oglašajte v najboljšem slovenskem časopisu ★ Izvršujemo vsakovrsline tiskovine EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V. AMERIKi advertise in the best slovene newspaper Commercial Printing of All Kinds VOL. XXXV.—LETO XXXV. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), MAY 6, 1952 ŠTEVILKA (NUMBER) 91 FRANK STRUMBEL ST. Včeraj popoldne je preminil rank Strumbel st., ki je preje 2iyel na 5612 Carry Ave., zadnjih osem mesecev pa pri hčeri Jia 325 E. 200 St. Žena Johanna, dojena Hrovat, je umrla leta 1938. Doma je bil iz vasi Vinko-po domače Petkov. V Ame-riko je prišel leta 1902. Svoje-, časno je delal pri American Steel', ^ Wire Co. Bil je član društva; Dvor Baraga, Katoliških boršt-Rarjev. Tukaj zapušča pet otrok: Franka ml., Josepha, Edwarda, ^rs. Jennie Komar in Josephine, pet vnukov, brata Felixa ter v I^Ueblo, Colo., brata Moharja in Johna, v stari domovini pa ene-Sa brata in eno sestro. Pogreb Se vrši v četrtek zjutraj ob 9. iz Grdinovega pogrebnega zavoda, 1053 E. 62 St., v cerkev Vida in nato na pokopališče Calvary. # žalostna vest Mrs. Mary Kuret iz 19016 Arrowhead Ave. je prejela iz stare domovine žalostno vest, da ji je ^4:. aprila umrla ljubljena -mati barija Urbančič, rojena Zig-bivajoča v vasi Kal, pošta, i.a klix»u. Je umrla po tri-tedenski bolezni v starosti 86 let. V stari domovini zapušča sina Jožefa, tu v Ameriki pa hčer Mrs. Kuret. Bo- pokojnici lahka domača gruda! ZNAHSTVO NAJ SLUZI RESNICI! "NOBLOVCI" AMERIKE (URIE-JU NEW YORK, 5. maja—Devet ameriških "Noblovcev" je pozvalo francoskega ''Noblovca" Joliot Curie-a, naj umakne svoj podpis, ki ga je dal na obtožbo kitajskih komunistov, da vodijo Amerikanci na Koreji bakteriološko vojno. Znana ustanova "Noblove na-'^ "Moda hišnega ^APORA" Helsinki, Finska, 5. maja— Nedavno tega so v Angliji obla-prišle na sled čudnemu slu-domačega zapora. Našle so l^oškega skoro v blaznem stanju, ^terega so tri sestre držale za-^iijenega v temi skoraj 30 let. Helsinki so oblasti odkrile ,. starega Davida Valjaka, je živel 40 let v hišnem zapo-V temi in nesnagi. Njegovi so-^.^niki se izgovarjajo, da David pri pravi pameti. Policija je ®cila Davida v bolnico, zoper odstvo pa uvedla preiskavo. grade" v Stockholmu na Švedskem razdeljuje letno visoke nagrade tistim znanstvenikom na svetu, ki so se v raziskavanju v znanosti ali v lepi knjigi, ali sicer na poljih človeškega udej-stvovanja tako visoko dvignili, da po mnenju komisije, ki upravlja premoženje "Noblo\ah nagrad," zaslužijo to čast. Zlasti po prvi svetovni vojni so ta visoka odlikovanja romala v velikem številu iz Evrope v Ameriko, znak, da je ameriška kultura in znanstveno delo v visokem poletu. Devet ameriških odličnjakov, ki so bili nagrajeni z "Noblovo nagrado," je naslovilo na francoskega znanstvenika Joliot Curie, ki je znan iz raziskovanja na polju atomske energije, poziv, da naj umakne kot znanstvenik svoj podpis na komunističnih obtožbah, da gre na Koreji od strani zaveznikov za bakteriološko vojno. Mednarodni Rdeči križ ali kaka druga nepristranska komisija naj preišče slučaje v severni Koreji. Ker je dal Joliot Curie svoj podpis na neugotovljene trditve in obdolžitve, si je naložil vjliko odgovornost napram vsem //ianstvfenikom sveta. Posebno pa še do znanstva kot takega, ki mora služiti le resnici. Komunistične obtožbe gredo za tem, da vplivajo na svetovno mnenje. Komunisti so odklonili, da bi mednarodna komisija odšla na Korejo in mogla ugotoviti resnično stanje. Brez faktične podlage je "Joliot Curie potrdil komunistične obtožbe in dal tem obtožbam videz neke verjetnosti, ker je podpis pač podpis Curie, ki je dobil leta 1935 "Noblovo nagrado" za svoja raziskovanja v kemiji. Pismo ameriških "Noblovcev" je bilo odposlano Joliot Curietu potom "Ameriškega odbora za kulturno svobodo." Curie je bil š.f francoskega atomskega raziskovanja, pa je bil iz komisije odpuščen, ker je izročal atomske jnosti Sovjetski zvezi. Priznal se je brez oklevanja za člana komunistične stranke. Ni ha ^ obisku San Jal na par-dnevnem obisku po- San Gabriel, Cal., se je na- ^ bivši Clevelandčan in god-Louis Simončič, ki se je sno podal s skupino od tu pro- ca" ^ Yorku, kjer se nocoj vkr-kat^ ladjo Queen Elizabeth, J jih pelje na obisk v staro ^°^ovino. V „ v . "asom uredništvu se je vče-Mr. Frank Anderluh ^"lorejAkron, Ohio, ki je /^a par-mesečni obisk svojega '»Ktnega kraja. > Cla: seja št 4 društva Carniola Hive, Ijen (Maccabees) so vab- ^ da pridejo na redno sejo ob 7.30 uri ro 1 dvorani Slovenskega na-Po doma na^ St. Clair Ave. dn^" se vabi članice, ki so pri že 25 let ali več, ker bo glavna uradnica Celia 2 ' bo te članice nagradila Se I zaponkami. Po seji Jij ° ®erviralo okrepčila in vr-bo domača zabava. munistični radijo v Pekingu je javil, da sta dva ameriška pilota, ki sta bila ujeta, priznala, da sta odvrgla v severni Koreji bombe, ki so imele v sebi za-strupljevalne bacile. Radijo trdi, da je bil bombnik B-26 sestreljen 13. januarja in da sta bila na tem bombniku omenjena dva pilota-oficirja, ki sta na zaslišanju priznala bakteriološko vojno. Miniranje Rdečega križa ŽENEVA, Švica, b. maja— Komunistična propaganda je začela s sistematičnim delom, da se mednarodni Rdeči križ, ki je bil ustanovljen pred 90 leti, označi kot pristranski in da se mu spodkoplje značaj nevtralnosti, kateri značaj je veljal v vseh dosedanjih vojnah kot pravilo. Gre za usodo vojnih ujetnikov, kakor tudi pomoč ranjenim. Nevtralnost Rdečega križa je priznala tudi Sovjetska zveza in to še pred zadnjo svetovno vojno. Toda Sovjetska zveza ni podpisala na podlagi tega sporazuma izdelane pravilnike, rjredvsem ne onih, ki se tičejo varstva vojnih ujetnikov. Sovjetsko propagando zoper nevtralnost mednarodnega Rdečega križa vodi Jakob Malik. Sovjeti niso dopustili, da bi mednarodni Rdeči križ izvedel preiskavo na Koreji ali se tam vodi vojna z zastrupljevanjem ali ne. Malik je označil mednarodni Rdeči križ kot ustanovo, ki je v službi ameriškega imperializma. Mednarodni Rdeči križ je poslal Maliku poseben protest zoper njegove obtožbe in zahteval opravičila. Malik na to ni odgovoril, komunistični tisk in radijske postaje pa obratno nadaljujejo z obtožbami. , Nove kitajske obtožbe TOKIO, 5 maja—Kitajski ko- Krožek št. 3 Prog. Slov. članice krožka št. 3 Progresivnih Slovenk so vabljene na redno sejo v sredo zvečer ob osmih v navadnih prostorih Ameriško-jugoslovanskega centra na Recher Ave. Ukrepalo se bo o bazarju na 18. maja in drugih važnih stvareh. Skrb ameriških staršev—izobrazba otrok Naslov "matere Amerike za leto 1952," je dobila Kitajka Mrs. Goon, ki je stara 57 let in ki živi v Portlandu, Me., mati osmih otrok. Jutri v sredo 7. maja ji bodo izročili v New Yorku medaljo. Nato bo nekaj časa po njehi lastni izjavi počivala. Mrs. Goon je bila rojena v Cantonu na Kitajskem in je prišla sem pred 38 leti. Njeni otroci so stari od 15 do 29 let. Njen mož je umrl pred 12 leti, se je udeležil prve svetovne vojne in mu je bila amputirana ena noga Mrs. Goon si je zastavila cilj, da svojim otrokom oskrbi predvsem izobrazbo. Kakšne socialne položaje jim je preskrbela? Najstarejši Karol, 29 let star, je zdravnik v Salt Lake City, Utah; 28-letni Richard je lastnik trgovine s televizijskimi aparati raka ni zanemariti! NEW YORK, 5. maja— Ameriška zveza za pobijanje raka je izdala poročilo o svojem delovanju. Zveza trdi,, da je. bilo. mogoče ozdraviti enega od štirih oblnikov z boleznijo raka in da bi se to razmerje lahko podvojilo, če bi se začelo zdravljenje o pravem času. Lansko leto so zdravniki ozdravili in rešili življenje 70,000 bolnim na aku. Ni treba posebnega novega znanstvenega raziskavanja, kako krotiti raka; treba je le, da se ta bolezen začne zdraviti pravočasno. Zveza je razdelila 50,000,-000 okrožnic, v katerih označuje, kako se rak pojavlja in kako naj ga zatiramo —vse pa pravočasno. ridway se poslavja TOKIO, 5. maja — General Ridgway se bo poslovil od Japonske in od poveljstva Daljnega vzhoda 12. maja in odpotoval v Ameriko. Iz Amerike bo odpotoval dne 24. maja v Francijo, kjer bo prevzel sedanje mesto generala Eisenhowerja. General Clark je na poti iz Washingtona, da prevzame mesto in poveljstvo, ki ga je imel do sedaj general Ridgway. pes izdal morilca BUENOS AIRE the oddk arc agaiii&t ydu! Med ljubljanskimi kulturnimi ustanovami, ki slave letos svoje delovne jubileje, je tudi Glasbena matice. Njeno delovanje sega 80 let nazaj. Osnovana je bila v oni kritični dobi, ko se je v Ijubjan-ski Filharmonični družbi, takratni osrednji glasbeni ustanovi, pokazala med njenimi slovenskimi in nemško mislečimi člani očitna razpoka, tako da končno skupno kulturno delo ni bilo več mogoče. Proti vsiljivi nemški struji z germanizatoričnimi nameni se je morala poroditi proti-struja prebujenega slovenskih prebivalstva. Proti nastopom nemških društev skupno s pevci iz Filharmonične družbe se je zbudilo bujno cvetoče slovensko zborovsko petje v čitalničnem zboru, v letu 1871 pa se je okoli idealno mislečega Vojteha Va-lente začela zbirati družba Slovencev, ki je hotela naši glasbeni kulturi pomagati do vsestranskega napredka. S tem namenom je bila v letu 1872 ustanovljena Glasbena matica, njen prvi predsednik je bil Fran Ravnikar, njen prvi tajnik Vojteh Valenta in njen prvi blagajnik Fran Drenik. Kakor so velevala pravila, so se že v prvih letih pojavile v tisku redne izdaje izvirnih slovenskih skladb, skromnemu delu v koncertnem nastopanju je leta 1882—torej pred 70 leti—nujno sledila ustanovitev glasbene šole, kjer je v letu 1886 prevzel vodstvo Fran Gerbič, in ko je naposled čitalnični pevski zbor domala korpo-rsttivno pristopil k Glasbeni matici, se je v letu 1892—torej pred 60 leti—ustanovil pevski zbor Glasbene matice. " Od prvega pevovodje dr. Gros-sa je kmalu prevzel vodstvo v svoje krepke roke Matej Hubad in z njim- nastopi za Ljubljano in za vso Slovenijo nova pomembna doba glasbenp-kultur. nega izživljanja, doba pravega in sistematičnega koncertnega delovanja. Na koncertnih programih se pojavijo poleg domačih ustvaritev skladbe svetovnega repertoarja, zmožnost Huba-dovega pevskega zbora raste od leta do leta in prestane strogo in odločilno preskušnjo, ko ga mestni odbor Ljubljane pošlje leta 1896 na Dunaj, da se dunajskim dobrodelnim ustanovam nekoliko oddolži za človekoljubno gmotno podporo v težkih dneh ljubijan skega potresa. V splošno začudenje dunajskih glasbeno-kritičnih krogov nasto pi z Gallusovim madrigalom "Musica noster amor," prepoje vrsto slovenskih narodnih pesmi, izvaja "Mrtvaškega ženin" spremijevanjem dunajskega opernega orkestra in pod vod stvom nesmrtnega skladatelja Antona Dvoraka samega, da celemu nastopu izrazit slovenski poudarek ne le s slovenskim in slovanskim programom, temveč povrh še s slikovito našo narodno nošo. ' Po 25-letnem jubileju leta 1897,—h kateremu ji je čestitala tudi ljubljanska Filharmonična družba,—sledijo leto za letom veliki koncerti, ki nosijo imena znamenitih skladateljev in izvajajo-čih umetnikov. Bachov Pasijon, Mozartov Requiem, Beethovnova Missa solemnis, Verdijev Requiem, Betthovnova 9. simfonija, Foersterjevi Turki na Slevici, Sattnerjeva Oljki in premnoga druga domača in tuja dela so po zaslugi Glasbene matice postala znana slovenskemu občinstvu in mu širila glasbeno-kulturno obzorje. Na koncertni in gledališki oder prihajajo absolventi domače glasbene šole, snujejo se podružnice Glasbene matice zunaj Ljubljane, v tujino odhajajo mladi umetniški talenti deloma za poklicem, deloma v še popolnejše strokovno izobraževanje. Tudi po prvi svetovni vojni je glasbeno delo osredotočeno v Glasbeni matici okrog močne roke Mateja Hubada. Poprej nem- ško usmerjena Filharmonična družba dobi odborniško mesto v Glasbeni matici in se kot samostojna korporacija idejno vključi v njeno delovno območje. Kot reproduktivna skupina za instrumentalno glasbo se v okviru Glasbene matice osnuje Orkestralno društvo, ki pod vodstvom agilnih dirigentov Jeraja, Šker-janca in Adamiča prireja koncerte klasične in novejše literature z nastopi v Ljubljani in po deželi. Slovenska zborovska reproduktivna zmožnost si je na novo pridobila mnogo ugleda s turnejami po Jugoslaviji, pozneje P^ na Češko in Poljsko pod Huba-dovim vodstvom, ter v Francijo, Švico in Bolgarijo pod vodstvom Mirka Poliča. Nepozabni ostanejo sprejemi v Pragi, Varša\i, v Sofiji, med slovenskimi delavci v Franciji, na pariški Sorbonni, V yonu v navzočnosti E. Her' riota itd. Nemila usoda je v letu 192® iztrgala Mateja Hubada iz matičnega delokroga in mu vzela fi' žično možnost za nadaljnje delo, sreča pa je bila, da je na njegovo mesto, ne da bi nastal presledek, stopil ravno tako podjeten in spreten naslednik Mirko Polič, ki je neumorno vodil Glasbeno matico do svoje prerane smrti, ki pa mu je šteti v posebno zaslugo to, da je razen klasičnih umetnin izvajala s posebno vnemo tako imenovana moderna dela (Szy' manovski, Stravinski, Vycpalek t. d.), zlasti pa nova vokalno-instrumentalna dela naših domačih skladateljev (Lajovic, Šker-janc, Osterc, Arnič, Tome). Po naši zmagovito končani osvobodilni borbi je Glasbena matica v letu 1945 ustrezno novemu redu predala ljudski oblasti večji del svojega delokroga, to j® glasbeno šolo, izdajanje glasbenih publikacij, koncertno poslovalnico, s posebno pogodbo tudi vse svoje premoženje, to J® svoje poslopje z vso opremo in ^ vsem glasbenim inventarjem-Ostala je še krepka veja prejšnjega debla, to je pevski zbor Glasbene matice, ki na podlagi svojih novoredigiranih pravil de--luje v okviru Ljudske prosvet® Slovenije. Zbor se je koncertno udejstvo-val po osvoboditvi v večjem obsegu z izvedbo Berliozovega "Faustovega pogubljenja," Ar-ničeve "Dume^" Kovalovega "J®' meljana Pugačova," Gallusovega koncerta in z ljudskimi koncerti na manjših odrih z zborovskim^ skladbami, dokler ni za vednO omahnil njegov vodja Mirko Polič. Pod novim koncertnim vodstvom Cirila Cvetka in s pomla' jenimi močmi hoče zbor kot kul* turno-umetniško društvo nadaljevati svoje kulturno delo na podlagi preizkušenih idealnih smernic v korist ljudstva, da bo ob 80-letnem jubileju lahko ne-1® s čutom spoštovanja pogledal ^ preteklost, marveč s tem večjih pogumom poletel na pot v boljšo bodočnost. —Zopič Ludvik (Po "Slovenskem poročevalk** UGODNOSTNE PREVOZNE TARIFE ZA IZVOZNO ' BLAGO Posebna tarifna komisija P'! zveznem svetu za promet, ki J' piipadajo tudi predstavniki drugih zaveznik svetov, je te dn' razpravljala o ugodnostih za z®' lezniški prevoz blaga, namenK nega izvozu. Izdelala je predlog ugodnostne tarife, po kateri bo do vsa izvozna podjetja več a manj izenačena glede prevozni stroškov do meje oziroma izvo^^ ne luke. Z^to sq nižje tarife dolo^ čene zlasti za podjetja iz oddalJ® nih področij. Popusti bodo raZ i ^ ni za razne vrste blaga in od Ijenosti. Obsegali pa bodo km® tijske pridelke, živino, sadne delke, vino, žganje, pragove, loluzni les, hrastovino in bu vina ter drva. ENAKOPRAVNOST STR AN 3 RAZKRINKANJE NEPOŠTENEGA VAŠKEGA ODBORA NA RAKI Na Raki pri Krškem imajo zadnji čas majhno revolucijo, prav za prav delajo že obračun zanjo, so jo pa tako ljubosumno v svojih hribih in vinskih goricah skrivali, da ni glas o njej in njenih junakih prodrl niti v bližnje Krško, kjer imajo Račani svoj okrajni odbor niti na ušesa milice ali javnega tožilca, ki bi sicer prihranil Račanom marsi-kako bridkost in javno pohujšanje. No, če ne bi prišlo do vsega tega, ne bi nikoli prišla na dan niti čudna zgodba z Gričarjevim Volom, ki bo pojasnila prav za prav vzroke vsega, kar se je pozneje godilo neverjetnega na Raki. Lani torej je predsednik vaškega Krajevnega ljudskega odbora Alojz Pavlovič, sredi vasi planil na vola, ki ga je kmet Gri-čar iz Ravnega kupil na Bučki, in*žival v imenu zakona zaplenil. Preseneči Gričar je funkcionarja prosil, naj mu vola pusti, saj je vendar plačal zanj 39 tisočakov, da ga potrebuje za delo in ne trguje z živino. Predsednik nekaj premišlja in kmetu pravi, naj plača 500 dinarjev, pa lahko žene naprej. Komaj se je Gričar s tako rešenim voličem pomaknil do Ga-bričeve krčme, že plane nanj drugi krajevni funkcionar in mu Vola' zopet v imenu postave zapleni. Prestrašeni Gričar išče pomoči pri predsedniku Pavloviču, ki je medtem prišel za njim, češ, glej, plačal sem ti odkupnino, ta pa mi vola zopet pleni. Toda predsednik razsodi: "Daj še temu 500 dinarjev, potem boš vola brez skrbi gnal domov." Gričar se brani: "Če bom skozi tako plačeval, mi bo vol predrag." Funkcionar pa ne odneha z zaplembo, dokler ne dobi še on svojih pet stotakov. Prfedseonlk in njegov uradnik sta stopila nato v krčmo in tudi kmeta vabila na liter vina. Gričar odgovori: "Sta mi požrla tisočak, pa dajta še tisti liter," in odžene nesrečnega vola dalje, v strahu, češ v tretje gre rado. Vendar je sedaj srečno prignal domov, "ker ni bilo ob poti nobene gostilne več," kakor je povedal Gričar šele letos, ko so mu zadnji dogodki dali poguma in se je začelo po Krajevnem ljudskem odboru in Krajevni zadrugi čudno vrtinčiti. Predsednik Pavlovič in funkcionar, ki ga Gričar ni poznal, sta nato z veselo družbo vso noč pila, drugi dan pa je nekdo od njih dejal: "Sinoči smo pili pa na račun nekega neumnega hribovca." Predsednik Krajevnega ljudskega odbora Alojz Pavlovič, njegov tajnik Jože Tomašin in kmetijski referent Karol Gliha so se pred letom vpisali v Kmetijsko zadrugo, da bi bili na liniji. Svoje zemlje niso imeli, pa so šli v zadrugo kot delovna sila. Napravili niso vse leto sicer nobenega šihta—kdo bi visoke funkcionarje mogel v to siliti— s predsednikom zadruge, Ivanom Šribarjem, pa so temeljito osušili zadružne sode. Kadar niso mogli več navadnega vina piti, so ga ti goreči spoznavalci svetega Bakha kuhali in sladkali, pa je spet slo. Delavce na polju, v košnji in v vinogradu je potem predsednik Kmetske zadruge moral kajpada zanujati z vodo. Seveda je bilo zadružno polje tudi temu podobno. Poročilo o tem pravi, "da so bile njive ekonomije v javno sramoto in pohujšanje. Pesa se je v perinki in osatu vsa zadušila. V pšenici je bil osat dva metra visok in bolj gost kot pšenica. Pridelek pšenice je bil 650 kilogramov na hektar, kar je strašno porazno in še tisto ni bilo za mlin. "Okoliški kmetje pa so stiskali pesti in preklinjali, ker je seme osata raznašalo po njihovih njivah. Ajde ali strniščne repe niso zaorali, sploh nobene brazde niso zaorali." Čudno je le to, da niso bili na okraju v Krškem nič radovedni, kje je osat tako dobro storil, da je bilo njegovega semena za pol okraja. * Ker ob sami vodi ni dobil predsednik Šribar koscev, je travo na rastilu oddajal svojim prijateljem skoraj zastonj, sedaj pa nima s čim živine krmiti in bo moral prodati zopet tri glave. Že lani je likvidiral pet glav, tako da bodo temu likvidatorju raške-ga zadružništva od 12 repov ostali v hlevu le še štirje. Od 3. januarja do 2. februarja tega leta je bila pri Kmetski zadrugi na Raki revizija. Uspeh je bil čudovit. Ugotovljeno je bilo 249,000 dinarjev primanjkljaja. Knjigovodkinja Danica Polak je poneverila 46,000 dinarjev gotovine, poslovodkinja Julka Šinkovec 53,000 dinarjev. Na zadružni ekonomiji, kjer gospodari Ivan Šribar je 150,000 dinarjev primanjkljaja, prazni sodi, ki jih je osušila vinska bratovščina s Krajevnim ljudskim odborom in Kmetijsko zadrugo, itd. Revizijsko poročilo na 16 Zgornja slika predstavlja ohijskega governerja Frank J. Lau-»scheta ko se pripravlja, da obesi sliko pionirja iz mesta Chilliocothe, Thomas Worthingtona, ki je neumorno delal za predlogo, ki je vodila do sprejema države Ohio leta 1803 v Zvezo ameriških držav. Predloga je bila podpisana po predsedniku Thomas Jeffersonu 30. aprila 1802. Prihodnje leto bo Ohio praznovala svojo 100-letnico. straneh je šlo na javno tožilstvo v Brežice in na republiško zvezo Kmetske zadruge v Ljubljano. Upravni in nadzorni odbor Kmetijske zadruge je imel 3. februarja kar pet uri burno sejo, 17. februarja je bil občni zbor Kmetske zadruge. Tako ogromne udeležbe še ni bilo. Kmetje, ki so mislili, da je vse zakleto, in so se bali zadruge, so polni novega upanja prihiteli sedaj na občni zbor. Ob čitanju revizijskega poročila je v dvorani zavrelo. Predsednik Kmetske zadruge je pre-paden pobegnil. Občni zbor je obsodil predsednika in tri člane nadzornega odbora iz pivske bratovščine krajevnih funkcionarjev, "ki tako držijo skupaj, kakor noben ljubezenski zakonski par," kakor pravi hudomušni Račan. Ko je star borec za socializem in član raške Kmetske zadruge Alojz Šribar iz Ardra, ki je dal zadrugi svoje posestvo in za marljivo delo celega leta ni prejel prebite pare, zaman zahteval v Kmetski zadrugi red in nato iz zadruge izstopil, mu je davčni odbor, to je dva domača spozna-valca bratovščine svetega Bakha in odposlanec s krškega okraja, nabil take davke, da ga bodo uničili, če bodo obveljali. To bodi omenjeno, da se vidi, kje so imeli—v dobri ali slabi veri—raški likvidatorji zadružništva, ki se spretno skrivajo za raznimi naprednimi organizacijami, svojo zaslombo. Alojz Šribar, ki ga poznamo iz naprednega političnega dela še iz predvojne ilegale, je bil zavoljo malopridnega gospodarstva v Kmetijski zvezi sam nekajkrat na Krškem okraju, pa je malo manjkalo, da ga niso zaprli, češ da ruje proti zadrugi. Učovnik s finančnega odseka mu je celo za-pretil, da mu bodo naložili še večje davke, če se bo res pritožil. Alojz Šribar meni, da bi bilo treba pregledati sploh, kako je ta davčni odbor prijateljem in znancem delil davke, češ da "bo prišlo še marsikaj na dan." Tudi na Krajevnem ljudskem odboru, kjer gospodarijo že omenjeni predsednik Pavlovič, tajnik Tomažin in referent Gliha, bo treba napeljati reko, da bo znesla ven gnoj, ki se je tam nabral, ker ga je za vile preveč. "Ljudje strašno veliko govore, zlasti zadnji čas se upajo, ko vidijo, da se takim tičem stopa naprste," prvai neko popročilo z Rake. Večno žejni funkcionarji so na primer pili za bone neznanega izvora. Samo v zakupno krčmo so jih znosili 8,000, torej za 32,-dinarjev. Krčmariča Neža Bon se je čudila: "Kje imajo ti vragi toliko bonov, jaz se jih ne upam več zve-ti. Vino in žganje plačujejo samo z boni, brez denarja." Tajnik Tomažin je z boni zalagal tudi šiviljo Marico Božič. Maričina mati je Ani Žibertovi iz Ardra dejala, da se njena hči lahko oblači, ker ji Tomažin nosi bone. Ko so Alojziji Štojs boni baje zgoreli, so ji dali kar druge. Čigave, vedi vrag. Otrokom svojega sorodnika Jožeta Tomažina iz Ardra je tajnik Krajevnega ljudskega odbora tudi kupoval obleke na bone. Kako je le mogoče, da tako gnilih stvari tako dolgo ne odkrijejo okraj, milica, tožilec, niti republiška zveza Kmetske zadruge? Videant consules! Ivo Pirkovič. (Po "Slovenskem poročevalcu") tlBlillBlIUBlIHBHIIBHIlBIlIllUHBHUBilllBIIIIBlIlIBIlIlMtl llBllllBllllBlllIlIlllBilllallllBllllBllllHllllBlIllBlllIlIllIall H IP (llPrnll (HILOIIEII llallllBlllklllUlllIlIltlllllllllltlllllBilllllllldllllllliBl naše nemirne južne sosede Skoro ni leta, da ne bi vzplam-tela večja ali manjša revolucija v kateri latinskih ameriških republik; včasih pa si jih naši vročekrvni južni sosedi privoščijo tudi več. Vlade se pogostokrat menjajo potom prevratov ali revolucij, mesto potom volitev. Tudi letos so se pri naših južnih sosedih zgodaj pričele revolucije. Dne 10. marca, na primer, je na Gubi general Fulgencio Batista z oboroženo silo pregnal legalno vlado in se polastil pred-sedništva republike. Volitve bi bile morale biti 1. junija in Batista je bil eden priglašenih -kandidatov, pa ni mogel počakati na izid volitev ali pa se ni zanesel, da bodo volitve izpadle njemu v prid. Mesec za tem, to je v prvem tednu aprila, pa je vzplamtela revolucija v južnoameriški republiki'Boliviji. Lansko leto so se vršile tam predsedniške volitve in zmagal je Vičtor Paz Estensorro, ki je kandidiral iz večletnega pregnanstva v Argentini, toda prevzem urada mu je preprečila vojaška junta, ki se je polastila vlade in jo držala do letošnjega aprila. V prvem tednu aprila pa je bila vojaška junta v krvavi revoluciji strmo-glavljena in legalno izvoljeni predsednik Estensorro se je vrnil iz pregnanstva in prevzel vlado. Bolivija obstoja kot samostojna republika šele 127 let, toda v tem času je imela že 179 revolucij. Poleg tega je imela že dolgo vrsto sporov in tudi vojn s sosednimi republikami, dasi morda ne vselej po lastni krivdi. Južnjaki so vročekrvni in poleg tega je v večini latinskih republik nepismenost še zelo visoka. Bolivija je prilično majhna dežela; meri le 514,155 kvadratnih milj površine. Prebivalcev pa šteje okrog tri milijone; od teh je nad polovico čistokrvnih Indijancev. Uradna jezika sta španski in bolivijsko-indijanski. Dežela je dobila ime po Simonu Bolivarju, ki je osvobodil Južno Ameriko španskega jarma. Republika je bila formirana leta 1825. Dežela ima visoko gorovje, pa tudi obširne planjave, nekatere puščavske. Podnebje je vsled te ga različno, od tropskega do hladnega. Glavno bogastvo Bo livije je rudniško: kositer, svi nec, srebro, baker, cink, anti-monij, bismut in zlato. Vsekakor najbolj važna rudnina je kositer (tin); tega se producira 25% svetovne porabe. Od vsega izvoza Bolivije predstavlja kositer 80 odstotkov. Pri tem pa je tudi značilno dejstvo, da 78 odstotkov bolivij-skih rudnikov kositra kontrolirajo inozemski interesi: ameriški, čilijski in švicarski. Sedanji predsednik Estensorro baje namerava rudnike podržaviti, da se ne bo pretežni del tega bogastva iztekal v blagajne inozemskih lastnikov. —NOVA DOBA 31. maja, sobota—Veselica društva Kristusa Kralja št. 226 KSKJ v SND, St. Clair Ave. JUNIJA 8. junija, nedelja—Piknik društva Soča št. 26 SDZ na "vrtu Doma zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave. 23. junija, nedelja—Piknik društva Združeni bratje št. 26 SNPJ na farmi SNPJ. 29. junija, nedelja—Piknik društva Vipavski raj št. 312 SNPJ na farmi SNPJ. JULIJA 13. julija, nedelja—Piknik krožka št. 1 Prog. Slovenk na farmi SNPJ. 27. julija, nedelja—Piknik društva V boj št. 53 SNPJ na farmi SNPJ. AVGUSTA 3. avgusta, nedelja—Piknik društva Naprej št. 5 SNPJ na farmi SNPJ. SEPTEMBRA 7. septembra, nedelja—Piknik Mlad. pev. zbora na farmi SNPJ. 28. septembra, nedelja—Veselica Slov. nar. doma na Stanley Ave., Maple Heights, O. OKTOBRA 19. oktobra, nedelja—Prireditev krožka št. 1 Prog. Slovenk v SDD, Waterloo Rd. Društveni koledar MAJA 10. maja, sobota—Letna plesna veselica društva sv. Ane št. 4 SDZ v SND, St. Clair Ave. 11. maja, nedelja—Koncert zbo-ba Abraševič v SND, St. Clair Ave. 17. maja, sobota—Ples društva sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ v SND, St. Clair Ave. 18. maja, nedelja—Bazar krožka št. 3 Prog. Slov. v AJC na Recher Ave. 18. maja, nedelja—Proslava društva Marije Magdalene št. 162 KSKJ v SND, St. Clair Ave. 24. maja, sobota—Ples Slapnik's Seldom kluba v SND, St. Clair Ave. 25. maja, nedelja—Igra in zabava kluba Ljubljana v prid AJC na Recher Ave. 25. maja, nedelja—Koncert zbora Liniski v SND na St. Clair Ave. * UPTOWN PHARMACY 18599 LAKE SHORE BLVD., IV 1-9252 se nahaja v novem EUCLID CLINIC poslopju na LAKE SHORE BLVD. in E. 185 ST. Lekarna v polnem pomenu besede. Naša posebnost je izpolnjevanje zdravniških predpisov. Prosta dostava. Matere! Prijazno vabimo matere, da obiščejo naš lepotilni salon pred MATERINSKIM DNEVOM Imamo tudi zalogo lepega spodnjega perila, ki napravi primerno darilo za mater. BOHAR'S BEAUTY SALON 6407 St. Clair Ave. HE 1-5296 V vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati Enakopravnost Zanimivo in podučno ctivo priljubljene povesti URGENT! Will a Certain Blood Donor Please Get in Touch With Sgt. #12 754 680 They don't tell us whoLj blood it is—and you don't know who got it. So you don't know me and I don't know you. But I've had lots of time to think here at the hospital (it's almost a year since I got mine in Korea) and I keep wonder^ ing who you are and where you live and what you do and all that. Sometimes I have you figured for a wheat farmer in South Dakota, like my Uncle Herman. Or sometimes you're a big-league outfielder —the position I dreamed of playing. But mostly, I guess, you're just someone I'd like to meet and chew the fat with. Once I kicked this thing around with a guy in the ward here and he said, yeah but suppose this certain person turns out to be a beautiful blonde, then what? But all kidding aside, it's a funny feeling to owe your life to someone you don't know. In some ways though it makes it easier to say thanks, because it's not just me thanking you. It's every wounded guy thanking every American who gave blood. The toughest part of being out in Korea isn't the fighting. It's the feeling you're a million miles from nowhere. So a thing like giving blood means a lot, because it gives the guys a feeling j^ou're in there pitching with them. I know one thing. When I get out of here I'm going to give some blood myself. What happened to that pint of Blood You were going to Give? CA L L YOU^ $ Rpis NOVEMBRA 2. nov., nedelja—Ples krožka št. 3 Prog. Slovenk v AJC na Recher Ave. 2. novembra, nedelja—Ples krožka št. 3 Prog. Slov. v AJC na Recher Ave. 9. novembra, nedelja — Igra dramskega zbora Naša zvezda v AJC na Recher Ave. SLOVENKA vdova ali samska, ki želi dober dom se išče, da bi oskrbovala hišo za eno družino; 9 sob. Katero zanima, naj pokliče EN 1-1182 EXPERIENCED WAITRESS WANTED Dayg. — Inquire SORN'S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave. sobe v najem V NAJEM se odda lepo stanovanje v hiši za eno družino. Prednost ima mirna družina odraslih oseb, srednje starosti. Lastnik je samski ter želi imeti eno sobo, katero bi najemniki oskrbovali. Je stalno zaposlen in želi poštene stanovalce. Za podrobnosti pokličite po 4. uri popoldne. IV 1-5952 delo dobijo moški "OLIVER" potrebuje, Operatorje za DRILL PRESSES (Single Spindle) RADIAL DRILL PRESSES MILLING MACHINE VERTICAL-HORIZONTAL POWER SAW OPERATOR LATHES ENGINE LATHES LARGE TURRET LATHES BULLARD MACHINES ARC WELDERS ASSEMBLERS (Heavy Non-Precision) Incentivna plača takoj od začetka na incentivnem obratovanju zgornjih del. TOOL DIE MAKERS TOOL MAKERS TOOL ROOM MACHINE OPERATORS EXPERIMENTAL MECHANICS INSPECTORS SHEET METAL LAYOUT FABRICATORS Dobra plača od ure; morate kiti pripravljeni delati 2. ali 3. šift; plačane počitnice in prazniki, klavzula o življenjskih stroških, avtomatična progresivna plača do maksimuma, prispevajoča skupinska zavarovalnina za delavce in družine, 5% premija za 2. šift. 10% premija za 3. šift. Employment urad odprt dnevno od 8. do 4.30 zvečer, ob sobotah od 9. do 12. opoldne. The Oliver Corp. 19300 EUCLID AVE. KE 1-0309 CONTRiBUTID AS A PUBLIC SERVICE TO THE ARMED FORCES BLOOD DONOR PROGRAM BY ENAKOPRAVNOST TEKOM ČASA, ko se zobozdravnik nahaja na St. Clalr Ave. In East 62nd St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu. Ako vam je nemogoče priti v dotike z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določeneea dogovora. Njegov naslov je Dr. J. V. ŽUPNIK 6131 ST. CLAIR AVENUE Tel. ENdicott 1-5013 vogal East 62nd Street; vhod •amo na East 62nd Street. Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. XV. Dr. J. V. ŽUPNIK hOVJ« lHOf STRAN 4 ENAKOPRAVNOST JOHAIM BOJER: IZSELJENCI R o HI A IV (Iz Nor veščine prevedel Božo Vodušek) (Nadaljevanje) In pozneje sta oba starčka pogosto govorila o tem. Veliko sta doživela v domovini in tukaj v preriji. Ampak ta dan^je bil vendarle najlepši v njunem življenju. Istega večera so bili spet vsi zbrani v mali sobi. Tedaj je župnik izrekel željo, da bi rad vzel nekaj s seboj iz Skareta. Kaj, ko bi mu dali staro kladivo ? Pogledal je očeta in pogledal. Stari je zmajal z glavo in se potihem smehljal. He, he, da, če misli, da je vredno. Tedaj pa je že prišel Andrew s kladivom, ga jim kazal in ^a vihtel po zraku. "Ali hočemo staviti?" je rekel. "Staviti?" "Da. Tisti od naju bo dobil kladivo, ki bo prvi sedel kot predsednik v senatu Severne Da-kote. Zakaj morebiti ga bo ta najbolj potreboval, da bo z njim krotil zbornico." Vsi • so strmeli vanj. Siri je vstala, z obema rokama mično prijela za krilo in se globoko pri- klonila pred njim—prav tako, kakor se je učila v plesni šoli. Končno se je Kalu izvilo: "Da, naj me vendar pri priči vrag vzame; IX Saj je moralo biti tako, kakor si je Kal ves čas mislil. Prišla je kriza. Dve slabi letini zaporedoma sta banko vznemirili. Farmarji so sicer imeli velike hiše, stroje in konje, ne pa denarja, da bi plačevali ob-esti dolg. In Bog ve, ali ni tem nekaj tičalo taki al; s;i je mislil Kal, ko je banka tako vsiljivo poso-jevala denar na zemljišča. Zdaj je lahko pograbila imetja za polovično ceno, da, da, banka je banka. Bilo je umljivo, da se je Morten boril kakor lev, da bi rešil ljudi. Večkrat je potoval v Minneapolis k osrednjemu vodstvu, se boril kakor mož in mu Je tudi uspelo rešiti stare naseljence, razen Antona Norenga. materinega ljubljenčka. Njegova žena ni bila vedela, kako zelo je bil zadolžen, in pravili so zdaj, da ga je meni nič tebi nič udarila s ponvijo po glavi. Mary A. Svetek POGREBNI ZAVOD LICENCIRANA POGREBNICA 478 E. 152 St. - KE 1-3177 POGREBI PO ZMERNIH CENAH. LEPI, DOSTOJANSTVENI AmbularCna posluga podnevi in ponoči. Vršimo vse notarske posle. Pogreb oskrbimo kjerkoli in po vsaki ceni. r-THi Kal pa je hodil mirno okrog. On si ni bil pri banki ničesar sposodil. Zadovoljen je bil z raznovrstnimi velikimi in majhnimi lopami na farmi, dokler ne bi zmogel kaj boljšega. Ampak dolžan ni bil ne banki ne komu drugemu niti centa. Tedaj se je nekega dne pripeljal k njemu Ola Vatne in mu rekel, da mora tudi on pomagati materinemu ljubljenčku. Saj vendar ne gre, da bi kdo od starih naseljencev prišel kar tako pod kolesa. Da mora z r jim in skupaj z Olom ifi Morte; _.r. Kvidalom biti porok za mr'::ri:,ega ljubljenčka. Porok? Starec se je popraskal po svoji bradi. Ne, tega ni hotel storiti. Podpisati se na bančno listino —ne, iz tega ne bo nič! "Ampak hudiča!" je reki Ola. Stal je pred njim s sivim kožu-hovinastim ovratnikom na plašču. "Ali je že tako daleč s teboj, Kal?" "Koliko denarja pa potrebujete?" "Štiri tisoč dolarjev." Hm. Na, podpisal se ne bo na noben papir. Ampak .. . posvetoval se bo s Karen. Morebiti bi jim lahko posodil polovico od onih štirih tisoč—da, sicer ne ve prav za trdno, če ima toliko, ampak vprašal bo Karen . . . Tedaj pa se je Ola nasmejal in ga potrepljal po rami."Po-tem smo rešeni!" je rekel in odšel. Zdaj pa se je Kalu pripetila nesreča, ki je vse leto ni mogel pozabiti. Pavlina, ki si je kupila konje in kakor je bila moška in samovoljna, je kupila iskre konje, je sedela nekega dne na stroju, ko so se živali nenadoma splašile. Omahnila je in padla med lemeže—ko so jo kasneje našli, je bila komaj še pri življenju. Kal je bil najbližji dedič svoje hčere, vendar bila je žalostna dediščna..Kadarkoli se je pozneje vozil preko polja, se mu je zdelo, da ga je kupil s Pavlinim** življenjem. In ko je nekega dne pričel tamkaj orati, se je bal, da ne bi v vsaki brazdi ugledal krvi. HBRWr lESSON 1952 I Suetng it believing! And what these GI s see, tells them that the age of atomic warfare is irrevocably here. An eye-witness history lesson they'll never forget! But this liistory lesson is yours, too. por these tactical A-Bomh tests conducted at Frenchman Flat in Nevada, mean that your country is determined to defend you and aU of the things you hold dear. That's why it's so important to know that you can help keep the peace by buying U. S. Defense Bonds. For your bonds help build Americas strength, ^nd we now know that peace is for the strongl And remember, when you buy Defense Bonds you're not only helping build the great economic strength that backs up our armed forces. You're also making one of the soundest investments in the world today. For Defense Bonds are as safe as America! The U. S. Defense Bonds you buy give you personal financial independence Don't forget that bonds are now a better buy than ever. Because now every Series E Bond you own can automatically go on earning interest every year for 20 years from date of purchase instead of 10 as before! This means that the bond you bought for $18.75 can return you not just $25—but as piuch as $33.33! A $37.50 bond pays $66.66. And so on. For your security, and your country's too, buy United States Defense Bonds nowl Peace is Ibr the strong... Buy lis Defense Bonds regularly! TV U. a. Government doee not pay for thi$ advertiaing The Treatury Department thanke, for their patriotic donationf the Advertising Council and ENAKOPRAVNOST Veliko je mislil na to svojo hčer, ki je bila tako kljubovalna, ki pa je kakor mož in hkrati kakor žena trdo na pokopališču zraven obeh tovarišev Erika in Pera. Da, da, tako teče življenje. Nekaj pa je bilo, kar Kalu ni dalo mirovati, to je bil pohlep po zemlji, ki je ostal v njem še izza tistih časov, ko bi bil v domovini skoraj umrl od lakote. Za Pavlinim deležem je imela železnica velikanske kose zemlje. Kal je kupoval in kupoval in oral in oral, zmeraj dalje. On sam in Andrew in hlapci. Zdaj so imeli po šest konj vpreženih v plug s tremi lemeži. O da, to je zaleglo, to niso bile samo njive, to so bile cele pokrajine črne prsti, ampak Kal je moral imeti še več. S krčenjem ledine ni mogel prenehati. Nekega dne pa se je zemlja maščevala. Obsula ga je s tako bogato žetvijo, da ni vedel z njo ne kam ne kod. Že spomladi je bilo divje, ko so se zjutraj ob svitanju vsi ti možje in konji in plugi odpravili na vse strani v silnem hrušču, med rezgetan-jem in peketanjem kopit, vpitjem in žvenketanjem železa. Sam ni mogel več oditi z njimi, imel je dovolj dela, da je skrbel za red. In razdalje zunaj med polji so postale prevelike, da bi mogel hoditi peš. Moral je zapreči ponija v majhen voz in se vozati okrog svojih ljudi. In kako ga je potem poleti vznemirjalo, ko so vse te širne ploskve pšeničnih polj valovile v vetru. Nikjer jim ni bilo videti konca. Če je stal na enem koncu svojega posestva, ni mogel spoznati na drugem koncu ne moža ne konja. Ko je bila potem pšenica rumena in je valovila kakor ocean živeža tja proti daljnemu sinjemu nebu, se je dogodilo, da je prav na skrivaj zagazil sredi med klasje daleč v njivo. Tamkaj je sedel, vzel v roko klas in si drgnil z njim obraz, he, he. Spominjal se je tistih časov, ko je nosil zem Ijo na plečih čez skalovje v Ska-ret—to je bilo nekoč. To tukaj je bil živež. To tukaj bo letos že vrglo eno ali dve vreči moke. ampak mora več, samo še malo več zemlje in polj, da se mu ne bo treba bati, da bi mu zmanjkalo moke. Najhuje pa je bilo ob žetvi. To je čas, ki se ga ženske boje vse poletje. Ko so na neskončni rumeni ravnini gospodarili nešteti stroji in želi milijarde rumenih klasov, se je še dalo zmagovati, ko pa so se pripeljali parni mlatilni stroji in z njimi vsi dninarji, tedaj se je šele prav pričelo: na farmi je nastal pravi potres. V diru so prihajali težki vozovi pšenice, fantje z odpetimi srajcami in zavihanimi rokavi so metali z velikanskimi vilami snope v stroj, ki je brnel in hru mel kakor sedem mlinov. Oblak plev in prahu se je dvigal v zrak, tako da so za njim izginile vse lope na farmi. Strojnik je bil črn od olja in prahu kakor vrag. črni so bili vsi, kihali so in kas Ijali in se znojili in kleli in delali kakor nori. Sredi med njimi pa je tekal Kal gologlav okrog, s slamo in prahom v laseh, hej ljudje božji, pošteno primite! Saj človek vendar ne plačuje tem ljudem lepih kupčkov dolarjev na dan z^ nič in spet za nič, in razen tega so zahtevali hrano kakor na kaki svatbi. Ves dan je bilo treba kuhati in peči, že polovico tega bi spravilo človeka lahko na bo ben. Tukaj so delavci dobivali dru gačno hrano kakor pa svojčas, ko je bil Kal še dninar na Linde-gaardu. Ženske so tekale okrog z izpodrecanimi krili in so morale delati po petnajst ur na dan Vsi ti možje prav res niso jedli kakor muhe, in gorje, če ni bila jed pripravljena do minute natanko ob določenem času. Včasih se je Karen spomnila tistega časa, ko so tukaj mlatili še z voli—ali pa s strojem, ki so ga možje z rokami poganjali, ali pa & Glavni slan za blago za moško in žensko opravo in za pošiljke preko morja, po zmernih cenah. Hard finish, 50% volneno, 50% rayon Men's wear Worsled Suitings, idealno za nošo skozi celo leto, v temno plavi, sivi in rjavi barvi; regularna $2.75 vrednost, sedaj samo $2.00 j ar da. Crease-resistant volneno- rayon Gabardine in Sharkskins, 60 inčev široko, blago za moško in žensko opravo v temni in svetli barvi. Regularno $2.50, sedaj samo $1.75 jarda. Imamo tudi obilno izbero blaga na jarde za ženske suknje, obleke, suits in krila po posebnih cenah. Imamo tudi popolno zalogo krojaških potrebščin. Govorimo nemško in slovensko. S. LlEBERMAN WOOLEN CO. 1446 Wost 3rd St. blizu SUPERIOR AVE. Odprto od ponedeljka do sobote od 9. do 5.30; ob nedeljah od 9. do 12. opoldne. 300 dinarjev za $1.00 Jugoslovanska vlada je znTžala s 1. januarjem vrednost dinarja v primeri z dolarjem od dinarjev 50 za en dolar na dinarjev 300 za en dolar. Vrednost dinarja se je s tem približala njegovi pravi kupni moči. S 300 dinarji se da danes v Jugoslaviji vsekakor veliko več kupiti kot doslej s 50. Mali človek v Jugoslaviji sorazmeno z nami v Ameriki malo zasluži, zato bodo vaši sorodniki veseli, če jim poleg hrane in obleke pošljete tudi kak denar. Za denar se danes v naši stari domovini že lahko vse kupi. Vaši sorodniki pa potrebujejo denar tudi za plačai^je davkov, za plačilo elektrike, vode, za vsakovrstna pota. Za pomoč vam bodo hvaležni! Kadar hočete poslati svojim sorodnikom ali prijateljem v starem kraju D P M A D C, #10 ■ % se obrnite na AUGUST KOLUNDER 6419 St. Clair Avo. Cleveland 3, Ohio Tel. HE 1-4148 . Tvrdka August Kollander sprejema naročila tudi za vsakovrstne druge potrebščine, ki jih želite poslati v stari kraj in vam preskrbi tudi vse papirje in prostor na ladji ali letalu, če hočete potovati v staro domovino ali pa tudi kam drugam preko morja. , so ga vlekli konji. To je zdaj minilo. Tukaj se je vse tako hitro •izpreminjalo. Toliko stvari je že minilo. In ko je bilo potem vse pre-stano, bo si vsi oddahnili kakor po vojni ali kugi. Ampak zdaj možje niso več odvažali pšenice z voli in ni jim bilo treba voziti sto milj daleč do Northvillea. O ne, elevator je bil samo pol ure oddaljen. Nekolikokrat na dan so se peljali tja in se vrnili. Ogromne tovore so vlekli po štirje krasni konji. In nekaj sto takih tovorov je pa tudi nekaj zaleglo v izseljenskem zaboju. O da, Kal tega ni tajil, nekaj je zaleglo. Ko pa so si druga za drugo sledile tri sijajne letine, hkrati s slabimi žetvami v Evropi in Južni Ameriki, in so cene pšenici rastle in rastle, tedaj sta pričela Siri in Andrew šepetati med seboj in sta rekla, da stari zdaj gotovo ne more več svojega zaboja prav dobro zapreti, da se mora usesti na pokrov in toliko časa na njem sedeti, dokler ključavnica ne zgrabi pokrova. In zdaj se Kal nikoli ni upal preveč oddaljiti se od hiše. Povsod je videl samo požar. Najbolj zadovoljen je bil tedaj, kadar je sedel na postelji in vedel, da niti v kuhinjskem ognjnišču ni bilo ognja. Potem po—potem je nekega dne pričel končno zidati, in seveda najprej gospodarska poslopja. In ko so bila dogotovljena, rdeče prepleskana in z belimi oknicami, so vsi lahko videli, da so bila prav taka kakor na Lin-degaardu v domovini, le veliko večja. Velikanska stavba je imela dve pravkotno postavljeni krili, ki sta oklepali dvorišče. Eno krilo je dobila Karen za svoje prašiče in kokoši in purane, v drugem je imel spravljene Kal svoje stroje in vozove. V sredi so bili dolgi hlevi iz rdeče opeke za konje in krave. Kar pa se tiče hleva, je bil veliko prevelik. Kal se je rotil, da si je bil to spet Anders izmislil^ ta vražji fant. Bila je cela množica staj, more, biti jih je bilo štirideset, morebiti še več, ni si jih upal šteti. Ko so potem stali konji v hlevu in bili s kopiti in rezgetali, je moral vendar priznati, da res ni imel tako zelo malo. O da, nekaj konj je že imel, ljudje so lagali, ko so govorili, dk jih je bilo osem in trideset. To le ni bilo cako res. Najmanj za kak par so se zmotili. •ko cvetejo češnje češnje so med prvimi sadnimi drevesi, ki cveto spomladi. Češnje, ki jih gojijo v Ameriki so dveh glavnih vrst: sladke in kisle. Obe vrsti sta bili importirani iz Evrope, kjer je po mnenjii znanstvenikov njih prvotni dom. Sladke češnje najbolj uspevajo v naših pacifičnih državah; po srednjem zapadu in vzhodu se gojijo večinoma kisle češnje ali višnje. Razen češenj, ki se gojijo zaradi sadja, vidimo v ameriških parkih tu in tam nasade orientalskih ali japonskih češenj, ki se gojijo izključno za lepoto, zaradi obilice lepega cvetja. Nekatere teh lepotičnih češenj tudi izjemoma rodijo nekaj sadežev, ki pa so drobni in neokusni. Te vrste češnje so bile importirane iz Japonske, a njihova prvotna domovina je baje Koreja. Največji in najstarejši nasad orientalskih češenj ima naše glavno mesto Washington; tja jih hodijo gledat ljudje iz vseh delov Zedinjenih držav. Drugi največji nasad teh orientalskih krasotic pa je menda v Cleve-landu, Ohio, okoli umetnega jezera pri umetnostnem muzeju v Wade parku. Tam razkazujejo svojo cvetno prelest navadno proti koncu aprila ali v začetku maja. —NOVA DOBA VAŠI ČEVLJI BODO ZGLEDALI KOT NOVI. ako jih oddaste ▼ popravilo zanesljivemu čevljarju, ki vedno izvrši prvovrstno delo. Frank Marzlikar 16131 ST. CLAIR AVE. CHICAGO. ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING CALL DEarborn 2-3179 BUSINESS OPPORTUNITY TAVERN —. On U. S. 12 near Lake. Dining room, living quarters, (2 rooms), 4 acres picnic grove, "U" bar, two 27 foot house trailers, restricted license. Established 17 years. Selling due to illness. Owner. Sacrifice. Lake Zurich 2041 WANTED TO RENT chicago, ill. REAL ESTATE FOR SALE IN LOMBARD — Designed and built by owner. Year old stone ranch home with attached 2 car garage. Lot 65x188 feet, 4 rooms and utility room. New electric hot water heater. Automatic oil heat. Needs some finishing. Make offer. New electric stove and refrigerator and other items for sale. Phone Lombard 2535 afternoons BUSINESS OPPORTUNITY Good chance to buy CLEANING AND DYEING SHOP — Well established trade. 3 living rooms. Polish neighborhood. See to appreciate. CApitol 7-5475 ILLINOIS Testing Laboratories wants 2 bedroom apartment for Sales Engineer, wife, 1 year old daughter. superior 7-5262 or DOrchester 3-8337 5 RESPONSIBLE Adults (3 steady employed), 15 year old daughter urgently need 5-6 room unfurnished house or apartment Will maintain. Moderate rental. Any good location So. Chicago. SOuth Chicago 8-7304 HELP WANTED MALE Good chance to buy LINOLEUM STORE. Fine location West Side. Good trade. Selling due to ill- STanley 8-3493 CLEANING - TAILOR SHOP — With press, sewing and last stitch machines. Priced low. 25 years established. 2004 W. 35th, Phone LAfayette 3-6458 Grocery & Meat Including 6 room modern home. All one lot in residential section. Shows about $7000 to $8000 net. Sell lock - stock and barrel. Business and house $25,000. , OSCAR STOTHER EUREKA. ILLINOIS Phone: 45 X UPHOLSTER .( FOR CUSTOM WORK TO WORK WITH EXCELLENT FURNITURE. Must appreciate important details, vital to good work. Apply MR. FITZPATRICK JOHN A. COLBY & SONS 212 N. SANGAMON FURNITURE FINISHER CUSTOM WORK TO FINISH WITH FINE FURNITURE. Must know custom work including painting. Good Pay. Apply MR. FITZPATRICK JOHN A. COLBY & SONS 212 N. SANGAMON