Poštnina plačana v gotovini.
Leto XXIII.
Dolnja Lendava, 26. aprila 1936.
Štev. 17.
Cena 1 Din.
Naročnina : doma na sküpni naslov mesečno 2 D., na posameznoga 2 Din. 50 par.
V inozemstvo mesečno 6 Din, Z M. Listom, M. Ogračekom i kalendarom letno 100 Din. Plačati se mora bar mesečno naprej.
Štev.  p oložnice 11806. Rokopisi se ne vračajo.
Vredništvo v D. Lendavi hš. Sl, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina. Cena oglasov: cela stran 800 Din., pol strani 400 Din. i tak niže. „Poslano“ i med tekstom vsaka reč 2 Din. Mali oglasi do 10 reči 5 Din., više vsaka reč 1 D. 50 p, i oglasna taksa posebi.
Popüst po dogovori.
Kmečka Zveza.
Nad 80% vsega prebivalstva v Jugoslaviji pripada kmetskomi stani. V Slovenskoj krajini pa celo nad 90% vsega spada v kmetske vrste. To teliko pomeni, ka komaj dobrih dva milijona lüdi je ne v kmetskoj vrsti, edenajset milijonov pa je kmetov. So mali ali vekši kmetje, je vseedno, kmetje, polodelci so, ki živejo iz obdelavanja zemle s svojimi kmetskimi dlani, štere so večkrat žülnate i štere neštetokrat moro brisati znoj z bledoga ali od sunca pečenoga, večkrat tüdi posüšenoga i iztradanoga obraza.
Teh edenajset milijon kmetov ne moglo meti dozdaj nikše stalne organizacije. Posküsilo se je na vse kraje, da bi je zdrüžila za nje goreča lübezen, pa odpovedala je vso to brigo sama kmetska vnožina. Meli smo lepo „Kmetsko zvezo“ svoj čas. Odpovedala je. Nepoštena politika se je začela mešati notri, prišli so sebični agitatorje raznih strank i so razklali kmetsko zvezo v Sloveniji na tri dele: samostojno, liberalno i krščansko. Svojega namena ne dosegnola, kmete ne zdrüžila, nego razbila, kmetske potrebčine ne zadovoljavala, nego je mirala, ar so kmetje ne bili stanovitni. Nazadnje je pa kmetskomi stani sovražen režim ešče ime toga zdrüženja odpravo, gda je razpüsto kmetsko zvezo. Tak je bilo v Sloveniji.
V Srbiji je kmetski stan eden najbole zanemarjenih stanov, i vendar so kmetje raj šli v radikalno ali demokratsko stranko, kak bi podpirali svojo „zemljoradniško“ te, gda je mela poštenoga krščanskoga voditela i zadrugara Avramoviča. Ne čüda zato, če so ne mogli na svojem položaji nikaj zbolšati. — Pokojni Radič je meo dar jezika, z šterim je mogo hrvatske kmete nagučati, da so šli v velikih šeregaj v njegovo „seljačko stranko“. A konec cele agitacije je bio razpad „seljačke banke“ i drügih zadrug, štere so vodili voditelje stranke, celo prišo je večletni zapor nad bivšega radičevskoga ministra, dr. Nikiča, ar je v zvezi z Našičkov oškodovao državo, to je kmetski narod. Radičova seljačka stranka je bila vse, samo kmetska ne, čeravno je mela največ kmetov v svojem krili i je vsakomi stani več pomogla kak kmetskomi. Zrok je bio to, ka so kmetje slepo šli za rečmi. Nemo so poslüšali guč brez kmetskoga programa samo od razžaljenoga i krivice trpečega hrvatstva, ne so se pa- brigali za tisto, ka bi zavoženomi kmetskomi gospodarstvi moglo kaj koristiti.
Pa vržimo en pogled tüdi na našo Slov. krajino. Dobičkaželni lüdje, med njimi tüdi punokrvni narodnjaki, — so se vrgli na naš sirmaški kmetski narod, i ga napelavali, podmitavali, strašili i celo z grožnjami silili, naj drago küpi agrarno zemlo, ka do oni meli tak več dobičkov. Najšeo se je pa sin kmetskih starišov, koga si je Bog tüdi za svojega namestnika Zvolo i te je z tistov lübeznostjov, z šterov je Kristuš krüh lomo lačnim, začeo svoje lüdstvo braniti. Nastavo njim je agrarno zadrugo, delao je noč no den s svojimi do popolne oslablenosti, pred sodnijo je bio postavlen i zatožen neštetokrat, obsojen, gda se je čüto popolnoma nedužnoga, na tritjedenski zapor z trdim ležiščem i postom te, gda niti zdravja ne meo ; iskan je bio pri desetletnici oslobodjenja celo na smrt, vse samo zato, naj prepreči razpad kmetskoga stana v Slov. krajini. I gda je to preprečo pri vseh, ki so ga bogali, so tisti, ki so se rešili, prvi bili, da so odstopili od njega; prvi so vervali lažem, da je v Švico odskočo z milijonami, gda niti počenoga groša ne meo v betegi, ka bi vrastvo plačao ; neštete milijone so kmetje pršparali po njegovoj lü-
bezni v agrarnoj zadrugi ; i vendar so vnogi komaj čakali, da ga osramotijo, da zavržejo agrarno zadrugo, ki jih rešila i se obrnejo v tisti tabor, šteri za nje nikdar ne bio, nego samo proti njim.
Kmetska zveza bo samo tak živeli svoj sad obrodila na hasek kmetskomi stani, če se kmetje ednok za vsikdar brez razlike odločijo za
njo pod vodstvom mož, ki majo srce i düšo za nje, ki ne iščejo svojega haska, nego dobrobit lüdstva, i — ka je najvažnejše, — da kre teh tüdi vözdriijo stanovitno. Ta jakost naj se preseli z denešnjov nedelov po spravišči za nastavitev Kmečke zveze v Črensovcih v vse naše kmete Slov.krajine pa se lice naše zemle v boše obrne. Bog daj, da bi tak bilo.
Kralj. banska uprava dravske banovine, I. No 369212. Ljubljana, 2 aprila 1936. Predlog za osnovanje samostojne katastrske uprave v Dolnji Lendavi.
Sreskemu načelstvu
v Dolnji Lendavi. Pri letošnjem zasedanju banskega sveta so člani istega iz srezov Murska Sobota in Dolnja Lendava izjavili prošnjo, da se izposluje ustanovitev samostojne katastrske uprave v Dolnji Lendavi. Kraljevska banska uprava je v stvari intervinirala pri finančni upravi in je prejela od dravske finančne direkcije dopis, ki se v prepisu prilaga.
Izvolite o tem obvestiti člana banskega sveta g. Klekl Josipa.
Po odredbi bana banovinski svetnik: Podpis.
Ad I. No 3692|2.
Dravska finančna direkcija v Ljubljani.
Štev. 685-1 ex 1936.
Občina Lendava, prošnja za ustanovitev katastrske uprave.
K vlogi od 27. 1. 1936, štev. 273.
Občin a
Lendava.
Da bom mogel cit. vlogo predložiti finančnemu ministrstvu z upanjem na ugodno rešitev, vabim naslovno občino, da mi predloži še pravnovelavno obvezo, da je pripravljena prevzeti nase kritje celotnih stroškov :
1. za nastanitev nove katastrske uprave (vsaj dve veliki svetli in suhi pisarniški sobi s pritiklinami),
2. za kurjavo in razsvetljavo teh brezplačno preskrbljenih uradnih prostorov in
3.. za prevoz pohištva, spisov in katastrskih operatov iz Murske Sobote v Lendavo.
Tamkajšnji občinski odbor naj na svoji seji obvezno sklene, da bo občina vse navedene stroške v celoti in trajno krila iz lastnih sredstev.
Pravnomočni sklep obč. sveta mi predložile v iverjenem izpisku iz sejnega zapisnika. Izvršnost sklepa naj pa potrdi tamk. sresko načelstvo.
Ko prejmem to listino, jo z vlogo predložim finančnemu ministrstvu, katerem u bom ustanovitev katast. uprave v Lendavi toplo priporočal.
Finančni direktor : Sedlar 1. r.
Za točen prepis.
Ljubljana, dne 28. marca 1936.
L. S.	Podpis.
Ad I. No 3692|2.
Dravska finančna direkcija v Ljubljani.
Štev. 685|l-ex 1936.
Ljubljana, dne 25. marca 1936. Predlog za osnovanje samostojne katastrske uprave v Dolnji Lendavi.
K dopisu od 16. 3. 1936, I. N. 3692|1.
Kralj. banska uprava Dravske banovine
v Ljubljani.
Na cit. dopis obveščam kr. bansko upravo, da sem v zadevi ustanovitve katastrske uprave v Lendavi prejel od lendavske občine vlogo od 27. januarja 1936 št. 273, na katero sem isti občini poslal poziv od 18. februarja 1936 št. 685-I, ki je priložen v prepisu.
Na te poziv doslej še nisem prejel odgovora. Ko prejem pozitivno rešitev, bom o tem obvestil kr. bansko upravo.	Finančni direktor.
Sedlar s. r.
Nedelska šola.
5. V špitali je red.
Nastenska vöra v bolniškoj sobi pokaže zajtra na — pet.
Vsmiljenka, sestra v belom plašči, prižge posvet. Tri nočne električne lampe zažarijo, v bolniškoj sobi zavlada dnevna svetloba.
Velka večina betežnikov srečno vzdihne: „Hvala bodi dobromi Bogi, edna noč je palig za nami !“
Šteri so zadosta močni i šteri smejo iz postele — vstanejo. Falaček žajfe, kefico za zobe, pasto za zobe, brisačo nesejo betežniki v kopalnico. Tam se začne umivanje. Srečen je betežnik, če se malo lejko zgible. Kak dete se špila pri pipi, iz štere vre mrzla, če ščeš tüdi topla voda. Skrbno se umijejo vsi, ništerni se tüdi obrijejo. Vsaki si lepo počeše vlase, ništerni prijatelje tobake skrivoma pokadijo kakši falaček cigarete. Ob šestoj vöri je vse čisto, vse leži v posteli i čaka za drago sestro s toplomerom.
Ob šestih mine nočna slüžba. Vsmiljenka, štera je od osme vöre večer meta slüžbo, izroči betežnike dnevnoj sestri.
Dnevna sestra ne pride sama, sprevajajo jo dvorjeniki. Pa prle, kak bi začnoli delo, sestra poklekna i glasno moli jütrašnjo molitev.
Komaj je molitev končana, že začnejo dvorjeniki i sestre pospravlati postele, umivati betežnike, šteri ne morejo iz postele. Med tem opravilom vam primahe v sobo gospod Ciril, te prvi med dvorjeniki. Ne pride sam: puno košaro sveže pečenih žemlič i okroglih krühekov nesé, vsaki betežnik dobi svoje — potem pa tüdi kavo.
Hm . . . Kavo . . . Žitne kave, malo mleka vajenim lüdem je ta kava prava slaščica, za vsakoga — ne. Ednakost pri kavi tüdi zareže svojo bolečo ranico. Kaj bolšega vajeni lüdje jo ne spravijo v žalodec ... Pa tem je dana olajšava. Lejko dobijo hrano drügoga razreda, ali ne na porgo, plačati morajo taki... Kava drügoga razreda je resan jako dobra, samo žemlica je menša i porcija tüdi menša.
Šterim ne diši kava, lejko dobijo mleko, čaj. Vekši betežniki dobijo tüdi falaček putra, kakše kühano jajce.
Komaj je opravlen zajtrk, se že začnejo operacije. Strežnik, ali vsmilena sestra pozove betežnika v operacijsko sobo. Nazaj ga navadno pripelajo na mali kolicaj...
Ob devetih je vizita.
Ob enajstih se začne obed.
Kaj dobijo betežniki, če majo hrano tretjega razreda? Dobijo župo, meso, zmečkan krumpiš, kakšo priküho i če so potrebni, tüdi falaček krüha. Porcija je velka, lepo, čisto pripravlena, (za to se že skrbijo sestre !) — če što zmore več kak edno porcijo, — lejko dobi tüdi več.
Betežniki, šteri majo hrano drügoga razreda, morajo čakati na obed do pol ednih. Hrano njim prinese sestra v lepih posodicah iz aluminija. Tri skledice stojijo edna vrh drüge. V spodnjoj je župa, v srednjoj meso i krumplin, v gornjoj pa prihüha. Porcije so male, ali jako dobro pripravlene. Betežnik drügoga razreda dobi tüdi malo kühanoga sadja i falaček peciva.
Pred dvanajstov vürov zmolijo betežniki angelsko pozdravlenje, dvorjeniki pokrijejo pod z velkimi falati ovojnoga papera, v bolniškoj sobi je vse živo, vse se gible kak na senji, vrata so skoro vsikdar odprta, ar prihajajo gostje na obisk.
Dobro je tistomi, šteroga pridejo pogledat svojci. Ali tüdi tisti pridejo na račun, šteri so brez obiska.
Glejte, g. Kovač tüdi ne čaka na obisk. Mirno leži v posteli i gleda. Ne najdete knige, štera bi telko povedala, kak takše tiho i mirno opazüvanje.
Pride tiha ženica zmučenoga obraza, a z od joča rdečimi očmi. Prestrašeno, boječa gleda po dugoj vrsti betežnikov, išče svojega. Prišla je praznih rok ... No, ta ženska je žena, ali dovica. Če je žena, potem še vstavi pri starejšem moži, če je dovica, pa pri močnom dečki. Mož, ali sin, sta steber drüžine. Mož ali sin ležita v posteli, doma je vse prazno, mrtvo, ne ga nikoga, šteri bi kaj zaslüžo. Stradajo. — Zato je prišla praznih rok, ali s punim srcom. Ne pokaže, ali če maš dobre oči, itak opaziš, ka njene zmučene oči sodijo : ali pride domo, kak dugo ostane ešče v špitali, kak dugo bo mogla ostati ešče male dečica brez močnoga, delavnoga oskrbnika !...
Občina Lendava je že Zglasala gotovo svoto za pomoč; tak bo naš srez deležen velike dobrote i olejšave, da lüdem nede trbelo hoditi v Soboto na katast. upravo, z ednov potjov v Lendavi lejko vse opravijo.
Pisma naših iz tüjine.
Sauchy Lestree P. d. C. Francija.
Prešastiti gospod urednik !
Najlepše se zahvalüjem Vam, g. urednik, za vse Vaše trüde, za vso Vašo gorečo lübezen, štero mate do nas, ki smo raztepani po toj širokoj Franciji. Najlepše pozdrave pošilam Vam, prečastiti gospod urednik i celoj Slov. krajini, pa zednim tüdi pozdravim vse Markovske farnike i gospoda dühovnika, posebno pa moje lübe stariše ino brate.
Žalostno mi je, da poredkoma idem k božoj slüžbi, da sem pri ne-
dobroj katoličanskoj drüžini, kde Bogi neverjejo i k meši ne hodijo. Zato so mi na veliko veselje Novine, M. list i M. ograček, v šterih najdem edino tolažbo.
Marija Časar iz Markovec.
Škaper Agneš, Matjašovci, iz Francije: „Dragi urednik Novin ! V imeni Jezuša i Marije vas pozdravim kak dobroga pastira düš, ki so eti v tüjini. Naj vas Mati Marija očuva ešče duga leta, ka te nas tužne ovce po tüjini razstepene branili. Prosim še nadale Novine i M. list, ka ta me ta lista tolažila med etimi mrzlimi katoličanci. Naročim mojim domačim, vse naše domače liste, za sebe pa lepo povest i križno pot za postni čas. Pozdravlam svoje domače, vüjca Sukič Jürja, klobüčara v Soboti, urednika Novin, gračke dühovnike, gračko faro i moje poznance v Matjašovcih.“
Godina Marko, Sr. Bistrica, iz Francije: „Častiti ! Primte pozdrave v miloj domovini. Naročim Novine, ostanem več let v Franciji, sem dobo dovolenje. Naročim tüdi za pajdaša Maučeca Novine i pošlem podporo na nje.“
2
N O V I N E
26. aprila 1936.
NEDELA
Drüga po vüzmi.
Berilo iz pisma svetoga apoštola Petra. Prelübi ! Kristuš je trpo za nas i vam zapüsto zgled, da bi hodili po njegovih stopinjaj. On ne včino greha i tüdi zvijače ne bilo v njegovih vüstaj; gda je bio zasramüvani, ne sramotio, gda je trpo, ne protio, nego je prepüščao njemi, ki pravično sodi; sam je naše grehe na svojem teli neseo na križ, da bi mi grehom odmrli i živeli pravičnosti i z njegovimi ranami ste bili ozdravleni. Bili ste najmre kak zgüblene ovce, zdaj ste se pa obrnoli k pastiri i varihi naših düš.
Evangelij (Janoš 10). Tisti čas je pravo Jezuš farizejom : „Jaz sem dobri pastir. Dobri pastir da svoje živlenje za ovce. Najemnik, šteri ne pastir i ovce neso njegove, vidi vuka priti i ovce püsti i zbeži, i vuk jih pogrebi i razžene. Najemnik pa zbeži, zato ka je najemnik i se za ovce ne briga. Jaz sem dobri pastir i poznam svoje i moje poznajo mene, kak mene pozna Oča i jaz poznam Očo; i svoje živlenje dam za ovce. Šče drüge ovce mam, štere so ne iz toga hleva ; tüdi tiste morem pripelati : i poslüšale bodo moj glas i bo edna čreda, eden pastir. *
„Jaz sem dober pastir i poznam svoje
ovce i moje poznajo mene.“ (Jan; 10-14).
Nemrem vam povedati vsega, ka majo te kratke reči lepoga v sebi. S tem, da se Jezuš imenüje dobroga pastira, nam posebno razodevle dve svojivi želi. Prva žela vsakšega dobroga pastira je, da so ovčice rade pri njem, drüga, da rade vživajo dobro hrano.
Posebno veselje napravla pastiri njegova živina, či je rada blüzi, či rada pride, gda jo zove, či rada jemle hrano ž njegove roke. Plašna, podivjana pa njemi dela žalost.
Jezuš je pastir vseh lüdi. Vsi smo njegove ovce. Da si on istinsko žele biti v našoj bližini, je pokazao dostakrat. V temnoj noči se je rodio v samotnoj štalici, toda njegovo srce je zaželelo drüščino. Poslao je angela po pastire, naročo je zvezdi, naj pripela modre iz jutrove dežele. Gda je kak dober pastir začno hoditi po judovskoj deželi od kraja do kraja, te je govoro ovčicam : „Pridite k meni vsi, ki se trüdite i ste obteršeni, jaz vas bom poživo.“ Kak je bio nejevoljen te boži pastir, gda so vučeniki branili dečici, tem malim agnjecom, k njemi priti. Pravo je : „Püstite dečico, ne hranite jim priti k meni, ar takših je kralestvo nebesko.“
Pa ne samo vabo i zvao jih je k sebi, nego šo je tüdi za ovcami i jih vodo v svojo ovčarno. Püsto je vseh devetdesetdevet ovc, štere so bile na dobrom kraji pa šo za ednov zgüblenov. Znamo, kak si je Zbirao apoštole i vučenike. Toga ali onoga je pozvao za sebov od ribništva, drügoga je vzeo s cestninarske klopi, tretjemi je pravo: Hodi za menov! Ide v hišo cestninara Caheja, pri jeli sprejme grešnico Marijo Magdaleno, na križi obeča nebesa spokorjenomi razbojniki. Zaistino, njegova žela, njegovo veselje je bivati med človečimi otroki.
Drüga, ešče bole goreča žela pastira naših düš je, da mi radi vživamo hrano, štero nam je pripravo bole skrbno, kak bi mogla napraviti dobra mati za svojo deco. Poslüšajmo ga, kak govori apoštolom pri zadnjoj večerji. „Iz srca sem želo to vüzemsko jagnje jesti z vami.“ Ešče prle kak je spremeno krüh v svoje telo, prle kak je pravo : „To je moje telo“, jim je velo: „Vzemite pa jejte !“ I prle kak je pravo: „To je moja krv nove zaveze“, jim je naročo: „Pijte iz njega vsi !“
S toga vidimo, kak njemi je bilo pri srci, da bi mi vživali njegovo Presv. Telo i pili njegovo presv. Krv. Kak milo nas vabi vse rekoč: „Glejte, stojim pri dveraj i klonkam ; či što moj glas poslüša i mi odpre, idem notri k njemi pa bom ž njim večerjao, on pa z menov.“
Don Bosko osvaja svet.
Don Bosko v rodio. V Ameriki majo takzvano „Katoliško vöro“. To je predavanje v radio kakšega znamenitoga katoliškoga govornika. Miljonom i milijonom poslüšavcom govori o veri, o kat. cerkvi, o misijonih i drügo vsefele. Tüdi Don Bosko je prišeo na vrsto. O njem je meo krasno predavanje profesor dr. Pavel Furley. On je pred par leti bio v Turini v glavnom i prvom zavodi. Vse ka je vido, njemi je napravilo neizbrisne spomine. O tom njegovom predavanji so pisali številni časopisi po širnoj Ameriki.
Don Bosko v cerkvi sv. Petra v Rimi. To je najvekša cerkev na sveti. Med številnimi stebri so že pri zidanji bile püščene v steni votline za kipe svetnikov. V edno takšo votlino blüzi oltara sv. Petra so na želo samoga Pape postavili tüdi Don Boskov kip. Je iz mramora. Visiki je 6 metrov.
Don Bosko na bolševiškoj meji. Na Poljskom se nenavadno močno širijo salezijanske ustanove. Tak je tüdi začeto delo za mladino v Tudorovi v Voliniji, čisto na ruskoj meji. Za zdržavanje siromaške dece je grofica Jasienska dala vse svoje premoženje. Tüdi cerkev se zida na tom imanji.
Don Bosko ga je spreobrno. Za veliko proslavo, gda so sv. Oča pred dvema letoma Don Boska proglasili za svetnika, je prišeo v Rim tüdi pruski princ Leopold. On je bio luteranske vere. Že dugo časa je mislo na prestop v našo vero. To se je zgodilo na tiste velike slovesnosti v Rimi.
Don Bosko zaščitnik mladine v Mehiki. To je tista nesrečna dežela, gde že več let preganjajo katoličane. Vsi škofje so poslali prošnjo v Rim, naj bi don Boska proglasili za zaščitnika (Patrona) vse mehikanske mladine. Dne 26. juna lansko leto so jim to z veseljom dovolili.
Don Bosko na svetovnom kongresi. To je bilo lani v Salzburgu v Avstriji na IV. svetovnom kongresi Kristuša Krala. Bili so bečki kardinal, vsi avstrijski škofje kak tüdi predsednik republike Miklas i dosta drügih odličnikov iz celoga sveta. Med predavanji je bilo tüdi sledeče : „Dobrodelnost sv. Ivana Boska i Kottolenga“. Predavao je salezijanec Kavilja.
Don Boskov svetek po celom sveti. Gda sv. cerkev proglasi koga za svetnika, se sme tomi v čast opravlati sv. meša, ravnotak se smejo zidati cerkve i oltari v čast novomi svetniki ali svetnici. To se pa nekaj let ne dogaja po vsem sveti, nego samo v nešternih krajih. Gda pa sv. Cerkev določi za celi svet, te se sme i more. Don Bosko je bio proglašeni pred dvema letoma, pa so že iz vseh krajov sveta škofje zaprosili Rim, naj rastegne svetek na ves svet. To želo so sv. Oča z veseljom spunili.
Don Bosko v Jugoslaviji. Poleg 8 že obstoječih zavodov, se bodo Salezijanci naselili v Split, Celje i Maribor. V Spliti se začne delovanje za mladino že to jesen. V te namen so škof odstopili svoj krasen zavod. V Celji se bo na sprotoletje drügo leto začelo zidati. Funduš je že küpleni, nabranoga je preci materijala i nekaj penez. V Maribori je že tüdi določeni kraj za prvo naselitev. Martinišče v Soboti je postalo preveč tesno. Na vsaki način se bo moglo razširiti, da bo prostora za 200 dijakov. V Vinkovcih v Slavoniji majo sestre, takzvane Maloga Jezuša, vzgojni zavod, šteromi so dali ime „Don Boskov dom“. Tak je Don Bosko odišeo v te kraj, da pripravi pot Salezijancom.
Don Bosko zaščitnik mladine vsega sveta. Zmerom več Prošenj Prihaja v Rim, naj sv. Cerkev proglasi sv. Ivana Boska za zaščitnika mladine vsega sveta. Zadnji čas je prišla prošnja tüdi od nemških škofov, ki so bili zbrani v Fuldi na grobi njihovoga apoštola sv. Bonifacija. Ravnotak bavarski škofje pod vodstvom kardinala Faulhaberja. Iz Čile Valparaiso vsi škofje, vsi kardinali, nadškofje i škofje iz Francije. Pismo Francoskih škofov se glasi :
„Svetost ! Od onoga časa, kak je vaša Svetost prištela Don Boska med
svetnike, nega skoro varaša v Franciji, gde ne bi proslavili toga velikoga apoštola mladine. Dokeč je najmre te svetnik bio živ, je prehodo mnogo naših varašov i krajov, deleč vsešerom dobroto pa tüdi čüdeže je delao. Te je šeo glas o njegovoj svetosti od kraja do kraja, pa je ešče zdaj živ spomin na njega v premnogih naših krajih.
S čem si je pa pridobo največ src, je bilo to, da je z očinskov skrbjov zbirao sirmake i zapüščene. Da bi tüdi denešnjo mladino, štera nam je tak pri srci, občuvao pred jezero zankami, štere njoj nastavlajo, da to mladino rešimo i da bo mela posebnoga zaščitnika v nevarnosti, zato prosimo Vašo Svetost, da blagovoli raztegnoti češčenje Sv. Ivana Boska na vso katoliško Cerkev.“
Našteli smo samo par najnovejših dogodkov. Na stotine drügih pa bi ešče lejko. Istinsko nam je boža
previdnost dala z Don Bcskom ednoga izmed tistih lüdi, ki so prava sreča za Cerkev i za krščanstvo. To so lüdje, ki nadalüjejo Kristušovo delo i navračajo na pot evangelija cele narode. Gda so sv. Oča Leon XIII. pi-
tali kardinala Nina, ka misli o Don Boski, je pravo : „Jaz ga nemam za navadnoga človeka, nego za velikana s širnimi rokami, ar je objeo ves svet.“
Gda ga je Cerkev proglasila za svetnika, je s tem priznala, da je Don Bosko vesolni, kak je vesolni njeni navuk. Vsaki den vidimo, ka je Don Bosko povsedi doma, kam pride s svojimi sinovi. Povsedi se prime njegovo delo i se udomači, kak da je tam zraslo. To pa zato, ar je vsako njegovo delo človekolübno, tak skladno z vsakšov narodnostjov, da včasik postane domače. Ve je Don Boskov düh pravi Kristušov düh. Te pa je ne samo za eden ali drügi narod, nego za celi svet.
Zato je ne preveč povedao Huysman, gda je pravo, da nihče od srednjega veka dale ne bode doživo evangelija kak Don Bosko. Tak tüdi danski pisatel Jörgensen pravi, ka je bilo v 19. stoleti malo lüdi, ki bi toliko včinoli za širjenje evangelija, kak Don Bosko. On je bio istina vsem vse. Nikdar je ne mirovao. Ne samo, da je verno spunjavao naredbe svetoga Oče, nego je šo naprej i dale. Vse iz lübezni do pape. Udejstvovao se je v vseh formah apoštolstva. Svojim ustanovam, šterim je določo za prvi namen vzgojo mladine, je dodao obširno delovanje vsešerom, gde trbe podpirati Kristušovo delo.
Gda je ustanavlao salezijansko sotrüdništvo, je ne meo edinoga i zadnjega namena, ka naj sotrüdniki salezijancom pomagajo pri vzgoji mladine, nego jim je zarisao širši krog delovanja. Šteo je, da naj bodo sotrüdniki i sotrüdnice tüdi desna roka svojim župnikom v župniji i škofom v škofiji. Vse pa v hasek Kristušovoj Cerkvi i za širjenje pravoga dühovnoga živlenja v düšah.
Zato je sv. Cerkev v osebi pape Pija IX. z navdüšenjom potrdila Don Boskova pravila i obdarila z velikimi dühovnimi dobrotami. Ve je videla, ka je Don Bosko prišeo sv. Cerkvi na pomoč s celov armadov dobrovolcov, ki bodo pomagali cerkveni oblasti v spolnjevanji Kristušovoga naročila: „Včite vse narode...“	— R.
Sv. Ivan Bosko.
Spored Slomšekovih praznikov v Mariboru.
Dne 21. junija 1936.
Od 8½ do 9½ pohod mladine na Glavni trg.
Ob 9 ½ služba božja: Kratek nagovor prevzvišenega, nato tiha sv. maša, pri kateri poje mladina in moli skupne mašne molitve.
Po končani službi božji skupna molitev za beatifikacijo, nato sprevod mimo Slomšekovega groba na Slomšekov trg, kjer zastopniki mladine izročijo svoje prošnje prevzvišenemu v roke.
Opoldne kosilo.
Ob 14 večernice v vseh cerkvah. Ob 14½ sprevod mladine, ki je v narodnih nošah, k igri „Naša apoštola“, ki se ta dan izvaja samo za mladino.
Od 21. do 29. junija 1936 razstava vsega, kar nas veže in spominja na Slomšeka. Razstava bo v kazinski dvorani.
Dne 27. junija 1936.
Sprejem gostov, zvečer slavnostna razsvetljava mesta Maribora, kresovi na slovenskih vrhovih.
Dne 28. junija 1936.
Ob 8. pontifikalna sv. maša.
Ob 10. stanovska predavanja: Za može: Slomšek, učitelj in vzgled krščanske možatosti. Možje, čuvarji Slomšekovih izročil v slovenskem narodu.— Za žene: Slomšek in Slovenska mati. Vzgoja otrok po Slomšekovih naukih. — Za fante : Fant po Slomšekovem srcu. Vera, luč narodne omike.
—	Za dekleta : Pobožnost in nedolžnost srca, dva bisera slovenskega dekleta. — Dekleta v Slomšekovi šoli.
—	Za dijaštvo in inteligenco: Slomšek, svetniški genij slovenskega ljudstva. Večnostno jedro Slomšekovih vzgojnih načel.
Ob 15. igra na prostem “Naša apostola.“
Ob 18. večernice v stolnici.
Ob 19. zbor slovenskih kolesarjev. Ob 20. koncert „Maribora“, Sattnerjev oratorij „Vnebovzetje*.
Ob 23. sprevod mož in fantov z bakljami v prošnji procesiji, ki gre po mestu in mimo groba Slomšekovega na Slomšekov trg. odn. v stolnico, kjer je polnočnica in skupno sveto obhajilo moških. Pri polnočnici ima ljubljanskih škof dr. Gregor Rožman nagovor, mariborski škof dr. Ivan Jožef Tomažič pa sveto mašo.
Dne 29. junija 1936.
Od 3. zjutraj dalje: svete maše v vseh cerkvah in skupno sv. obhajilo ženstva.
Od 8. do 9½ zbiranje udeležencev, dohajajočih v skupinah na Glavni trg. Ob 9½ prihod prevzvišenih škofov in drugih odličnikov ter nato služba božja. Pridiguje škof dr. Ivan Jožef Tomažič, sv. mašo daruje škof dr. Gregor Rožman.
Po službi božji kratek nagovor, ki ga govori g. dr. Franc Sušnik.
Sprevod z Glavnega trga po Strossmajerjevi ulici mimo Slomšekovega groba na Slomšekov trg, kjer zastopniki naroda izročijo prevzvišenemu prošnje.
Ob 14. v vseh cerkvah večernice. Ob 15. se izvaja oratorij „Vnebovzetje“. Ob 20. je igra na prostem „Naša apostola“.
Kmečki dugovje.
Zavolo toga, da je kriza ešče ne vnogo henjala, bo vlada v najkračišem časi izdala zakon, po šterom se vse eksekucijske odaje kmetov odložijo do 1. oktobra,
26. aprila 1936.
NOVINE
3
GLASI.
SLOVENSKA KRAJINA.
Črensovci. Na Cvetno nedelo popoldne je v Našem domi prosvetno drüštvo melo lepo i zanimivo predavanje o misijonih. Predavali so vlč. g. Radoha. Takša predavanja bi mogla biti po vseh farah. Posebno pa prosvetna i drüga drüštva, kak tüdi Marijine drüžbe i šole bi naj naprosile g. Radoho, da jim pridejo predavat. Namen predvanj je, da vsakši, ki vidi i poslüša, dobi jasno sliko o razvoji pa delovanji katoliških misijonov. G. predavatel majo na velikih papiraj zbrane i na debelo napisane vse najvažnejše podatke. Majo tüdi zemlevide vseh poganskih dežel. To vse kažejo i pri tom razlagajo. Mi smo gospodi hvaležni. Tüdi drüge fare bodo zahvalne, da jih povabijo na predavanje.
Na podporo Novin so darüvali v Din.: Horvat Treza, Žižki, iz Francije, 10 Din.
Prosimo, Oglasite se. V Maribori bodo Slomsekovi dnevi na konci junija. V našoj staroj obleki nastopi 160 lüdi. Potrebüjemo z Bogojine edno janko, rokavce i robec, kak so se inda nosile ženke, nagrbačeno ozajaj. Potem iz drügih vesnic edno pečo, en pocio, platene lače (brgüše), jopo, goban, pruslek prešiti i starinski kranščak. Pač minto za staro nošo. Vsaki dobi svoje nazaj, samo za minto se rabi. Prinesite v Črensovce na uredništvo Novin.
Grad (Gor. Lendava). Na Vüzenski pondelek se je prinas ustanovilo Prosvetno drüštvo. Od toga drüštva smo že duga lejta senjah in čakali, gda bo ednok prišla vöra i peršona, ki bo to drüštvo spravila na svet i v živlenje. Lansko leto, kak smo dobili še ednoga kaplana, g. Škrabana, se je pa taki začnolo bolj glasno i živo govoriti od Prosvetnoga drüštva v Gor. Lendavi, štero drüštvo je najbolj potrebno v našem goričkom kraji. Resan po dugom čakanji je zadnjič na Vüzenski pondelek vdarila vöra štiri po večernicaj, gda smo vidli se zbirati v farnoj hiši može, ženske, dečke i dekle z velikim veseljom, da bo ednok resni občni zbor za zaželjeno drüštvo. Taki nato g. kaplan Štraban pozdravi vse navzoče i se zahvali za tak veliko vdeležbo. Razloži navzočim, ka je pomen toga drüštva, da drüštvo ne politično i da drüštvo ma samo delati za izobrazbo, za napredek na gospodarskom polji, i da se zna točno ravnati po verskom mišlenji, pa da zna, kakša nova vest je za dobro drüštvo komunizem i da se ma vsigdar boriti proti slabim. Neve se naprej nikdar gda pride najmenjši veter, ki zna napraviti najvekšo nesrečo, ki ogrene celo naše živlenje. Nato je govoro g. Bačič, ban. svetnik ino povedao kak trno je potrebno takše drüštvo, v denešnjem časi celo ža naš gorički kraj, gde se poleti dosta našega delavnoga lüdstva odseli v tüjino. Dužnost naša je, moramo na to delati, da se drüštvo močno razvije. Čaka preci dela, skrbi, i požrtvovalnosti, če ščemo priti do zaželjenoga cila, a toga se pa nam ne potrebno bojati, ve dobro znamo, da z božjov pomočjov i človečov močjov je do tegamao vsigdar bila zmaga i mora biti zmaga, ar je vera nam za podlago. Nato g. kaplan Škraban pozove navzoče, da se vpišejo v drüštvo. Takoj se je vpisalo 62 članov. Nato je sledila volitev odbora. Izvoljeni so bili sledeči : Predsednik g. kaplan Škraban Janoš, podpredsednica Žökš Verona iz Kovačevec, tajnik Kočar Alojz pismonoša i posestnik, Gor. Lendava, blagajničarka Šinko Kristina, Gor. Lendava, knjižičar Slamar Franc, Gor. Lendava, namestnica Kočar Terezija Gor. Lendava, Gospodar Žökš Alojs Vidonci. Odborniki : Bačič Franc, posestnik, Gor. Lendava, Železen Franc, posestnik, Gor. Lendava. Pregledniki računov. Zrim Anton Kuzma, Bačič Matjaš Gor. Lendava, Kovač Janoš, zidar Gor. Lendava. Razsodišče: Čantala Anton, posestnik, Motovilci, Torjanič Viktor, posestnik, Motovilci, Rogač Franc, cestar Gor. Lendava. Izvoljen odbor, ta-
ki odloči članarino za člane, ki ji je večina tüdi taki naprej plačala, ž navdüšenjom da vsaki član i obeča da bo skrbo, da pridobi čim več članov. Imenüvano drüštvo je melo že preminočo nedeljo, to je 19. t. m. pri cerkvi popoldne ob 4 vüri akademijo. deklamacije i igro.
Ižakovci. Za nas Ižakovčare je bio brod nujno potreben tak, kak človeki vsakdenešnja hrana, s šterov si človek telo okrepi. Tak si ravno okrepi vsaki svoje siromaštvo, da si svoje pridelke lejko spravi na svoj dom, štero je dosegamao vse tam sprhnelo n. pr. drva, krma i stela. Mi smo v takšem položaji, da večinoma so naše šume za drva vse prek Müre. Spravlanje je pa ogromno žmetno bilo, ar je bio primoran vsaki den gospodar do 100-200 metrov na rami k vodi nositi i potom v ladji v nevarnosti prek pelati. Vsaki koihad je bio v vrokaj 6, 7 krat prle kak je bio na domi. Naši pridelki so imeli skoro več stroškov, kak so bili vredni. Zdaj zadnje čase smo več ne mogli nikam, zato smo bili prisiljeni küpiti brod, da si zbolšamo naše gmotno stanje. Najprle se zahvalimo vsem gospodom, šteri so nam dozdaj priskočili na pomoč i se tüdi znova priporačamo. Vlüdno prosimo višje oblasti, da nas vslišijo v naših potrebčinaj. Tri mesece smo poti delali na ono stran Müre kaj takšega se redko gda vidi. Sto metrov poti po vodi i 80 metrov po močvirji, pa šče 14 metrov dugi most naredili i drügi kraj tüdi 70 metrov po velikoj močvari smo delali. S tem delom smo si zvezali sküpno naše sloge. Prosimo Kr. bansko upravo, da nam blagovoli podeliti enkratno podporo na pomoč za naš brod i mostove i za vreditev novih poti.
V Ižakovci, dne 13. April 1936. (Prošnjo vložite naravnost na g. bana. Vr.)
Prijava k privatnim izpitom na drž. real. gimnaziji v Murski Soboti. Privatisti, ki so se priglasiti za polaganje izpitov i ne spadajo pod šolski okoliš mursko-soboške gimnazije (srezi: Murska Sobota, Dolnja Lendava i Ljutomer) morajo svoje prošnje za spregled šolskega okoliša predložiti ravnateljstvu drž. real. gimnazije v Murski Soboti najkasneje do 5. maja 1936., oni pa, ki spadajo v omenjeni okoliš, naj predložijo prošnje za polaganje privatnega izpita najkasneje do 10. maja 1936.
Ravnateljstvo.
Beltinci. Na Vüzemske svetke je nastopo v našoj cerkvi novi pesmarski zbor. Kritiko povemo po večkratnom spevanji.
Smrt na meji. Dva dečka sta prinesla duhan z Vogrskoga. Eden je vujšeo nazaj na Vogrsko i duhan ta zmetao, drügoga, ar ne obstao na zapoved graničara, je te k smrti strelo. Piše se Žolar Aladar 19 let star, doma iz Čentibe.
Ka bo v Veržeji 26. aprila. Trpljenje n. g. Jezuša Kristuša (pasijon) ponovi Prosveta v Veržeji za svetek sv. Ivana Boska v Marijaniščnoj dvorani. Zavolo velikoga navala pri dozdajšnjih predstavah je moralo vsigdar mnogo lüdi še pred predstavo oditi. Zato bota še dve predvajanji i to v soboto 25. aprila ob 7.30 večer, i pa naslednji den, t. j. v nedelo 26. t. m. ob ½ 4 popoldne. Vstopnina po navadi. Bole je, da si že naprej zagotovite vstopnice.
Dvojen svetek, sv. Ivana Boska i M. B. Dobroga sveta, hišne patrone, obhaja z vso slovesnostjo salezijansko Marijanišče v Veržeji v nedelo 26. aprila. Spored kak drüga leta. V soboto popoldne spovedavanje, večer ob ½ 7 ih govor i popevane litanije z blagoslovom. Nato ob ½ 8 ih predvajanje novoga Fr. X. Meškovega „Pasijona“ (Trpljenje N. G. J. Kr.) v zavodovoj dvorani. V nedelo ob 5 ih prva sv. meša pred izpostavlenim Najsvetejšim z govorom ; slede drüge sv. meše do 8 ih. Ob ½ 10 ih govor in slovesna popevana sv. meša na prostom. Popoldne ob 2 govor in popevane litanije M. B. z blagoslovom. Taki nato (ob ½ 4 ih) predvajanje „Pasijona“ v dvorani.
Gorički kot. Že dugo smo se nej oglasili, zato se nam je preci novoga nabralo : V nedelo 5. aprila je
jürjanski g. oskrbnik sprijao v tretji red 25 žensk, naslednji pondelek je pa bio v župnijskoj gošči dečji den : to se pravi serdiški šolarje se pod vodstvom svojega vučitelstva zasadili okoli 1000 mladik akacije. Na veliko soboto večer pa na Vüzem smo v dežji, na Vüzenski pondelek pa v lepom večeri kresovali ; nešterni ognji so bili krasno sestavleni v obliki monštrance i križa, v Kruplivniki smo pa vidili celo nekak deset ognjov zapored v ednoj vrsti ; se razmi, da je istočasno tüdi pesem preganjala mraz iz src, s karbidom smo pa strelali že celi veliki tjeden.
Nova meša g. Žižek Karola.
Dnes tjeden je prikazao svojo prvo sv. mešo Vsegamogočnomi pri krasno okinčanim oltari v Ljutomeri, novomešnik, g. Žižek Karol. Pri sv. meši ga je vodo mgs.g.Lovrec Andrej, ljutomerski župnik, dijakon je bio g. Radoha Jožef, salezijanec, subdijakon g. Munda Matija, ljutomerski kaplan i zbralo se je devet dühovnikov i osem bogoslovcov v drüžbi z novomešnikom, da se z njim zahvalno veselijo za veliko čast, štero je dosegno. Iz šestih far se je na jezere naroda zbralo, ki so prišli po novomešniški blagoslov. Predgao je g. Klekl Jožef, vp. plebanoš iz Črensovec. Vsebina njegove predge na kratko je : dühovnik je dober pastir, ar živi, trpi, mira i merje za rešenje ovc, düš, naj te spoznajo Jezuša, naj si očuvajo najvekši kinč nedužnost, naj nazaj dobijo zgübleno živlenje düše i naj v večno srečo k Jezuši pridejo. Nad vse genlivo je bilo, da je novomešnik prečiščavao svojo betežno mater v klopi, ki so jo pripelali v cerkev i žnjov očo pa rod. Ob pol petih so bile popevane večernice.
Drügi den v pondelek je pa skoro vsa svatba šla v prošeciji v Črensovce, v novomešnikovo rojstno faro, da bi svojo drügo daritev darüvao v tistoj cerkvi, v šteroj je postano dete bože pri sv. krsti. To romanje svatov iz Ljutomera v Črensovce je bilo tak lepo, da nam vsem ostane v globokom spomini. Okoli 80 belo oblečenih posvarbic je korakalo v lepom redi, za njimi godba i drügi svatje. Med potjov je vsa prošecija stopila na cintor, gde počivajo zemelski ostanki novomešnikovoga brata Alfonza, ki so ga nemili valovi Müre lansko leto objeli i zadüšili. Alfonz je v velkih težavaj končao gimnazijo, i gda je stao pred zbiranjom pozvanja, gda je v svojoj plemenitoj düši delao načrte za bodočnost, ga je med kopanjom vzela Müra i vse načrte prekrižala. Strašen vdarec je bio to za vso dobro Žižkovo drüžino i tüdi za brata novomešnika velka preskušnja. Trplenje jiva je zdrüžilo v velkoj bratskoj lübezni, ki ne vgasne nikdar, dokeč srce bije, zato je prva novomešnikova pot bila na cintor na grob brata Alfonza, da njemi podeli svoj novomešniki blagoslov. Oči vseh so se zarosile — brez reči smo stali okoli groba, nato pa se tiho poslovili i nadalüvali pot v Črensovce med prepevanjom pobožnih i veselih pesmi.
Prek Müre smo se srečno pripelali, čeravno so se nešterne male malo bojale, ka so se šče prej nigdar na brodi ne vozile. — Na Sr. Bistrici je pri slavoloki novomešnika počakalo vnogo lüdi, gde ga je deklica pozdravila s pesmicov. Nato pa so se vsi pridrüžili svatom i sküpno v lepom redi med prepevanjom i igranjom godbe korakati proti Črensovcom. Čeravno je bilo lepo vreme, je Črensovska fara svetešnje zgledala. Na poli skoro nikoga. Pri cerkvi puno lüdi, ki so do edenajste vöre mimo čakali prihod novomešnika. Med zvonenjom zvonov ga je vnožica obinola i sprevodila v cerkev, gde se je ob edenajsti začnola sv. daritev. Tüdi pri toj meši so predgali novomešnikov prijateo g. Raduha Jožef, salez. dühovnik i so gučali od dühovnika, ki je toti boži namestnik pa itak človek s človečimi falingami. Verniki naj majo potrplenje z njim i naj molijo za dobre düšne pastire. Ob dvanajstoj vöri je predga minola, nato se pa nadalüvala meša i se končala ob pol ednoj. Po sv. meši so vsi navzoči — bila je puna cerkev — dobili novomešniški blagoslov, nato pa je bilo darüvanje okoli oltara i delitev podobic. Svatje — ljutomerčani so šli nato v dvorano „Naš dom“, gde so bili lepo pogoščeni. Čeravno trüdni so se v Črensovcih nad vse dobro počütili, Gg. dühovnike i bogoslovce, ki so prišli v Črensovce delit veselje z novomešnikom, pa so pogostili g. Klekl Jožef v svojoj gostolübnoj hiši. Med obedom so g. Klekl pozdravili novomešnika i njegove domače, s šterimi so že od negda v prijatelskih zvezaj. Novomešnikova sestra Veronika je leta 1919., gda so bolševiki obiskali našo krajino i iskali njenoga voditela g. Klekl Jožefa na smrt, toga rešila smrti. Gda je med bajonetami stala mala drobna dvajstiletna i so njoj divji vojaki grozili, da jo na mesti strelijo, če ne pove, gde so g. Klekl, je junaško odgovorila. „Ne povem, ne izdam dühovnika“. Iz toga se vidi, kakše visiko spoštüvanje je mela hiša Žižkova do dühovnikov, V zahvalo za to velko junaštvo njim je dobri Bog poplačao s tem, da si je tüdi pri njih zbrao svojega slüžabnika za visoko dühovniško slüžbo.
Po obedi so bile popevane večernice, potem pa so se svatje podali na novomešnikov rojstni dom, gde so preživeli svoja dečinska i mlada leta. Velko dvorišče je bilo skoro napunjeno z lüdmi, ki so z genlivim srcom i skuznimi očmi poslüšali novomešnikove reči, s šterimi so se spominjali svojih dečinskih let, kah so po tej jablanaj plazili, trgali jabuka,
Od tü so se gostje podali nazaj v Naš dom, gde so se z novomešnikom pripravlali za odhod nazaj v Ljutomer. Med veselimi pesmami i godbov smo se poslavlali z najlepšimi spomini.
Rojstna fara novomešnikova se najlepše zahvali ljutomerskoj fari za vso njeno gostolübnost i darovitost, s šterov je novomešnika podprla, da je lehko dosegno svoj cio.
„ Blagi mamici Žirovnikovi v trajen spomin !“
Umrli 28. februara 1936.*
Poznala nisem te, o žena, blaga Plemenita, in vendar ti ljubezen moja, v srcu skrita, postavlja danes skromen, vdan spomin, prihajajoč iz srca skritih — bolečin ! —
Da bila si najboljša, blaga mati,
to mi po otroku Tvojem dano je poznati !
V njegovo dušo ti vcepila si ljubezen do Boga,
ožarjala z žarom materinskim, —njegova pota vsa !
Ti vedela si eno, — žena plemenita, da pred Bogom žrtev Tvoja ni nobena skrita ! Uslišala si prošnje svojega ljubečega otroka, osrečila njegovega življenja časna in večna pota !
Edinka Tvoja, Bogu se je darovala, za nesrečne noč in dan se žrtvovala ! Noči in dneve ob trpečih zvesto čuje, v duši njeni pa ljubezen Večnega kraljuje !
Ti slutila si takrat, mamica premila, ko zadnjič si od hčerke drage se ločila, ko zadnjič si objemala 
 otroka, Da ob zatonu so, tvojega življenja, — težka pota ?
O mati ! S srečo v srcu takrat na domovje svoje si hitela,
in hvalnice je Bogu tvoja blaga duša pela ! Saj vedela si, da je srečen Tvoj otrok, da njegove misli, pota so le Bog !
* Našoj sotrüdnici gdč. Razlagovoj je z velikov lübeznostjov dvorila v betegi v ptujskoj bolnici jedina hčerka matere Žirovnikove, usmiliena sestra. V zahvalo za dvorbo je betežnica objavila to pesem.
Zdaj mamica, končana tvoja je zemeljska pot, za tábo toži, plaka bridko tvoj otrok ! Ker tujina ni mu mogla dati, da še enkrat videl bi te, — zlata mati !
Težavna bila tvoja pot je skoz življenje, na njej te spremijalo je le trpljenje !
Saj vsaka mati je ljubezni mučenica, za svoje drage, — žrtev tiha vdana skrita !
Odšla si, mamica premila, a vemo, da za vedno ti nas nisi zapustila, „Na svidenje“, je tvoje klicalo srce, ko k večni si molitvi sklenila roke !
In vendar, mati, srce trpi in plaka za teboj, saj otrok srečen ni, če ni s teboj ! Brez tebe, mati zlata, sreče ni, brez tebe, solnce zlato, otroku ne sveti !
Ti siplješ sreče mu na pot življenja, rešuješ ga gorja, bolesti in trpljenja.
Kot pelikan daruješ se vsa zanj,
ti mati si otrokov, — življenja zlatih sanj !
Vem sestra, da je bridka tvoja ból srca, ker v grobu spi ti mati, — srčno ljubljena, A veruj mi, da za bridkim tem slovesom, sledilo bo, veselo svidenje, z mamico, — očetom !
Glej sestra ! S križem v roki hodiš skoz življenje,
sirotam ti je dano lajšati gorje, trpljenje ! Zaupno svoj pogled na križ upri, tolažbo našla v Njem boš in moči !
Usmiljenka ! ti žrtev si ljubezni, nauk ponavljaš Kristusov vsevredni, ti samaritansko delo izvršuješ, — k Bogu duše vodlš in rešuješ !
Viki Razlagova.
RAZGLAS
Cijenjeni biciklisti ! Naznanim vam, ka sam odpro
Mehaničarsko delavnico
v Lendavi
pri trgovini Weissensterni Naredim brzo i poceni vsa dela, štera prido kak spajanje z oksigenom itd. „ Z odličnim poštovanjem ŽGANEC MIO, mehaničar
K odaji je hiša
z grüntom, ki meri 550 kvadr.-metrov. Oda se po licitacij
maja 17.
popoldne ob 1 v Bogojini 26
4
NOVINE
26. aprila 1936
Ceste i poti v Slov. krajini.
Te delimo pri nas v glavnom v tri dele : Državne, banovinske i občinske. Poleg tej pa so ešče štrte, štere zdržiijeta cestna odbora v Soboti i Lendavi.
Za državne pri nas lejko pravimo, ka so v dobrom stanji. To pa zato, ka so starejše i vtrjene i ka se pravilno v pravom časi dovaža prod ali sekani kamen. — Od banovinskih toga ešče nemremo trditi i to z razloga, ka so zgrajene v novejšem časi i so še nevležene.
Ka bi pa naj pravili od občinski cest? Te so večinoma primerne i celo ništeme prav dobre. V tom pogledi ide gvišno zasluga našim dobrim kmetskim očakom, šteri vladajo že duga leta občine i posamezne kraje. Med tem po so tudi kraji, kde so posebno stranske ceste i poti grde i zapuščene, či gli, ka so vsi pogoji dani brez vsaki stroškov za dobro vzdrževanje tej cest. Vej se pa nanč zdaj na sprotoletje niti eden žlak ne da zaravnati, liki se po njih vničüjejo kola i muči živina. Vse to gvišno ne v panos i čast tistim, šteri vladajo te kraje. Štrte vrste cest, štere zdržüjeta cestna odbora, pa mi zovemo strankarske ceste. Ve pa je to ščista pravično ime. Za te ceste se nam obečalo pri vsaki volitvaj, ka do postale banovinske. Da pa volitve minejo, te se pa tüdi cestni odbor brani voziti kamen i je zdržavati. Zgodilo se je že, ka cestni odbor ne šteo dati voziti kamna i občina tildi ne i tak so na sprotoletje motorje vojžavali v blati. Včasi se je šteri po več vӧr mantrao, dokeč njemi neso naši možje pomogli svojimi plečemi iz blata.
Med temi cestami, štere zdržiijeta cestna odbora, so tüdi takše, ka bi po pravici mogle spadati v prvi razred banovinskih cest.
Vzemimo samo cesto, štera pela iz Veržeja skoz Dokležovje i Bratonce na glavno cesto Lendava—Sobota. To je edina cesta, štera veže našo lepo krajino z brati na onkraj Müre. To je prometna cesta, ka se lehko koso s, šterov šte cestov pri nas. Od leta 1928. naprej se na toj cesti povprečno vozi dnevno nad 19 žmetni tovorni i osebni avtomobilov. To je letno 6935 i v 8 letaj se je pelalo na toj cesti nad 55.000 (55 jezero avtomobilov). Kde je pa: ešče ves drugi promet s kolami, biciklini, motorbiciklini itd.
To je falat ceste, štera ne meri niti 4 km i zato nego penez niti pri banovini niti pri državi. Mi to ne verjetno i trdimo svoje, ka je vzrok v tom, ka se tak najležej lüdstvo za nos vodi i poleg Müre na bregi lovi lepe ščuke. Takšega dela i oblüb naj bo ednok konec. Mi smo teh že siti od
zadnjih petih let. Zato se javno obračamo na banovinskoga svetnika gosp. Klekla i narodnoga poslanca g. dr. Klara s prošnjov, ka se to cesto kimprle sprejme za državno ali pa konči za banovinsko i se vüpamo, da bomo poslühnjeni.
Na te način bomo meli troji ha-
sek: Prvič bo cesta v dobrom stani i bo odgovarjala svojemi nameni. Drugič cestni odbor lehko ponüca peneze za to cesto namenjene za drüge potrebne ceste v srezi. I s tov cestov nišče nede mogeo več agitirati i lüstvo mešati, kak se je to pod JNS godilo.
Delovanje Protituberkuloznega dispanzerja v Murski Soboti.
Protituberkulozni dispanzer je začel poslovati 1. okt. 1935 leta. Banska uprava je dala na razpolago v banovinski bolnici laboratorij, ki je obenem uradna soba šefa splošnega oddelka, ter vse potrebne pripomočke: Westergrenov aparat, brizgalke, barvila za izmeček, rentgeno, vse brezplačno, samo za uporabo toka pri rentgenu plača dispanzer bolnici mesečno 100 Din. Ko se je ustanovil dispanzer, je banovina po Protituberkulozni zvezi prispevala 8000 Din, OUZD (bolniška blagajna) 3500 Din, tovarne Benko, Cvetič in Šiftar po 500 Din.
V 1. 1935 smo imeli vseh pregledov 227, rentgenskih pregledov je bilo 200, 44 je bilo preiskanih izmečkov, tuberkulozna reakcija je bila 16-krat izvršena, kri je bila 164-krat kontrolirana, pneumothoraxov smo dali 11. Od teh je bil popolnoma zdravih 19, z zaprto in deloma ozdravljeno jetiko 113, z odprto jetiko 7, aktivne jetike 20 slučajev. Druge bolezni smo konstatirali v 68 slučajih. Sestra je posetila 13 družin v mestu in 32 hiš izven M. Sobote, in sicer : Bakovci, Krog, Puconci, Čikečka vas, Gorica, Martjanci, Mlajtinci, Veščica, Beltinci, Črensovci, Mostje, Gomilica, Turnišče, Filovci, Hotiza, Dokležovje itd., nekatere kraje večkrat. Dolžina poti pri poseti izven M. Sobote je 384 km., mesečno povprečno 125 km. Namen posetov je, da se ugotovijo higijenske in socijalne razmere v katerih žive tuberkulozni, da se opozori prebivalce teh hiš, kako naj se branijo proti eventuelni infekciji, da se odprta tuberkuloza izolira v bolnico, da se tako predvsem deca nadalje ne okužuje.
V	januarju tekočega leta je bilo pregledanih v dispanzerju 403 oseb. Dne 30. 1. se jih je javilo skupno 116, ki so bili vsi klinično in rentgenološko pregledani. V mesecu februarju je bilo pregledanih 186 oseb, in v marcu do danes 97. Skupno je bilo pregledanih v tem letu do danes 687 oseb v dispanzerju. Od teh je z diagnozo zaprte tuberkuloze različne oblike in raznih organov 299, in 10 slučajev odprte jetike. Rentgenskih pregledov je bilo 686, pregledov izmečka 49, tuberkulozna reakcija je bila izvršena 39 krat, sedimentacija krvi 241, pneumothorax so dobili 8. Sestra je pose-
tila 6 hiš v mestu, 30 družin izven mesta, med temi tudi v ljutomerskem srezu. Dolžina poti pri posetih izven Murske Sobote je 253 km, mesečno povprečno 110 km.
Odprtim tuberkuloznim se je nasvetovala bolnica, oziroma sanatorij. V sanatorij sta bila sprejeta 2 bolnika, ki sta člana bolniške blagajne. Nekateri bolniki z odprto tuberkulozo so se javili v bolnici, kjer smo jih zdravili in tako izolirali. Nekateri pa se niso odzvali temu nasvetu, čeprav smo jim povedali, da je zdravljenje zanje v bolnici brezplačno. Prisiliti pa jih ne moremo.
Radi pomanjkanja gmotnih sredstev ne more dispanzer nuditi revnim tuberkuloznim niti najbolj potrebnih stvari, kot n. pr.: žepni pluvalnik, termometer, razkuževalno sredstvo: lisol, milo, niti ne more nuditi podpore v živilih: mleko in drugo.
Čim dalj časa delamo, vedno bolj se prepričujemo, da je jetika v mursko soboškem in ljutomerskem srezu, še več pa v lendavskem srezu razširjena bolj kot smo mislili. Delokrog našega dispanzerja obsega namreč omenjene te tri sreze.
Banovina in bolniška blagajna v tem letu ne moreta prispevati lansko letno svoto, ker nameravata tudi drugod ustanoviti dispanserje — zato moramo vzdrževati naš dispanser iz lastnih sredstev.
Radi tega še. enkrat apeliram na predsednike občin, na prebivalstvo in vsa društva teh srezov, da pristopijo k Protituberkulozni ligi kot člani, da se s složnim delom še bolj približamo cilju: zatiranje tuberkuloze.
Šef dispanzerja
Dr. Brandieu.
Banque S. Baruch
et Cie, 11. Rue Auber 11. Paris - 9 e. odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po 'najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkolantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija : št. 3064-64, Bnucelles ; Francija : št 117-94, Paris ; Holandija: št. 1458-66, Ned. Dienst; Luxembourg : št. 5967, Luxembourg. Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice.	24-4
Kako se zavarujemo pri „Karitas“ ?
Nič lažjega ko to, ker „Karitas“ ne stavlja nobenih težkih pogojev.
Prva zahteva je, da si star že 7 let, nisi pa še vstopil v 80 leto.
Druga zahteva je, da si zdrav. , Karitas‘ zavaruje samo zdrave osebe. Pri bolehavih osebah se zahteva krajši ali daljši čakalni rok.
Zavaruješ se tako, da stopiš k zastopniku „Karitas“ (zastopnika imamo že skoraj v vsaki župniji), ali se obrneš na vodstvo „Karitas“ v Mariboru (Orožnova ul. 8). Tam dobiš „ponudbo“ ki jo izpolniš i podpišeš. Na podlagi te ponudbe te „Karitas“ sprejme med svoje zavarovance.
Pri vstopu (ko oddaš podpisano ponudbo) plačaš samo 10 Din.
Glede zavarovanja samega sledeče :
1. Zavarovanje postane polnomočno takoj po vplačilu prve mesečne premije. Če bi torej zavarovanec umrl takoj po vplačilu prve mesečne premije, bi se za njim izplačala njegovim svojcem vsa zavarovana svota. V slučaju, da bi umrl vsled smrtne nezgode, bi se izplačala celo dvojna zavarovanova vsota. Le v izjemnih slučajih veljajo posebne določbe, ki jih vodstvo Karitas predpiše z vednostjo zavarovanca.
2.	Višina zavarovane vsote se ravna po starosti, v kaki se kdo zavaruje i po višini mesečne premije. N. pr. če si star 20 let, ko se zavaruješ, je zavarovana vsota pri isti mesečni premiji mnogo višja, kakor če si star ob času zavarovanja 30 ali 40 itd. let Naj pokaže zgled : Če si star 20 let, ko se zavaruješ i plačuješ mesečno 50 Din., znaša zavarovana vsota 2250 Din. Če si star 30 let i plačuješ mesečno 5 Din. znaša zavarovana vsota 1730 Din. Če pa si star 40 let, ko se zavaruješ i plačuješ 5 Din., znaša zavarovana vsota samo 1260 Din. Kaj sledi iz tega ? Da ne odlašaš, marveč se čim preje zavaruješ. Škoda je vsakega leta, vsakega dneva, ker ne veš, kdaj se bo treba Od sveta ločiti.
Kdor se želi še natančneja poučiti o zavarovanju Karitas, naj vpraša zastopnika, ali pa se obrne na vodstvo Karitas v Mariboru (Orožnova ul. 8). Tam dobi vsa potrebna pojasnila i navodila.
Pošta.
Denša Ivan, Chicago. Ček sprejeli. Bog plačaj. Čizmazija Mariji hodile Novine do sred januara. Dužna tri dolare, lani nikaj ne plačala; Frank Martini hodile do 1. marca, Hozjan Ignaci (Johni) do konca marca, Kramar Janoši i Šuster Martini bomo pošilali do 1. maja. Teva plačata vsaki po en dolar, Frank i Hozjan pa telko menje, kelko menje časa sta bila naročeniva. — Mihalič Antonija. Margival. Leta 1934. so hodile Novine z M. Listom novembra i decembra. To stane 19 Din. Dobili smo 109-15 Din. Tak je ostalo na 1. 1935 Din 90·15. Leta 1936. smo dobili 96·60 Din. Tak je 1. 1935 ščista plačano i je ostalo za letošnje leto plačanoga 86 75 Din. Duga bi tak bilo za letos samo 13·25 Din.— Gomboc Friderik. Montgarni. Hvala za pozdrav. Naslov spremenili. Zakaj -si ne prle javo spremembe. — Horvat Katarine domači. Trnje. Vaše Novine so prišle z Francije nazaj, prinesite nam njeni novi naslov. — Marič Agneš. Anor. Pozdravlaš lüblene stariše, sestre, brata i celo jürjansko faro. Pošilaš naročnino i na sveto mešo. Vse sprejeli. Sv. meša bo na Gospodov vnebohod za tebe. — Toplak Anica, Hotiza, v Franciji. Sprejeli smo 20 Din. — Konkolič Marija. Viglain. Peneze sprejeli, knižico na spoved poslali. — Drvarič Kristina, Par Condee Brie. Peneze sprejeli i po želi razdelili. Bog plačaj. — Šeruga Franc. Germaine. Din 112 sprejeli. M. Liste smo poslali zdaj, prle ne so bili naročeni. Prosimo odgovor, kam naj obrnemo višek od 12 Din.
Dr. Janez Ev. Krek.
Božji blagoslov.
Povest.
„Prokleta nemirna vest, boš mirna. Vse bo šatan vzel, tudi tebe,“ čuje iz starčevih ust zaporedoma. Huda slutnja ga obide. V gozdu se mu izgubi starec izpred oči. Kar mu da bolna noga, se podviza. Prav je slutil. Srce mu zatrepeče in lasje se mu zježe, ko vidi Tomca, ki je baš zavezal vrvico krog bukove veje, krog vratu jo je imel že zadrgnjeno.
„Vrag vzemi vse. Uh! nemirna vest,“ je Tomec začel in Janez je videl, da je starec dvignil noge kvišku in se zagugal.
Glas je zastal Janezu. Groza ga je obšla kot še nikoli v življenju. Skočil je s čudovito naglico in odrezal vrv, da je siloma loputnilo truplo na na tla.
Ni imel toliko moči, da bi ga bil obdržal. Odvezal mu je brž vrvico z vratu in potipal na srce. Še je bilo. S kratkim vzdihljajem se je najprej obrnil k Bogu, potem pa je odpel obešencu obleko in ga jel z vso močjo drgniti po prsih.
„Tako ne sme umreti. Bog mi pomagaj in Devica Marija“ je vzklikal.
Polagoma se je zjasnila že modro zalita glava. Tomec je jel redno dihati in kmalu potem je odprl oči :
„Ali še ni konec? Hudobe so že skakale krog mene.“
V tem šele zapazi Janeza in za-
muži :
„Ti me še mučiš, ti capin!“ zaklel je še. Več pa ni spravil iz sebe. Mirno ga zavrne Janez:
„Peter ! Za sveto božjo voljo te prosim, ne preklinjaj ! Z menoj vred zahvali Boga, ki je pripustil, da sem te jaz rešil gotove smrti. Če bi bil par trenotij kesneje prišel, bi. bilo mogoče prepozno !“
„Rešil?“ se je začudil starec; šele zdaj se je zavedal, kako je z njim; poleg sebe je zagledal odrezano vrvico. Hotel je vstati, toda ni šlo. Obrnil se je na drugo stran in se začel hudovati, zakaj ga ni pustil capin pri miru.
„Hotel sem se končati in se bom še. Jaz ne morem več živeti, huje ni v peklu kot tukaj.“
„Ljubi Peter! Ne govori takih stvari! Veruj mi, da se vse lahko popravi in da tudi ti lahko dobiš mir v svojo dušo nazaj !“
»Ne; ni mogoče, jaz sem izgubljen", je zaječal starec.
»Nisi in ne smeš biti. Nisem zastonj domala štirideset let molil zate in Bogu posojal na tvoj račun."
„Ti? Zame ?“
„Da, jaz. Peter, bodi prepričan, da je tu ob tvoji strani tvoj najvernejši prijatelj, ki bi zate rad daroval
vse, tudi življenje !“
„Ti?­­­Ali nisi ti Pavlov Ja-
nez ? Ali me vse goljufa ?“
„Sem, kot praviš, pa zato niso nič manj resnične moje besede.“
Nekaj trenotij sta oba molčala. Starec je gledal srepo Janeza v lice, potem pa je zopet začel :
„Prišel si, da bi me mučil. Pa ne boš me, ne pustim se ti.“ Znova je začel preklinjati.
Tresočega se glasu in solznih oči mu je odgovoril Janez:
„Poglej me ! Siv sem že in ves zdelan. Ti tudi. Kmalu bova stala oba pred božjo sodbo. Ali res misliš, da ti bom lagal? Kar je bilo med nama, je pozabljeno. Jaz sem prisegel svoji materi, da bom molil zate, da bom za tvojo dušo obračal dobra dela. Držal sem prisego, kolikor sem mogel, in sam neskončno dobri Bog mi je dal priliko, da sem ti rešil telo in tudi dušo. Peter, ti ne moreš biti tako črno nehvaležen Bogu, ki te sedaj kliče k sebi, ki ti ponuja svojo ljubezen, svojo milost, svoje odpuščanje, da ne bi poslušal njegovega glasu.
Starec je molčal. Poznalo se mu je pa, da nekaj vre v njem. Za nekoliko časa je šele rekel :
„Ko bi bilo to mogoče! Jaz sem največji hudobnež na svetu. Zame ni nobene pomoči. Uh! Nemirna vest ! Kako me je opekla tvoja beseda.
Od tistega dne še nisem nobene ure zaspaL Ponoči in podnevi mi je zvonila v ušesih. Pa sem se hotel končati. In ti, praviš, si mi rešil telo in — dušo, si rekel. Povej mi, ali je to mogoče?“
„Bogu je vse mogoče; samo če ti hočeš. Bog po storil vse, samo ti moraš hoteti, pa bo dobro !“
»Odpustil si mi, praviš. Materi si prisegel, da boš molil zame," je ponavljal starec in otožno so se mu nagubala lica. Zopet je obmolknil.
„Peter, vstani, če le moreš, greva domov. Name se boš opiral. Po poti se bova še kaj pomenila.“
Tomec je ubogal. Šlo je težko in le počasi Sta se pomikala dalje. Velikokrat sta morala postati, da sta se odsopla. Janez je ljubeznivo prigovarjal starcu in temu se je poznalo, da mu že segajo njegove besede do srca.
Zelo so se pri Tomaževih čudili, ko so zagledali, da prihaja stari oče ob Janezu oprt proti hiši. Tako mirnega že dolgo niso videli starca. Nihče si ni upal vprašati, kako in kaj. Iznenaden je stal pri vratih župan in podal očetu roko:
»Vas pa jaz popeljem v sobo. Ali ste kaj bolni?" je sočutno vprašal.
»Bolan, o zelo bolan sem bil, a sedaj mi je bolje. Janez pa mora tudi
z menoj. On je moj ­­­“ Obmolknil
je in povesil oči.	(Dalje).
Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. — Za tiskarno Balkánji Ernest. Dolnja Lendava. — Izdajatelj in urednik, Klekl Jožef, župnik v pok.