjena. Plenarna seja ogrske delegacije. BUDIMPEŠTA 20. Ogrska delegacija se je daucs sestala v plenarno sejo in je pričela razpravljati proračun miniaterstva za unanje stvari. Govorili so poročevalec Tboro-c*kay, delegatje Molnar, I^ekutz, Sagv Okolicsatiy. m Ministrska kriza. BUDIMPEŠTA 20. Danes je ministrski prtdjedmk Beck referiral cesar>u pri &v-dijenci o demisiji obeh čeških ministrov. Zagotavlja se, da cesar zn sprejme njune demisije. DUNAJ 20. Jutri se snid^ tukaj parlamentarnu komisija Oeško-asrodne zveze v državcem zboru, «i& se posvetu e o položaju. Tudi čeika miaistr^ se vdeležita posvetovanja pop " d e pa ae podata k ministrskemu predsedniku, na poročata o sklepu kiuba. PRAGA 20. „N. L." se poroča iz Pcfite. Na merodajnem mestu je glede na a?strijske razmere ta-le načrt: M ni3trska kriza nai se hitro in gladko poravna, da ne nastane splošna kriza, prepreči naj se obstrukcija v državnem zboru, ki bi biia katastrofa ; kabinet naj ostane v sedanji sestavi vsaj za časa delegaci:skega zasedanja ; počaka naj se ali d ž-i v ni zbor r^ši razne državne in ljudske pred.oge, ki so : Proračun, starostno zavaro-var je, podržavljenje železnic, fiianfna za-g« tovitev vodjih zgradb, anek^iie Bome in Hercegovine in trg. p< godbi z Rumunijo in Srbijo ; ako bi državni zb-jr ne rešil teh nalog, potem na] se poskusi z drugimi »redstvi. DOGODKI HA BALKANU. Pismo iz Višegrada. Gospod urednik ! Gotovo ste pričakovali od mene kako sporočilo o razmerah navsia-lih po aneksiji v Sandžaku in Bosni sploh. Ali — verujte mi: moja krivda ni, ako som molčal. Dne 7. t. m. bilo je v Sandžaku nazna-d eno, da se avstrijske čete od tam umak nejo, a vćft-ka ni še nihče znal. V Plevlju se dilni krogi naše vojne uprave s svojim sla-i je splošno opažalo neko .p >par,enost. osobito bot im vedenjem mnogo pripomogli, da ae je m d S bi. To tudi ni čudno, ker je polovica tudi v armadi zbrisal v»ak sl-d državne jed- mesta živela od avstri site popadke. Vendar note. Nobenega naroda se tako ue razvaja S mi se vidi poročilo duna.skih listov, di hc-kakor madibr^ki, M-id:an m se d*ja prednost Čejo mobamedaai prositi, naj Avstri:a nc na račua drugih narodnosti ogrske krone, nmakne svojih Čet iz Sandžaka — popolnoma Govornik je vprašal ministra, pri kolikih iz trte zvito. Kolikor poznam m hamed&ne, polkih, ki se novačijo na Ogrsk-m, je -lo-lso oni preponosni in preveliki rodoljub:, da vaški, nemški, oziroma slovenski in romunski bi se toliko ponižali. Gotovo je, da bi liko je preie Inkote umrli, nego storili korak, a ka- terim bi ponižali svojo domovino. Av^rijskn posadka v Sandžaku pa ni bila drugo neg. staln > ponižanje in sramota za Tutško. Zato tudi ne morum verovati, da bi mobamedan« res mislili na kako deputacijo, ki naj bi prisila avbtritskega cesarja, da ostane posadkn še dalje v Plevljah. oziroma Sandžaku. Drugače je s Srbi. Srbi sicer ne sovražijo naše drŽave nič manje nego mobaim -dani, ali v Sandžaku so im?li Srbi od avstrijske posadke le kori it: materijalna >n moralno, kakor pro'itežje proti mohumedan skim, oz'roma turškim nasiUtvom. Ker, pr« vsem tem. da so se Srbs navidezno sprijaznili z idejo 03manske ustavne države, je stalno skupno delovanje pravoslavnih Srbov ii mohamed-inov po mojem mnenju povsem izključeno. To jo najiascoje razvidno iz okol nosti, da mu je še tisti dao. ko je bil objavljen odhid naših čet iz Sandžaka, rekel nek: Srb, da bodo morali sedaj pač mislit: na i snovanje in organizaero čet. ker jih ni b'^ več varoval* avstrijska, vojska. V Sandžaku se ni Avstrija nikdar utikala v upravo; bila je tam edino-le za red in mir, a celokupno prebivalstvo je imelo od avstrijske popadke le korist, dočim bode z umaknitvijo uničeni! nestevilo ck^istcnc. Vendar i« zbog bosanskih raiir.^r tuci. med Srbi t Sandžaku sovraštvo do Avstrija na eni, a solidarnost z ostalimi Srbi na drugi strani mojnoja, nego v i drugi obzin. Zato ni niti misliti, da bi Srbi storili tudi le en sam korak v prilog avstrijski posadki v Sandžaku, in trebi saiatrati vso tozacio-ne vesti le kakor pobožne žalje. Pnal bi o polužaju v Bosni in Hercegovini, kar mi jo pa vrlo teško. Vojakov in orožnikov kar mrgoli ob meji. Ko sem prišel dne 8. t, m. iz Sandžaka mo je pridela na železniški postaji Rudo orožai&ka patrulja kakor — srbskega agitatorja, in sedaj se nahbjam že deveti dan v Višegr.idu pod policijskim nadzorstvom. Čakam na rešitev dežvlae vlado. Hotel som pi tovati v S bijo, a drže me kakor politiško sumljivega tukai, da-^i imam potni Lat, v Ijaven za ves svet. Mialim, d\ je s tem do»ti povedano. VeDdar mi se zdi potrebno, da omv nrm pred zaključkom konflikt, ki »e je dogo dil v Mo>taru med katoliškim škofom Bucoj-nićem in okrožnim predstojnik ju bar nom Pittnerjem. Škcf Bucoinič je vodil deputacijo katolikov Hrvttov, ki bi bila imela predati okrož nemu predstojniku poklonstveno adreso z.*-, hrvatskega kra;ja, Baron Pittner pa Li hotel vsprej ti deputacije, dal je zaplenita več tisoč izvodov poklonstvene adrtse. ter iohtbirati zahvalno brzojavko, naslovljeno na cesarja av3?ri;sk?ga in kralja hrvatskega, Deputacija je na to odšla v Sarajevo, kjer jo je vsprejei deželni načelnik Aibori. ki je obljubil, da odpi ši;e poklonstveno adreso baronu Buriana, ker je ne more predložiti direktno N?. Vel. Okrožna »odnija pa je zaplembo razveljavila. S tem pa ta afera nikakor m rešena, ker je škoi Bucojmč izja vil, da pretrga z okrožnim uradom v Mostaru vsako daljno uradno občevanje, dokler b3 tam okrožni predstojnik baron Pittner. In da vidimo, kdo zmaga : avstt o-og«-sin birokrat baron Pittner, ali katoH^kl 5kof Hrvat Bucojnić!! Sploh so Hrvatje v Bosni in Hercegovini edini element, na katerega se je mogla Avstrija zanašati v vsakem slučiju. A „Proglas na narod Bjsne in Hercegovine* pravi, da bi mero lajni sinek v tuka šnjem ribn akn. Od takrat je ona tu. L;udem m-če karte in jim razodeva pnhodniost, in to jo živi/ „Torej zakaj nas pa ona s teboj ne pusti noter ?* vpraša inžener. „A, ked > jo pa prav pozna ? Izvestno vam je to babura, in pa še nekoliko prismojena. Dmgi jo pa še celo hvalijo, kako da a kartami vse ugane in razloži vse, kakor da bi biio na dlani. 04 njenih obiskovalcev pa še meni pade včasih kai v žep, ker tu sem dthaja mnogo razn h ljudi." „Kje neki bo ? gotovo je doma: ali sedi ob ribnjaku, kakor običajno, ali je pa že v svoji čumnati. Da, mnogokrat so pri n ej vrata na stežaj odprta, d % ji gre lahko vsakdo v stanovanje. Ako se pa zapre, potem ae pride odprst nikomur, naj pride trkat koderkoli koče. Pred nekolikimi dnevi ni pastiia vstopiti soprogi nekega generala, doklsr as ta ai naveličala trkati in »e je oa-zadaia sopat adpeljola, ae da bi biia kaj odpravila. Ho, popraiati js vendar vsekako le Mi goče, pratim le izvolit« sami naprej ; jas nečem inati nič opraviti pri tem." In oskrbnik jo začel odhajati s verande. „Kaj vsega ai v Petacburgu!" se je za-mejni general proti Nasvetoviču ; „starke vedežu.ejo in vodijo narod za no3. A!i je : pri vas na deželi tudi mnogo tacih buda-: losti ?u BGotovo oo,tt se je nasmehnil Kesveto-vit:, „toda p-ilike nijem imel nikoli, oa bi b.l , videl ka] shčaega." Viti tri e bo šli z verande in skozi napol porušena vratica stopi-i na zapuščen in žara š en vrt. V njegovih temnejših delih je že ležal mrak, čeprav solnce še ni bilo zašlo in je s poševnimi svojimi žarki obsevalo brez-listne vihove zapuščenega drevoreda in velik ribnjak, kateri se je lesketal v žarkih zahajajočega soinca kakor raztopljeno zUto. Vsi trite so korakali molče skozi gosto zaraščena vejnata zagrinjala, če mokra od dežja; tu pa ni hotel iti oskrbnik dalje k stopnicam, ki so vodile z vrta k ribnjaku. Od stopnic do ribnjaka je peljala očiščena stezica. „Tukaj torej je naia vedeževalka. mati Gračiha," reče oskrbnik, stopi k vhodu, zagleda te v temine med drevjem iu zamahne z roko. »Vrata so odprta, naravnost noter stopita, pa povejte, da sta prišla, da vama ve- dežuje, in pri tem si oglej ta tudi njeno stu novame, a jaz počakam tukaj," je govoril oskrbnik ; potem je sedel na ledeno stopnico pokrite Eto!bo, katera je vodila z vrta k ribnjaku iz žepa je izvhkel svojo kratko pi-pico in jel pušiti tobak. Oba gospoda itn 9topila v vežo, kjer sta se u-tavila kratek čas, da sta otresla kapi in suknji, na lahko oškrop^eni od pra kar pad!?ga dežja. „Čisto nenavaden dogodek, kakor \ romanu/ reče Nesvetovič; Sla sva po kih in naletela sva na vedeževalko.- Oba sta izginila v b š~>, potrkala *»a vrata, a ne pnčakavši odgovora, sta o :;>r!a priprta vrata in šla naravnost v sobo. Poleg okna na vrt, nekako nasprou stezi k ribnjaku, je sedela za starinsko pi salno mizo krepka žena srednjih let, v temni obleki, na glavi pa je imela zavezano in aa pleča spuščeno svilnato ruto; s komolcem je slonela na stolici in imela »klonjeno glavo oprto na naslonjalo stola. G edala je kakor zamaknjena skoz ok&v> na ribnjak, kateri se je lesketal v zlati! žarkih zahajajočega sonca. Njene bled*-ustnice so po tihem nekaj iepstale. (Dalje.) ^traii H »EDINOST« žtev. SŽ92 V Tfsto. disf 21. oktobra 1*03 aktor i hoteli po vsoj vate v nasprotni t;--bor. A to bi bi!'* Ic-dobuo f f Pogajanja med Bolgarsko Iz Sofije javl e o dae 20. *ili pognati tudi Hr- našim birokratom Pri tem pa na« je is posebno vodila misel na dejstvo. da ima deželni šolski nad-p-v zornik važno besedo v personalnih stvaren, ; to je, ob predlaganju učiteljev, ki so im&io in TurČfjo na te zavode, tcrei ob vprašanjih, . ki so odi >č lae važnosti za duh t. m.: včeraj imata vladati na teh zavodih I te fcH izročen bolgarski vladi zapisnik, se-j ^ftdjon od delegatov miadoturfikcsa cdbira J od koaiiranegs b-dgarskega odbora. Po-' ki ivljata se obe deželi, naj imenujeta avoje ieieg&te, da se konflikt konkretizira. Zapisnik bo priobčen danes v Sofiji, Carigradu ia "v odbora, de turška vladi odobri in da ho izvajala obreze k? jih oni vsprejemajo. V oficijelnih boiger^kiii krogih sg govori, d* ie o odposlanec bolgarsko vlade ineogaito odšteval v Carigrad, da se s turškimi vodel-tiuii krogi posvetuje o vprašanjih ki so imajo r eliti. Iz Carigrada javljajo, da tudi tsrfeki vlfedci krogi goje večo nado v ohranitev mira, na čemer so je posebno zahvalit* korakom, ki »ta jih storila AagKja in Erancija v Sofiji, tor->devnim zagotovilom bolgarske m siitsm. na Rezultat nadih poizvedovanj je tak, da vam moremo že dane« zaklicati: La-d&te ogni speranza! Ne udajajte se nikakim ilu- To naj povedo naši poslanci g. naučaemu ministra in povedo naj mu tudi, da ima — ako ie hoče na razpolago sposobnega osobia za poučevanje na teh šolah iu za njih nadzorovanje. Povedo naj mu, da smatramo imenovanje dra. Eauerja kakor izzivanje in Žaljenje ia tudi kakor atentat na resnične namene ustih državnih Sol« Končno naj zahtevajo, da so mesto naravoslovca na tukajšnji realki pravilno razpiše ia spopolni po predlogu ravnatelja zavoda, ki najbolje pozna razmere, — Tržaško politike. — Izvršitev tega sklepa je poverjena eksekutivnemu odboru hr^aUko-arbsue koalicije. Ogrska zijam, ker vsaka taka nada je prazna! Če bi se uda;ali pričakovanju, da se bo odslej ob vodstvu n&dzorniških poslov nad našimi sred- namestnico pa naj ne pušča vplivati na- ..... .. njimi šolami modreje io pravičneje u*aže?alo se po osebah, ki so le po protekciji pr šli v Mladoturški odposlanci so izdavili v seji narodno9t iQ praktične potrebe prebivalstva Trst in ki sedaj po tej protekciji usiijujejo in karakter dežele je neizogibno veliko tnjince na naše zavode! Dr. Streinza ste se rešili, a dobili ste H TOdtj 6 lil Srbi SO SlOŽili ! d.ra KRuerja. Prišli ste z dežja pod kap. I ,0d ^ Mgreb5kega dopisnika.) Kakor bi bih nad d.rom Stremim, lstotako rz ut^i^t bodo nad nadzornikom d.rom Kauerjem Za*rcb 19' znani poslanci Dobernig in tovariši — nad- j Včerajšnji dan jc bilo kaj lahko pred-zorniki ! | vidjati tem legije, ker zadnji čas nepri- Dobernig in tovariši so predlagali mi- j jatelji južni Slovanov z napeto nestrpnostjo nistru dr. Kauerja v odškodnino za privolje- pričakujejo — razpada hrvatsko-srbske koali-nje v imenovanje d.ra Altona ravnateljem cije ! Oziroma : drugega izdanja bratomornega gjmnazija. Dobernig in tovariši so neizprosno j boja med H vati ia Srbi. Kajti če tudi je v zahtevali, da bodi dr. Kauer imenovan dežel- rokah nemške in madjsrske diplomacije doda je ftn- i^jju gorkim nadzornikom za Primorje. S tem j bro vsako orožje v borbi proti nam, vendar vlsJe po- je Beodt z našega stališča povedano —j bi bilo ra nj h najceneje, a za nas nnjnsode da hoče Vje r — .po neie ono. ki bi je morali izkovati mt — proti sebi! To orožje bi imelo biti hrvatsko-srbski razdor! Včerajšnji dan je odvzel — kakor sem rekel — Košu- in pa vlade. Slednjič giešlro vlada pct pnčtli agitacijo za b3jkot blagi iz Avstro Ogrske. Lsti objavijisjo tozadevna po -očib tudi iz pokrajin. Koraki Avstro Ogrske proti £ oj kolu so brezvsoe&ni. IZ BOLGARIJE Bolgarsko-turtki sporazum CARIGRAD 20. Posebna brzojavka lista „Samih" iz Sofije poroča, da so mladoturški dtieg^tje pod iiali zapisnik glede turško-6^-lg .rskeg« spor&zu3&, ki ga ie ministerski produednik Malinov vsprejel. Upati je vspeha, wto je konferenca nepotrtbna. FaLličres — razsodnik. Pariški listi javljajo, da je predsedaik fcailičires doiočen za razsodnika v spaiu med Bolgarsko in Turč'jo. Deželni šolski nadzornik dr. Kauer. (Dopis z Dunaja). V „Efincsti" ste že objavili, da je do- rodauii profesor na d. žavnem gimnaziju v III. duna bkem okraju in privatni docent na dunajskem vseučilišču dr. Robert Kauer, provizorično pridoie^jea c. kr. namest-ruštvn v Trstu in da se mu jopoFtrjeni posli def&lnegi šjlakega nadzo n ka za Primorje: sa srednje šole v vsem Piimor^u in državne 1 udske Šclo v meitu tržaškem. V tozhdavni notici »te izražali neko za-dovolj stvo na tem, da ni imenovan že iz Go-^ice :*ja!ostno-znaui dr. 8:reiaz — ki je bil daje prede-»ti ai ran za to meito — in ste na zaključku izja ili, da noroimenovanega gol- D.ru Kauerja ie še-le 33 let! Po s-o ; iom mišljen u je najodločneji Nemec, in ga morda ni med vsem učiteljskim osebjem Du-na a, ki bi ga presedal v tem p- gledu. Na zavodu, kjer je služil doslej, in med vsemi tovariši je ta mladi mož na glasa radi svojega irtransigentnega postopanja. V najboljo ilustracijo nam ie dejstvo, d* so g& radi nja-gove neznosnosti skero vsako leto premeščali z enega zavoda na drugi. E-o vam pojasnila, zakaj so Dobernig in tovariši tako pritiskali na naučaega ministra Marcheia, da je ravno tega ceitrpaeža ustlil Primorja za deželaega Šolskega nadzornika ! Kakor da nimate v Primorja že več nego dovolj takih — m o: stro r, dobite sedaj še dr. Kauerja ! Ako je bil moS že na Dunaja tako orononsiran, kakov* bo še te v Trsta, kjer mu ha vršiti misijo po — Djbernigovem naloga ! i Kocatatajem deistvo, da se celo Dunaj-čani čudijo temu imenovanju. A!i treba še-ie se bo postopalo ob imenovanju učiteljev na državne učne zagode v Primoiju?! Odpira vam žalostna perspektiva v novo izdanje dobe Lesckanowsky-Swiia-Stolz! Imenovanje d.ra Kauerja je le provizo ričao. Z ozirom na kvaiteto dara Kauer;a na eni, in na okolnost, da je njegovo imenovane le provizorično, na drugi straui, nalug ta na-š m poslancem dolžnost, da napno vse sild, da iz tega provizorija ne postane dtfi litivum. Z vsomi močmi in z vso brezobzirnostjo se je trebi upreti proti tema, da bi v*enemci a la Dobernig kar diktirali, kdo ima priti na tako važno me to, kakoršojo je mesto deželaega šolskfga nadzornika za Prionrie. Ne in še enkrat ne! Znali so preprečiti imenovanje Streinjcvo, eedaj naj nastopijo z na odločno-jim prots^tom proti imenovanja d.ra Kaaerjs! Če naučni minister Marchet ne pozna naših pokrajin; če nima smisla za res-iičae potrebe njih prebivalstva, če ne ve, kaki so bili razlogi, radi katerih so se prvotno ustanovile državne ljudske šole v Trstu, oziroma: kakov jim je bil prlŽnost naučae uprave bi bila torej, da na te zavode pošilja učit l e, ki poznajo karakter dežele in jezik učencev. To zahtevamo v imenu narodne pravičnosti in v interesa pouka! I sto tako so bile državne ljudske šole v Tr«tu ustanovljene za domačine — Slovence in Italijane. To dej^o prihaja v narodnosti učencev: pravi Nemci tvorijo le neznatno manjšino! Svojedobne ustanovitelje teh šol je vodila mi*et, da se bodo na njih domači otroci, deželani, usposobljali za javno službovanje v naš h kra ih, ia niti niti aneksija raz pri i bra-Pe rs sovo js- od daleč jtm ni prihajalo na misel, teh Šol ustvarjali kako nemško ivino! Šd ie da bi iz d o m o - pozneje postopanje naučne uprave z nje nemškimi tedenciiami je napravilo v teh šol to, kar so dane«: nekako kra- ljevstvo v katorem poslanci Dobernig, W. lf diti male razdore, ker ravno ti so m kompanije nastopajo kakor diktatorji. Če hočejo Nemci imeti tudi v Trsta svojo domeno : bjdi jim! Ali imajo naj jo samo za svoje otroke! Za 8. c vence tovcem tudi zadnjo nado: Bosne Hercegovine ni rnog-a tov! Nasprotno : vrženo nam bolko je dozvalo pred oči naših političnih prvakov vso zgodovino bratskega razdora, vzroke in posledice njegove, in danes se morda bolje nego kedaj prihaja do trdnega prepričanja, da so sloga Hrvatov in Srb*v jedina barikada proti navalu nemškega in madjarskega imperijalizma! Znano vam ie £ef da so se včeraj zbrali na skcpščiao poslanci hrvat luci)i je naglašeno, da b-.-novia-tki poslanci v sporazumi en,a se s?ojimi dalmatinskimi kolegi zasliš'jo mnunje predstavite jev naroda Bosne ia Hercegovine v pogledu uredbe vse narodne politike. Skupščina je danes nadaljevala svoje delo. Vašemu d pisoiku je bila prilika, da se je priblžil nekemu odtenemu poslanca star* čevičanske stranke v koa iciji. ki ara je d*l sledeča pojašnenia o pol< žaju : „Pre-eč smo se že pehali radi B »sne in njene pripadnosti, da bi se m^gli sedaj stepsti radi me. Mi etarčevičaaci nsglaš&mo sicer hrvatska državno pravo glede Bjsue, ali mi gledame tud: preko okvirja teorije. Nikakor ms ne smete zame >javati s taku^vaaimi Frank »ve*, ki v teoriji in praksi nogirajo S:b?, da morejo tako tem lagljo služiti grobokopom Hrvatske. Mi računamo z dejstvi. Na3 radikalizam nas ne zavaja tako daleč, da bi butali z glavo v zid". „To sem vam hotel nag'as ti, da bi bolje ume'i, da smo mi tudi danes složni s S r b i, mej lem ko se je prorokovalo na vtieh bir&nt-h. da aneksija B jgne odpre med nami nepremostljiv prepad." „Mi bi morali Hiti slepci ali bolje rečeno: sluge tu instva — Franko ci — ako bi ne videli, da nam v Banovini sami, v Zigrebu, gori streha nbd glavami." Radi B -»ene nai bi se sprli ? Pak ? Ali naj krenemo pred Serajevo se svojimi četami, in potem preko D ine v S "bij o, proti našim „neprijateljem", ki nam baje strežejo po življenja ? 1 ! „No, ne, nikdar več v bratski boj l Ker to pomema ubijati stbe ia— umirati za tounca!" „V naši resoluciji gled-i Bosne bili smo dovolj jasni. Tu ima gta«no besedo narod, a ta kliče danes po slogi. Ni več glavno vpra-Same : čega?a je B3«na, ampak to: odbijati Madjare in Ne nce od n*še bi Še !" rPra>im Vas, sporočite potom svojega lista vodite! em slovenskega narola. da v tej borbi H vatov ia Srbov morajo igrati odločilno vlogo tudi Slovencil Č*s je ko moramo v svoji HiSi ure- šl-Sel skega nadz rnika ne poznate ter da ga hočeta in Italijane pa naj se nstanori potrebno šte- »odit! fe-Ic r>c njegovih deianj h. vilo srednjih šol, oziroma za tržaške Slovence Po tej izjavi vaii bi bilo aklepati, da ne tudi ljudskih šol z materinim ačmm jezikom! smatrate izključenim, da je imenovani dr.1A dokler se to ne zgodi in dokler bodo £aaer v primeri s d rom Streinzem — manje Slovenci prisiljeni poš:l ati svoje otroke v do. Ker pa jo za Slovence v Primorju veiike sedanje državne zavode, dotlej ne dovol njemo, važnosti, kako. v kski smer!, v kakem duhu da se te poslednte smatra kakor nemško do- a s kakimi tendencijami se vodijo posli oi^dzor»tra md srednjimi šolami v Pn-norju i n za tržaške Slovence še posebej: sako ne vodijo Dad«orst»eni posli na tamo-^njimi državnimi ljudskimi šolami, na* je omeajeca notica v rEdioo»tia vspodbadila, da •mo nekoliko poiz%ed -vali o novoimenovanem y»oUkem nadzornika d.ra Kaaeija, meno. D^ t ej zahtevamo, da se na te zavode pošilja učitelje, ki bodo kvalificirani za narodnostne razmera na teb iolah in tudi nadzorstvo nad njimi mora biti poverjene ljudem s tako kvaliftkacijo! Iz ub več nego opravičenih razlogov moramo slovesno pro-testovati proti imenovanja dra. K»aerja deželnim šolskim nadzornikom v Primorja. rom odp li vrata tujincu, ki nam je na vrat.a „Otresimo se ga, ali — složno 1* A. Resolucija krvatsko-srbske koillcije o Bosni In Hercegovini. Kakor javlja že prestoječi dopis, je hrvat-sko-srb'ka koalicija razpravljala na s^oji zadnji konferenci tudi o izvedeni aneks* i Bisne in Heroegoviao ter so pojedine strnnke v tem p »g eda pojasaile svoje stališče. 0 tej priliki je bilo enoglasno sklenjeao, da imajo o tem predmeta govoriti delegati og'sko-hrvatske del^gtcije in poslanci delegati v ogrsko-hrvatskem drža nem zboru. O a enem se je sklenilo, da čleoi brvat^k -rsrbske koalicije v sporazamijenja s po*l*nci D«lm»c»je zaniitiio miš ienjo predstaviteijev naroda B »»ne in Hercegovina v pogleda vodstva ?ae narodue Grof Andra8sy o volilni reformi. Minister za notranje stran je v kiabu ustavne stranke izjavil, da predi >Žt v nekoliko tednih državnemu zbora vol luo reformo. On da se ne bo;i ntkakih groženi. Minister za unanje stvari Ashrenthal v fdabo neodvisne stranke. Iz Budimpešte javljajo : V četrtek pride v klub neodvisne stranke minister za unanje stvari baron Ashrenthal. a ž njim tudi mir*l-steraki predsednik dr. Weterle. Drobne politične vesti. Iinport nemških uradnikov v D a 1 m a c i j o. Spljetska ,S /oboda14 p fo : P .»nhlogu petnega m br7ojavnega ravnate! stva v Zadra je poslanih v D-t!mac>jo rta b uživanje nekoliko uradnikov iz Gorenje Avstriji.-, ki ne znajo ni besedice hrvatski. Dočim be domače uradnike br»z vzroka pre ganja cd mes^ do mesta kakor volkove po planici, nabavi.a se nemške ur»daikot da zavzemajo njihova me^ta ia izvršujejo v D^lmn ciji germauizatorako mi^o, za katero naAi aradc.ki nočejo vedeti. Konfiskacije v Pragi. V uedetio 3ta bila v Pragi zap!emena nemšica ii»tt* ^Prager Tagblatt- in ^Bo>ieiniatt ter ^-ofilu |hsti: ,Narodni Listya in „Češko Stovo". Dnevne vesti. Nigrinova umira. Kakor brzojavijujo v/. Bt*legagrada, je bila Slovenka Nigrinova, največ a jugoslovanska trag?dkinja, čleoica kr. srbskega gledališča, previđena s *akram-ntoiu za umirajoče. Ob smrtni postelji čuva Davorin Jdsko. Kako poznajo nad Jezik na pošti v Puk Pišejo nam: Da« 3. t. m. odpuslan je bil iz Trsta omot naslovljen na nekega gospoda v Pulo, na katerem je bilo popolnoma rar.ločno napisano: ^Kotarsko poglavarstvo-. Ali slavna pošta v Puli. me^to da bi bila takoj dostavila omot naslovljencu na okrajnem glavarstvu, napishl je nakdo — gotovo kak c. kr, poŠtDi orgao — na omot i u d i f i o d i s t r e t t u a 1 ow. Ia res je om t romal na okrajno sodišče v Pat', kjer je ležal — 14 dni! Sploh bi p& ne bil prišel naslovljencu v r»k«, ako bi ce biii nti sodišču istega po imenu pozaali in razumeli, ka* pjiueni wkotarsko poglavarstvo*. KkJ, ko i i bilo za naalovijenca kaj pru? nujnem in bi se dogodil jednak s ufi .j ? Kdo bi povrnil dotičoikn eventnelao škodo morebitno aitn »a*i ? R-as lepa razmoro v jezikovnem pogledu na pulj uradi in zavodi, kajti drugače se mu lahko pripeti, da dostavijo kako lujoo piimo, n*t4ovl,oao poštnemu vod»tvu v Puli, — i&cdariiaerifiki postaji. Slavno po5tno ravcateljetvo naj bi pa za poskušajo vendar le preskušalo pros loo v Kzikovnem pogledu, predao jih nasta-lja v Primorju, kier je znan;e našega jezika hodno potrebno. Omot, ki je bil po r..:-doUn -m 14 -» dne 4. novembra ter bodo tra-al^ petine cce^. Vpisovanje ae bo vrnilo od 25. do 30, ok tobra na tozadevnih šol. vodstvih, in sc*r 25. okrobra, ker je nedelja od 10.—12. ur« zjutraj, drugače od 5. -7. ure zveče". Vpiš^. se lahko vsak m 'ški, s tir nad 18 let. Vc5ern sta stareji gjspod ia iaat • Š-ajerskega Sla. V fffcla, ivane ako tudi drugi ku turao napredujejo !! P«»tom pa se z*i;& in zavija in direktno aie, d t bi zavel «?oje čitatelje v muenje, da 81 rvoLCe stra&no pr< tei*r«, a Italijan** ^totako tftre&iio zanema ja! Tudi najnovejo .»dr c i bo, da je vlada k rt stila Slovanom na ikodo Italijanom! S eherai mi tleči človek se •nora * p-alati ; k»ko škodo more t'pati it&h lansko 6'jlstvo radi tega. da slovtn»ki otroci iživaio bi^renski pouk ? I Rekli wsao, d* „Pceolo" tudi nsra^noit ".aže. Pravi n. m ečj da je vlad-i prevzela V0-riee stroške v za vzdrževanje slovenske iote! d/e suhi fttevtlki nai odgovorita ni to .Pit'joiovo* Na4a ž »ia im* 15 uč iib sil i viaia jih je prevala 5. J t-1 i 5 velika ?cčsnuod 15?!! Mi amo v puned Ijski števi ki zaklicali -•sadi, naj tuli nasproti nam *ton s^ojo dolgost. Iz prej^n.eja stavka v n- tiči pa je ja no razvidno, da smo m> nili: kakor natprat: Nemcem I „Piec »loM pi zvija m za?iia tako e&kor da smo mi k »zali na Icaiiiiaoe 1 T^kov ca£ia polemike jo nar&.no»t nt) >jaleu. Slednjič pa posivita „Piccoio*4 vlado, naj jrtori za daicacins-te Icali aoe isto, kar je •toriia za tržaške Slo-enoe!! Počasi, gOiptdjo okolo , Piccoio" in ne yozabiajte, da je po«top*nje r Itaii;ani v Dalmaciji povsem opravičena re tor zija za poGtopanie Italijanov v Trstu n v Istri!! V Trftn ni;te hoteli osnovati -olo -m tso6e aio?enikih or.rok! Si bolj kričeče te bilo va6e dosedanie vstopanje v Istri. Tu le man.frna v de-ki ima le po krivita ;*ti zi^tema moč v rokah. Ig kakor manama ste kruto ovirali *&zvoj Šolstva večin-!! T» »e naravnost kričalo po — m^&žčvauju!! Vi pa se zgražate, ?er so Vam 7 Da maciji kjer ste le neznatna manjima, no p i afea lepo na!kr<>ž ikur karate vireL:ali — večini, prebiv&utva !! Vade zgraienie ]e le grdo hinov-itvo. A i Vc blovaoi Brni blage dude, ki na uiitlimo ua aa&čeranje, ma več radi porabljamo na pr^-ptare k. i «ice, odiušiamo in seg&uio tudi aek-lanjemu sovražniku v rok>, ako vid mo. da »s je —* pob jljštti!! Ću te torej. Ako Itali jani p«'pravijo s tur en-t krivice, ak» po.^od k;er iiaaio oni moč v rokah, dado Sto-mnoio potrebne £ le, jim da amo mi »lovesno rtbi.ubo, da bomo zssta l a>i ves svoj vpiiv v U)t da bo tudi it ilijan-»kim manjšinam nov-•'Mii zadoičenna Šolskem polju ! Kar &e pa speci;elno T.sta tiče. naj Ita--^j&ni modro molče ia na; se ue zgtašajo z »kakimi jevj^dUmi. 8ubno iti čknr(e ima;o v :okabt da k? motejo se svojim in našim de* tarje« naravnost p en sičati na dolakem >olti. M»ri naj bi jim &e vlada snovala iole?! 7rku t ga jim vlada pouuia vse-jči iiče, — ieravno no ra-ajtum. kjer bi oui no.elt — n opetov-auo se je izjavila, da je priprav-jen i prevzeti n ih .vi gre la i 6 li v evojo — >BkrO! Ni 'O hoteli in v-ikdar so odurno a u.jrav žal ivo odkloniti to ponudbo. Kaj oče j o torej?! Gospoda čujte! Dokler ae boste tako krčevi .o tiftčali na 6tanš^a, da je to za vai krivic*, ako tudi drugi — četu it bre£ vsake Jkodo sa vas — ku turno napredujejo, do-iier boste trd.li da je to na vašo škodo, *ko država utreza k .ki kulturni potrebi na-r.h 3j(iežđlaiiov druge narodnosti, dotloi vasn ie 1>j pomoči ia se ne rešita nikdar it, svojega — domoe-anega mučet.iitva!! Edino nora« a o bo za vas, da se eakrat že spopri ]asmte r. mi«ii;o, da tadt drugi poleg vas bo-^jo kulr rco napredovati in da bodo tudi napredovali! Kakor izvo ite torej, o gospoda !! Nova slovenski učna knjiga za viie jpmaazja. Naučno mini -trrstvo je da to v pred aprob^ejo nčui knjigi ^Aritmetika in algebra 2a više gicnnarii«-, ki jo je spi »al g. prof. M a t e k v Mariboru. PraktiM »Pač« odvetnik" za vodenje '.^p.urtbiiijih po sala kod kotarskih sadova i Priredio Josip Janković. SpJjft, Spljetska: druitvena txik«rna 1908. Cena 2 K. Slo enaki rojak g. Ivan h a v r ič, polkovnik v Čerooviu*h, je imenovan brigadirjem r Jožefovem na Češkem, Promet ia gostilna. Tega iiUa za promet a tujci ia povspeševanje obrti, posebno gosti ničar>tva, je izšla 5. številka ki prinaša zanimivo v-ebino. Lnt priporočamo posebno naš^m gostilničarjem. Li?t izhaia enkrat n* mesec in stane na leto 5 K. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, hotel Lloyd. Mi-kio-ič^va ulica. V odgovor. Presin. da ponatisnite v Hvojpm cecTenva^ listu naslednji odgovor n» dopi^ i" Renentabrn ponatisnjenega v St. 388 z dn* 17. X 1908 : Ooenski poštni sluga ali selski pismonoša už:va pač privilegij, namreč ta, da sme p&mi, naslovljena v Veliki Repen, puščati v dotični vasi pri nabiralniku. Ker pa posestnik tamošnje hiše, kier je nabiralnik, n* mara vspreiemati i*th, je naravno. d& jih p^dpi«ani rajši pušča v občinskem uradu, nego da bi jih nazaj nosil. Lh£ je, da on ostaja doma, kadar se mu zl ubita in da je col6 manjkal po 3 dn zapr.raioma. D pi«nik hoče meni škoditi materi alno in ima uamen zbosti tudi občinskega načelnika. d»-si v zaključku svojeza dopisa trdi kakor nedolžno jagnje, da ni imel n&mer>a žaliti koga. A&pak le ustreči f.el i doma&cs? Fran Vidan, selski pismonoša na Opč^nah. Tržaška mala kronika. Iz poletja v zimo! D oči to smo še do nedelie uži »ali up av poletne dneve, nenavadno krasne, t< pld ia vedre ozirom na ta-le letni ča*, smo sedaj že notri v zimi. V po-ned lif-k je za p hala prva baqa, ki raz«aj>t še vedno. V noči od ponodelika na torek je temperatura padla kar na o° stopinj nad ničlo; včeraj opoldne je toplomer za namovhl lo 7*8°. — Ta hipni padec tempera'ure je posledica veiikih snežn h žametov na pogor-j'h v Gt!iciji? na Tirolskem in na S"Aiernkem. kjer je že v ponedeljek padla temperatura pod ničlo. Tudi na Dunaju je včeraj prvič zamelo. Nevarno žaganje, R*spicijent fhančne stra e A:tur Bo«xb je aretiral na pomolu S^i.ita n-kegi tatvine »umničenega Fraoca Pettaroa ; prijatelj istega, 3L-letni težak J žef Uli&ni s Trs^a je radi tega grozil respuij^ntu 9 sm-tjo. Todi njega bo aretirali. — 30-'etn" t* ž k K-arol Velic< gna ie bil aretiran radi grdega ravnanm in žaganja neki Ani Mosser. Na cesti Je obolela 42 letna Gabrijela T. ntanui'jča v via £ ie& Silvio Piccol»mini 7. L >mila jo je namreč b&ž ast. Us užOenci reši n-« postaje uo jo popeljali v bolnico. Z lestvice je padel med delom 47!eir.i mizar I»aa Pipa i in se težko ranil. Prvo pomoči mu je nudtl zdravnik rešilne p »suje, na kar so ga prepeli&li v ja^no b >ln š'iico. Koladar lo Trama. — Dane«: Uri Is dev. Jutri. Knrdula moč. — Temperatur« včeraj ob 2 uri popoludne + 10" Cel — Vreme včeraj : buzja, deloma oMačso. Vrsmsasks map«v«d sa Primorsko : — Obtačao, sp-em^nljivo. Hi«dni vetrovi, remueraturu malo spremenjen* Scmtertja padavine. Porotno sodišče. Novo pogrebno podjetje pisarna In prodajalna Oia Olncenzo Belliai it. 13. Telsfon it. 1402 (poleg cerkve sv. Antona Novega) Telefon et. 1402 Zaioga oprava nI.ca Massimo D1 Azeglio št 18 Prireja pogrebe od najprostejše do najelegantnejše vrste v odprtih, kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih. Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče, kakor: kovinaate in lepo okrašene lesene rakve; čevlje, vence iz umetnih cvetlic, kovine, porcelana in peri. Bogata zaloga; VOŠČENE SVEČE. Cen« nizke, da se nI bati konkurence. Za slučaj potrebe se uljudno pripoiočajo HENRIK STIBE IJ in drugi. Žrebanje nepreklicno dne 7 novembra 1908 Dunajska c. kr. policijska loterija Kpon 30.000 prvi glavni dobitek Kron 30.000 kakor tudi IX. K 600<> in DX K 1000 se izplača o gotovini vsled Najvišjega dovoljecjn Njeg. c. kr. apost. Velič. in na zahtevo dobitnika z 10% odbitkom in post. dob. davkom SREĆKE so na prodaj v meBjalalcsb. loterijskih nabiralnicah ln tobakarnah. Drai c. *r. Mm U loteiije se Bašaja ae Dunaju I. Sc&otieriiig U (v ra'nfr Polic, ramatf-ljstfg) Tragična rabuka v Opatiji. — Nemec nbil Srba. V porotni dvorani se je včerai vrfiil« obravnava proti Viktornu Brieger Av^nstoveuiu Htaremu 17 let, i z G adca, sta sko). radi r.ločioa uboistva ex § 140 k. z. Preidoduja svet Carici; drž pravi, i k dr, Zuoiin ; branitelj dr. Laneve. V nedeljo dae 24. maja 1.1. je obtoženec popival v gojtilai „pri veselem Kon 6cu" » Sseb v družtn svojega biata Bo^umirn Brieger, bratov P^tra in I«ana H^mmer-ati in Leopolda E igel man. Pr^ti večera je prišis v gostimo tndi drnžoa Hrvatov in Slovencev, in sicer Vojir. TousH»itevn5 Dušan H »j ć i-Jos p G »dina. Br»t obtoženca se je približal mizi. kjer je »edeia g n*i imenovana trojice in jih nagovoriti po nemški. Zai se, da g je Godina n^kam nahrulil, v»ied č-'sar se je nemSta družba čutila razžnlteno. N», Gjdma ie prosil odpuščenja in zdelo se je poravnano. Toda čim je slovanska trojica zapustila gostiln'-, ie Viktor Bneg^r pozval ariše, naj zasledujejo odhajajoč*' in jim dajo lete jo za dozdevno ža'itev. Š.i so z* njimi in dohiteli eo jih pri Opntin". NabruMli so jih ia izzivajoče rirzžuliii. Na<*t«l je s'rašon krvav pretep, pri katerem so v&» od e li rane, pra kc in banke in je Dušan Hajič celo izgubil — življenje, Obt« žaica obiolžuje V.ktorja Brieger, da je sunil d akrat z nož -m po H* ću in ga i tem abil. Smrt je na->tala skoraj bipoo. Aretiran ie bil od žaniarmov in izročen deftelnemn so ližčn v Tr< žganje, sltvovec in brinjevec : : kskor tudi mi zle pijače frambois, tamarindi in šemade ^ Zdravnik in ranocelnik Dr. Dinko Tecilnzit i apeoijaltat ZA OTSOftSE BOLEZNI v ulie! stadion 6. I. r- Telefon 18, IV (gledal. Feaioe) |T ter ordinira od S do 3. uro j^opoludop, 'ZKKKKnKKKK aamnttTGiSiK. Noto pogrebno podjetje v Trstu hI. Vincenzo Bel lini št. 13 je darovalo „Pogrebnemu društvu" v Itojanu Kr. 20. Odbor omenjenega društva se naj-topleje zahvaljuje, ter toplo priporoča svojim članom to podjetje temveč ker se je is o tudi obvezalo da bo za člane „Pogrebnega društva* cene znatno znižalo. Opozarja se torej vse člane da se obrnejo v slučaju kake smrti v družini za vsa pojasnila k društvenemu tajniku v „Konsumnem društvu" v Bojanu. H. 0. VOGRlC, kapelnik TKST ulica <3 Bocukcio 3t 9, I. nad PoduCuje klavir na domu in stanovanjih ( direktni dovoz štajerski ko*o*t ti ajc. Specijaliteta: Graiko pootar^U. Cene dogovorne. — Postrežba na de n. Ulica Cam^anHe st. (S. Tržiška tovarna za olja, mazilo za vozove, kemiški proizvodi Kollar & Breitner Tovarne: Katram, Asfalt, Karton za pokrivanje, lesni Cement. K&rbollneJ, Naftalina „GROSSOL" itd. itd. za sedaj prTnano kakor najbolj« in naj-trajneje mazi o, kl ohranja novo Hi stara plasti na aafaltlčnib kartonih, skrilo h __ploščah In vsakovrstnem lamarHia.*.\v.". Asfaltirani kartoni. Isolatorni kartoni, lasni oement, karbolinaj, kar bolna. kliHnt, asfalti in drn^i p^oisTOdi ia aafalta in katrama, opolzla olja, m&at sa stroje, maaila sa voscvi, prisnana in najbolj* snamka (registriran*) naaat aa vagone. maat-Taaalina sa koaa, maat sa orodje, voidilo sa Čevlja ibi Tovarna in nišama v t'Monfaicorie) pri Trstu. ■■ Cme-Muštc-Hall-Mosidial h Edini v Trstu, Ui. deli* fstri* B, Hrib sv. jakoba Edini v Trstu. Žive in govoreče slike. Vsako soboto in sredo nov vspored, absolutne novosti. Od arada 21. da petka 23. oktobra Spremenjeni princ kršena projekcija v barvah. Srce ciganke drama SMEH kuplet, recitiran • d davnega komika Gezft Hterahard-a. Dva stara prijatelja kolegija neprekosljiva kjmika. Stran IV »EDINOST« Stev. 292 V Tretn, dne 21. oktobra 190* CARLO OORTAT¥ Zaloga olja - Trst - V. Santa Caterina 13. aa veliko In na drofcat TELEFON 865. = Piiči bratje Hammera potrjata izpoved obtoženca ; tndi ooadva sta potegnila nožiča in ranila Godioo in Tociaševica. Brtt Brit-ge. jev je izpo^edfal ravno iato. Engeimann je da so Slovani izzivai. Tomaševie, star 16 let, pravi, da so ah Nt-mci nanadlt, ki so bili kar izven sebt. Ko je paHel Dušan. so jo Nemci odkurili. Ž ndarm Tuik )e videl, kako je Engel-nra :n vdfcril Hu ića po giavi. V tem trenutkn se -e poslednji zgrudil na tla. Aretirai je Rtijje'roaiiS, no :a je bil brez orožja. Godina ni bit prisoten, ker sodišču n zri: oo, kje 6e nbhaja. Obravnava ;e bila cb 2. uri prekinjena in nadaljevala je ob o. popoludne. Porotnikom :e biio stavljeno le em ginvvo vpraS&nje glede ubo stva ozirom n>-obe rani. Porotuiki bo pritrdili z vsemi gla-so i vprašanju, ali s 7 glasovi izključili krivd na rani od zadej. Sodri dvor je na to ob aooii obtoženca na 2 leti težke ječe. Naše gledališče. V nerifho se uprizori klasična drama ^DEBOBA4 z gff-po Danilovo v naslovni vleg). To je tdina predstava še v tem mesec«. Repmoire za november je sledeči: Nh praznik Vieh Svetnikov: ,Na sodni dan" (Ijud-»fefi drama) na praznik sv. Justa: .Bratje -v. Bernarda4 (repriza), v n< deijo 8. lov. : Katakombe (komedi a), v soboto 14. nov. ,Pi>-tjvtoe v B« hinj* (šaloigrs), v nedelo 15. novembra „Testament" (slovenska drama), v soboto 21. novembra pPovrateku (draaa) in jK'lioka4 (veseloigra), v nedeljo 22. novembr* nK isjsta zapoved- (veseloigra), v nedeljo 29. novembra „Skiivcosca prisega*4 (ljudska igrn). * * * "K»it ko o poslednji pred-tavi moramo radi prostora ockazati na jutršn.o številko. Trsaika gledališča: Poliieam a Ko esetti: Dane« počitek. Pri-pripravljajo se »No«ze i-triane1- od istrskega sklada -t*ija trmareglia Fenice: DaneB čcstni veder g. Dolores-Frau iLkor Airucfne v „Tiovsioru". Po tretjf-m d janju io za^e a r< rnanoo ir „FavcmeH in £p£3>>ko pt-eem „Lo que e*i>i de DioB-. — Y Četrtek „Traviata". — Kmitju pniuo p/edalave operetne dražbe Msgnaai. Mar. deiav. organizacija Narodni greh £5' ipravi, b'lor «e pusti Rii-drugje in r.e v odlikovanem fotografskem ateljeju Antona Jertifa v Trstu zraven velike poŠte 6t. 10, v Gorici Gosposka ulica it. 7. — Svoji k svojim ! 1267 Kflcr ne verjame £ ^TJL" kranjske klobase, katere rdiai v lis u razprodaja JoMp L u i n, Via Giacinto Gallica 5t 6. 1607 Gospodična Slovenka, mlada. lepe cunanjo-Hli. eeAčs ulovenakega, italijanskega iu ntu,»kfga jezika, že prakticirana v trgovini, ifče službo kot prodajalka, blagajn:ćsrka, v tsk-ci pt?arni ali uradu, v otde kakoršnofcibodi službo. — Pisati na ..Edinost" pod .Pridna B. K~. (1506 Pinijo ^p hiPa, nova, 3 nadstropja, izvirna riUUd S U voda, dvorišče, dve ceeti, v saj lepSfm k)hju za zalrgo vina, ali prodajalnico pn av. &l>-r. Mat dal« ni spodnji. Poizvedbe daje Ivan ulica Sfapone 5, IV., viata 12. 1611 Natakarica ^MZ'iV S i A N TO N I0GAN miza* aii tudi labko sprejme na račun. Več o tem se poizve A ^ -L ' JUUIlil, l J.JJi^ti 'prejme pri Aug Dolenc v Ajdovščini. ponve 1642 PRVA m EDINA pisarna v vojaški stvari Sprejme vsakovratna naročila tr popravljanja Ima vedno pripravljeno pohiStv-aa upalne in jedilne sobe ter knhinie TRST — ulica Farneto 45 koocwijonimai od vid. c. (c. aaaiMtiii.3t*n ulica Bachi št. 12, II. nad. C HOD POD PREHODiSOEH. |||B^6EHMLiosip Zigon Bi. CSiTiiat PrnHoio oblek, površnikov, paietot« za mojke r I Uvid J d in dečke. Plačilo na obroke. K o-j stori«, ulica Giovannt 16, ho. tik Resta Tračne | „Cooperativa" ex Hacker. 1645 i 0S! 3 Daja nasvete in informacije o vsem. kar se tiče novačenja in vojaške službe. Izdeluje in odpošilja vsako vr-to profienj vojaškega značaja — oproSČenje od vojakih vaj ia kontrolnih shodov, enoletno dobro-voljstvo, ženitbe, dosezsaje zakonitih ugodnosti tile.ie prezenčne službe, vsprejetja v vojafeke Sole itd. — Pooblaščena je zastopati »transe pred upravnimi oblo^tnijami. Posreduje v najteŽMvnejih slučajih. — Koše vanje hitro m točno URADNI; UK E: Ob delavnikih od 9.-1?. predp. in 4.-7. pop. Ob ned ljah in praznikih od 10-12. opol. FiLIJALKA NA PROŠEKU STEV. »40 Olomuške ožemčke1 il3fflBEllla priredi vese-.KonsnmnegM najbolje kakovosti kakor tudi delikatni tilK po krou 3 S<> — poSuiine prosto — pofiilja ——- F. Vyvle£ka, Olomuc II. Poto^alci b parni provizijo iščejo se za vse kr*»:e ■■ STARA MIRODIL.NICS a M. F. fluter Succ. TRST, ui. Barriera vecchia štev. 26. BOGATA ZALOGA barv, poviak, SopU«v, pruaealj, k«' nUalh izdelkov, miner. vod. perfl* nov, tam ah t, ielezae ilee, eleatlke z* cepljenje, mila n STEKLENIH SIP. Zaloga žvepla in modre gaiice. f. pertot urar I. vrste Trst uL Poste tluaoe 9 _ Xzt>or drog, barv. ftopldev, pccoat; i parfumov, fln. milo Zalog-a mlneraJaa -rod*. •■ os>i& ta p&rketo. na mrzlo prtpravljeoeg* al: upa. tamarinda, mailno^oa Itd. Itd. ANTON SKERL Ea&hajalk> zaprlaeidai Uv^eaec TRST, Cario Goldonijev trq štev, )» litimi tovarne koles ia niotololes Jm 11. .AU-rgt ^o^IijT, hiđ r-r r>- raofocov, sooofooov, in foro^rm'ov. Zakvgj pj-i^rar ra pt-rv L&atzA dtUnica sa pypra.r!Jaa>e HU. »Lru. •*». . viv^Aji« Velika zaloga pripadkov 99 to vir. csoih TELEFON žtev. 1734. BOGOMIL PIMO Trpežnasiakrila V bedel o doe 25. t. m. hiDi odsek N. d. o. v dvorani društva" v Ko &lu dramat^co pr^ditavo b j>'e;;om. V igri o&i-topijo tleni N. d. o. Či^i iiobič k ie namenjen za i*a§ prepotrebr i podporni zaklad. TovanSi cdeleži'e se v velikeir ftt uld te Vhše prireditve, kajti p< leg zabave botšete tudi podpirali samega sebe. oziroma Thfce bolne tovaii§e. Društvena vesti. Pevsko društvo „Zarja- v Rojana u pri irori, ktkor je bilo te javjeno, v nedeljo dne i. novembra (dan Vat h svetnikov) tradicijo ma>no igro „Mlinar in njegova hči" v dvori, ni „koLSumnega druStva" v Rojana. V ne-c1: Ijo 15. novemora, bo pa Vaiiete-koncert, en k^r se slavno cbčio&tvo že sedaj cliudno opozarja. Anad. društvo Slovenskih agronomov »Kres* na Dunaju javlja, da se vrši njega pi. 1 redni občni zbor z običtjnim v^poredem eoboto dne 24. X. 08. v prostorih ro«»tavra-eri ,Hol2er" Dunaj S VIII. Tiirkecscbanz «lraase IS*. Slovanski gostje dobrodošli! Vesti iz Istre. Viharen sbod socijalnih demokratov v Puli. V nedtljo je d.žavi.i posl. Pitoni govoru na ahodu sf.ci.aloib dt-mokratov. Mazzini fttici so ga izzv žgali in metali kamenje c& prtdsedniško mizo. Mazzirijanci so bili grozno tepeni in vrženi iz dvoraue. Vladni svetnik ju a>oral pos ai po orožni § vo, ki je z nasa-ieejni laioiett s opib v dvoraio. Vesti iz Štajerske. Umrt je na Vranskem v soboto g, Luira vrste za refoak, šampanje, bordeaur. rensko j vino, konjak itd. Velika zal< ga buteljk od pol | Ltra in 1 lf% litra. Damjane iz stekla opletene. I Prevzamejo se dopošiljahre na dezeta. j Kupuje razo. i- »n- vt«H> vsakovrstne vcniice j pravih tf'V; ci riah V ulici Belvedere št 55 ===== se je odprla ===== ■I nova čevljarnica Prodaja se izdelano obnvalo ter im 30 m Poprave se Izvršujejo po a ajzn»erapj$ill ctut Za obilen o^i-k toplo priporoTa po4 Blom: STOJI K S\0J1M ! ud«ni Josip ©od'na Odlikovana tovarna glasovirje* : E. WAKBINSK : Trst, Piazza Carlo Goldoni tt (vogel Cono - Via Scova) SPECIJALITETA piaaicov, glasovit jev »vetovnih tvrdk ST2I»WEt JONS v New Yorkv, Schweighof'.r itd. m 1 Mi Bianim orReslroni Mm Iztiosoiuje. — Menjuje. — Dajo na o ok> Popravlja. - Akordira do zrnom h oer» ni nikako milna pena. Že od ene generacije sem mu d«go avstnjske gospodinje prednost pred drugimi. Isto se prireja v vedno izvrstni kvaliteti — iz j'jko fistih in finih snovi. Zadostuje samo lahko pomazati, ker SCHICHT-ovo MILO, očisti, zbok svoje čistilne moči, brez kuhanja, parenja in drugih naporov vsako nesnatro. SCHICHT-ovo MILO prihianja čas, denar in delo. Ctstos; istega je garantirana s 25.000 K. Prodajalnica in pek «13 .rna Odprla se je na novo urejena trgovina. %er s zgotovljenim! oblekami za (fos^ode, gospa In otroke. BOHINEC & Co v ul. della Torri 2 Palača Diana (za cerkvijo sv. Ant. novega) ZMsi g ur a uz o solidno ia točno postrežbo ter najnižje stalne cene in prosimo na. obilri obisk. G-lobin gff" je najboljše in najfinejše čistilno sredstvo 2a čevlje. Dobiva poveodi. Iščem dećka za prodaja nKo serma 13 — Suban •lan ine. Zasomk jfiberto Teaeschi^ ■ Trst, Ceraol je pre ozena iz ulice 6iuiia v Vrdelo štev. 49C Prodaja tobat«, tatera je bila vieta od pFfj^ajt?:^ lastnika Wran. Joa.je zopei dovoljvua •ed&Djen)U laetniku P. PETEBNEL Giuseppe d' Anclrea Teracerarski mojster Trst - Snn Glacomo In Monte « prvo podjetje za tsav&tSita fina leracerarska dcia — obstoječa od iQč>2 Sprdmc ac tudi pojjrJ.-ljfrjjjt r04ilDiciMizzaD(S.iiWC0i]i3 S-Ja'-i- Odprla se je v ulici Belvedere 34 Velika in dobro preskrbljena zalog« HaroUsKe In bolonjsRe zmesi s prtdejano tvornico domaće zroe&i vsak dan 8tQ*e. Podpisana ** priporoma slav. »bfctalvu, eadovolji vsaki po u e bi, u