Ljubljana, nedelja, 28. 'decembra 1947
Leto VIH.. Štev. 304 — Posamezna številka 2 din
UBEDMSTVO Hi UFBAVEJ LJUBLJANA
KNAFLJEVA ULICA »TET g TELEFON 13-22 DO 58-28
ROKOPISI SE NE VRAČAJO
IZHAJA VSAK O AN KAZEN PONEDELJKA
AVBER AT NI ODDELEK
LJUBLJANA
TELEFON 28-32 38-31
POSTNI ČEKOVNI RAČUN V LJUBLJANI ST. SO «045 08
OGLASI PO CENIKU
MESEČNA NAROČNINA ts din
★
Izlava zastopnika ministrstva za zunanje zadeve FLRJ o pogaianfih za imenovanje
tržaškega guvernerja '
In o zahtevi vlade FLRJ po izročitvi italijanskih vojnih zločincev
Beograd, 27. dec. Zastopnik mini strstva za zunanje zadeve pooblaščeni minister Ešref Badnjevič je imel včeraj ob 13. v direkciji za informacije konferenco z zastopniki domačega :n_ tujega tiska-
Na vprašanje, kakšni so razlogi, da se tako dolgo zavlačuje imenovanje guvernerja Trsta, je pooblaščeni minister Badnjevič odgovoril:
»V vsej zadevi o imenovanju guvernerja Trsta, ki se že dalje časa zavlačuje, je najvažnejše to, da An-gioameričanj nalašč in na razne načine zavlačujejo in preprečujejo določitev guvernerja. Primer s kandidatom Buisseretom more najbolje služiti kot ilustracija takih teženj. Dasi je v tem primeru šlo za člana belgijske vlade, kj je še več kakor v najboljših odnosih z vlado Velike Britanije, in dasi je obstojalo soglasje vseh ostalih članov Varnostnega sveta, je Vciika Britanija, odločena, da za vsako ceno odgodi imenovanje guvernerja, odklonila tega kandidata. Kasneje so tudi Združene ameriške države odklonile tega kandidata. More se reči. da je bil tudi predlog Francije, naj se določitev guvernerja prepusti sporazumevanju Jugoslavije in Italije, prvotno usmerjen k nadaljnjemu zavlačevanju odločitve, dasi je bila kasneje na zahtevo ZSSR možnost odgoditve omejena na kratko dobo.
Očitno je. da Angloameričani ne žel«, da hi prišlo do imenovanja guvernerja Trsta, ker bi to pomenila približanje dneva uveljavljenja določb instrumenta o začasnem režimu na Svcbodn. tržaškem ozemlju, ki določa osnovanje začasnega sveta vlade in organiziranje volitev'. Angloameriča-in imajo namen, da bi podaljšali bivanje svojih čet v Trstu in upravljanje Trsta brez upoštevanja želja in interesov tržaškega prebivalstva.«
Na vprašanje, kaj more povedati o zahtevi vlade FLPlJ. naj se ji izročita vojna zločinca Taddeo Orlando in Achille Ma-razza, ki zavzemata danes visoka mesta v Italiji, je Badnjevič izjavil:
»Vlada FLRJ je po svojem poslaništvu v Rimu zahtevala 18. decembra od italijanske vlade izročitev vojnih zločincev Taddeja Orlanda in Achilla Marazzo. Italijanski divizijski general Taddeo Orlando, ki je sedaj generalni sekretar ministrstva za vojsko, Achill« Marazza, ki je sedaj pomočnik mnstra za notranje zadeve, sta vojna zločinca in kot taka registrirana v seznamu vojnih zločincev s strani komisije Združenih narodov v Londonu.
Taddeo Orlando je poveljeval do konca leta 1342 italijanski diviziji »Granatieri di Sardegna«, ki je bila v Sloveniji, in je začasno izvrševal tudi dolžnosti poveljnika XI. armadnega korpusa italijanskih okupacijskih čet. Te enote pod direktnim poveljstvom Orlanda so izvršile neštete vojne zločine*, za katere je Orlando v celoti odgovoren.
Navesti hočemo zaradi primera samo nekaj najbolj značilnih vojnih zločinov, izvršenih pod poveljstvom Orlanda.
Divizija »Granatieri di Sardegna« pod poveljstvom vojnega zločinca Orlanda je izvršila 24. junija in 1. julija pravi lov na ljudi v Ljubljani. Ob tej priliki so. kakor navaja Orlando sam v svojem poročilu, italijanske enote zadržale, preiskale in legitimirale 20.433 ljudi, izmed katerih so jih 2858 poslali v koncentracijska taborišča. Glede na to. da so že prej internirali okoli 3000 moških iz Ljubljane, je to predstavljalo približno četrtino celotnega števila sposobnih moških tega mesta.
Vojni zločinec Taddeo Orlando je odredil ustrelitev velikega števila talcev. Samo v času od 5. maja do 30. julija 1942. leta so po naročilu Orlanda samega postrelile enote pod njegovim poveljstvom 118 talcev.
Med ofenzivo meseca julija in avgusta 1942 proti Rogu. ko so italijanske čete popolnoma oplenile in požgale 10 vasi. poleg ogromnega števila posameznih primerov ropanja in uničevanja, je divizija »Granatieri di Sardegna« operirala južnovzhodno od Ljubljane pod poveljstvom vojnega zločinca Orlanda. Tedaj so enote te divizije postrelilo brez kakšnih obzi-rov vse zajete bore« Narodno osvobodilne vojske Jugoslavije. Samo od
31.	julija do 1. avgusta leta 1942. je bi!« postreljenih po nekem poročilu Orlanda 537 ujetih partizanov.
Meseca septembra 1942. leta so pri operacijah v področju Drežnik-Jase-nak enote divizije »Granatieri di Sardegna« pod poveljstvom Orlanda oplenile in požgale do temelja Drež-nico ter požgale celo vrst« okoliških vasi. Ob tej priliki je bilo aretiranih in poslanih v koncentracijska taborišča 3800 ljudi. V vsem tem kraju ni ostala cela nobena hiša ter so oropali vso živino, hrano in pohištvo.
Vojni zločinec in pomočnik ministra za notranje zadeve Italije, Achil-
le Marazza. je kot major italijanske vojske v 23. pehotnem polku »Como« divizije »Isonzo« sodeloval pri neštetih vojnih zločinih, pri katerih sc je zlasti izkazal ta polk. Marazza je zavestno pristal na sodelovanje pri vojnih zločinih, ko je sprejel prvo postavko alternative, ki jo je vsem podrejenim komandantom in oficirjem postavil komandant II. armade, da delajo, kakor se odreja, in da brez vsake milosti izvršujejo njegove odredbe ali pa izrazijo željo, da jih določijo za kako drugo dolžnost.
Vojni zločinec Aehile Marazza je kot adjutant komandanta polka »Como« sestavljal odredbe za izvrševanje vojnih zločinov, jih dostavljal za izvršitev podrejenim enotam svojega polka, nadziral njihovo izvrševanje in sestavljal poročila o izvršenih zločinih. Navajamo samo nekoliko primerov velikih zločinov, pri katerih je Achille Marazza ob strani komandanta polka »Como« Fulvija Cianca-bile vidno sodeloval.
V početku avgusta leta 1942 so enote polka »Como« izvajale obsežne akcije proti mirnemu nevojaškemu prebivalstvu. ropale, požigale vasi in hiše, zapirale in pošiljale v internacijo tisoče ljudi iz črnomeljskega okraja. 23. julija so požgale vas Hrast pri Metliki, 26. julija so delno požgale vasi Jernejevo vas, Stražni vrh, Lokve, Zajčji vrh, Kozane, kakor tudi mesto Kočevje. 7. avgusta so do temelja požgale vas Bojance. Enote polka »Como« so pozaprle in poslale v internacijo 1653 moških, žensk in otrok, izmed katerih jih je 101 pomrlo v raznih italijanskih koncentracijskih taboriščih zaradi trpinčenja, lakote in strašnih življenjskih pogojev.
Samo v času od 6. avgusta 1942 do 16. marca 1943 so enote polka »Como« po navodilih svojega poveljni-štva postrelile 57 vojnih ujetnikov, borcev Narodno osvobodilne vojske Jugoslavije.
Pravilnost zahtev vlade FLRJ, naj se izročita omenjena vojna zločinca, jo očitna. Na podlagi določb točke 1-člena 45 mirovne pogodbe je italijanska vlada dolžna, »da zagotovi aretacijo in izročitev zaradi obsodbe onih oseb, ki so povzročile ali odredile vojne zločine ali pa so pri njih sodelovale.«
Jugoslovanska vlada je po uveljavljenju mirovne pogodbe zahtevala izročitev več vidnih vojnih zločincev. Zahtevala je izročitev teh dveh vojnih zločincev in bo zahtevala brezpogojno izpolnitev obveznosti, ki izvirajo iz mirovne pogodbe.
Dejstvo, da zavzemajo znani vojni zločinci tako visoka mesta v državni upravi v Italiji, priča, da izpolnitev zahteve po kaznovanju vojnih zločincev ni samo ukrep pravičnosti, temveč je tudi neobhodno potrebna zaradi vzpostavitve dobrih odnosov med FLRJ in Italijo.«
Zatem je Ešref Badnjevič na vprašanja, kaj more izjaviti o italijanskih ladjah, ki so bile zaplenjene vzdolž jugoslovanske obale, odgovoril naslednje:
»Jugoslovanske oblasti na Pela-gružu se ravnajo in se bodo ravnale tudi v bodpče po določbah mirovne pogodbe z Italijo. Italijanski ribiči bodo uživali po členu 11. točke 2. mirovne pogodbe na Pelagružu in v okoliških vodah iste pravice, kakršne so tamkaj uživali jugoslovanski
ribiči do 6. aprila leta 1941. Tg pravice obstojajo v glavnem v tem, da je več kakor 40 ribiških ladij komiške občine imelo pravico v času poletnih mrakov loviti v pelagruških vodah z mrežami-sardelarami na zahod, medtem pa se italijanski ribiči niso ravnali po določbah mirovne pogodbe in so lovili v pelagruških vodah tudi izven poletnih mrakov ter z mrežami, do katerih nimajo pravice.
Na vprašanje, kaj more izjaviti o pogajanjih z Italijo glede imenovanja guvernerja Trsta, je Badnjevič odgovoril:
»Vlada FLRJ je predložila po svojem poslaniku v Rimu italijanski vladi seznam kandidatov za tržaškega guvernerja.«
Na vprašanje, kaj more izjaviti o osnovanju grške vlade pod predsedstvom generala Markosa, kakor tudi o morebitnem priznanju te vlade s strani Jugoslavije, je Badnjevič odgovoril:
»O stališču naše vlade glede te zadeve ne morem podati izjave, ker nisem za to pooblaščen, smatram pa za potrebno poudariti, da naši narodi s simpatijami spremljajo junaško borbo grškega naroda proti tujim ekspanzionistom in da smatrajo, da je osnovanje začasne vlade z generalom Markosom na čelu velik korak v boju za neodvisnost in svobodo Grčije.«
Med konferenco so bile o priliki izjav pooblaščenega ministra Badnje-viča o vojnih zločincih predložene novinarjem v vpogled originalne listine, iz katerih je jasno razvidno, da sta omenjena vojna zločinca izdajala odredbe za izvrševanje zločinov ali pa obveščala svoje predstojnike o že izvršenih zločinih.
SESTAVA PRVE DEMOKRATIČNE VLADE V GRČIJI JE IZZVALA VELIKO NAVDUŠENJE MED GRŠKIM
LJUDSTVOM
Atene, 26. dec. V komentarju o 6e-stavi prve začasne dmeokratične vlade svobodne Grčije pravi radijska postaja Demokratične armade v svoji današnji oddaji, da je to najbolj resen dogodek v notranjem Življenju države. Radijska postaja je omenil/ zmedo, ki jo je ta dogodek povzročil med monarhof čisti, nato pa je nadaljeval :
Ameriško-Sofulisova tvorba plačancev se ne more znajti zaradi tega uidarea ter se poskuša z obupnimi ukrepi upreti novemu položaju.
Poskusi rrumarhofišistov so usmerjeni v dve smeri. Na eni strani poskušajo s policijskimi terorističnimi ukrepi, z zapiranjem stotin demokratičnih državljanov, umori po ulicah in izvrševanjem smrtnih kazni zadušiti velikansko navdušenje grškega naroda ob vesti o sestavi začasne demokratične vlade in objavi njenega proglasa. v katerem je poudarjeno, da je prvenstvena cilj demokratične vlade ta. da z vsemi sredstvi jn ljudskimi silami nadaljuje in razširi borbo za osvoboditev Grčije izpod jarma tujih imperialistov in njihovih domačih hlapcev, za vzpostavitev nacionalne neodvisnosti, za zmago demokracije v Grčiji in za ustvaritev demokratičnih pravic in svoboščin grškega na-roda.	_
Na drugi strani se prizadeva Sofu-lisova monarhofašistična vlada, da bi izzvala intervencijo Združenih narodov in da bi od Američanov izvlekli še večjo gospodarsko in oboroženo »pomoč« v upanju, da jim bo na_ ta način uspelo osamiti demokratično vlado na mednarodnem polju in uničiti demokratično armado.
Tudi včeraj so se vsi njihovi napori gibali v teh dveh smereh. Sofulis je dolgo konferirai» z Rendisom. Nata je Rendis obiskal Caldarisa, potem pa je imel sestanek z Ladasom in vodilnimi organi policije in javne varnosti Aten in Pireja. Zatem je bilo ^objavljeno, da je vlada izdala odločbo, da razširi svoje ukrepe proti Komunistični partiji in proti vsem, ki sodelujejo z njo.
Rendis je izjavil, da zahteva _ od vseh. ki so kdaj koli sodelovali^ z EAM-om in ELAS-om, da natančno določijo svoj odnos do začasne demokratične vlade. Ukazal je korpusom varnosti, naj okrepijo svoj teror nad demokratičnim prebivalstvom.
Varnostni aparat je že pričel delati z izzivanji in izmišljotinami. AFP poroča, da so našli v pisarnah Sofu-lisove stranke ročno granato, kar so odgovorni organi varnosti označili kot delo komuni slov. Reuter poroča, da je bilo v Atenah aretiranih na stotine komunistov in so četvorice izmed njiib obložili, da so sodelovali v zaroti, ki je imela za cilj. da ubije nekega bivšega predsednika vlade to dva bivša ministra. Politična direkcija v Atenah je izjavila, da je zaprtih 300 komunistov, in se sedaj bavii z" odkrivanjem mreže komunističnih organizacij V Atenci. Tujjj hlapci % Atenah po-
skušajo s takimi terorističnimi ukrepi zatreti navdušenje, ki ga je izzvala sestava začasne demokratične vlade.
Hkrati pa dvomi vojaški krogi z duhovščino na čelu še vedno poskušajo spletkariti in vzpostaviti fašistično vojaško diktaturo.
Vsi ti ukrepi in poskusi monarho-fašistične vlade dokazujejo, kakšno zmedo in naniko je zanesla v njihove vrste vest o sestavi začasne demokratične vlade. Njihovi teroristični ukrepi ne bodo mogli zlomiti neomajne odločnosti demokratičnega ljudstva v Grčiji, da izvojuje svojo svobodo, neodvisnost in demokracijo.«
Radijska postaja Demokratične armade Grčije poroča tudi o odmevu, na katerega je naletela sestava prve začasne demokratične vlade svobodne Grčije pri grškem ljudstvu in borcih Demokratične armade.
Vest o sestavi prve začasne demokratične vlade to njen proglas, — je bilo rečeno v oddaji. — je povzročila velikansko navdušenje pri vsem grškem narodu. Poseben vtis je napra-
Sofija, 27. dec. Veliko Narodno sobranje je izvolilo na svoji včerajšnji seji člane vrhovnega sodišča Ljudske republike.
Za predsednika Vrhovnega sodišča je bil izvoljen dosedanji predsednik vrhovnega administrativnega sodišča Boris Ložanov (bolgarska delavska stranka - komunistov), eden izmed najznamenitejših bolgarskih pravnikov, ki je od septembrske vstaje leta 1923. do 9. septembra leta 1944. aktivno sodeloval v borbi proti fašističnemu režimu.
Po izvolitvi članov Vrhovnega sodišča je veliko narodno sobranje prav tako izglasovalo načrt zakona o podržavljenju bank.
Sofija, 25. dec. Zgodovinski sklep Narodnega sobranja o podržavljenju zasebnih industrijskih in rudarskih podjetij pozdravlja z navdušenjem ves bolgarski na roti. Ves včerajšnji dan so delavci nacionaliziranih podjetij manifestirali svoje navdušenje.
»Rabotničesko delo« poudarja v svojem članku pod naslovom »Z nacionalizacijo k racionalizaciji industrijske proizvodnje«, da je bila nacionalizacija zasebnih podjetij nujno potrebna za razvoj države. Tovarniški delavdi, se poudarja v članku, so bili do včeraj proletarci, sedaij pa nato več. V svoji državi so postali ealastnfl-ks središtev za proizvodnjo.
Lfet »Trud«. glasilo centralnega komiteja Zveze delavskih sindikatov, page 5t)ed drugim1: > Zaton o aackxnaii-
vil tisti del vladnega proglasa, ki govori o osvoboditvi grškega naroda in vzpostavitvi miru v državi in o bodoči ljudski demokratični ureditvi Grčije. Zunanja politika demokratične Grčije, kj je omenjena v proglasu, se ocenjuje kot edino pravilna in rešilna za Grčijo in kot dostojen odgovor na vse nasvete imperialistov jn njihovih slug.
Pri vseh ljudskih slojih vlada splošno prepričanje, da prvič v zgodovini Grčije ustreza program neke vlade ljudski volji Še celo tisti krogi, kj to bili rezervirani nasproti ljudski borbi, menijo sedaj, da je program začasne demokratične vlade stvarna to trdna osnova za pomirjenje to enotnost.
Nemogoče je opisati navdušenje to veselje borcev demokratične^ armade, ko so zvedeli za sestavo začasne demokratične vlade v svobodni Grčiji. Vs< menijo, da je to zgodovinski datum v narodno-osvobodilni borbi. Nihče ne more z besedami izraziti in opisati manifestacij ljudstva in borcev. Na vse strani odmevajo zvoki zvonov iz osvobojenih vasi.
zaciji privatnih industrijskih podjetij je začetek socialistične industrializacije države to nam odkriva novo življenjsko obzorje državnega razvoja, novo dobo racionalnejšega izkoriščanja tehnike in strojev. S tem se bo skrajšal delovni čas, olajšani bodo napori delavcev, kar vse ho imelo za posledico gmotno blagostanje vsega bolgarskega ljudstva.
Bolgarska mladina Ljudski mladini Jugoslavije
Beograd, 27. dec. Centralni svet Ljudske mladine Jugoslavije je prejel od ustanovnega kongresa Ljudske mladiue Bolgarije pismo, v katerem je med drugim rečeno:
»Ustanovni kongres ljudske mladine Bolgarije pošilja vam to vsej Ljudski mladini Jugoslavije plamteče bratske pozdrave.
Srečni smo, ker smo po dolgoletnih naporih ustvarili popolno organizacijsko enotnost maše mladine. V teh naših naporih smo imeli vedno pred očmi zgled to enotnost jugoslovanske mladine. Na ta veseli dan smo prepričani, da imata naši državi skupno pot in skupno bodočnost, na katero nam kažejo zgodovinski sklepi na Bledu to v Varni. Na tej poti k svetli bodočnosti bomo mladi ljudje obeh držav v prvih vrstah borbe naših narodov za ohranitev pridobljene svobode in neodvisnosti od imperialističnega napada, za utrditev miru a Balkanu in izgraditev naših držav.«
Podržavljenje Industrijskih podjetij in hank pozdravlja vse bolgarsko ljudstvo
Zvezna kemična industrija In zvezna industrija nafte sta Izpolnili plan
V prvem, letu naše petletke je zvezna kemična industrija dosegla velike uspehe. Svoj letni proizvodni plan je kot celota izpolnila že 14. decembra, tako po vrednosti kakor tudi po količini. Sedaj že dela po proizvodnem planu za drugo leto naše petletke. Uspeh zvezne kemične Industrije je tem večji, ker je bilo treba med letom premagati marsikatero težavo. Generalna direkcija zvezne kemične industrije je bila ustanovljena šele v februarju; dotlej so obstojale tri uprave ,in sicer uprava za veliko kemično industrijo v Beogradu, uprava za elektrokemično industrijo v Zagrebu in upravo za kemično predelavo lesa v Osijeku. Treba je bilo spraviti v sklad delo posameznih panog kemične industrije In sestaviti enotni plan proizvodnje. Važen ukrep za uresničenje plana in za povečanje proizvodnje v drugem polletju je bila uvedba delovnih norm. Danes so v tej industrijski panogi normirana vsa dela, razen onih, ki jih izvršujejo pomožni delavci, kjer delo samo ne dopušča normiranja. Praksa je pokazala, da niso bili pravilni nazori nekaterih strokovnjakov, ki so trdili, da ni mogoče normirati dela v kemični industriji.
Tovarne, ki so najprej uvedle norme, so pokazale najboljše rezultate. To velja predvsem za najboljše podjetje tovarne »Zork«« v Šabcu, ki je izpolnila letni proizvodni plan 32 dni pred rokom. K uspehu tega podjetja je pripomoglo tudi tesno sodelovanje med sindikalno organizacijo in tehničnim vodstvom pri organizaciji dela in pri tekmovanju.
Tudi tovarna sode v Lukavcu je predčasno izpolnila plan in dela od 10. decembra po pianu za prihodnje leto. V borbi za izpolnitev plana je moralo to podjetje prebroditi velike težkoče. Tudi v tej tovarni so bile zgodaj uvedene norme.
Tovarna »župa« v Kruševcu je izpolnila svoj plan 75 dni pred rokom. Ta velik uspeh je to podjetje doseglo z dobro organizacijo dela in z veliko požrtvovalnostjo delavstva. Tovarna vžigalic v Dolcu na Lašvi je imela v začetku majhno proizvodnjo. Po uvedbi novih delovnih metod in po reorganizaciji vsega podjetja pa se je proizvodnja nagl0 dvignila, zboljšala
se je kakovost izdelka, podjetje pa je 9. novembra izpolnilo svoj letni proizvodni plan.
Tovarna dušika v Rušah prav tako že dela po proizvodnem planu za leto 1948. Velik uspeh tega podjetja ja proizvodnja sintetičnega korunda, važne surovine za proizvodnjo brusov. Plan so prav tako že izpolnila tovarne kemične industrije v Subotici, Celju in Otsijeku. Verjetno pa ne b<r sta v celoti izpolnili plana podjetji »Dalmacija« in »Elektro-Bosna«, to pa zaradi objektivnih težkoč, ki jih ni bilo mogoče predvideti pri postavitvi plana. Celotni plan zvezne kemične industrije je bil postavljen zelo visoko. zato je dosežen uspeh v borbi za izpolnitev plana tem pomembnejši
Zvezna industrija nafte
Delovni kolektivi zvezne industrija nafte so v prvem planskem letu pokazali naj večjo- prizadevnost, da pravočasno izvrše postavljeno nalogo. Dne 19. decembra so vsa podjetja. M pridobivajo surovo nafto uresničila svoj letni plan proizvodnje. Naj večje uspehe je dosegel delovni kolektiv revirja Gojio pri Kutini na Hrva-t-skem, ki se je uvrstil med naše najboljše delovne kolektive. Podjetja industrije nafte so že začela izpolnjevati plan za leto 1948. Zavedajoč se velikega pomena naloge, k; jo ima ta najmlajša panoga naše rudarske industrije, kažejo delovni kolektivi zvezne industrije nafte veliko požrtvovalnost in delovni polet, kar nam je zagotovilo, da bo v celoti dosežena velika naloga, ki jo postavlja naš peti letni pla-n, to je povečanje proizvodnje surove nafte na 450.000 ton v letu 1951.
Pregled uspehov industrijskih panog splošnega državnega pomena pri izpolnjevanju proizvodnih nalog za leto 1947. nam kaže, da je doslej že vrsta zveznih industrijskih panog izpolnila plan. Zvezna tekstilna industrija je kot celota izpolnila plan že ob koncu novembra. Zvezne elektrarno so izvršile svojo letno proizvodno nalogo 12. decembra. Crna metalurgija je izpolnila _ letošnji proizvodnji plan 18. decembra. Zvezna cementna industrija pa tud; pred božičem. Sedaj sta se priključil; z izpolnjenimi plani tudi Zvezna kemična industrija in Zvezna industrija nafte.
Trboveljski rudnik je izpolnil plan
V soboto ob 19.15 so sirene vseh obratov v Trbovljah naznanile, da je trboveljski premogovnik, ki spada med največje rudnike v naši državi, kot celota izpolnil proizvodni plan za leto 1947. Vest o izpolnitvi plana ie zbudila veliko veselje med delavstvom kakor tudi ostalim prebivalstvom. Kakor je znano, je zapadni obrat rudnika Trbovlje, kot prvi obrat zasavskih premogovnikov izpolnil svoj proizvodni plan že 23. decembra.
Vsi premogovniki črnega premoga v timoškem bazenu so izpolnili plan za leto 1947,
Te dni je premogovnik Rtanj kot poslednji rudnik črnega premoga v timoškem bazenu izpolnil svoj proizvodni plan za leto 1947. Rudniki črnega premoga v timoškem bazenu
so dosegli tudi znatno znižanje proizvodnih stroškov kar je prineslo znatne dohodke skladom vc-dstva teh rudnikov, ki se uporabljajo za zboljšanje materialnega in kulturnega življenja rudarjev. Skladi vodstva premogovnikov timoškega bazena imajo sedaj okrog 6 milijonov din denarnih sredstev. Doslej so se denarna sredstva z skladov vodstva uporabljala v glavnem za nagrade najboljšim delavcem in nameščencem. V majskem in novembrskem tekmovanju so delavci prejeli v obliki nagrad 800.000 din, za kulturno prosvetno delavnost pa je bilo izdanih oOO.OOO din. Sindikalni podružnici rudnikov »Dobra sreča« in »Vrška čuka« sta kupili iz sredstev sklada vodstva moderno kinoaparaturo, delavstvo rudnika »Trersibaba-Podvis« pa ima že kinoaparaturo.
Uspehi in težave tovarne vagonov in mostnih konstrukcij
»Jasenice«
V tovarni vagonov to mostnih konstrukcij »Jasenica« v Smederevski Palanki, ki je eno največjih podjetij te vrste v naši državi, še niso izpolnili letošnje proizvodne naloge, čeprav je pokazalo delavstvo veliko požrtvovalnost in je dalo vse od sehe, da izpolni proizvodno nalogo. Res predvideva plan tega podjetja za letošnje leto trikrat večjo proizvodnjo kakor za lansko leto, vendar bi bil plan lahko že izpolnjen, če bi vodstvo podjetja o pravem času odstranilo razne ovire. Predvsem trpi proizvodnja zaradi pomanjkanja .delavcev. Namesto 3000 delavcev, kolikor jih je predvidenih po planu, je bilo med letom zaposlenih le okrog 2000 delavcev, v najboljšem primeru 2200. Podjetje bi moralo imeti vsaj 1000 stroškovnih delavcev, ima jih pa le 470. Ni pa poskrbelo, da bi se delavci usposobili, vsaj je bilo vse leto usposobljenih samo 22 kvalificiranih delavcev. Težave so bile tudi zaradi pomanjkanja električne energije, ki bo odstranjeno šdle te dni z dograditvijo daljnovoda Mladenovac-Smederevska Palanka. — Tako so morali veliki stroji pogosto mirovati, ker ni bilo dovolj elektrike. Tudi gradnja nove livarne se je precej zavlekla in so bila dela končana šele pred dnevi.
Podjetje je imelo v letošnjem letu veliko proizvodne nalogo v zvezi z železniškimi in drugimi gradnjami. Le požrtvovalnosti delavcev, ki'so delali podnevi in ponoči, je pripisati, da so vsa ta dela izvršili ob roku in celo predčasno. Izdelali so železno konstrukcijo za most čez Donavo pri Bo-gojevem, tri železne konstrukcije za mostove na mladinski progi to železno konstrukcijo za veliko tovarno težkih orodnih strojev v Železniku. Konstrukcijo za most čez Donavo pri Bo-gojevem, ki tehta 1300 ton, so izdelala v poldrugem meseca. Prav tako
so v rekordnem času izdelali 600 ton težko kovno konstrukcijo za tovarno v Železniku.
Proizvodnja vagonov pa je v podjetju zaostala in je plan izpolnjen samo z 82 9c. Delavci oddelka za gradnjo vagonov so morali večkrat pomagati pri gradnji mostnih konstrukcij. Tako je zastala proizvodnja potniških vagonov. Direkcija tovarne tudi ni poskrbela, da bi se pravočasno zgradile stanovanjske zgradbe za delavce, zlasti za tiste, ki morajo stanovati 8 do 10 km daleč in pogosto izostajajo.
Velik delovni polet, ki so ga pokazali delavci, je prišel do izraza pri proglasitvi udarnikov. V novembrskem tekmovanju je bilo razglašenih 63 udarnikov; med njimi sta dva, ki sta že šestič proglašena za udarnika. Navzlic vsem težavam si je delovni kolektiv tega podjetja že prejšnji mesec postavil nalogo, da nadomesti ves zaostanek in da do konca leta izpolni letni plan. Tako so delavci sredi novembra sklenili, da bodo delali 10 ur dnevno. Nedavno pa so sklenili, da bodo še povečali storitev in da bodo delali po potrebi še več kakor 10 ur, samo da ne bi šli v drugo leto Titove petletke z zaostankom proizvodne naloge iz prejšnjega leta.
GRADNJA DVEH VELIKIH
HIDROCENTRAL PRI JAJCU V BOSNI
Na Plivi in Vrbasu pri Jajcu v Bosni so letos začeli graditi dve veliki hidrocentrali. V avgustu so po podrobnih raziskovanjih in pripravah začeli graditi prvo hidrocentralo v Podmilačju. ki bo izkoriščala vodno silo reke Plive. Iz zajezitvenega jezera bo voda pritekala rta 5000 m dolgem preetoru. Letošnji’ načrt dela na tem velikem gradilišču. kj je dolgo 27 km, je uresničen s 95%-no.
Fašistične
na Korošk
Protislovanska politika Avstrije je na ozemlju Koroške vedno ustvarjala organizacije, ki so imele za svoj poglavitni namen — zaviranje političnega, gospodarskega in kulturnega življenja koroških Slovencev. Politiko do koroških Slovencev je Avstriji vedno narekoval trenutni politični položaj in zgodovina koroških Slovencev poziia potemiakem samo dobe manjšega ali večjega zatiranja. Zatiranje Slovencev — to je bila vedno nespremenjena linija avstrijsko politike do koroških Slovencev.
Sedanjo razdobje v Avstriji narekuje avstrijskim reakcionarnim politikom večjo previdnost. Ko so z nastopom nacizma odvrgli vse krinke in pokazali koroškim Slovencem svoj pravi, velenemško-šovinistični in nacistični obraz, so bili prepričani, da jim ne bo nikoli treba polagati računov za zločine, storjene nad koroški mi Slovenci. Njihova vera v »veliko Nemčijo« pa se je razbila in po veliki vojaški, politični in moralni katastrofi. ki jo je doživelo nemštvo, so tudi koroški oblastniki začutili potreb«, da svoje nasilje »demokratizirajo« in opravičijo. Zanašajoč se na slab spomin koroških Slovencev so kratko niaio vse grehe prevalili na ramena Maier-Kaibitschu in nacističnega re žima. V tem pa jih je doletelo neljubo presenečenje v organizaciji Osvoho di!:;c fronte. 0F je prva in edina organizacija, ki ima vse pogoje za to. da dokončno in nepreklicno razbije fašistične postojanke na Koroškem. Nerusko šovinistični politiki so takoj sp, četka, ob nastanku Osvobodilne fronte na Koroškem, spoznali ogromen pomen te organizacije in zaslutili nevarnost, da bodo zaradi nje izgubili svojo plodonosno kolonijo, kar ie od nekdaj gledajo v Slovenski Koroški. Spočetka so hoteli Osvobodilno fronto zamolčati. Ko pa se jo jela Osvobodilna fronta kljub najhujšeim: nasprotovanju tudi % britanske strani vedno krepkeje razvijati, je pričel koroški, za njim pa avstrijski tisk z onialovaževalnimi napadi na voditelje slovenskega osvobodilnega gibanja na Koroškem in na 0F samo. Ti napadi v tisku so postajali ob mednarodnih konferencah, ko je šlo za koroške meje. čim srditejši in naposled so koroški reakcionarji pozabili že običajna pravila dostojnega poročanja. V svojih listih so bruliali ogenj in žveplo na Osvobodilno fronto, poslužujoč sc brez sramu groženj in obljub, pa tudi prozornega zavijanja.
Kljub temu. da imajo reakcionarji na Koroškem skoraj ves tisk, ki je brez izjeme sovražno razpoložen do Jugoslavije in koroških Slovencev, v svojih rokah, jim ni uspelo, da bi preslepili koroške Slovence. Čeprav so koroški oblastniki vodili vso svoj«, politiko v vzornem sodelovanju z britanskimi okupacijskimi oblastmi, ki 6o se s svoje strani pokazale kot izrazite sovražnice koroških Slovencev, je Osvobodilna fronta postajala navzlic temu vedno bolj množična. Obsodbe slovenskih antifašistov, policijske preiskave. žalitve slovenske zastave so rodile drugačen učinek kakor so pričakovali koroški oblastniki. Koroški oblastniki so naposled spoznali, da imajo opravka z močno organizacijo, v kateri je organizirano ljudstvo, ki ie trdno odločeno, da do zadnjih meja brani stvar svoje svobode.
Uradna Avstrija, ki ne more prelu aliti svoje manjšinske politike, je začutila potrebo, da mednarodnemu forumu pokaže, češ da so le redki Slovenci tisti, ki želijo k Jugoslaviji, vsi ostali pa da so prežeti navdušenja nad vsakovrstnimi svoboščinami, ki jim jih nudi avstrijska vlada. Zato je vlada ustanovila kot protiutež Osvobodilni fronti »Zvezo avstrijskih Slovencev« (ZAS). ki združuje bivše naciste na Koroškem, materialno pa jo vzdržuje koroška deželna vlada iz fouda za manjšinska vprašanja. »Zveza avstrijskih Slovencev« se je koroškim Slovencem takoj predstavila z grožnjami z izselitvijo ter je pobirala podpise za »nedeljivo Koroško«. Kot agitatorji ZAS-a so nastopali bivši nacisti, z njimi pa »razseljene osebe« in foiksdojčerji. Pri svojem zbiranju podpisov so se , vedoč, da so koroški Slovenci strnjeno proti njim. posluževali direktnih prevar. Značilen zgled se je primeril v Zgornji Vesci, kjcT 6o veljaki »ljudske stranke«, bivši na-
cisti, izpraševali ljudi po njihovih potrebah glede oblačil, nato pa so jih vpisali v svoje sezname kot člane ZAS-a. Po drugi strani pa so spet grozili, da bodo nečlanom vzeli živilske nakaznice i. p. Organizacijo ZAS je podpirala koroška deželna vlada, skupaj i obema reakcionarnima strankama, ljudsko in socialistično. Vendar se pa »Zveza avstrijskih Slovencev« kljub vsemu ni obnesla in praktično niti danes ne obstoja. Le kadar potrebujejo avstrijski politiki »dokazov« za vdauost koroških Slovencev Avstriji, tedaj delajo poskuse z ZAS om, da pošilja »vdanostne brzojavke« avstrijskemu državnemu predsedniku. Čeprav nazadnjaški listi v Avstriji te brzojavke objavljajo z vsem poudarkom, jim nihče ne verjame, kajti v isti sapi prinašajo dolgovezne napade na OF, ki »nima nobenih pristašev«.
Dosledno nemška avstrijska politika pa se ni zadovoljila z lutkovno organizacijo kakor je ZAS. Program ZAS-a ie namreč kratko izražen zgolj v »vdanosti Avstriji«, kar pa avstrijskim vclenemcem nikakor ne zade stuje. Oni namreč nočejo samo Avstriji vdanih Slovencev, oni hočejo napraviti iz teh Slovencev tudi Avstrijce po duhu. to se pravi, Nemce. V ta namen pa je treba Slovence raz uarodovati še dalje. Ker je večina današnjih avstrijskih oblastnikov na Koroškem vneto sodelovala pri Maier-Kaibitschevem »llcimathuudu«, jim ni bilo težko odločiti se za ustanovitev nove raznarodovalne organizacije, ki se od »Ilelmatlmnda« razlikuje samo po imenu. Tako je nastala »Zveza domovini zvestih južnih Korošcev« »Bund der heimattreuen Siidkarniner« (BHS) kot druga protiutež Osvobodilni fronti. Ta Bund in ZAS sta tako danes glavni fašistični agenturi na Koroškem. Za položaj na Koroškem je značilno, da uživata obe polno podporo vseh oblasti, da pa je Osvobodilna fronta smatrana samo za polza-konito organizacijo, ki jo tolerirajo oblasti samo zato, da imajo nad njo vsaj nekaj kontrole, ker sc sicer boje, da bi prešla v popolno ilegalo.
Zgoraj omenjeni organizaciji neposredno služita imperialističnim težnjam avstrijske reakcije in v zvezi s tem težnjam avstrijsskega revizionizma. Nismo še pozabili, da je avstrijska državna tiskarna natisnila spis, ki zahteva, da se velik del Mariborske kotline pripoji Avstriji. Ta spis, ki gotovo ni izšel slučajno in ga je nemogoče pripisovati neodgovornim elementom, jasno izraža želje in nastro-jenje avstrijskih imperialistov, ki še vedno sanjajo o nekakšnem »poslanstvu« Avstrije v srednji Evropi. Av-stroimperialistični elementi so priklicali v življenje še tri organizacije, katerih sedež so prav tako postavili v Celovec, kar je samo po sebi več kot zgovorno. Te tri organizacije so »Zveza Kanalčanov«, »Zveza južnih Štajercev« in »Zveza Mežičanov«. Že iz njihovega imena je razvidno, da gre za organizacije, ki naj bi propagirale avstrijske revizionistične težnje po Kanalski in 'Mežiški dolini in pc tako imenovani južni Štajerski. »Zveza Kanalčanov« je izrazita fašistom naklonjena organizacija, svoje člane nabira med ljudmi, ki so bili na Slovenskem Koroškem naseljeni zato, da bi utrjevati nemštvo. Ta organizacija uživa finančno podporo referata za manjšinska vprašanja pri deželni viadi v Celovcu, njenim članom pa je avstrijska vlada pripravljena nuditi tudi veliko pomoč z uredbo o avstrijskem državljanstvu, ki ga bodo lahko dobili člani »Zveze Kanalčanov«. Na občnem zboru »Zveze Kanalčanov« je bivši major Keil izrazil celo skrb za družine Kanalčanov - Nemcev, ki so morale zapustiti posestva, ko so se vrnili izseljeni koroški Slovenci iz taborišč. »Zveza Mežičanov« in »Zveza južnih Štajercev« pa rekrutirata pobegle šovinistične in nacistične elemente — peto kolono, ki je v dobi nacistične okupacije izvajala strahovlado v Jugoslaviji. Tudi ti zvezi financira manjšinski referat pri deželni vladi.
»Zveza • avstrijskih Slovencev«. »BUS«, »Zveza Kanalčanov«, Zveza južnih Štajercev«, »Zveza Mežičanov«. to so različna imena za eno in isto blago — avstrijski in vclenemški fašizem in imperializem. Koroški Slovenci so občutili in občutijo ta fašizem na lastni koži. Prevarani od svo-
PO SLOVANSKEM SVETU
Isitefrla!lzad|a Poljske
Ves poljski tisk dnevno poroča o stalnem naraščanju proizvodnje posameznih industrijskih podjetij ter o velBrem razmahu podržavljene industrije sploh, pa tudi o tekmovanju v mnogih panogah narodnega gospodarstva. Te dni je pričelo s tekmovanjem preko 80.000 delavcev meta-lurgične industrije. Njim so se pridružili tudi sindikati delavcev in nameščencev državnih ustanov.
Uspeh tekmovalnega duha v državni metalurgični industriji se izraža v tem, da so proizvajalni načrt v mesecu novembru presegli za 7 '/*. Dalje so tovarne za Izdelavo železniškega materiala dobavile 20 lokomotiv, nad 60 vagonov in 45 cistern. Tovarna v Bidgoszczu je izdelala doslej 22 000 koles, s čimer je izpolnila svoj letni načrt. Tovarna v Sosnowicah je svoj letni plan predčasno izpolnila in proizvedla 1,450.000 ton cementa. Združene državne tovarne olja so prav tako prekoračile letni načrt v proizvodnji in sicer za 16 '/• ter dale skupno 4700 ton olja in margarine. Produkcija industrije konzerv znaša do konca novembra nad 31.000 ton. Od 76 tovarn sladkorja jih je doslej 47 izpolnilo letni plan. Od proizvajalcev je odkupljenih nad 34 milijonov metrskih stotov sladkorne pese, kar pomeni, da je načrt odkupa prekoračen za 2 •/«. Doslej so letni plan proizvodnje sladkorja, ki znata 47d.60v Ion, izpolnili 96 '/• no.
Poleg ukrepov za izboljšanje življenjskih pogojev so vodstva državnih podjetij v tem letu znova organizirala akcijo za počitniški edir.or delavcev in nameščencev. Medtem ko je lani uživalo ta odmor še 53.000 oseb, se je v letošnji sezoni to število podvojilo.
Narodni magazini
Na Poljskem so začeli nedavno odpirati nove narodne magazine, da bi čim bolje preskrbeli široke ljudske množice z industrijskimi in kmetijskimi proizvodi. Doslej je bilo teh magazinov v državi 84, nameravajo pa še v tem mesecu odpreti nadaljnjih 70.
Narodni magazini so imeli v dveh letih 2 m pol milijarde zlotov prometa, od tega 210 milijonov zlotov čistega dobička. Računajo, da bo znašal promet v letu 1948 20 milijard ziotov.
Tovarne cementa
Industrija cementa na zapadu Poljske je utrpela med vojno veliko škodo. Pet mesecev po priključitvi je začela obratovati tovarna cementa v Groševicah v opolj-skem okrožju. Zaradi ugodnega položaja (surovine in prevoz po Odrl) so v bližini še 4 velike tovarne te vrste. Podjetja, ki so proizvajala v prvih 10 mesecih preteklega leta 15 */• celotne poljske proizvodnje, so letos to količino s 27 V< v istem
Priprave za II. kongres Antifašistične fronte žena Jugoslavije
Predkongresno tekmovanje Je razgibalo mesta m vasi
O zborovanjih im plenumih AFŽ prihajajo poročila iz vseh delov Slovenije. Povsod razpravljajo o dosedanjem delu in bodočih nalogah žena
ter o obveznostih za predkongresno tekmovanje, ki zajema vedno širši krog žna po mestih in na podeželju.
Predkongresne priprave so razgibale tudi okraj Ljubljana - okolica
Kakor v vseh drugih okrajih, se je sestal tudi v okraju Ljubljana . okolica plenum AF2, da ugotovi kaj so žene že in kaj bi morale še narediti-Plenuma se je udeležilo 150 žena Diskusija do referatih tov. sekretarke Mare Rupena-Osolnik in člana OLO in OOOF tov. Mojškerca je pokazala. da so žene od zadnjega sestanka aktiva veliko naredile in sprejele obveznosti ki jih bodo do kongresa izpolnile. Predkongresne priprave so močno razgibale ves okraj.
Za povezavo med mestom in vasjo bodo aktivistke rajona Rakovnik — Vič pomagale na terenu Ig — Polhov gradeč — Vrhnika. Pripravile bodo poleg kulturno-prosvetnega programa tudi politična in strokovna predavanja. Kmečke žene Sinje gorice in Bre zovice so se zavezale, da bodo zbrale prostovoljno čim več suhega sadja za obdaritev mestnih otrok rajona Rakovnik — Vič.
V Litiji so žene ustanovile udarniško brigado žena za gradnjo poljske opekarne. Anica Podvizova je povedala, da se žene v predilnici prav tako pripravljajo na II. kongres.
2ene so dobre delavke, zato se hočejo tudi politično zgraditi- Sklenile so se povezati s terenom in delovati na kuiturno-prosvetnem polju. 2ene iz Črnuč so sklenile napraviti skupno z orftanizaxijo OF za dom v Ga metinih 1000 prostovoljnih ur.
2ene iz Zaloga bodo naredile 25 parov copatk in hodile vsak dan po dve uri pomagat v Dom igre in dela v Polju. Tudi igračke jim bodo naredile, a na cesti Sp. Kašelj — Zg. Kašelj bodo delale 400 ur.
V	Dobrav: bodo priredile kuharski :ečai in otvorile šivalnico Na Vrhniki so že veliko nabrale za goriške otroke, sklenile so dvigniti članarino OF za 20 odstotkov in vzpostavit: tesnejši stik med tovarno in terenom.
V	Gornjem logu žene največ pomagajo s tem da nudijo delavcem, ki gradijo novi most. prenočišče ter jim skrbijo za red in hrano. Končno so žene sprejele še sklepe za pomoč OF jn ljudski oflasti, širjenje tiska in dvig politične zavesti naših žena. Za delegatko so izvolile Peklajevo mamo«
Brana.
V ponedeljek, 29. decembra bo ob 20. uri v veliki dvorani kina Matice predavanje ministra Ivana K e n t a :
OB 30LETNICI UKRAJINSKE SSS.
Predavanje prirejata Društvo za kulturno sodelovanje Slovenije z ZSSR in Slovanski komite Slovenije.
Vstop prost!
Žene v Trbovljah so si postavile obsežen program
Na predkongresnem zborovanju žena v Trbovljah je okrajna sekretarka podala obračun dela v L 1947. in na. kazala bodoče naloge.
V	centrih so žene organizirale 3 Domove igre in dela in prevzele nad njimi patronat z mesečnimi prispevki din 6000. Prav tako so prevzele patronat nad Dijaškim domom s 6000 din. Organizirale so posvetovalnico za matere in prehodno sobo za matere v Zidanem mostu. Sodelovale so pri raznih prostovoljnih delih in opravile 18.907 ur. Pri raznih kmečkih delih so žene opravile 3545 ur. Skupno so nabrale v razne namene 165-377.50 din. Za počitniško kolonijo so zbrale 1556 :n pol kg raznih živil. Skrbele so za vključevanje novih delovnih moči v proizvodnjo, tako da je v Trbovljah naraslo število zaposlenih žena od 511 na 560. Na dnevnem kopu Dobrna - Guida opravlja od 176 žena 172 žena moška dela. 2ene so imele 161 masovnih sestankov in 51 raznih predavanj.
V	živahni diskusiji so žene razpravljale o raznih gospodarskih vprašanjih. kot o dvojnih cenah in davkih in o vzgoji mladine ter poudarile, da so le mati. šola in mladinska organi-
zacija edino pravi vzgojitelji, ki bodo mladino vzgojili v graditelje socializma.
2ene so nato sprejele obveznosti za predkongresno tekmovanje. Poleg okrepitve svoje organizacije bodo nudile vso pomoč novoizvoljenim ljudskim odborom, seznanile sleherno že. no z okrajnimi in krajevnimi plani in jim v predavanjih obrazložile pomen plana in nalog, ki jih plan poslavlja pred žene. Skrbele bodo za dvig strokovnih kadrov in v ta namen naredile seznam vse mladine nad 14 let. ki nima primerne zaposlitve in jo usmerile v razne strokovne tečaje. Organizirale bodo šivalne tečaje v Zagorju. Trbovljah. Hrastniku in Dolu pri Hrastniku. Pridobivale bodo nove žene za delo v produkciji. Cim uspešnejše bomo izvedle akcijo za pomoč primorsk'in otrokom, da bodo čutili, da svobodna domovina čuti in skrbi zanje.
V resoluciji maršalu Titu, tov. Mihi Marinku in Centralnemu odboru AFŽ v Beogradu se žene zavezujejo. da bodo vložile vse svoje sile v borbo za izvedbo petletnega plana in v borbo za mir in demokracijo.
Ta.
Tudi žene v ptujskem okraju nočejo zaostajati
Na okrajnem plenarnem sestanku AF2 so tudi žene ptujskega okraja pregledale svoje dosedanje delo in si postavile naloge za predkongresno tekmovanje ter načrt dela za bodočnost. Po poročilih okrajne sekretar ke A F-2, tov. Lojzke Kojc in delegatke glavnega odbora AFŽ Slovenije tov- Mire Zupančičeve se je razvila živahna obravnava vseh perečih vprašanj. Ugotovile so da so se žene
jih britanskih zaveznikov v vojni so danes prepuščeni ponovnemu nasilju in zapostavljanju. Krvava borba, iz katere so po pravkar minuti vojni izšli kot zmagovalci, nam je porok, da avstrijski fašizem s takimi in podobnimi organizacijami ne bo nikdar več uspaval koroških Slovencev v njihovi pogumni borbi proti temnim spletkam mednarodnih imperialističnih sil.
Franco Novšak.
ptujskega okraja vse premalo udejstvovale v javnem življenju zlasti pri odkupu kmečkih pridelkov, pri vo-livnih pripravah pri odmeri davkov in raznih drugih akcijah. Ugotavljajoč te napake, pa so sklenite, da se bodo tesnejše oiklenile svoje organizacije in preko nje čim bolj sodelovale z ljudsko oblastjo. Izkazale pa so se žene ptujskega okraja pri raznih socialnih akcijah. Zbrale so okrog 90.000 dinarjev in nad 3000 kg raznih živil za vzgojne in socialne ustanove. Posebno so se pri tem odlikovale žene haloškega predela, čeprav so tam življenjske prilike najtežje. V razpravi so žene tudi ugotovile, da se morajo borit: s težavami predvsem zaradi tega. ker še ni dovoljne povezave z ostalimi množičnimi organizacijami in zaradi pomanjkljive politične in gospodarske vzgoje. Zato bodo v bodoče posvetile
prav temu važnemu problemu vso pozornost. Ob koncu so žene ptujskega okraja sprejele vrsto obveznosti, ki pričajo, da nočejo zaostajati za ženami ostalih okrajev, marveč da se hočejo tudi one vključiti v veliko delovno skupnost. S predavanji, tečaji in kulturno-prosvetnimi prireditvami bodo pomagale dvigati politično zavest prebivalstva. Pri gradnji zadružnih domov bodo napravile 10-000 ur prostovoljnega dela. Tisoč ur dela bodo prispevale za ureditev mestnega parka v Ptuju ter za zgraditev vodovodov. Uredile bodo čakalnico za potujoče matere z otroki v Ptuju in Ormožu. Skrbele bodo za vzgojne domove in pritegnile čim več žena v proizvodnjo.
Plenum AFŽ za okraj Krške
Plenuma AFŽ za okraj Krško se je udeležilo nad 200 članic. Žene krškega okraja so dobro razumele pomen II kongresa AFŽ Jugoslavije za žene v naši domovini. Zato se niso samo v velikem številu udeležile plenuma, marveč so pozorno sledile referatu o zunanje in notranje političnem položaju, ki ga je podala zastopnica glavnega odbora AFŽ Slovenije tov. Milena Mohorič, in organizacijskemu referatu- tov. Bariče. Po živahni diskusiji so bili sprejeti sklep o političnem sodelovanju AFŽ z Osvobodilno fronto in novo izvoljenimi krajevnimi ljudskimi odbori, o ustanavljanju gospodarskih aktivov, o propagandi za oddajo svinjskih in drugih kož, o sodelovanju pri izvajanju okrajnega plana, o organizaciji in obisku tečajev, o širjenju tiska, o nabiranju prispevkov za primorske otroke, o ustanavljanju domov za otroke itd.
Iz organizacijskega poročila je razvidno, da je v krškem okraju že 56 žena v ljudskih odborih, kar priča o politični prebujenosti žena krškega okraja. Na plenumu so dobile članice AFŽ novih pobud za delo, ki ga bodo odslej vršile s še večjo vnemo.
Predkongresno tekmovanje žena v Škofji Loki
Žene iz škofjeloškega okraja so se na množičnem sestanku seznanile s pomenom II. kongrese AFŽ in z nalogami, ki nas čakajo v 2. letu naše petletke. Sprejele so naslednje sklepe: Opravile bodo 300 udarniških ur. Pridobile bodo 10 naročnic za »Kmečko ženo«. Organizirale bodo 6 predavanj, in sicer zdravstvena, gospodarska in vzgojna. Število članov SF bodo zvišale od 56 na 100. Pomagale bodo, da se dvigne povprečna članarina OF na 3 din. Nabrale bodo čim več prispevkov za obdaritev primorskih otrok. Obiskovalke otrok bodo pregledale svoj okoliš in poslale sezname socialno ogrožene in pomoči potrebne mladine socialnemu skrbstvu.
Brž so šle na delo ter nabrale do-sedaj za obdaritev primorskih otrok 1178.50 din. Izkazala se je zlasti Sorica z zbirko 736 din.
Žene celjskega okraja se zavedajo svojih nalog
Žene iz celjskega okraja pravilno razumejo naloge današnjega časa in jih bodo gotovo tudi dobro rešile.
Žene iz Lise bodo obiskale starčke v Domu onemoglih v Celju ter jih razveselile z darili. Poleg tega bodo priskočile na pomoč doseljencu-inva-lidu iz Nemčije, ki živi s svojo družino v težkih razmerah. Žene iz Griž pri Žalcu so se zavezale, da bodo v letu 1948. popravile perišče v Sp. Grižah z udarniškim delom. Prav tako bodo popravile javno brv, ki veže Griže in Sv. Pavel, in sicer bodo izvršili obe deli skupno z ostalimi množičnimi organizacijami.
V Dolnji Lendavi
bodo članice AFŽ pridobile vse žene, ki še niso vključene v Osvobodilno fronto. Med božičnimi počitnicami bodo očistile šoI$. Tudi s predavanji in tečaji bodo začele, in sicer bodo imele v Črešnjevcih gospodinjski tečaj, v Hotizi pa pletilni tečaj. Skrbele bodo za internat, industrijsko šolo in Dom onemoglih.
Po sindikalnih podružnicah ljubljanskih tovarn
razdobja malome podvojili. — Drugo važno središče cementne industrije je Ščečin, ki bo s cementnimi izdelki zalagal poljsko Pribrežje.
Odkritje Grunwaldskega mostu v Vroclawu
Nedavno so izročili prometu v Vroclawu Grunwaldski most, ki je dolg 100 m in je kot viseči edini te vrste na Poljskem. Med vojno je bil skoro uničen, zlasti so bile poškodovane vrvi. Za obnovo so porabili 100 ton kovine in 500 ton tesanega kamna. Gradnja je stala približno 20 milijonov ziotov. Z otvoritvijo mostu je mnogim tramvajskim progam omogočen promet.
Obnova Vroclawa
Meščani tega od vojnih pustošenj hudo prizadetega kraja so pričeli na pobudo partijskih organizacij Poljske delavske partije in poljske socialistične stranke ob-
navljati svoje mesto. Del se Je prostovolj no udeležilo 30.000 prebivalcev s skupno
49.000	delovnimi dnevi. Z množično udeležbo je bilo opravljeno delo, čigar vrednost znaša 5 in pol milijona zlotov.
V Oljšlinskem vojvodstvu je vedno več šol
Na ozemlju tega vojvodstva, v nekdanji vzhodni Prusiji deluje danes okrog 1000 šol različnih stopenj, ki jih obiskuje 60 tisoč otrok. Na teh šolah poučuje 2353 učiteljev. Po načrtu je predvidenih za šolsko leto 1948/49 1200 šol za 90.000 učencev.
Setvena kampanja
Po podatkih kmetijskega ministrstva je bilo letos na Poljskem posejanega z ozimnimi posevki 1,200.000 ha polja več kot v jeseni 1946. Letos bo zasejanih z ozimnimi žiti nad 5,300.000 ha zemlje.
OftBiovltve®» de£a v VarSasl
so že zaceli sestanki. V tovarni Reich na Poljanski cesti je imela referat tovarišica Sušnikova, v Navodu — v Aškerčevi ulici je govorila tov. Šuk-Ijetova, v Tobačni tovarni tov. Ziherlova, v tovarni za klej Danica Luka-ščik in v Saturnusu Milena Sušnikova. Tovarišice bodo na II. kongres poslale darila, in sicer Tobačna tovarna kolekcijo cigaret, Saturnus po-kromano vazo, Bonoč pisemski papir, Golob svečo s svečnikom, Električna cestna železnica pa album s slikami.
V vasi Trebčani pri Ilirski Bistrici
bodo žene obdarile otroke, skrbele za zdravniški pregled bolnih otrok in mladino od 14. do 18. leta poslale na razne tečaje.
Volivni rezultati v okraju Slov. Bistrica
V nedeljo 21. t. m. so bile volitve v krajevne ljudske odbore v okraju Slovenska Bistrica. Od 15.343 vpisanih volivcev je glasovalo 13.890 ali 91 odstotkov. Za kandidata Osvobodilne fronte je glasovalo 11.936 volivcev, t. j. 85.4 odstotka. V skrinjico brez liste Je oddalo svoje glasove 2044 volivcev ali 14.6 odstotka.
VREMENSKA NAPOVED za nedeijo 28. decembra Oblačno, južno vreme, do večera še brez bistvenih pajlay.ifL
Zasedanje Ljudske skupščine Srbije Končano
25.	decembra ja bilo končano II. zasedanje Ljudske skupščine Ljudske republiko
Srbije.
Sejo je otvoril podpredsednik skupščino Dušan Petrovič, ki je predlagal, da ae v dnevni red vključijo tudi volitve še enega podpredsednika in sekretarja predsed-ništva Ljudske skupščine in da se zakonodajni odbor izpopolni.
Pri volitvah po teh dveh točkah dnevnega reda je bii za podpredsednika Ljudske skupščine izvoljen ljudski poslanec Pavle Jovičevič, za sekretarja ljudski poslanec Ljubinka Milosavljevič in za člana zakonodajnega odbora Dobrivoj Božič namesto Živana Dimitrijeviča, ki je prevzel drugo dolžnost.
Nato je Ljudska skupščina razpravljala o predlogu zakona o pašnikih in gozdovih ljudske imovine, ki preidejo po tem zakonu v last ljudskih odborov. Ta zakonski predlog je bil po krajši razpravi soglasno sprejet. V nadaljnjem je skupščina razpravljala tudi o predlogu zakona'0 prostovoljnih gasilskih društvih. Pomen tega zakona je obrazložil minister za notranje zadeve Ljudske republike Srbije Slobodan Penezič. Poudaril je, da je namen teh prostovoljnih gasilskih društev, ki jih predvideva osnutek zakona da pomagajo pri čuvanju ljudske imovine pred prirodnimi nesrečami, zlasti pred požari. Tudi ta zakonski predlog je bil soglasno sprejet.
S tem je bil dnevni red izčrpan in skupščina je končala svoje II. redno zasedanje.
Naraščajoč vpliv KP Avstrije
Dunaj, 27. dec. (Poročilo našega posebnega dopisnika.; Zadnji mesec so vse polmične stranke Avstrije razvile živahno volivno agitacijo za volitve delavskih zaupnikov. Delavci in nameščeni v industrijskih podjetjih na Dunaju in v zveznih avstrijskih pokrajinah sc volili doslej v 2417 podjetjih. Rezultati teh volitev so naslednji:
Komunistična partija Avstrije in lista »Za enotnost delavskega razreda« sta dobili 36.7 %, socialistična stranka Avstrije 59,01 % in avstrijska ljudr ska stranka le 3.6 %.
Rezultat volitev kaže, da vlada med delavskim razredom še precejšnja zmeda, kajti delovno ljudstvo še ni v zadostni meri spoznalo izdajalskega vodstva socialistične stranke, ki je v Avstriji poleg »Ljudske stranke« največja opora domače in tuje reakcije, domačega in tujega kapitala. Na drugi strani pa so te volitve najvernejši dokaz izredno naraščajoče moči Komunistične partije Avstrije, ki se bori za združitev vseh demokratičnih sil v Avstriji, za neodvisnost in svobodo Avstrije in proti nadaljnjemu izkoriščanju delavskega razreda s strani domačih in tujih imperialistov. Velik poraz avstrijske ljudske stranke pri volitvah delavskih zaupnikov pa tudi izpričuje, kako izgublja ta vodilna stranka sedanje Avstrije zaupanje Širokih ljudskih množic.
Sodna razprava proti Brunu d' Este v Trstu
Trst. 27. dec. Davi se je v Trstu
pričela razprava proti članu CK KP STO-ja tov. Brunu D Este, ki g3 dolžijo »odvzema svobode« nekaterim ljudem, ko je bil Trst pod upravo JA. Zagovornik dr. Tončič je ob začetku razprave izjavil, da je^ obtož. niča nezakonita, ker ni mogoče smatrati za nezakonit postopek aretacijo vojnih zločincev, kar je v popolnem soglasju z dogovori na moskovski konferenci. Dr. Tončič je poudaril, da ie narodna zaščita, katere član je bil tudi obtoženec, imela nalogo, aretirati vse vojne zločince.
Tudi obtoženec Bruno d’Este je sam izjavil, da bi se čutil počaščenega. če bi izvršil omenjene aretacije, česar pa ni storil, ker ni dobil ukazov. Izjavil je: »Ob zadnjih bojih 29. aprila, 1945 v Izoli je ljudstvo zahtevalo, naj se aretirajo vsi vojni zločinci in fašisti«. Na te besede j»;ob-činstvo, ki ie prisostvovalo razpravi, pričelo vzklikati: »Tako je!« To je dalo predsedniku sodišča povod, da je ukazal izprazniti dvora-no. Udeleženci razprave so manifestirali za tov. d’Esteja še na hodniku, ko so policisti zastražilj vhod v dvorano.
Razprava se nadaljuje.
»«»♦o- »♦<><»♦•«»♦•»■
Tovariš, tovarišica ali sl že redni podpornik Socialnega fenda OF?
Obsodba špekulantov pred sodiščem na Sušaku
Pred okrožnim ljudskim sodiščem na Sušaku je bila sodna razprava proti številnim špekulantom, ki so s svojim poslovanjem oteževali delo državnim in zadružnim podjetjem ter si tato prigrabil; velike dobičke.
Na čelu obtoženih špekulantov je bil Mate Troskot iz Brnjevac okraj vinkovački, ki je kot posredovalec draži] blago na trgu- Jeseni je kupil 30 vagonov jabolk ter jih z velikim dobičkom prodajal zadrugam in podjetjem.
Na podlagi izpovedb prič je bilo ugotovljeno, da so bili obtoženi špekulanti med seboj povezani in da so zaslužili ogromne vsote. čoš da so goljufal; zadružna in nabavljalna podjetja. Obtoženi Mate Troskot je svojo poslovno mrežo razpel po vsej naši državi. Skupaj z ostalimi obtoženci ie prevažal blago iz ene republike v drugo, samo da bi čim več zaslužil. Po končani razpravi je sodišče izreklo sodbo, s katero so bili Mate Troskot. Josip Penlov in Anton Božič obsojen: na smrt z ustrelitvijo, na zaplembo celotnega premoženja ter trajno izgubo političnih^ in državljanskih pravic; Mane Divjak in Slobodan Cukič na kazen odvzema svobode za 4 leta; Danilo Živkovič na kazen izgube svobode za doba petih let
Razsoj kmetijskega zadružništva k višjim organizacijskim oblikam
V	svoji razpravi o kmetijskem zadružništvu v planskem gospodarstvu poudarja Edvard Kardelj, da morajo rekonstrukcijo našega kmetijstva, ki je pogoj za napredek in dvig kmetijske proizvodnje izvršiti naši kmetje sami z lastno voljo in zavestnim naporom. Vseskozi napačno bi bilo misliti, da je mogoče naše drobnoposest-niško kmetijstvo podrediti planu s splošnimi upravnimi ukrepi, z uredbami, z navadnim dekretiranjem. Upravni ukrepi so Iabko samo pomoč, v nobenem primeru pa ne morejo biti odločujoče sredstvo. Vnesti moramo v naše kmetijstvo take organizacijske oblike, ki bodo omogočile planiranje, uporabo znanstvenih metod, strokovnega operativnega vodstva ter možnost racionalne uporabe tehnike in naprednejših načinov obdelovanja. Ob enem pa morajo to biti take oblike ekonomske, to je zadružne organizacije našega malega in srednjega kmečkega proizvajalca, ki ga bodo postopno s pomočjo njegovih lastnih izkušeni in novih spoznanj vodile od bolj zaostalih, preprostejših oblik k vedno bolj naprednim oblikam kmetijske proizvodnje.
Vedno znova je treba poudariti, da mora biti tak razvoj zadružništva zadeva samih kmetov, njihove volje, njihove rastoče zavesti. Samo na ta način se bo delovni kmet na lastnih izkušnjah do kraja prepričal, da mu ljudska oblast ničesar ne jemlje, ne s silo ne s prevaro, kakor to šepetajo kmetu sovražni elementi, temveč da mu pomaga in mu ustvarja pogoje, da bo Iabko postal svoboden človek na svoji zemlji in da bo lahko doživel boljše dni.
Rekonstrukcija našega kmetijstva nima samo namena spraviti razvoj in dviganje kmetijstva v sklad z industrializacijo, temveč je to tudi neobhoden pogoj za dvig življenske ravni našega delovnega kmeta. Čeprav se je pod zaščito in s pomočjo ljudske oblasti položaj našega malega in srednjega kmeta poboljšal, vendar vse to še ne more odstraniti objektivne ekonomske slabosti, ki izvira iz razdrobiine, drobnoposestniške strukture našega kmetijstva, ki je največja ovira za razvoj pa je stalni izvor kapitalističnih tendenc in špekulacije, kar gre končno zopet na škodo malega in srednjega kmeta. Zato moramo preko zadružništva ustvariti pogoje za povečanje produktivnosti dela malega in srednjega kmeta, omogočiti mu moramo, da bo deležen prednosti velike proizvodnje, in da bo dosegel take dohodke iz kmetijstva, ki mu bodo zagotovili človeka dostojno kulturno življenje.
V	zadružništvu so torej potrebni usmerjajoči in organizacijski napori, ki bodo na eni strani v skladu z objektivnimi zakoni našega ekonomskega razvoja in ki mu bodo na drugi strani omogočili, da si pridobi take izkušnje, ki mu bodo osvetljevale pot naprej, ki bodo dvignile njegovo zavest in mu dale izpodbudo, da vedno boli razvije zadružne oblike sodelovanja v kmetijski proizvodnji.
Naloga, ki je pred nami ni lahka. Od pravilnega reševanja te naloge zavisi tempo uresničevanju naših gospodarskih pianov in gospodarske zgraditve naše države. Problem je v tem, da moramo pravilno usnjerjati razvoj našega zadružništva od najnižjih do najvišjih oblik. Stanje v našem kmetijskem zadružništvu kaže številne pomanjkljivosti. Mr.ogi zadružni voditelji imajo še vedno pred očmi zadruge starega tipa, ki so nastale pod pogoji kapitalizma, namesto da bi gledali skozi perspektivo
nadaljnjega razvoja teh zadrug in da hi izpodbujali kmečke množice za aktivno sodelovanje v zadrugi, za nadaljnji napredek in razmah zadruge.
Treba je tudi razlikovati splošno vodstvo v razvoju zadružništva od škodljivega, neposrednega birokratskega vmešavanja, ki se lahko v kakršnem koli smislu tolmači kot vsiljevanje ene ali druge oblike zadruge. Lenin je poudaril, da si predstavniki oblasti ne smejo dovoliti ni ti najmanjšega prisiljevanja pri razvijanju zadrug, kajti vredne so samo tiste združitve, ki jih ustvarjajo kmetje sami s svobodno iniciativo in o katerih prednosti so se praktično prepričali. Jasno je, da bo zadružnštvo lahko le tedaj uspešno vršilo svojo vlogo, če bo zares in v celoti postalo zadeva samih kmečkih množic in če se bo razvijalo samo v skladu z zavestjo teh množic.
Doslej smo posvečali pozornost predvsem kmečkim delovnim zadrugam (obdelovalnim zadrugam). V nepolnih dveh letih je v naši državi nastalo že preko 700 takih zadrug. Samo v letošnjem letu se je njih število podvojilo. Navzlic začetnim težkočam so se te zadruge lepo razvile in so se naglo okrepile. Nekatere od njih so pokazale velike uspehe in so v zvezi z racionalnim načinom obdelovanja velikih površin s stroji, z uporabo novih agrotehničnih metod in z uporabo pridobitev znanosti dosegle tako povečanje produktivnosti dela, da so ob znatnem zboljšanju življenske ravni svojih članov lahko zbrale tudi precejšnja sredstva za investicije, za nabavo strojev in orodja, gradnjo gospodarskih poslopij itd. Docela upravičena je velika pozornost, ki jo po svečarno tem zadrugam; nuditi jim moramo še večjo pomoč da bodo postale zares vzorne in da bodo vsem ostalim kmetom viden primer, kaj lahko ustvari na velikem skupnem posestvu napor kmečkih zadružnikov.
Pri tem pa se moramo zavedati, da gre tu navzlic uspehom vendar le za akcijo najnaprednejšega dela naših kmetov, za akcijo, ki je večina ostalih naših kmetov še ni prav razumela. Bilo bi napačno misliti, da so danes kmečke delovne zadruge odločujoči instrument za rekonstrukcijo našega kmetijstva. Tudi ne moremo reči, da predstavljajo izhodiščno točko za množice naših delovnih kmetov v rekonstrukciji kmetijstva. Če bi tako mislili, bi se zaleteli predaleč, kamor na» zavest naših kmetov n» bi mogla spremljati.
Zato poudarja Edvard Kardelj da a* osnovno credstvo, ki nas mora pripeljati resen korak naprej, in to korak, ki ga bo razumela množica naših kmetov — at pa samo njihov najnaprednejši del — mnogo enostavnejše oblike zadružništva, ki jih bodo nato naši kmetje zavestno razvili v skladu s svojimi izkušnjami in z rastočo zavestjo, v skladu z rastočimi možnostmi uporabljanje boljših načinov obdelovanja in tehnike v kmetijstvu. Hkrati pa bo napredek naših kmečkih delovnih zadrug in državnih kmetijskih posestev obogatil izkušnje naših kmetov In jim dal pobudo za razvoj s a d ružni £ t v a sploh.
Za izvršitev postavljene naloge je treba najprej organizacijsko povezati ves 6istem našega zadružništva in na ta način zagotoviti enotno plansko vodstvo. Razviti in utrditi je treba poslovne zveze, okrožne in republiške, in organizacijsko utrdili osnovne zadruge, da bodo postale množične in da bodo pritegnile široke vrste zadružnikov k aktivnemu sodelovanju v zadrugi. Treba je čimbolj gibčno postopati pri razvijanju zadrug raznih tipov, izhajajoč od najbolj enostavnih oblik s konkretnimi nalogami pa do najnaprednejših. Zadrugam je treba dati v okviru lokalnega gospodarstva najširše možnosti za razvijanje iniciative in napraviti vse, kar je potrebno, da se olajša in razširi financiranje in kreditiranje zadrug.
Naše poslovne zveze se ne smejo več zadovoljiti z vlogo nekakšne grosistične veletrgovine za preskrbo včlanjenih zadrug, marveč se morajo razviti v prave gospodarske voditelje na področju kmetijstva. Tudi osnovne zadruge na vasi ne smejo ostati to, kar so danes, saj so po večini le ßlabe vaške trgovine. Zagotoviti moramo načrtni razvoj osnovnih zadrug ne samo glede njihove ekonomske moči; te zadruge se morajo razviti tudi po obsegu in po vrsti poslovanja ob uporabi vedno višjih organizatijskih Oblik. (Äuovne zadruge, ki so angažirane pri odkupu, so danes le tehnični izvrševalci odkupnih poslov. Ko pa bomo po premagan ju povojnih gospodarskih težkoč namesto sedanjega odkupa z administrativnimi sredstvi uvedli odkup z ekonomskimi sredstvi, ko bodo osnovne zadruge kot kolektivni gospodarji uresničevalo plan državnega odkupa na podlagi pogodb brez uporabe upravnih ukrepov, takrat bodo osnovne zadruge in poslovne zveze dobile važno vlogo tudi pri izvajanju plana setve in žetve, pri pospeševanju živinoreje in ostalih kmetijskih panog, skratka pri vključevanju našega kmetijstva v splošni državni plan. Preko zadruge se bo vsa vas organizirala v gospodarsko enoto, ki bo vedno bolj razvijala svojo gospodarsko delavnost tudi na področju predelave poljskih, živinorejskih in gozdnih proizvodov, nabave kmetijskih strojev za skupne potrebe članov Ud.
Dobro organizirane poslovne zveze bodo morale pomagati naši vasi, da se organizira v trdno gospodarsko enoto, skrbeti bodo morale za izboljšanje preskrbe vasi z industrijskimi izdelki, za ustanavljanje raznih skupnih delavnic za potrebe kmetijstva, od majhnih popravil orodja do strojnega obdelovanja. Take poslovne zveze bodo lahko s svojimi strokovnimi kadri sistematično uvajale tehniko, uporabo strojev, boljše metode obdelovanja zemlje in planski razvoj kmetijstva. Osnovne zadruge se bodo na podlagi dobljenih izkušenj postopno razvijale in izpopolnjevale od sedanjih nabavno-prodajnih zadrug v smeri produktivnih zadrug. Kmečke delovne zadruge pa bodo v tem sistemu predstavljale najvišji tip produktivnega zadružništva.
li starih Jesenk raste nova mesto
Stanovanjsko vprašanje je za Jesenice poleg preskrbe najtežje vprašanje. Toda le malo je ljudi, ki gledajo to stanovanjsko stisko s splošnega vidika. Kljub vsem težavam pa 6e v vsem železarskem revirju zelo veliko gredi. Toliko, kot se je v tem lotu gradilo, se ni na Jesenicah gradilo še nikoli. Toda vsi napori ljudske oblasti, uprave železarne in sindikata cj»o mogli odpraviti stanovanjske stiske spričo velikega dotoka novih delevnih moči.
Stanovanjska stiska na Jesenicah sega za desetletja daleč nazaj in se v celoti ne bo odpravila ne danes in niti jutri. Nekdanji kapitalisti so leto za letom spravljali težke milijone dobička, stisnjenega iz delavskega znola ir. žuljev, na gradnjo stanovanjskih hiš pa je le malokdo mislil. Sele zadnje lelo pred minulo svetovno vojno se je stanovanjsko vprašanje obrnilo na bolje. Toda tudi takrat se stanovanjsko vprašanje ni reševalo načrtno. Stanovanjska kriza se_ je po vojni še bolj zaostrila. Središče_ mesta je po letalskih napadli h porušeno, število prebivalstva pa je medtem naraslo skoraj za SO0/».
Izgraditev novih Jesenic se je zaenkrat usmerila proti zapadu in vzhodu. Na skrajnem zapadnem delu mesta stoji mogočno poslopje nove bolnišnice. ki bo v doglednem času urejeno. Po zunanji in notranji ureditvi bo to eno najmodernejših zdravstvenih ustanov pri nas. V neposredni bližini je dograjeno tudi poslopje za urade in stanovanja za zdravnike in nameščence. To poslopje je s podzemskim hodnikom zvezano z bolnišnico.
Stanovanjske hiše, zgrajene po osvoboditvi na Plavžu pri Jesenicah
Tostran potoka Jesenice raste Iz tal nova in modoma mestna četrt. V letu 1946 je bil tu zgrajen prvi stanovanjski blok z 18 velikimi in svetlimi stanovanji.. V tem letu so bili v gradnji še trije slični bloki s 54 stanovanji. V drugi blok se bodo stranke lahko vselile v kratkem, v tretji in četrti blok pa sredi poletja 1948. Ob glavni cesti je v gradnji štirinadstropni dom za samce. Gradnjo te velike stavbe je močno zavrlo pomanjkanje delovnih moči in gradiva. Tudi to poslopje bo v prihodnjem letu dograjeno. Dom bo imel prostotra za 200 samcev.
Na Javorniku so v surovem stenju dograjene štiri stanovanjske hiše s
Nov stanovanjski blok gradijo na Plavžu za delavstvo jeseniške železarne
16 stanovanji. V te hiše se bodo straiake vselile v prvem polletju 1948. Nad ljubljansko železniško progo na Javorniku je v tem letu zrasla lična stanovanjska kolonija za samce. Ta kolonija sestoji iz desetih stavb, v katerih ima prijeten in topel dom 400 samcev. Kolonija ima skupno upravno poslopje, kuhinjo, pralnico in raz-kuževalnico.
Nasproti železarne na Jesenicah kopljejo temelje za veliko metalurško industrijsko šolo. Poslopje bo dograjeno in opremljeno leta 1950. V bližini postajnega poslopja je v gradnji poštno poslopje, ki bo 35,5 m dolgo in 13,5 m široko. Na nasprotni strani ceste, kjer sta bili prej obe železničarski stanovanjski hiši, bodo začeli graditi moderni upravni poslopji za Okrajni ljudski odbor in Mestni ljudski odbor ter sindikalni dom. Vprašanje obnove starega ali izgradnje novega postajnega poslopja še ni rešeno. To vprašanje presega lokalni pomen in se bo rešilo v skladu z razvojem kraja in širokega zaledja.
Jesenice bodo postale mesto po obsegu in zunanjosti. Mesto pa mora imeti gimnazijo, ker sedanje poslopje ne ustreza svojemu namenu. Mesto mora imeti tudi svoje gledališče, ker je mesto brez gledališča in drugih kulturnih ustanov kakor truplo brez glave.
Jesenice naj postanejo res naravno prometno, gospodarsko in kulturno središče visoke Gorenjske in naj dobe lepo strnjeno obliko ter res pravi gorenjski obraz. Matija Sušnik,
VEČ PAŽNJE PRORAČUNOM LJUDSKIH ODBOROV
V proračunski kampanji, katere Slavna naloga je popularizirati naše proračunsko gospodarstvo in nujnost finančne in gospodarske samostojnosti ljudskih odborov, obiskujejo te dni posamezne okrajne ljudske odbore skupine, sestavljene iz uslužbencev ministrstva za finance LRS. Njihova naloga je, na okraju samem da-iati konkretna navodila za proračunsko poslovanje krajevnih ljudskih odborov ter navodila za kreditno poslovanje- Nadalje je njihova naloga na sestankih aktivistov okraja tolmačiti pomen sestavljanja in samostojnega izvajanja proračunov krajevnih ljudskih odborov ter razpravljati o financiranju lokalnega gospodarstva.
Iz opažanj, ki so jih napravile posamezne skupine prejšnji teden na terenu, lahko ugotovimo naslednje; krajevni ljudski odbori so večinoma sestavljali svoje predloge proračunov /a 1948 sami, vendar zgolj administrativno in brez točnega pregleda, kaj nameravajo n. pr. storiti na gospodarskem polju. V svoje proračune so vstavljali gole številke, ki niso bile dovolj premišljene. Tako so n. pr. vnašali v proračunske dohodite krajevni samoprispevek, kj pa ne spada v proračun, temveč se mora zanj sestaviti poseben predračun. Nadalje so vnašali med proračunske dohodke tudi dobiček takih lokalndi podjetij, k; sedaj sploh še ne obstojajo in zan je še sploh niso -dobre pretehtane možnosti ustanovitve in nadaljnjega razvoja v letu 1948. Tako predvideva na pr. krajevni Ijudsk5 odbor Luče v svojem proračunu za ieto 1948 S60.000 din kot dobiček lokalnih gospodarskih podjetij. Ta kra-ievni ljudski odbor pa nima niti enega -podjetja! Tovarišica tajnica je na vprašanje, kako vendar vsebuje proračun ta dohodek, izjavila; »Slistim na podjetja, ki jih bomo ustvarili. oz. na gospodarska podjetja drugih krajevnih ljudskih odborov.« Ta izjava kaže da manjka našim ljudskim odborom samoiniciativnost za ureditev svojega gospodarstva, da se preveč zanašajo na milost okraja, da še vse preveč računajo na trošarino na blago, o kateri pa vedo, da bo kot posebna oblika davka v letu 1948 odpadla. Popolnoma razumljivo je, da je krajevni ljudski odbor Luče postavil to številko samo zato, da urav-
noteži svoj proračun, ki je že na prvi pogled mnogo previsok. Ko so na sestankih razpravljali o nujnosti osa-i mosvojitve kraj. ljudskih odborov glede proračunskega poslovanja, ki narašča skladno z gospodarskimi in političnimi nalogami in ko so se obravnavale temeljne naloge državnih lokalnih gospodarskih podjetij ter se je povdarjalo, da je osnovni gospodarski vir ravno dobiček teh, se 'je lahko ugotovilo, da so kraj. ljudski odbori vse premalo zainteresirani na dotoku dohodkov iz gospodarske dejavnosti svojega območja-
»Sijajno bi iabko živeli, če ne bi bilo treba odvajati vseh dohodkov n. pr* samo nočnin« je izjavil tajnik kraj. ljudskega odbora Čatež na takem sestanku v Krškem. Iz te njegove izjave se jasno vidi, da je temu tovarišu popolnoma tuja vsa naša gospodarska dejavnost, da ne vidi preko meja svojega okraja in se ne zaveda, da mora danes v ljudski državi vsak, tudi najmanjši krajevni odbor v Sloveniji s svojimi presežki dohodkov pomagati pasivnim krajem. Gospodarstvo vsakega tudi najmanjšega kraj. ljudskega odbora je temeljni kamen mogočni zgradbi petletnega plana.
Izgovor, da v tem a)j ene« kraju ni mogoč obstoj nobenemu podjetju, je večinoma jalov in brez osnove. Podpredsednik vlade tov. dr. Marijan Brecelj je v svojem referatu na zadnjem plenumu OF zs Slovenijo kot organizacijski sekreiar jasno podčrtal, da ni v Sloveniji krajevnega ljudskega odbora, ki ne bj mogel ustanoviti podjetja. Treba je samo najti vire, jih pravilno izkoriščati in razvijati naprej. Zato pa mora biti vodstvo lokalnega gospodarstva plansko, pravilno in uspešno.
Odpraviti je treba odločno vso staro miseinost, kj še do danes vlada v marsikaterem kraj. ljudskem odboru. Kraj. ljudski odbori ne smejo biti oolnoma le tedaj, če se bodo samostojna enota oblast:. To pa bodo popolnoma le tedaj, če s ebodo samostojno udejstvovali na gospodarskem polju svojega okraja. Zaradi njihove dosedanje odvisnosti in nesolidnih finančnih temeljev je marsikje trpela njihova avtoriteta in zavest, da so ljudska oblast, čeprav so bil: že v času narodno osvobodilne borbe izho-
diščna točka za razvoj nove, ljudska
demokracije.
Opaženo je bilo tudi nepravilno vodenje blagajniških knjig z nepravilnostmi v blagajniškem poslovanju sploh. Denar in vse vffednosti se morajo hraniti v blagajnah, odvečna gotovina, ki trenutno ni potrebna, se mora iz splošnogospodarskih razlogov naložiti vsak dan v Narodni banki. Se danes nimajo vs: krajevni ljudski odbori svojega bančnega tekočega računa ter se prav tako ne držijo predpisov o blagajniškem maksimumu. Ugotovljeno je, da mnogi kraj. ljudski odbori še ne vodijo predpisanih blagajnišk-'h knjig (blagajniške, kontrolne in vrednostne knjige), kar jim onemogoča točen pregled blagajniškega stanja. Ce bi se kraj. ljudski odbori zavedali nujnosti tega, kar ni birokracija, bi znal; ob vsakem trenutku predložiti svojim voliicem blagajniško stanje kraja.
Okrajni ljudski odbori — odseki za finance — prirejajo ravno v tem mesecu tečaje za kraj. ljudske odbore. Vendar pa marsikje ti tečaji niso uspeli, ker je bila udeležba zelo sla-
ba._ Na primer v Mozirju se je proračunskega tečaja udeležilo od 29 krajevnih ljudskih odborov samo 5, v Trbovljah od 25 le 14 itd. Posledice čutimo že danes, ko kraj. ljudski odbori zaradi neznanja niso predložili do roka predlogov za svoje proračune, temveč bo moral za vse te sestaviti proračunske predloge finančni odsek okraja po ugotovljenih uradnih podatkih in dosedanji praksi. Zato bodo brez dvoma tak: proračuni zopet le administrativni, birokratski proračuni, ki bodo lahko bolj škodovali kakor pa koristili kraju.
Nikakor ne smemo dopustit'., da bi kraj. ljudski odbori šli v ieto 1948 brez svojega gospodarskega in finančnega plana. V letu 1948. moramo imeti hiter in točen pregled dohodkov in izdatkov tako po posameznih enotah kakor tudi za celotno državo, kar je velike važnosti za nadzorstvo nad pravilnim izvajanjem naše finančne politike. Vse to naj nam ne bo samo pravilo, imeti moramo stalno pred očmi nalogo, ki je postavljena: vso pomoč osnovnim enotam naše ljudske oblasti, našim krajevnim ljudskim odborom.	Š. K.
Otvoritev novega obrata tovarne zdravil v Ljubljani
Tovarna zdravil »Lek«, ki ima svoje obrate v Ljubljani, Hrastniku in Mengšu, ‘e te dimi uredila nov tovarniški obrat v Ljubljani na Celovški cesti. Priprave so se pričele letos v aprilu. Medtem ko so tovarniške prostore še dozidavah in prezidavah, so v po-edinih oddelkih že začeli s proizvodnjo. Delovni kolektiv tovarne v Ljubljani, ki je bila dosedaj stisnjena v neprimernih prostorih, še ni dosegel letnega plana, ker je bil plan predviden za že zgrajeno tovarno. V soboto so začeli obratovati vsi oddelki nove tovarne, kar je plod požrtvovalnosti vsega delovnega kolektiva. Tovarna je najmoderneje opremljena V oddelku za izdelovanje tablet stoj: vrsta strojev od primitivnega enotakt-nega s tiskal ca pa do moderne rotacijske stiskalnice z veliko dnevno proizvodnjo. Svetli in bdgijenični prostori s plinsko in parno inštalacijo, z umivalnico in garderobo napravijo prav prijeten vtis.
Delovna moč v tovarni so večinoma ženske. V času najhujšega pomanjkanja kadra so se delavke hitro iz-vežbale in strokovno usposobile, da so lahko nadomestile strokovni kader. Požrtvovalnost delovnega kolektiva potrjuje stalno rastoča proizvodnja. V enomesečnem iekmovanju od srede novembra pa do srede decembra med obrati tega podjetja je zmagal prav delovni kolektiv ljubljanske tovarne.
Na svečami proslavi ob otvoritvi novega obrata je pred delavstvom in gosti kot prvi spregovoril predsednik sindikalne podružnice tov. Bogdan Celic. Poudaril je velik pomen nove tovarne na izpolnitev našega petletnega plana. Ravnatelj inž. Riko Repič
je .opisal kronološki razvoj tovarne ter pri tem navedel vse težkoče, ki jih je moral kolektiv prebresti kakor tudi uspehe, ki jih je dosegel s svojo požrtvovalnostjo. Za njim so govorili še tov. inž. Marjan Škofič, obrato-vodja tovarne v Mengšu in tov, Bruno Leban. V imenu ministrstva za delo je tov. Lojze Diacci čestital delovnemu kolektivu podružnice »Leka« v Ljubljani. Med drugim je dejal, da smo slične uspehe zabeležili povsod tam, kjer stojijo delavci v tesni skupnosti pod vodstvom sindikata, kakor je to ravno v novi tovarni zdravil.
Predstavnik ministrstva za ljudsko zdravje tov. Avgust Zupet je podčrtal veliko važnost zdravil, ki jih tovarna izdeluje, saj smo morali prej ta zdravila uvažati. V imenu delavk in delavcev tovarniškega kolektiva se je za čestitke prisrčno zahvalila delavka Jelka Ovsec, ki je s kratkimi besedam iizrazčla veselje vsega delovnega kolektiva ob pričetku dela v tovarni.
Na proslavi so bili nagrajeni najboljši delavci in delavke vseh podružnic »Leka«. Približno 20 % vsega delavstva preseda normo, najboljši jo presega za 40 9». Obrat Ljubljana ima 15 nagrajencev, obrat v Hrastniku 14. v Mengšu 8. uprava pa 12. Najboljši delavki Jožic: Merhar, ki dnevno presega normo za 42 % je k uspehu čestital ravnatelj podjetja. Prejela je nagrado 3000 din.
Po končani proslavi je delavstvo odšlo na svoja delovna mesta, gostje pa 60 si ogledali vse prostore. Sedaj izdelujejo v tovarni razne tablete, sirupe, tinkture in polnijo injekcijske ampule, poleg tega izdelujejo tudi anorganske soli.
ORvezsa® zavarovanje pošiljk, ki se Izročajo železnici za prevoz
V Uradnem listu FLRJ št. 90 z dne 22. oktobra 1947 je bila objavljena uredba o obveznem zavarovanju vseh pošiljk, ki se izročijo za prevoz železnicam razen prtljage in ekspresn. blaga. To obvezno zavarovanje stopi v veljavo 1. januarja 1948 in se bo uporabljalo za vse civilne pošiljke, ki se izroče od tega dne dalje za prevoz v lokalnem prometu po jugoslovanskih državnih železnicah. Za mednarodne pošiljke to zavarovanje ne velja in ostane še dalje jamstvo železnice po dosedanjih veljavnih predpisih.
Že po dosedanjih železniških zakonih je bilo jamstvo iz prevoznih pogodbenih razmerij strožje kot pa je jamstvo iz ostalih pogodbenib razmerij, to pa zaradi tega, ker je bila železnica načelno odgovorna ne le za tisto škodo, ki je nastala na blagu med prevozom po njeni krivdi, ampak je jamčila vedno tudi za škodo, ki je nastala zaradi slučaja. Po novi uredbi pa bo jamstvo še širše, ker je podana obveznost, da bodo stranke odškodovane tudi za škodo, ki bo nastala ne le zaradi slučaja, ampak celo po višji sili.
Z obveznim zavarovanjem pa se ne oprošča pošiljatelj odgovornosti, če ni bil zadostno skrben pri predaji blaga za prevoz po železnici. Pošiljke morajo biti pravilno paketirane, kakor zahteva svojstvo blaga, ki se preda za prevoz, pa tudi tako, da vzdržijo prevoz od predaje železnici do Izročitve prejemniku pri normalni manipulaciji, ki je potrebna pri prevoza. Samostojni komadi kosovnih pošiljk morajo biti opremljeni z naslovom prejemnika in znaki, ki so določeni po železniških predpisih. Operativni upravni voditelji so dolžni pred začetkom izvajanja obveznega zavarovanja po tej uredbi predpisati pravila o paketiranju proizvodov iz svojega delovnega območja. Ia zavarova-
nja se ne krije škoda, ki nastane zaradi nepravilnega paketiranja, zaradi postopka, opustitve ali dispozicij lastnika pošiljke ali njegovih zastopnikov, zaradi nezadostne ati napačne deklaracije pošiljke ob njeni izročitvi za prevoz, dalje pa se tudi ne krije škoda, ki nastane zaradi naravnega kaliranja ati naravnega kvara, razen, če pride do tega zaradi daljšega trajanja prevoza, kakor pa je dovoljeno po predpisih o prevozu.
Zavarovanje se začne z izročitvijo pošiljke železnici za prevoz in traja do njene izročitve prejemniku, odnosno, dokler traja odgovornost železnice iz prevozne pogodbe. V krajih, kjer železnica opravlja dovoz blaga s cestnimi vozili od pošiljateljevega doma do postaje, kakor tudi, kjer opravlja odvoz s postaje na prejemnikov dom, traja zavarovanje od časa prevzema pošiljke na domu, odnosno v službenem prostoru pošiljatelja, pa do časa izročitve pošiljke prejemnika doma, odnosno v službenem prostoru. Škodo je treba dokazati na dosedanji način z železniškimi zapisniki, oziroma s potrdili na prevoznih listinah, če manjka cela pošiljka ali če manjkajo njeni samostojni deli. Tukaj je potrebno poudariti, da prejemnik po izrešitvi prevozne listine ne more odklanjati prevzema poškodovanega blaga ali zahtevati popravilo ali vpostavitev v prejšnje stanje. V upravičenih primerih se mu izplača odškodnina v denarju, ki ustreza znesku, za katerega se je vrednost blaga zaradi poškodbe zmanjšala. Če bi prejemnik odklonil prevzem blaga zaradi primanjkljaja ali poškodbe potem, ko je izrešil vozni list, bi se izpostavil nevarnosti, da bo železnica prodala blago na javni dražbi na njegovo odgovornost.
Državni zavarovalni zavod povrne, ne glede na višin» škode in brez kakršnih
koli odbitkov, tisto škodo, ki nastane kot neposredna posledica prometne nesreče prevoznega sredstva, učinka elementarnih sil, tatvine, bodisi delne ali celega tovor-ka, izgube vse pošiljke oziroma vsega to-vorka ali kot posledica požara. Vsako drugo škodo povrne v celoti le tedaj, če presega 2 */• vrednosti cele pošiljke. Odškodnino izplača Državni zavarovalni zavod načelno v tridesetih dneh od dneva, ko je nastala škoda. Če se v tem roku brez njegove krivde ne more ugotoviti njegova odškodninska obveznost ali njen obseg, pa mora izplačati odškodnino najpozneje v petnajstih dneh po tem, ko se ugotovi obseg te njegove odgovornosti. Odškodninsko zahtevo mora stranka predložiti neposredno pri Državnem zavarovalnem zavodu (Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu ali Skopju). Hitrejša rešitev odškodninske zahteve je odvisna seveda tudi od tega, če stranka priloži odškodninski zahtevi vse potrebne priloge kot n. pr. listino o prevozni pogodbi, izvirni račun, polnomočje (cesijo).
Razločevati moramo odškodninske zahteve za transportne škode od odškodninskih zahtev za zamujeno izročitev. Za prekoračenje roka za izročitev izplačuje železnica tako imenovano konvencionalno globo v višinah do največ polne čiste voznine po vidikih, ali je škeda zaradi prekoračenja roka za izročitev dokazana ali ne. Take odškodninske zahteve rešuje še nadalje železnica in se morajo predlagati tisti železniški direkciji, pod katere pristojnost spada namembna postaja pošiljke. Priložena mora biti prevozna listina, s katero reklamant dokaže, da je upravičenec iz prevozne pogodbe, event morajo biti priložene tudi druge listine, če hoče oškodovanec dokazati škodo.
Gospodarstveno načelo pa mora biti. kar najbolj obvarovati pošiljke pred transportnimi škodami, ker samo odškodovanje za nastalo škodo ne more nikdar odtehtati škode, ki jo trpi celotno narodno gospo darstvo z odtegnitvijo kakršnega koti poškodovanega ali izgubljenega blaga, ki je potrebno za proizvodnjo ali potrošnjo Skrb za to ima železnica, uporabniki pa ji morajo pomagati z upoštevanjem prevoznih predpisov.	E. S-
V novi hidrocentrali na Mariborskem otoku so postavili prvo turbino za 24.000 konjskih sil
Te drv: so pri gradnji velike hidrocentrale na Mariborskem otoku končali dela v zvezi z montažo prve velike turbine za 24.000 konjskih sil. Po končani montaži turbine je sedaj omogočena montaža generatorja, nakar bo prvi agregat pričel obratovati že sredi prihodnjega leta. Uprava gradilišča je v sodelovanju z delovnim aktivom izdelala operativni načrt za montažo turbine, ki je bil za dva tedna krajši v primeri z montažnim načrtom tovarne. Montažna dela pa so bila zaključena 36 dni pred rokom. Montažo te velike turbine so prvič v naši državi izvršili domači delavci in strokovnjaki Z deli za montažo so začeli še preden so bila končana gradbena dela. Težave je povzročalo pomanjkanje tehničnih sredstev za montažna dela. Tako je bila težka jeklena osovina za turbino postavljena z vzporednim delom dveh starih žerjavov.
Nova tovarna mavca pri Jajcu
V Volarih pri Jajcu je bila te dni dograjena najmodernejša tovarna mavca v naši državi.
Razen tovarniškega poslopja so zgradili tudi več drugih zgradb. Ob tovarni so zgradili poslopje uprave z laboratorijem in poslopje za delavnice in menzo, pa tudi prve stanovanjske hiše za novo delavsko kolonija.
Ob odhodu ameriških čet iz itaiiie
ugstavlja list „Unita“, da se hlapčevanje De Gas perijeve vlade ameriškemu imperializmu la
kapitalizmu r«adaljuje v nezmanjšani meri
Rim, 2l dec. List »Unita< je objavil pod naslovom »Hlapci so ostali« članek Luigija Longa v zvezi z odhodom ameriških čet iz Italije, v katerem je med drugim rečeno:
lialijo so v torek zapustili zadnji ameriški vojaki. Zaradi tega naj bi bil ta dan zgodovinski dan in dan veselja za mnoge vojake, ki se končno vračajo domov k svojim družinam. Ta dan pa bi moral biti slovesen tudi za naše ljudstvo, ki bi moralo dobiti priznanje za žrtve in bremena v- času skupnega boja, ker te žrtve ni6o bile samo zato, da bi se spremenil gospodar.
Teda ta dan sploh ni bil proslavljen. Italijani, prežeti z rodoljubnimi čustvi, so čutili tega dne samo grenkobo. Ugotovili so, da sicer odhajajo vojaki kot živ izraz nadzorstva in podrejenosti, toda podrejenost in nadzorstvo sta vseeno ostala in sicer v še večji meri kakor prej, saj so osiali inštruktorji in agenti ZDA. Vojaška okupacija je končana, toda Američani se še vedno vmešavajo v vse nese politično, gospodarsko in kulturno življenje. Končano je nadzorstvo, ki je
bilo v skladu z določbami mirovne pogodbe, nadaljuje pa »e samovoljno in nedopustno nadzorstvo. Odšla je oborožena podpora tujega nadzorstva loot vojaški izraz naše podrejenosti, ostala pa je De Gasperijeva vlada, ki je to podrejenost sprejela kot osnovo svojega delovanja.
Predsednik Truman je na dan odhoda pohitel z izjavo, da naj si italijanski narod ne dela utvar v zvezi s pomenom odhoda ameriških čet’. Odkrito je napovedal, da smatrajo ZDA Italijo za svoj protektorat in si pridržujejo pravico intervenirat: vsakokrat, kadar bi italijanski narod odklonil to samovoljno .in nesprejemljivo »zaščito«.
Vladna krščanskodeinokratska glasila in listi, ki se nazivajo neodvisne, so hitro pozdravili to izjavo predsednika Trumana kot porošlvo, da varujejo svobodo v Italiji odslej ZDA. Uredniki omenjenih listov zamenjujejo svobodo naše države s svobodo ZDA in hočejo vsiliti svojo voljo in interese italijanskemu narodu. Tako je svoj čas pisalo tudi fašistično časopisje, ko jo izražal Hitler podobna mnenja o
nas. Jasno je, da tudi današnje časopisje, ki služi istim namenom, ne predstavlja nacionalnih teženj italijanskega naroda.
Po hlapčevskem Izpolnjevanju ukazov z druge strani Oceana, ko eo krščanski demokrati vrgli iz vlade socialistične in komunistične predstavnike kot najmerodajnejše predstavnike idealov in tradicij naše osvobodilne vojhe ter po zvestem izpolnjevanju ukazov ameriških imperialistov, ki ga je pokazala De Gasperijeva vlada proti tistim težnjam in interesom, ki jih je na jasen in demokratičen način izrazilo ir)0/!) naših volivcev ali 904/o organiziranih delavcev, se ne čudimo drznosti, s katero napovedujejo ameriški oblastniki svoje načrte za za-sužnjenje naše države. Ne čudimo se več dejstvu, da sprejemajo naši oblastniki brez kakršnega koli sramu vsak ukaz in ponižanje.
Bolj pa se čudimo temu, da so se tej antinacionalni, antidemokratičini in ljudstvu nasprotni delavnosti pridružili republikanski in saragatovski prvaki, ki si še vedo prilaščajo naziv rodoljubov, demokratov in socialistov.
Da bi bilo mogoče Italijo uspešno kolonizirati, so poklicali na pomoč dolarje, toda navzlic temu ameriški imperializem in ameriški odgovorni oblastniki nimajo izključno zaupanja v moč in avtoriteto svojih agentov v Italiji. To dokazuje njihov namen, da pošljejo v Italijo poleg drugega orožja tudi 180.000 težkih in lahkih strojnic. Bojijo se, da se ljudstvo s svojimi nacionalnimi čustvi, ki je odstranilo s svojo enotnostjo in bojem nacistične zatiralce, ne bi uklonilo pred ko-ruptno silo dolarja ter pred lažmi in izdajstvi ameriških • agentov v Italiji.
Pri tem pa se morajo zavedati, da volje ljudstva, ki je pripravljeno braniti svojo svobodo in neodvisnost, ne bodo zlomile niti ameriške strojnice. Kar ni uspelo nemškim strojnicam, tudi ameriškim ne bo uspelo.
Rim. 25. dec, (Tass) Milanski »Cor-riese Lombardo« piše. da 60 izročili Američani italijanski vladi ob odhodu svojh čet iz Italije mnogo oklopnih avtomobilov, avtomobilov, protitankovskega orožja in druge opreme. Ta material bodo uporabili med drugim za »vzdrževanje reda« v državi.
Fff&račfluisfea rasprava v francoskem parlamentu
Jacques Duclos o neparlamentarnem postopku vlade
Pariz, 26. dec. Včeraj zjutraj se je
pričela v francoski narodni skupščini razprava o proračunu za leto 1948.
Vlada je predlagala skupščini, da bi odobrila prenos proračunskih kreditov iz leta 1947 v leto 194S. Poslanec ljudskega republikanskega gibanja Barrange se je v ime.mi vlade trudil, da bi opravičil ta vladni predlog s tehničnimi razlogi.
V razpravi o tem predlogu je prvi govoril podpredsednik narodne skupščine in šef komunistične parlamentarne skupine Jacques Dados. Kritiziral je tako protiparlame.ntarno ravnanje vlade in opozoril poslance, da bodo pristaši diktature izkoristili tako ravnanje in bodo zatrjevali, da je parlament sploh nepotreben. Duclos je pripomnil, da računa vlada na svojo običajno večino pri sprejCmu tega predloga in izjavi!, da se komunistična parlamentarna skupina ne bo pridružila temu koraku.
Predlagamo, je rekel Duclos, da prenesemo kredite iz proračuna iz 1947 samo za tri mesece 1. 194S, da b: lahko narodna skupščina do kraja proučila novi proračun.
Duclos je razčlenil vsebino vladnega načrta in poudaril, da se krecFti vseh resorjev zmanjšujejo v koris* vojaških izdatkov, ki dosegajo višino 2S0 milijard frankov ali 51 % celotnih proračunskih izdatkov, medtem ko 60 znašali ti izdatki v letu 1947. le 23 %.
O odpustu 150.000 državnih uradnikov je Duclos dejal:
Ta ukrep, ki ga razlagajo z gospodarskimi razlogi, pa lahko postane politični manever, da bi bilo mogoče vreči uradnike — republikance iz državne uprave. Vlada tretje sile ir. pristaši diktature prezirajo demokratična pravila in sovražijo komunizem, da bi lahko bolje služili interesom Wall Street«.
Duclos je nato rekel: Spominjamo se časov, ko so se kazale nekatere vlade kot zaštitnice francoskih interesov. Svoječasno smo ožigosali mo-
nakovsko politiko, pa tudi takrat so nam govorili, da nimamo prav.
Francija je epre/ena v sramotni jarem reakcionarne politike, toda komunistična parlamentarna skupina, ki spoštuje zaupanje, ljudstva, se ne bo pridružila tem metodam, ki pomenijo atentat na pravice parlamenta.
Xa Duel isovo zahtevo so pričeli glasovati. Za Duclosov predlog, da se vladin načrt v celoti odkloni, so glasoval; sSmo komunistični poslanci, 570 drugih poslancev pa se je izreklo za razpravo o vladnem predlogu
Seja te tila nato prekinjena, narodna skupščina pa bo zasedala neprekinjeno do 50. decembra zaradi proučevanja predloga o prenosu kredita iz letošnjega proračuna v proračun za leto 1948.
150 milijard frankov primanjkljaja
Pariz, 26. dec. V zvezi s proučevanjem vladnega predloga o proračunu za leto 1948. 1« znaša 1.000 m'li-jard frankov, prinaša >Ce Soir« naslednje podatke o proračunskih dohodkih in izdatkih:
750 milijard za civilne in vojaške
izdatke, 150 milijard za obnovo, 80 milijard za kritje državne blagajne in 20 milijard za kritje primanjkljaja v Posarju.
Dohodki: 650 milijard rednih dohodkov in 200 milijard iz posojila in izrednih dohodkov.
Primanjkljaj 150 milijard frankbv bo treba kriti z novimi daviti, ki so jih pred kratkim izglasovali v skladu s tkzv. Mayerjevim načrtom.
Davčni vijak pritiska
Pariz, 26. dec. (Tass) Pariški lisi« poročajo o novem zvišanju cen. Cone tobaka in raznih vrst cigaret so se zvišale približno za 25 %.
Časopis »France Soir« napoveduje, da bo zvišan tudi davek za radijske aparate, in sicer za 500 do 650 frankov na leto, cene premoga za .2800 frankov po toni, cene plina za 9,70 franka za 1 m3, elektrike za 17,20 za KAV, podražila pa se bo tudi vožnja s podzemeljsko železnico na 6 frankov, kar bo Parižane najbolj zadelo, ker je bila že pred mesecem podra-žena od 4 na 5 frankov.
Listi poročajo tudi o bliž.njem zvišanju Cen gorivu za avtomobile, in sicer za 21,65 franka pri litru. »Paris Presse« pristavlja konično: Vlada nam je pripravila za Božič krasen dar.
Nove smrtne ®bsodise antifašistov psi Francovim režimom
Madrid, 26. dec. Radijska postaja španskega odporniškega gibanja »Pi-renaica« porcea o protestih svetovne demokratične javnosti proti smrtni obsodbi petih španskih rodoljubov v Ocani. Med obsojenimi je tudi znani španski komunist Avguštin Zoroa.
Iz vseh departementov Francije prihajajo protesti demokratičnih organizacij in osebnosti, ki zahtevajo I»sredovanje francoskega ministra za zunanje zadeve za rešitev španskih antifašistov.
Španska novinarska služba v emigraciji je zahtevala, naj bi posredovalo mednarodno združenje novinarjev pri madridski vladi, da bi vlada preklicala to zločinsko obsodbo.
Svetovna sindikalna federacija, ki šteje 60 milijonov elanov, je pozvala vse svoje sekcije, naj naglo pod v zame jo ukrepe za rešitev Augustins /.oroja in njegovih tovarišev.
Podpredsednica francoske narodne skupščine Madieine Brown je • b iskal a francoskega ministra za zunanje zadeve Bidaidta in ga v imenu vseh demokratičnih Francozov naprosila, da bi uradno posredoval v korist na smrt obsojenih španskih rodoljubov.
Ves sovjetski tisk poroča o tej obsodbi, hkrati pa opisuje življenje in delo antifašistov, ki uživajo spoštovanje vseh demokratov sveta.
Napad grške demokratične vojske na Kionko v Eplrti
Atene, 26. dec. (Ass. Pr.). Grški listi objavljajo poročila iz Janine in uradna sporočila monarhofašistlenih vojaških oblasti, ki govore o velikem naipadu 2000 borcev demokratične armade na mesto Konico v Epiru. V borbi so bili ranjeni poveljnik posadke v teni kraju, poveljnik bataljona in še en častnik. Listi poročajo, da je prekinjena zveza med Konico in Dreveno. Ogroženi posadki eo poslali nujno pomoč, toda državno cesto. po kateri bi moralo prispeti oja-Fenje vladine vojske, ima v oblasti demokratična armada. Demokratične sile so napadle posadko, ki brani most pri mestu Filiadesu, ter mesto samo. Minister za vojsko Stratos js odpotoval z letalom v Konico, da bi osebno nadzoroval operacije.
Po drugem uradnem sporočilu iste agencije je napadlo približno 1500 borcev demokratične armade mesto Agrinicra v Etoliji.
Nove aretacije in obsodbe grških rodoljubov
Atene, 26. dec. Kakor poročajo tuje agencije, je moinarhofašistična vlada v zadnjem času še povečala teror ter ubijanje in zapiranje demokratičnega prebivalstva Grčije. Reuter poroča, da je monarhofašistična policija aretirala na božični večer v Atenah nad 500 demokratičnih meščanov, češ da so člani »Organizacije za samoobrambo«. Poleg tega pripravljajo menarhofašisti-čne oblasti zopet nove aretaci je grških rodoljubov z izgovorom, da so 1i ukrepi potrebni za obrambo miru, ki je v nevarnosti, odkar je vzpostavljena »gverilska vlada«. Zaprtim meščanom je sodilo vojaško sodišče v Atenah.
Zahtevali so od njih, naj se izjavijo ali so za demokratično narodnoosvobodilno borbo ali ne. Minister za javno varnost Konstantin Rendis je izjavil, da Grčija »ni prepuščena sama sebi« in da jo bodo njeni prijatelji podpirali še bolj kakor doslej.
Atene, 26. dec. Ob doslednem nadaljevanju politike nasilja nad demokratičnim grškim prebivalstvom, so monarhofašistična oblastva, kakoir poroča agencija France Presse izvedla smrtno kazen nad dvema borcema demokratične armade, ki ju je naglo vojaško sodišče v Korintu obsodilo na smrt. JUonarhofašistično sodišče v Atenah je poleg tega obsodilo skupino grških demokratičnih državljanov, ki so Jih obtožili, da so podpirali demokratično armado v borbi za svobodo in neodvisnost domovine. Eno osebo so obsodili na smrt, ostale pa na časovne kazni.
Ista agencija poroča, da so pretekli ponedeljek justificirali 7 oseb, ki so jih monarhofašistična sodišča obsodila na smrt, ker so pomagale grški demokratični armadi.
Zastopstvo LMS pri predsedniku italijanske ustavodajne skupščine
Rim, 25. dec. Predsednik Italijanske ustavodajne skupščine Peracimi je sprejel delegacijo LMJ, ki je na obisku v Italiji. Predsednik P era cini se je zadržal z jugoslovanskimi mladinci v daljšem prijateljskem razgovoru. Sprejema se je udeležil tudi italijanski minister za zunanje zadeve grof Sforza.
New York. 26. dec. Ameriški antifašisti in bivši borci v španski državljanski vojni — veterani brigade »Abraham Lincoln« im oslale antifašistične organizacije v ZDA so pričele živahno kampanjo, da bi rešili Avguština Zoroja in četvorico drugih španskih antifašistov, ki jih je Francov fašistični režim obsodil aa smrt. Zunanjemu ministru Marshallu so poslali brzojavko, v kateri izražajo 6vojo ogorčenje in zahtevajo takojšnje posredovanje, da se prepreči izvršitev smrtne kazni nad španskimi rodoljubi.
Razširjenje partizanskih akcij v Španiji
Pariz, 26. dec. Radijska postaja »Pi-retiaica« poroča o širjenju partizanskih akcij v pokrajinah Cuenca, Astu-ria, Galicia, La Mancha, posebno pa v Levantu.
Hrabri španski partizani pokrajine Levanto so pričeli zadnje dni velike akcije in se pri tem posluževali novih meiod boja. Močni oddelki partizanskih enot so zavzeli pred šestimi dnevi kraj Garrion v pokrajini Teruel, kjer «o imeli iramcovoi oporišče za pošiljanje kazenskih ekspedicij proti partizanom. Kmetje so svoje osvoboditelje navdušeno sprejeli.
Pretekli teden je napadel partizanski oddelek v Kataloniji falangistični transport na progi Lerida—Barcelona.
Partizanski oddelek Galicije je razglasil imena falangistov, ki so zakrivili v Galiciji vrsto zločinov nad španskim ljudstvom, pri čemer je poudaril, da se bodo morali za svoje zločine zagovarjati pred ljudskim sodiščem.
Ziasp panamskega ljudstva
Buenos Aires, 26. dec. (Tass). Napredni krogi v Argentini so z zadovoljstvom pozdravili sklep panamskega parlamenta, da ne da Združenim državam Amerike vojaških oporišč na razpolago. Vsi listi objavljajo poročila o tem sklepu pod velikim« naslovi. Nekateri imenujejo ta skleu zgodovinsko zmago panamskega naroda proti prodiranju imperializma.
List »La Hora« piše, da je »panamski narod odnesel eno izmed najbolj važnih zmag, ker je Narodna skupščina soglasno odklonila načrt pogodbe z ZDA, po katerem naj bi bil del panamskega ozemlja na razpolago imperializmu yainkeejev, da bi imeli tam vojaška oporišča«. »Ta sklep, — nadaljuje list, — kakor tudi demonstracije, ki so ji sledile, so dokaz, da si narodi Latinske Amerike ne bodo naprtili jarma yankeejev.«
List tudi naglasa, da narodi drugih držav prisrčno pozdravljajo zmago panamskega naroda. »Vsiljeni ameriški imperializem, — piše še »Orientation«, — je bil zlomljen s trdno voljo panamskega naroda, ki je dokazal, da ne namerava poslušati ukazov bankirjev Wall Streeta in dovoliti, da bi se njegova domovina spremenila v orodje zločinskih načrtov za kolonizacijo Latinske Amerike tor agresije proti Sovjetski zvezi in drugim svobodnim narodom na svetu.
Razseljene« pošiljajo v angleške premogovnike
Landen, 26. dec. Britanska državna direkcij« ra premog kljub novim ukrepom ni mogla pridobiti radostne1?« števila Britancev za delo v premogovnikih, ri stolno nazaduje že od konca vojne. Britanski delavci so zaradi težkih delovnih pogojev v premogovnikih rajši iskali dele v lažjih in bolje plačanih industrijskih panogah. Zato je britanska vrsda sklenila, d bo najela a pritožno tno delovno silo v pre- /mikih »razseljence«, ki jih mnogo životari po taboriščih Zapadne Nemčije, kjer so prepuščeni na milost in nemilost anrioameriškem oblastem ter taboriščnim upravam, ki jim na vse načine onermogočajo vrnitev v domovino.
Reuter poroča, da so briianske oblasti doslej zbrale že okrog 50.000 teh »razseljencev« in so jih že začele preseljevati v Vel. Britanijo. To ceneno delovno silo so po vesteh te agencije nabrali med jugoslovanskimi, poljskimi ter ukrajinskimi kmeti. Nekaj tisoč so jih vzeli tudi iz odreda proshilega poljskega izdajalca Andersa. Cim prispejo, razpošljejo te delavce oblasti v taborišča, ki jih imajo pripravljene v raznih krajih Vel. Britanije, odkoder jih po krajšem pouku pošljejo v rudnike. Forcčilo tudi navaja, da je med temi kmeti ki bodo postali rudarji v britanskih premogovnikih, tudi precej diplomatov, sodnikov, advokatov ter študentov.
Izigravanje denatiflRaclje v angfe~amer!šM csni Nemčije
Berlin, 26. dec. List »Neues Deutschland« navaja nekaj podatkov o dena-fikaci.fi v angloamerički coni. Tako je izpustila komisija za denacifikacijo v Biel-efeldu na svobodo znanega vojnega zločinca vojvodo Friedricha Franza von Decklenburga in ga kaznovala samo z neznatno globo.
Kornelija z? denacifikacijo v Bjelefel-du je tako milo sodila tudli mnoge druge nacistične zločince. Bivšega SS-haupteturmfiihrerja in predsednika nacističnega sodišča dr. Sanderja je kaznovala samo na 1600 mark denarne kazni, Hermana Šteta, aktivnega nacista iz idta 1933 in člana gestapa, pa je obsodila točno na toliko zaporne kazni, kolikor jo je že prebil v tako imenovanem taborišču za internirance, tako da so ga takoj Izpustili na svobodo. SS-haupfsturm-fiihrerja Bohlinga, ki se je hvalil v svojem rojstnem kraju, da je ubil kot član potka »Mrtvaška glava« vsak dan 30 do 40 Židov, je komisija kaznovala samo s 6 meseci zapora. Tudi bivšega O'bersturmführerja WaMerja Beckerja iz Dortmunda so obsodili samo na denarno kazen 1000 mark, kolikor je policija smatrala, da mora plačati za njegovo udobno sedenje v »koncentracijskem« taborišču, nato pa so ga takoj izpustiti na svobodo.
Izvoz iz zapadne Nemčije
»Neues Deutschland« poroča nadalje, da ima izvoz zapadne Nemčije pravi kolonialni značaja. Medtem ko so bili prej izdelki najvažnejša postavka nemškega izvoza, so danes podrejenega značaja, ker se izvažajo po večini surovine- Od celotnega izvoza iz zapadnih con, česar vrednost znaša po angloameričkih uradnih podatkih 105,9 milijona do-
larjev. odpade na premog 50,5%, n« les 19,7%, n» izvožene gotove proizvode pa samo 10,3%.
Novi bankovci
Iz dobro obveščenih bančnih krogov v Hamburgu se je zvedelo, da so prispele pred kratkim v hamburško pristanišče ladje z novimi bankovci za zapadno Nemčijo, ki so jih natiskali v ZDA. Bankovce so od-premili pod britansko stražo v notranjost Nemčije in jih izročil; denarnim zavodom zapadne Nemčije.
Gibanje za nacionalno enotnost Nemčije
Berlin, 27. dec. (Tass) Druga aej« stalnega komiteja nemškega narodnega kongresa za enotnost in pravičen mir je bila 20. decembra. V uradnem poročilu, ki ga objavlja Ust »Eeues Deutschland«, je rečeno, da je komite poslušal poročilo o delovanju nemškega narodnega kongresa po neuspehu londonskega zasedanja Sveta ministrov za zunanje zadeve. Predsedujoči Otto Nuschke je omenil potrebo, da bi se razširile v vseh slojih nemškega prebivalstva osnovne ideje nemškega narodnega kongresa — ideje enotnosti in pravičnega miru.
Poročila o gibanju za enotnost so podali člani komiteja, ki so v svoji referatih povedali, da se js narodni kongres spremenil v vsenarodno gibanje za nacionalno enotnost.
Komite je poslal vsemu nemškemu narodu in vsem strankam poziv, naj nastopijo proti vsem načrtom razdelitve Nemčije in zahtevajo izvedbo ljudskega referenda o enotnosti Nemčije. Odločilnavsila pri tem vprašanju, je rečeno v uradnem poročilu, naj ho volja nemškega naroda.
Nov aitgfeško-Srasicsski spopazuan © razdelitvi presnega iz Fogarja
Pariz, 27. dec. V sredo so sklenili v Berlinu nov angleško-froncoski sporazum o razdelitvi premoga in koksa iz Zapadne Nemčije. Po tem sporazumu je določeno, da bo dobila Francija določen odstotek izvoza premoga, »ko bo dnevna proizvodnja Porurja presegla 370.000 ton.« Napredni froncoski tisk pravi, da so to samo prazne obljube brez vsake dejanske podlage, ki jih pa hoče francosko ministrstvo za zunanje zadeve prikazati kot diplomatsko zmago Bidaulta.
V nasprotju z izjavo Bidaulta kažejo uradni podatki, da se proizvodnja premoga v Porurju ne povečuje, ampak celo pada.
»Humanite« poudarja, da Francija ne bo
dobila niti grama premoga več in pravit Lahko smo gotovi, da proizvodnja portir-skega premoga ne bo nikoli dosegla tiste višine, ki je po pogodbi potrebna, da bi pričeli pošiljati premog tudi Franciji. Zato bodo že skrbeli ameriški protektorji v Nemčiji. Bidault je dovolil, da nas s tem sporazumom še zasmehujejo, toda njemu je vseeno zanj je glavno, da lahko govor! o »zmagi«. Toda francoski narod se ne bo dal zapeljati.
»Ce Soir« pravi, da Franciji taka fiktivna zmaga ni potrebna, pač pa premog, do katerega ima privico, in nadaljuje: Jasno je, da na bomo nikoli dobili poroštva za ta premog, razen s četverno pogodbo, v kateri bi sodelovala tudi Sovjetska zveza.
Nizozemske čet® se pripravljajo za itove feofe proti domačemu prebivalstvu v Indoneziji
Džakarta, 26. dec. (Tass). Republikanske oblasti v Indonezije so objavile, da Nizozemci še nadalje zbirajo čete na raznih točkah osrednje Jave. Nizozemci se pripravljajo za napad na Djokjakarta in Surakarto ter so njihove izvidnice na progi okrepljene s Luki in topništvom. Prihajajo tudi tvesti o praskah v območju Džuvamgija in Ked und jati ja. Letala nizozemskega letalstva križarijo nad južno Sumatro.
Indonezijski iisii nagiašajo težavni položaj v deželi in poudarjajo, da so zainj odggvorni Nizozemci in njihova vlada.
List »Merdeka« piše: »Medtem ko si komisija tr°h držav prizadeva poravnati s pogajanji spopad, Nizozemci še nadalje vztrajno izvajajo svojo politiko itn sploh ne upoštevajo komisije treh držav in tJga, da veSina prebivalstva okupiranih področij z
odvratnostjo spremlja njihovo politiko. Nizozemska metoda je podobna ribarjenju v kalnem, k: na-m je dobro znana. Dobro vemo, da bi Nizozemci radi onemogočili pogajanja :n nadaljevali politiko sile«.
list »Sumber« podčrtava, da predsednik nizozemske vlade Bell ni prispel v Indonezijo, da b; izpolnil sklep Varnostnega sveta in se udeležil pogajanj, temveč zato, da hi sabotiral.
List »National« poudarja, da je sedaj postalo popolnoma jasna da Nizozemci prezirajo komisijo treh držav, ker .so zavrnili vse njene predloge o ustavitvi vojaških operacij. List izraža upanje, da bo Varnostni svet končno pod vzel potrebne ukrepe proti holandskemu napadu in politiki izsiljeval: ia. ki stremi za tem, da bi zatrli svobodo v Indoneziji.
IZ ALBANIJE
KiiJU- __ umetnost
Pred vojno J« bila prosvei» > Atoanijiske literature, ne bo pa zanemarjal tudi
na zeio nizki stopnji. Tu le nekaj števiik: otroški vrtci so zajeli vsega 1900 otrok, osnovne šole 48.800 učencev, 5900 pa je bilo srednješolcev. Po osvoboditvi je v tem pogledu nastal pravi preobrat: v otroških vrtcih se danes igra 10.200 otrok, v osnovne šole zabaja 158.000, v srednje pa 14.760 učencev. Dalje so letos odprli višji pedagoški institut, kjer se že v prvem učnem letu pripravlja 465 slušateljev za svoj bodoči poklic.
Značaj obširne kampanje je zavzela borba proti nepismenosti. Od začetka tega leta do danes je bilo organiziranih 4780 acalfabetskih tečajev, ki jih je obiskovalo 42.000 moških in 40.500 ženskih oseb; ena tretjina od teh se je naučita pisati in čitati.
Mnogo je bilo storjenega na področja kulture. Tako so v Tirani ustanovili Znanstveni institut, ki si je nadel kot prvo nalogo izdati slovar albanskega jezika. Tabo obsegal 30.000 besed. Institut se bo bavil tudi f sistematičnim proučevanjem alban-
literature drugih, predvsem jugoslovanskih in sovjetskih narodov. Posebno pozornost bodo posvetili delom Karla Marxa. Dalje bo institut izvedel organizacijo arheoloških muzejev, izdelal bo nov zemljepisni atlas Albanije ter med drugim raziskoval vzroke še vedno visoke umrljivosti albanskih otrok.
Vseh teh kulturnih pridobitev pod stari-, mi režimi ni bilo. Celo z gledališko umetnostjo so ravnali v preteklosti po mačehovsko. Danes j« v Albaniji 8 velikih in isto število manjših delitantskih gledaliških odrov. V letošnji sezoni je bilo predvajanih 165 predstav, ki jih je obiskovalo 72.500 gledalcev. V Tirani jmajo dobro urejeno in vodeno Državno narodno gledališče čigar umetniški kader tvori 28 igralcev in Igralk.
Viden napredek je tudi v glasbenem Uvijen ju. Predvsem je omeniti razvoj partizanskih in narodnih pesmi. Danes deluje v deželici 6 pevskih družin, ki- štejejo 230 članov ter 7 orkestrov s 100 člani. Skupno
so dali SO velikih ljudskih koncertov.
Današnjega življenja si tudi v Albaniji ne moremo več zamisliti brez radia, ki mu
nudi država podporo. Albanskemu radiu, ki je med vojuo služil fašistični propagandi, je danes določena velika vzgojna
Narodna noša v »evemi Albaniji
naloga. V letu 1938 je država razpolaga le z dvema radio - oddajnima postajama, medtem ko jih je danes že sedem v obra-tu.Na prvem mestu je seveda postaja v Tirani, ki ja tehnično na precejšnji višini.
Sindikalne volitve
Na predvečer volitev za sindikalne voditelje so bile v vseh krajih države številne konference, na katerih 60 delavci manifestirali svojo privrženost novi ljudski republiki in pripravljenost še pred rokom izpolnili državni gospodarski načrt. Prostovoljno so se obvezali da izvedejo konkretne naloge v novih delovnih središčih pa so na čast volitev proglasili - Teden udarniškega dela.
Sredi decembra je bil v Tirani velik miting delavcev in nameščencev, na katerem je govoril član Glavnega odbora Enotnih sindikatov o pomenu bližnjih volitev za sindikalne voditelje.
Obnova
Italljansko-nemški okupatorji in domači izdajalci so med vojno porušili veliko večino mostov, cest in pristaniških naprav. Požgali so na tisoče domov in uničili malone. celotno telefonsko omrežje.
Da danes so obnovljeni že vsi mostovi v skupii dolžini 6100 m, na novo zgraje-
nih je pa 240 m mostov. Dalje je popravlje nib preko 2000 km cest, od tega 48 km na novo asfaltiranih. Novih cest so položili 202 km najdaljša med njimi veže kraja Kukes in Peškopi v razdalji 5S km. Ta cesta je izključno delo prostovoljnih mladinskih brigad.
Izredni uspehi so doseženi v stavbin-stvu. Popolnoma obnovljenih je 7900 javnih zgradb in 3000 stanovanjskih hiš, v programu je pa še izgraditev velikega števila novih poslopij, tovarn, bolnišnic in šol.
Z izkopom novih kanalov za namakanje v skupni dolžini 125 km so pridobiti za poljedelstvo nadaljnih 6800 ha dotlej nerodovitne zemlje.
Delno so bila doslej obnovljena pristanišča v Draču, Vlori, Šindžinu in Sarandi, nameravajo pa zgraditi 3 luke v draškem pristanišču, od katerih bo prva dovršena v kratkem. Telefonskega omrežja so popravili 1370 km, na novo postavili pa 580 km.
Največje delo tega leta je pa dovršitev mladinske proge Drač—Pekin, ki je dolga 43 km ter jo je gradilo 32.000 mladincev. Dela so trajala osem mesecev ter je bilo pri njih zaposlenih 110 mladinskih brigad, ki so progo dovršile 29. oktobra, celili 32 dni pred postavljenim rokom.
Sovjetski fiim o Glinki
Delo velikega ruskega skladatelja Mihajla Ivanoviča Glinke (18G4 do 1856) spada v čas po Napoleonovem porazu v obdobje 1848. leta.
V Evropi je gospodaril Metternich, v Rusiji Aleksander in njegov naslednik, »evropski žandar« Nikolaj I. Reakcionarni policijski teror »Svete zveze« je dušil sleherno svobodno misel. Zbrisati je hotel s sveta stoletje človeške zgodovine, stoletje prosvetljencev In francoske revolucije Franc I. je zapiral v moravsko trdnjavo
Sovjetski igralec B. Čirkov v vlogi Glinke
Italijanske karbonarje, Pij VII. jih je javno obešal. Nikolaj I. je streljal s topovi na dekabriste in spremenil Zimski dvorec v kaznilnico. A. Vinogradov je zapisal c tem času: »... Avstrijski ogleduhi, orožniki v uniformi, v talarjih in v preprostih vsakdanjih oblekah so vohali in delovali vsepovsod. Žejni in prestradani so pisali ovadbe drug proti drugemu, se dogovarjali v troje, kako bi uničili četrtega.. .« (»Tri barve časa« str. 289.). — Stendhal-Beyle je sestavil pamflet »Zarota romantikov proti industrijski buržuaziii« in ognjevito pozival karbonarje: »Kralje in prince je treba obglaviti, kardinale pa pobesiti. Treba je previhariti ozračje, okuženo s farskim kadilom, ki r.e da dihati človeku niti v vaši prelepi deželi...« (»Tri barve časa«, str. 274.).
Iz tedanjega reakcionarnega evropskega kaosa je kazal pot k napredku mogočen rod nmetnikov-romantikov. V bolj ali manj prikritih besedah, barvah in zvokih so se Schlegel, Byron, Hugo, Puškin, Lermontov, Mickiewicz, Njegoš, Mažuranič, Berlioz, Glinka, Liszt, Delacroix in mnogi drugi borili za srečnejšo bodočnost človeštva. Ob slavnih zgodbah iz zgodovine so pozivali na upor proti trhlemu in gnilemu svojega časa. Kazali so na pogum, dobroto in lepoto, ki živi v ljudstvu. Pesnik Žu-kovski pravi ob premieri »Suzanina«: »Lepota se ne rodi samo v salonih.« Levstikov »Tugomer« je krik po uporu proti zatiranju našega naroda v Levstikovem času. Giinkova glasba temelji na ruski narodni pesmi. — In romantiki so odražali končno s svojimi deli neposredno resničnost, ki je bila pogosto odkrit upor in protest proti razmeram, sredi katerih so živeli. Puškin je n. pr. po vstaji dekabri-stov zapel Nikolaju I. na čast:
»Komaj je car postal, že se o njem raznaša hvala: pri priči je sto dvajset jih v Sibirijo poslal,
a pet jih je obesil na vešala.«
In naš Prešeren je leto dni za tem, ko so ufciii v dvoboju Puškina, zapisal svojega »Pevca«;
»Kdo zna
Noč temno razjasnit, ki tare duhal...« *
Iz takih družbenih razmer, iz Puškinovega in Prešernovega občutja, iz odnosa romantikov do svojega časa, je rase! in ustvarjal tudi veliki ruski skladatelj M. I Glinka.
Pomen njegovega glasbenega ustvarjanja za rusko in svetovno glasbeno kulturo spada v posebno razpravo.
Na tem mestu naj navedem ie nekaj ugotovitev o sovjetski filmski razlagi Glinkovega življenja in dela.
V književnem ali filmskem življenjepisu nas zanima vprašanje: »Zakaj in kako je junak postal junak, zakaj in kako je ustvarjal umetnik?« Na to vprašanje smo
dobili doslej tako v književnosti kot ▼ Kirnu malo zadovoljivih odgovorov. To ve Ija za živijenjepisne romane Merežkovske-ga, Ludiviga, irving Stonea in zlasti za biografske filme kapitalističnih proizvo denj o Schubertu, Beethovnu, Napoleonu, Liztu, Berliozu itd. Razlike med sovjetsko in buržuazno kapitalističnimi interpreta« jami zgodovinskih osebnosti v filmu sem se že nekajkrat dotaknil (francoski film c skladatelju Berliozu, film o admiralu Nahimovu). To razlika pa utegne postati ie bolj očita ob sovjetskem filmu o Glinki
Pisatelj scenarija In režiser L. O. Am štam Je Glinko ic njegove sodobnike trdno zakoreninil v njihov čas: Osemletnega Glinko spoznamo na begu pred Francozi, v njegovem domu med godci in dekleti, ki pojejo narodne, svoje pesmi; srečamo g» 1820. leta na zabavi pri Vielgorskem v Petrogradu, kjer spozna svoje velike sodobnike Puškina, inkovskega, Riljejeva, Ane Kern in plehko družbo carskega mesta z nekdanjim Napoleonovim špionom Bulgarinom v svoji sredi. Vidimo ga, ko se udeleži vstaje dekabristov, kako doživ ija tragedijo reakcionarnega zmagoslavja. Sledimo mu v tujino, kjer se seznanja »z evropskim znanjem harmonije ln kontrapunkta«. Glinki n! ne do carjevega in ne do dvornega priznanja. Od 1820. leta dalje Je njegov najvišji kriterij Puškin, genialni pesnik »Rusiana in Ljudmile«, ki ga car izžene iz Petrograda in ki ga 1837 v dvoboju usmrte
Kar je Glinka mislil in delal, je bil odraz tedanjega močnega življenjskega utripa: boja med mračnjaštvom Nikolaja L in pogresom puškinove epohe, je bil odraz časa, ki ga je veliki ruski skladatelj oblikoval s svojim genialnim talentom.
Glinka je ustvarjal tedaj zato, ker je živel trdno zakoreninjen v svoj veliki čas, ker je bil talentiran in vztrajno delaven Njegova osebna tragika, življenje z ženo. ki ga ni ljubila in končno čudovita epizoda s Katarino Kern, ki je morala na pomlad umreti, ni bistveno vplivala na njegovo ustvarjanje, nikakor pa ni bila začetek in ne konec njegovega dela.
V.	Gorodinski je v svoji kritiki o Glinki zapisal: »Ginka ni skladal ,v sebi1 in njegovo presenetljivo zdrave, modre sod be o glasbi in glasbenikih se niso rodile ,cd znotraj1, sodbe, za katere je potrebno dolgotrajno, potrpežljivo proučevanje glasbenih pojavov. Glinka je namreč globoko pcznal tudi literaturo in druge umetnosti ... — Ustvarjanje le bilo za Glinko
Poročila ' po čeških časnikih in časopisih govore o povodnji na knjižnem trgu. Založbe prihajajo v zagato, vse se vrti v nekem začaranem krogu. Če bi knjige izhajale v večjih nakladah, bd bile cenejše in bi se bolje prodajale. Knjižna povodenj pa vzdržuje visoke cene, kar je razumljivo zaradi razmeroma nizkih naklad. Dalje se opaža — spet zaradi povodnji knjig — pomanjkanje papirja, kar spe-t povzroča manjše naklade in spet višje cene. Večina javnosti se strinja s potrebo regulacije knjižnega trga. Izhajajo dobre knjige, tudii prepotrebne, veliko je tudi nove Ijudsko-vzgojne literature, izobraževalne in strokovne, in ta je nujno potrebna. Toda kljub regulaciji je še vedno ogromno tuje plaže, prevodi se pojavljajo tudi v dvakratnem, trikratnem ponatisu, senzacionalne politične literature je na pretek, zlasti iz zapadnih evropskih in ameriških jezikov. Nekateri časopisi 6e strinjajo v tem, da je za nekatere knjige absolutno škoda tako papirja kot denarja.
Iz teh razlogov je razumljivo, da so knjigotržci in založniki začutili potrebo, da prirede propaganden teden za prodajo svojih knjig, Jtot so na drugi strani to imele za potrebno različne vzgojne in kulturne institucije, da s pomočjo ljudstva ventilirajo v javnosti nekatera vprašanja knjižne produkcije ter sploh razmerja do knjige. Kvalitetna knjiga ima vedno manj kupcev, širi pa se v veliki meri plaža. in to kljub prizadevanju ljudske oblasti, pisateljev, kritike, tudi občinstva itd. Da dvignejo upadajoče zanimanje bralcev za knjigo in publiki pomagajo do spoznanja o razlikah med dobro in slabo knjigo, je Sindikat čeških pisateljev dal pobudo, da vsi prizadeti krogi izvedejo »teden češke knjige«, namenjen njeni propagandi. Ta teden je uspešno potekel v drugem tednu meseca decembra. Po-
organska nujnost...« (Iskustvo Kino 2,
1947.)
Lev Arnštam pa v filma ni prepričljivo odgovoril samo na vprašanje »zakaj je Glinka ustvarjal«, temveč tudi »kako je ustvarjal«. Prizori, ki ga kažejo pri delu se ne omejujejo na bežne ugotovitve c njegovem vztrajnem prizadevanju. Tudi ne prikazujejo, kot je v takih buržoaznih primerih navada, kako pribaja umetniku »na vdih« «kozi okno, iz zraka, skratka »od zgoraj«, kar ponazarjajo viharji in posebno močna svetloba. — Glinka posluša pesmi, močno dojema življenje, trdo dela, se uči. poskuša — in po trdem delu najde pravo obliko, pravi motiv; z nenehnim delom pobudi spomin (pomaga mu celo zvesti Uljanič), n. pr. na pesem deklice ob kolovratu ali na starca-kmeta, ki postane realna podoba za njegovega junaka »Ivana Susanina«.
Umetnik Glinka stoji pred nami kot resničen, živ človek sredi vsakdanjega življenja. Glinka ni zamaknjen nekam »nad oblake«, ne ustvarja iz »zaprtosti vase« in iz svojih osebnih, drobnih tegob. Tak je, kot kdor koli izmed ljudi, le genialno nadarjen in delaven.
Tako smo priče Glinkovi rasti in njegovemu delu od improvizacije v petro grajskem salonu do njegove »velike ruske opere«, od njegovega vztrajnega dela ob »Ruslanu in Ljudmili« do skladbe, ki jo posveča Katjenki — po Puškinovih stihih:
»Trenutek pomnim dragoceni: pred mano blisnila si ti, kakor lepote čisti genij, privid, ki nagloma mini...«
izredno poznavanje zgodovinske epohe, pravilna metoda in umetniška sila L. Arn štama ter kolektiva sovjetskih filmskih umetnikov, ki so ustvarili film o Glinki, utemeljuje sodbo V. Gorodinskega: »Menim, da film ,Glinka1 po svoji prirodi u umetniško biografski, temveč predvsem zgodovinsko glasbeni film in njegova snov ;e ena izmed najvažnejših snovi v zgodovini ruske glasbene kulture. Tako je L Arnštam in kolektiv njegovega filma prvi ustvaril ruski glasbeno zgodovinski film, kar ni majhna zasluga.« (Iskustvo Kino, 2. 1947). — To pomeni: »Glinka« je prvi zgodovinsko verni in zato prepričljivi glasbeni zgodovinski film na svetu, saj dosiej najboljši poskus buržoaznih filmskih proizvodenj te vrste, film o Straussu »Veliki valček« ni uspel, ker ne ustreza najosnovnejšim zgodovinskim dejstvom. Ilir
krovitelja sla bila ministrstvo za šolstvo in ministrstvo za informacije, glavni organizatorji pa so bili že imenovani Sindikat čeških pisateljev, Zveza čeških knjigarnarjev in založnikov, Osrednji sindikalni 6vet, Enotna zveza čeških poljedelcev. Zveza češke mladine, glavna uprava vzgoje in prosvete pri ministrstvu narodne obrambe, deželni prosvetni sveti v Pragi, Brnu in v Opavi (torej samo za češke dežele), Masarykov ljudsko-vzgojnj zavod itd. Teden se je istočasno začel v Pragi in v Brnu. V Pragi so prvi dan tedna odprli razstavo češke knjige, izšle po osvoboditvi, v poslopju Narodnega muzeja, kjer je govoril minister za prosveto dr. J. Sträsky, recitirala narodna umetnica Vera Dostalovä in za pisatelje govoril romanopisec Josef Kopta. V Brnu je zastopal ministra za informacije predsednik Sindikata čeških pisateljev pesnik František Ha-las, ki je govoril tudi v imenu sindikata, deželni ljudski odbor pa je zastopal njegov podpredsednik pisatelj František Loubal. V Pragi je bila razen imenovane razstave tudi razstava bibliofilske knjige v Umetnoobrtnem muzeju. Svoje razstave so priredili knjigarnarji, šole, tovarne, vojaške enote itd. Na razstave so se povsod vezala predavanja o kulturnih, književnih in knjižnih temah. Med tednom so pisatelji in javni delavci predavali na številnih javnih sestankih in prireditvah, na razstavah, v tovarnah, v dijaških krožkih, po podeželskih društvih itd. Predavanja so spremljale recitacije iz del čeških pisateljev. Gledališke predstave in nekatere predstave v kinih so uvajale predavanja o pomenu domače knjige nekoč in zdaj. Filmska produkcija je oskrbela kratke kulturne filme (Bralci in njih svet. Javne knjižnice in Zaklad iz globin stoletij — o 6trahovski knjižnici), ki prikazujejo knjigo kot
h češkega kulturnega zSvIgenga
prijateljico v človekovem življenju, kot njegovo nujno spremljevalko, ki bogati človeka. V propagando se je vključil tudi dnevni tisk in radio, v katerem so nastopali narodni umetniki. Teden češke knjige je po zunanje sodeč uspel, koliko se bo zaradi tega povečala prodaja knjig ia v koliko se bo dvignila domača književna produkcija, o tem bo mogoče soditi šele čez daljši čas.
S tem v zvezi naj omenim še tri novice iz založniškega življenja. Založba Maj v Pragi je prešla v last Sindikata čeških pisateljev, ki je s tem dobil samostojno knjižno in književno založniško podjetje. Skoraj petdeset let je minilo, kar so to založbo ustanovili češki pesniki in pisatelji kakor Vrchlicky, Svatopluk Cech, brata Mrštika, Rais in drugi. Ko so ustanovitelji počasi odmirali, je postajala založba seveda vedno bolj last trgovcev im ne pisateljev. Pod okupacijo je doživljala usodo umiranja, toliko da ni svoje delovanje končala, sedaj pa se bo v novih rokah pisateljskega sindikata mogla razviti v pomembnega organizatorja domače literarne delavnosti in regulatorja na knjižnem trgu.
Svojevrsten jubilej je pretekli mesec slavila ena najpomembnejših čeških. zlasti praških knjižnih založb — založba Družstevni pršce, ki se je ustanovila pred 25 leti in izdala v tem obdobju pomembna dela iz domače češke in slovaške izvirne literature in veliko svetovnih del. Po •svoji usmerjenosti je bila nekaj podobnega kot v Jugoslaviji nekdaj Bi-nvza in Nolit, to je, založba za socialistično leposlovje in najpomembnejšo napredno literaturo. Njeno delo pomeni v češki založniški dejavnosti odkrivanje in propagando domače in tuje progresivne književnosti ter po-
membno pocenitev knjig, ki jo je dosegla e sistemom stalnih naročnikov oziroma zadružnih članov. Svoje delo založba po vojni nadaljuje.
Češko kulturno življenje še vedno trpi na veliki centralizaciji. Isto velja tudi glede knjižne produkcije: iz-venpraške založbe se težko uveljavljajo s svojimi knjigami. Ena najpomembnejših takih nepraških založb ima svoj sedež v Brnu in je založba Moravskega kola pisateljev v Brnu. Posebna založniška zadruga izdaja veliko število izvirnih del pisateljev, ki so po rodu Moravani ali na Moravskem živijo. V jeseni pa je ustanovilo Moravske kolo pisateljev poseben Klub mladih bralcev, to je zadrugo, katere člani bodo dobivali kot zadružniki knjižni dar. Da organizira mladinski tisk, domači in prevodni, vključuje Klub med svoje člane osnovnošolsko mladino, ki plačajo enkrat za vselej deležnino v višini 20 kron. morajo pa se obvezati, da bodo kupili iz vrste mladinskih knjig, ki iih bo zadruga izdala, letno najmanj štiri knjige, in sicer dve pred počitnicami im dve za božič. Na te knjige imajo zadružniki potem 20%> popusta. Ker je zbirka izdanih knjig zelo pisana in velika, je staršem in otroku mogoča velika izbira. Knjige bogato ilustrirajo domači avlorji. Večina del je izvirnih, prevodov je manj. Člani dobivajo vsaj dvakrat na leto časopis Kolečko, ki je posredovalec med pisatelji in mlado publiko. Pisatelji bodo tudi prirejali sestanke z mladimi bralci, jim govorili o svojem delu. jih navajali k razumevanju umetnosti itd. To navajam kot vzgled organizacijskega načina, kako pridobiti stalno bralsko publiko. O izboru v literarnem, vsebinskem, pedagoškem oziru seveda še ni mogoče govoriti, ker je Klub delo komij zastavil.
Almanah „Ostvarenja“
Pravkar je v založbi Nakladnega zavoda Hrvatske v Zagrebu izšel že pred meseci obljubljeni književni almanah z nasiovom »Ostvarenja«. Hkrati je to tudi pomemben likovno-umetniški almanah. Izdan je na finem papirju in se s svojim; čez 400 stranmi uvršča med najlepše izdaje v Jugoslaviji po zadnji vojni. Zato je tudi cena sorazmerno visoka (250 dinarjev).
V književnem delu prinaša izvirna dela 33 domačih književnikov, v glavnem pesmi novele in eseje. Izmed hrvatskih književnikov so zastopani Barac. Benešič. Boglič. Breyer, Car Emin, Husnija Čengić, Draženovič, Franičevič. Frol, Gervais. Goran Kovačič. Ivaniševič, Kaleh, Kaštelan, Krklec, Pere Ljubič, Marinkovič, Ma-tič-Halle. Matkovič, Nazor, Pavič, Pa-vičič, Petris, Polič-Kamov, Popovič, Selakovič, Stipčevič, oba Simiča, Šinko, Šole, Štampar in Vitez. Dilje se v zborniku vrste prevodi 41 del svetovnih pisateljev, zvečine slovanskih. Izmed Slovencev sta uvrščena samo Matej Bor s pesmijo »Stalinu« in Miško Kranjec s kratko prozo »Tvoj otrok« iz knjige »Tihožitja in pejsa-
ži«. Bogato so zastopane druge slovanske književnosti, zlasti Bolgari, Cehi in Slovaki, sovjetska književnost in deloma tud; Poljaki. Med drugim so prevedena dela Bjelinskega, Gogolja, Džambula, Gorkega, Hercena, Krilova, Lunačarskega, Prokofjeva. Puškina, Rilskega. Stanislavskega, Stjepanova. Surkova, Ščipačova, pa Bolgarov Genovske, Kruma Grigo rova, Isajeva, Karaljičeva, Pance Miha jlova, Večinova in Vlčeva, Cehoslo vakov Čapeka in Nečasa, pa Madžarov Adyja, Milosza in Poljakinje Szmaglewske, izmed ostalih književnosti pa Byron, Davies, Joyce, Keats, Lawrence, Priestley, Dante, Goldoni, Heine, Voltaire in Garcia Lorca. Oba slovanska prispevka je pre-vel Gustav Krklec.
Nič manj pomemben ni likovno-umetniški del. Med književnimi prispevki je namreč posejanih (tudi na posebnih prilogak) sedemdeset likovnih prilog tri in štirideset hrvatskih umetnikov, od tujih sta pa Puškin in Doree. Knjiga je izšla v kvartu in je zelo skrbno in lično natisnjena, pa zasluži vse priznanje.
T.	P.
Za naše ljudske ađsre
S[>omladi 1946 je izšla v Gorici drobna brošura z naslovom »Igralski abecednik«. Delo je napisal ruski gledališki pedagog M. I. Rappoport, učenec šole Stanislavskega. V slovenskem prevodu je knjigo izdal bivši Okrožni odbor SPZ za Goriško.
Knjiga bi morala biti po svoji snovi ne le abecednik, ampak stalen spremljevalec naših igralcev na ljudskih (in tudi poklicnih) odrih. V poštev pa pride predvsem za igralske iečaje, kjer pod skrbnim strokovnim vodstvom uvajajo širši igralski kader na oderska tla. Kdor od lajičnih igralcev je knjigo pazljivo in z razumevanjem prebral, mu mora nujno koristiti za njegovo delo, vzpodbuditi ga v veselju do njegovega poklica in mu razložiti, v čem je bistvo igralske umetnosti.
Kratka poglavja, ki so navidez razbita, ustvarjajo ob koncu knjige bralcu organsko zaključen, dialektično izgrajen osnovni prijem za pravo dojemanje igralskega dela.
Knjižica bo kljub nekaterim pomanjkljivostim (par tiskovnih napak, mestoma okoren prevod) mnogo koristila igralcem naših odrov. V prodaji bi jo morale imeti tudi manjše knjigarne na vseh sedežih okrajev, da bi si jo lahko kupilo čim več sedanjih in bodočih igralk in igralcev,
naših ljudsko-prosvetnih odrov. Mnogo bi koristil še prevajalčev zaključek, ki bi v kratkem odstavku na koncu knjige ponovil temeljne zahteve za dobrega igralca.
Josef Maržatka, Bobnar (Z razstave fotografij češkega in slovaškega kiparstva, ki je zdaj odprta v Jakopičevem paviljonu)
Jugoslovanska kressika
V naravoslovni knjižnici Matice Hrvatske je izšla obsežna študija M. Muratova o Lomonosovu. Delo je prevedel Stjepan Kranjčevič.
Pred kratkim je minilo sto let, kar je umrl srbski književnik Joakim Vujič, ki si je stekel veliko zaslug za razvoj tako srbskega kakor tudi hr-vatskega gledališča. Vujič se je rodiil 1772, leta v Baji na Madžarskem, dovršil gimnazijo in licej in pravne študije. Za tiste čase je videl zelo veliko sveta in je mnego potoval. Bil je odvetniški pisar v Karlovcu, pa učitelj po vojvodinskih podeželskih mestih, živel in tiskal svoje knjige v Trstu, popotoval po Italiji, križaril po Sredozemskem in Črnem morju, učitelje-val v Novi Gradiški in Zemunu, pa zopet v Sent Andreji nad Budimpešto. dvakrat romal po Srbiji in za časa kneza Miloša pripravljal gledališke predstave v Kragujevcu in Beogradu, tako da je dc-bil naslov »kneževsko-srbskega teatra direktor«. V Srbiji je ostal šest let (1833—39). Potem je zopet potoval in prišel celo v Južno Rusijo. Umrl je v revščini v Srbiji 20. novembra 1847. Svoje življenje je opisal v nemščini (Pešta, 1S26) in v srbščini (Karlovac, 1833), pisal potopise o vseh balkanskih deželah in Južni Rusiji, predvsem pa je znan kot prevajalec odrskih del iz madžarščine, nemščine, italijanščine in angleščine (Eckharts hausen, Kotzebue, ifflanđ). Bil je hud nasprotnik Vuka Karadži-5a. Zaslužen je zaradi popularizacije odrskih del Jovana Sterije Popoviča, ki še dandanašnji spada med najbolj sveže srbske dramatike. Bil je tudi gledališki pedagog im režiser in maja 1840. leta je s svojo igralsko skupino gostoval v Zagrebu, kasneje pa še v Sisku in Karlovcu. Tako ga meramo smatrati tudi za začetnika hrvatsikega gledališkega življenja v starem gledališču na Markovem trgu. Zapustil je 21 predelav tujih dramatskih deL
T. P.
Nova pvemlsza v ljubljanski Drami
Okvirna scena za Cervantesove »Štiri medigre« (ing. arh. Viktor
Molka)
Sodobni italijanski roman
Sodobni Italijanski roman se razvija v »meri novega realizma ali »verizma«, kakor pravijo realizmu v Italiji in ki ga je bilo najprej opaziti v povojnih italijanskih filmih. To je zdrava reakcija na odmaknjenost od življenja, v katerega je našio literarno gibanje »S t r a p a e s e«, ki je pridigalo »povratek k naravi«, dejansko pa k tradiciji in konvencionalnosti v literaturi. Pri tem se je znašlo na isti črti s fašizmom, ki je hotel uveljaviti enake tendence v politiki. Novi realizem pa se je razvil iz »magičnega realiz-m a«, ki se je pojavil okrog leta 1927 in ki je v larpurlartističnih formulah zakamufliral prikrit povratek k stvarnosti in svoje že kritično stališče do fašizma. Vidnejši predstavniki magičnega realizma v Italijanskem romanu so bili Guido P i o-vene, ArturoLoria, Romano Bile n c h i, Quarantotto Gam bini. Giani Stuparich, Carlo B e r nard in Alberto Moravia.
Magični realizem še ne prikazuje resničnega življenja, vendar se dotika velikih prebiemov svoje dobe, a tako, da fantazija in stil prekrivata resničnost. Za naprednejše pisatelje je bila ta formula zmerom prikrit način kritike fašizma in so zato njihovi romani še danes vredni branja, na primer dela V. Brancattija ali G i a -na Da ulij a. Najvidnejši zastopnik magičnega realizma pa je bi! C e s a r e Z a -V a 11 i n i. Njegov roman »I poveri seno matti« (Siromaki so bedaki) riše življenje malih ljudi v fašistični Italiji. Ves roman Je prežet s tragično ironijo. V živih avtomatih, r katere jih je ponižal fašizem, od-
kriva človeka, pri tem pa v ekspresionističnem stilu, ki spominja na filmske slike, prikazuje revščino in brezmiselnost njihovega suženjskega življenja.
Okrog leta 4940 se je začel uveljavljati v italijanskem romanu »novi realizem«, ki pomeni prehod iz pasivnosti in prikrite kritičnosti magičnega realizma do »dejanskega stanja« pod fašizmom v resnično problematiko življenja in je postal tako nosilec naprednih idej.
Tej struji so se priključili poleg naj halj talentiranih mladih pisateljev tudi vsi tisti starejši pisatelji, ki niso resno jemali larpurlartističnih formul magičnega realizma in ga smatrali samo za zasilno umetniško formulo. Te fašizmu nasprotne, v začetku še prikrite tendence v italijanskem romanu so se pojavile z izidom knji ge »Sicilski pogovori« mladega pisatelja Elia Vittorinija v letu 1940, zmagale pa so po osvoboditvi. Vittorini je v tej knjigi orisal življenje svoje domovine Sicilije, bedo in glad tamošnjega ljudstva, in to z zavestno primitivnim stilom. Žgoči problemi so bili nakazani še v prikritih in izmišljeni obliki. Mladina jo je z navdušenjem pozdravila, toda knjiga je bila prepovedana. Leta 1945 je napisal Vitto-r;ni roman o milanskih odpornikih, ki je bil takoj preveden v francoščino pod naslovom »Les hommes et les autres«. V romanu opisuje življenje v Milanu pod nemško in fašistično strahovlado. Z ljubeznijo prikazuje preprosto življenje malih ljudi, ki pa so vseeno našli dovolj poguma, da so se uprli fašizmu. Napisal je tudi roman
»II Sempione strizza 1’ occbio al Frejus« (Simplom mežika Frejusu).
Vittorini je danes najvidnejši predstavnik napredne italijanske literature. Zdaj izdaja ljudski literarni časopis »II Politec-nico«.
Med mlajšo pisateljsko generacijo, ki se je priključila novemu realizmu, je omeniti pisateljico Alessandro T o r n i n -p n r t e, ki je vzbudila pozornost s svojo knjigo »Cesta v mesto«, najbolj vidni pa so Benedetti, Cesare Pavese s knjigo »1 paesi tuoi« (Tvoji kraji) in Stefano Terra z zanimivim delom »La rancune«, v katerem razkriva življenje tajnih antifašistov pred izbruhom vojne leta 1939 v velikem mestu Severne Ital! je. Z živimi barvami slika te osamljene, molčeče in trpeče ljudi.
Vasco Pratolini si je pridobil ime z romani Via dei magazzini« (Skladiščna ulica) in »II quartiere« (četrt) ter »Crona-ca dei poveri amanti«) (Kronika ubogih Ijubincev). Za to zadnjo knjigo je dobil švicarsko literarno nagrado »Libera štampa« za leto 1947. Opisuje pa življenje malih ljudi v Firenci, svojem rojstnem mestu. Njegov stil izžareva toplo simpatijo do malih ljudi. Odlikuje ga preprost realizem. Roman »II quartiere« je posvetil spominu svojih tovarišev in prijateljev, ki jih je ubil fašizem leta 1944.
Pratolini je značilen predstavnik mladine, ki je rastla pod fašizmom, pa se je le znala ubraniti prazne retorike fašističnega stila in se je sama vzgajala za umetnost Mnogi teh mladih ljudi so samouki, ki so podnevi delali bodisi kot nameščenci ali delavci, ponoči pa študirali ln pi sail. Vzdušje morečega življenja pod fašiz-
mom jih je napravilo trezne in redkobesedne in taka je tudi njihova umetnost. Za tujca, ki pozna prazno in hrupno literaturo D’ Annunzijevega in Marinettijevega kova, je ta preprosti stil precej nenadna stvar.
Človeško trpljenje, kateremu iščejo re-.šitve je glavni motiv v delih treh mladih romanopiscev: Silvia Michieli-ja, Guglielma Petronija in Carla Cocciolija. Michielijev roman »Trdi kruh« vsebuje izredno zgoščenost človeških izkušenj: revščino malega nameščenca, vpoklic v vojsko in vojne dogodivščine na Egejskem otočju, povratek, kapitulacijo 1943, premirje, beg in blodnje civilnega prebivalstva, ki ga tolčejo zavezniške bombe in preganja gesta no, fašistično nasilje ter odpor, ki se vedno bolj poraja med ljudstvom.
Guglielmo Petroni je napisal dnevnik svojega življenja med letom 1943 in 1945, to je med premirjem in osvoboditvijo Rima. Kot odpornika so ga Nemci zajeli in mučili. Osvobodili so ga Amerikanci, ko so zasedli Rim. Odšel je na ulice, kjer pa se ni več znašeL Bil je razočaran. Iz tega občutja se je rodila njegova knjiga »Svet je ječa«. V njej ni cenenega optimizma in deklamacij, nikake junaške poze. Svoboda, ki so jo prinesli Amerikanci ljudstvu ni tista, o kateri je sanjal v zaporu. »Takšno svobodo, o kateri smo sanjali v zaporu, si moramo ustvariti sami, s svojimi sredstvi, s svojm delom in s svojo ljubeznijo.«
Isto misel izraža roman Carla Coccioli-ja »La difficile speranza« (Težavno upanje). »Trpljenje, ki nas je zadelo, je kakor hud naliv, ki -je razgalil dobro in slabo, roparske nagone in ljubezen. Vse v
italijanskem življenju je zadobilo nov videz. Med ljudmi, ki so postali zaradi terorja divji in nezaupni, pa lahko le eno samo čustvo stke novo skupnost, to je ljubezen do bližnjega in bratstvo.«
Poleg Vittorinija je eden najvidnejših pisateljev povojne Italije C u r z i o Mala p a r t e, katerega roman »Kaputt« je bil takoj po izidu preveden v francoščino. V njem opisuje trpljenje italijanskega ljudstva pod fašizmom in nemško okupacijo. Zaradi Curzia Maiaparteja pa je bilo mnogo hrupa, ker so mu očitali, da je bil preveč pasiven nasproti fašizmu in se mu ni znal postaviti po robu.
Med vidnejše mlade pisatelje spada tudi Italo Calvin o, ki je dobil letošnjo literarno nagrado »Riccrone« za svoj roman »II sentiero dei nidi del ragno« (Paj-čevinasta steza). V njem opisuje osvobodilni boj italijanskega ljudstva.
Omeniti je treba še »Lettere dal c a r c e r e« (Pisma iz ječe) Antonija Gramsciaja. To so pisma zaprtega antifašista. Ta knjiga ni roman, je pa značilna za novo italijansko prozo. Pisal jih je iz zapora svoji družini in zražajo globoko ljubezen do človeka in svobode. Napisana so bila že pred mnogimi leti, toaa v knjigi so izšla šele po vojni in vzbudila veliko pozornost zaradi svoje idejnosti in svojega stila. Knjiga je dobila literarno nagrado »Viareggio« za leto 1947.
Brez dvoma je v novi italijanski literaturi tudi nekaj modnega deklamiranja, vendar ji po večini ni mogoče odrekati iskrenosti in naprednega hotenja. Pisatelji obravnavajo tragično snov. ki jim ie navdihnilo .življenje in trpljenje preteklih let, toda se ne zavedajo zdvojenostl Izpod
pritiska nekdanjega italijanskega življenja pod fašizmom se poraja nov človek. Ta generacija se je seznanila z bedo, z zaprtimi obzorji in z neuresničljivimi nadami, pri tem pa je že od mladih nog poslušala trobentanje svojih gospodarjev in njihovih podrepnikov, »da ima mladina vse pravice in da so Italijani postali velik in močan ter srečen narod«.
To neskladje med propagando In resničnim življenjem je rano dozorilo mnoge mlade ljudi in razvilo v njih potrebo po čistosti življenja in po iskanju resnice, ki jo je zakrivala noč. V tem jepravi izvor tega novega realizma in v tem se tudi raz likuje od »verizma« pred 50 leti, a je vendar tudi povezan z njim v svoji ljubezni do človeka in do resnice. Odnos teh mladih pisateljev do življenja je čist in brez predsodkov, v njihovih delih je ves človek s srcem in sanjami in zato so blizu vsem ljudem.	fj
*
Viri: Marija Brandon Albini: »Les nouvelles orientations du roman ita-lien contemp6rain«, Europe, revue men-suelle, Paris. Novembre 1947.
Paru, revue mensuelle, Paris, 1947.
Michele Rago: »L’ Italia nascosta di Gramsci«, II Politecnico, rivista di cul-tura contemporanea, diretta di Elio Vittorini, oktober 1947, št. 37. Milano.
Dominique Desanti: »A Paris, Elio Vittorini nous parle de la litterature italienne«, Action, hebdemedaire de 1’ in-dependance franfiaise, 27. junija 1947, Paris.
Claude Roy: »Saint Milan; bon jour, Vittorini!« isti.
Juliette Bertrand: »Tćnioignag* sur Malapartc«, Esprit, maj 1947, Paris«
STRAN 6
S t O ▼ E H S K j
POROCETAIEQ
ST. 801 / NEDELJA, g|. DECBMBR A^^?
ZA POŽIVITEV SOCIALNEGA FONDA OF
V Slovenskem poročevalcu je 20. dec. t. L uprava Socialnega fonda OF pri Izvršnem odboru Osvobodilne fronte Slovenije priobčila redno mesečno poročilo o stanju Socialnega fonda 0F v mesecu oktobru 1917.
Iz poročila razberemo, da je SFOF prešel v novo aktivnost. Število rednih podpornikov se je dvignilo (3.0£4 podpornikov več, t. j. dvig za 3,20%). Največji prirastek je dosegel okraj Ceije-mesto (+3,47%). okraj Radgona (+ 2,71%) in okraj Dravograd (+ 2,50%). Izmed 15 okrajev, v katerih je število rednih mesečnih podpornikov padlo, omenja poročilo najbolj vidne okraje Konjice (—1,97%), Mozirje (—1,58%), Tolmin (— 1.25%) na prvem mestu. Povprečen odstotek zajetega prebivalstva v celotni Sloveniji znaša 8,20%, ali z drugimi besedami: vsak trinajsti prebivalec v republiki Sloveniji je redni podpornik Socialnega fonda OF. Ta številka je v posameznih okrajih kaj različna. V mestih in v industrijskih centrih (Maribor, Celje, Trbovlje, Ljubljana, Jesenice in Kranj) se giblje odstotek zajetega prebivalstva med 25,89% do 15,30%. dočim je v ostalih podeželskih okrajih ta številka zelo nizka. Socialni fond OF še torej ni postala masovna ustanova Osvobodilne fronte in okrajne ter krajevne uprave SFOF le počasi prodirajo v svojih odborih OF na podeželje, do poslednjega človeka, da bi ga seznanile s pomenom in namenom SFOF in ga pridobile za rednega mesečnega podpornika. Socialni fond mora prevzgojiti slehernega slovenskega človeka in ga hkrati vključiti v reševanje splošnih, še vedno perečih vprašanj socialnega stanja po naših okrajih.
Ena prvih naleg bodočega leta mora biti. da pridobimo čim več rednih mesečnih podpornikov SFOF. da pro-
dremo v naše podeželje in ga vključimo med podpornike SFOF !
V	mesecu oktobru so narastli tudi redni mesečni prispevku Počasi se bližamo zopet februarskemu stanju, ko je redna zbirka »A< dosegla milijonski znesek. Povprečni znesek, ki so ga v oktobru vplačali podporniki Socialnega fonda OF je znašal 9,58 din, tako da odpade na enega prebivalca LRS 0,69 din. Spričo še težkega socialnega stanja je ta znesek odločno prenizek. V času prve petletke usmerjamo vs sile in vsa sredstva v obnovo domovine in za dvig produkcije. Vsi naši proračunski izdatki za splošno socialno skrbstvo so se morali podrediti doslednemu izvajanju načrtnega gospodarstva. Nujno je torej, da ljudstvo zbere vse sile in pomaga onim, ki so brez lastne krivde, večinoma kot žrtve starega izkoriščevalskega družbenega reda ter vojne navezani na pomoč. razumevanje in uvidevnost svojega okoliša, vseh ljudi.
Socialni fond OF je prevzel nalogo, da zbira prostovoljne prispevke ljudskih množic in na ta način pomaga izpolnjevati proračunske vrzeli za socialno skrbstvo. To nalogo mora * bodočem letu vestneje in požrtvoval nejše vršiti! Ljudem moramo razlo žiti vzroke in potrebe njihove pomoči. K ustvarjanju splošne ljudske bla ginje moramo prispevati vsi in tako po svojih najboljših močeh razbre menjevati clržavmi proračun.
Zbirka »C« je narastla za 23.942 din Prav je, da se okrajne ter krajevne uprave SFOF poslužujejo te priložnostne zbirke in talio sami v svojem domačem okolišu rešujejo socialne potrebe.
V	zvezi z akcijo za poživitev Socialnega fonda OF moramo za bodoče leto poživeti patronate in ustanoviti nove. Socialno zaščitnim ustanovam
moramo organizirano nuditi pomoč. Ta je lahko moralno-kulturna, prosvetna in politična-vzgojna pomoč, prostovoljno ■ delo članov množičnih organizacij, ki tvorijo patronat, ali pa pomoč s prostovoljnimi rednimi in izrednimi prispevki v denarju ali blagu, ki ga dajejo patronatu člani množičnih organizacij.
Z ozirom na neenotnost in škodo, ki je nastala po ukinitvi patronatov v nekaterih okrajih in mestih, preidejo sedaj patronati v sestav in nadzor Socialnega fonda z ohranitvijo popolne samostojnosti. Vsak član patronata prejme odslej kot potrdilo za svoj prispevek listek iz enotnega bloka Socialnega fonda OF s pretiskom ^Patronati. S tem je vsak plačujoči član patronata postal že tudi reden podpornik Socialnega fonda OF. Na ta način bo odpadlo dvojno plačevanje in uvedena enotna kontrola prostovoljnih dajatev za socialne namene. Okrajne in krajevne uprave Socialnega fonda OF so prejele za elane patronatov bloke s pretiskom »Patronat« in je njihov reden prispevek za patronat že tudi njihov prispevek za Socialni fond; tako odpade pri njih pobiranje za SFOF.
Ko ob vstopu v novo leto 1948. kritično pregledujemo mesečna poročila Socialnega fonda OF. moramo postaviti nalogo, da bomo z vsemi silami in z večjo požrtvovalnostjo kakor doslej dvignili prispevke in tako vsem podpirancem in pomoči potrebnim ljudem zagotovili človeku primerno in dostojno življenje. Ob zbiranju sredstev moramo aktivneje sodelovati tudi pri zbiranju podatkov o socialni pomoči potrebnih oseb. Vse naše množične organizacije in vse ljudstvo. ki podrobno pozna razmere na terenu. lahko na ta način pomaga, da bodo socialne pomoči deležni le tisti, ki so te pomoči resnično potrebni.
F1ZKULTURA SN SPORT
Splošna telesna vzgoja In smučanje
Cankarjev teden v Sarajevu
Slovensko kulturno društvo Ivan Cankar v Sarajevu je organiziralo v počastitev spomina Ivana Cankarja oh 29-letnici njegove smrti in 38-letnici njegovega bivanja v Sarajevu Cankarjev teden. Po vseh četrtih mesta so bila predavanja o Ivanu Cankarju, prav tako pa tudi v sarajevskem radiju. Tudi listi so objavili spominske članke o velikem slovenskem pisatelju-borcu. Kulturna prireditev v Delavskem demu je privabila toliko ljudi, da je bila dvorana pretesna. Tov Ljubo Babič je imel uvodno predavanje o delu in borbi Ivana Cankarja, nakar je tov. France Zajce deklamiral njegovo pesem »Dunajski večeri«. Tov. Milica Kovač pa pesnitev »V spomin velikanu«. Nato je bil vprizorjen Cankarjev »Hlapec Jernej in njegova pravica«. Predstava je v vsakem pogledu uspela in žela vsestransko odobravanje Po predstavi je tov. Bojan Val prečital Martelove »Paberke Izza bivanja Ivana Cankarja v Sarajevu«, prireditev pa je zaključila tov. Matilda Babič, ki je zapela dve slovenski pesmi in žela splošno odobravanje	M.
Spominska svečanost pri Sv. Križu nad Jesenicami
Dne 21. L m. je bila pri Sv. Križu nad Jesenicami komemoracija na mestu kjer so dali svoje življenje za svobodo znani borci jeseniškega okraja leta 1945. Navzoča je bila šolska mladina bi delavsko -kmečka mladina Sv. Križa, podpredsednik Prezidija Ljudske skupščine FLRJ tov. Jože Rus in zastopnik množičnih organizacij. Na komemoraciji je govoril predsednik MOOF Jesenic Pero Vovk, ki je v svojem govoru prikazal borbo naših borcev za našo svobodo. Na to je v prostorih mestnega gostinskega podjetja v Sv. Križu govoril podpredsednik Prezidija Ljudske skupščine Jože Rus o pomenu Jugoslovanske armade v zvezi s praznikom njene ustanovitve. V svojem referatu je orisal vso velečino narodno osvobodilne borbe in vlogo Jugoslovanske armade v času obnove in izgradnje naše domovine.
Kmaiu bodo zaživela smučišča, sankališča in drsališča. Množice naših fizkultur-oikov se bodo predajale radostim, ki jib nudi zima. Smučanje je panoga, ki ima pri nas največ pristaševi n jo upravičeno prištevamo k našim najbolj razširjenim uarodnim športom. Zaradi tega je tudi osrednji lik emblema Fizkulturne zveze Slovenije smučar skakalec.
V bližnji bodočnosti pa se bo pri nas smučanje še mnogo bolj razvilo. Naša fiz-kulturna organizacija stremi za tem, da s» smučanje razširi prav med vse plasti mladine. Ta prizadevanja so tako resna in temeljita, da verjetno že v nekaj letih pri nas ne bo mladinca in mladinke, ki ne bi imela smuči. Že letos bo pričelo poslovati več smučarskih postaj, kjer si bodo mnogi, ki sicer nimajo še možnosti za nabavo opreme, izposojali smuči. To je prvi zelo važen korak k razmaku smučanja, ki mu bodo kmaiu sledili nadaljnji Tudi iz delovanje cenenih ljudskih smuči bo v tem smislu rodilo lepe sadove.
Gojitev smučanja vsebuje najrazličnejše telesno vzgojne vrednosti in je zato ena od najvažnejših .oblik splošne telesne vzgoje. Na smučeh si fizkulturnik razvedri duha, na svežem zimskem zraku si krepi telo, dihala in srce. Postaja vzdržljiv in vztrajen, dobi pogum, nauči se pravega tovarištva. Čudovita zimska narava, včasih neizmerno lepa, včasih neusmiljeno trda in veličastna, priklepa smučarja z nedopovedljivo močjo in ga vzgaja v vseh lastnostih, ki naj bodo ideal sodobnega fizkultumika. Prav na kratko povedano: smučanje nudi poleg najlepšega razvedri la tudi v največji meri vse tisto, kar nam more nuditi pravilno zajeta splošna teles na vzgoja.
Je pa smučanje že po svojo obliki panoga, ki zahteva celega človeka. Cesto čaka smučarja izredna preizkušnja glede vztrajnosti, odločnosti, vzdržljivosti in poguma. Zaradi tega mora smučar pri-
pravljen na smučišče. Kakor sl mora pripraviti opremo, tako mora še v večji meri usposobiti svoje telo za uspešno smučanje.
Nujno je potrebna priprava v obliki splošne telesne vzgoje. Ni dovolj tako imenovana smučarska gimnastika, ki so jo svoje čase gojili smučarji, tik pred nastopom zime. »Smučarsko gimnastiko« je treba gojiti vse leto in to v telovadnici, na igrišču, tekališču, v vodi in na planinah. To je edino pravilna priprava za smučanje in se s smučanjem samim združuje v neprekinjeno udejstvovanje v splošni telesni vzgoji. Le tako bomo, zadostno pripravljeni, deležni vseh dobrin smučanja. Spomnimo se samo tistih smučarjev, ki smo jih videli nepripravljene. Kako so nebogljeni in celo smešni Prikrajšani so za vse užitke, poleg tega pa si še kvarijo zdravje.
Tudi smučarji tekmovalci se morajo poslužiti splošne telesne vzgoje. Nešteto primerov najboljših svetovnih in naših domačih tekmovalcev nam potrjuje, da je za smučanje potrebna temeljita priprava. Taki mojstri na smučeh se med letom redno bavijo z najrazličnejšimi panogami. Tako je stari znanec iz Planice, Birger Ruud, marljivo gojil vrhunsko telovadbo in skoke v vodo. Naš najboljši tekmovalec v alpskem smučanju Gril Praček pa je dober lahkoatlet in telovadec ter se vse leto v teh panogah marljivo udejstvuje in v njih celo tekmuje.
V bodoče bodo vsi naši najboljši tekmovalci in množice ostalih smučarjev posvetili splošni telesno vzgoji največjo pozornost. Omogočeno jim bo, da bodo vse leto redno zahajali k uram splošne telesne vzgoje. Tako pripravljenim se bo odprl nov svet lepote in užitkov smučanja, tekmovalcem pa bo poleg tega povečana možnost za dosego večjih uspehov.
LfuMjaea bo dobila mjm&demeje urejen Dečji dom
Konec avgusta i L so pričeli v Ljubljani graditi nov moderni dečji doas. Gradnjo novega deejega doma. ki bo zrasiel v bližini splošne bolnišnice, je prevzelo mestno gradbemo podjetje »Megrad«. V zelo kratkem času je zgradilo prvi del trodelnega trakta te zgradbe.
Uslužbenci bolnišnice so ob prostem času pomagali graditi v želji, da bi čim prej namestili v ta dom novorojenčke in malčke najpotrebnejših mater.
Poslopja novega doma bodo vezana med seboj v obliki podkve. Glavno poslopje 'bo imelo, dva oddelka. V prvem bodo nameščeni otroci od enega do treh let, v drugem pa dojenčki Za otroke in dojenčke bodo v domu pripravili 150 postelj. Vse sobe bodo vezane s terasami, tako da bodo otroci poleti ves dan, pozimi pa več ur na svežem zraku. Sobe bodo deljene s steklenimi stenami, tako da bodo imele otroške negovalke pregled skozi vse sobe. Po dve in dve sobi bosta imeli moderno kopalnico, kjer bodo vsak dan dojenčke kopali. Ža otroke od enega do treh let bo velika jedilnica in igralnica. V igralnici bodo
namestili tudi ležalnike za popoldan ski počitek malčkov. V II. nadstropju bo urejen velik solarij za obsevanje otrok pozimi, poleg pa bo telovadnica, opremljena z lestvicami, stopničkami, malim toboganom, gugalnice in z drugim, njihovi starosti primernim fizkulturnim orodjem. V spod njih prostorih bodo uredili moderno otroško kuhinjo s sterilizatorji, hladilnimi omarami itd. Poleg bodo gospodinjski prostori s pralnico, sušilnico, likalnico in šivalnico.
V drugem manjšem poslopju bodo pisarne, sprejemnice, skladišča, Iabo ratorij in sobe za dežurne zdravnike V tretjem poslopju bodo spalnice za matere z veliko jedilnico. V pritličju bo kuhinja za odrasle in potrebni stranski prostori V drugem nadstropju bodo spalnice za sestre.
Okoli poslopij bodo uredili velik vrt z igriščem, ki bo imel vrtiljak Ln majhen vodni bazen.
Novi dom bo eden naj večjih m najlepših v novi Jugoslaviji ter bo nudil sorialno-zdravstveno zaščito našim najmlajšim in najpotrebnejšim brezdomnim otrokom kakor tudi vsem potrebnim mladim materam. Tg.
Kmei'jsko-obdelovalaa zadrega v Šmartnem pri Slovenj-gradcu 52 uspešno premagala začetne težave
V zgodnji pomladi letošnjega leta so v Šmartnem pri Slovenjgradcn začeli snovati kmetijsko - obdelovalne zadrugo. Ko je prvič bilo govora o tem, so nekateri takoj razumeli potrebo po zadrugi, drugi pa so ostali trdovratni vse do danes; venda-r že mnogi izmed njih uvidevajo, da smo le na pravi poti. Saj je to posebne po-trdil v svojem zadnjem govoru tov. Edvard Kardelj. Tako se je sprva včlanilo 7 družin, večinoma malj in srednji kmetje in agrarni intereseni: z vsemi družinskimi člani. Letos sme skupno obdelat; 10 ha zemlje, v novo leto stopamo pa že s predvideno po vršino IS ha orne zemlje.
Ob prvi setvi so nastale težave, kje dobiti živino, kje seme in gnoj. Bi1 smo brez denarnih sredstev, imeli prazen hlev in kašče. Stanovanjska hiša, kii so nam jo dodelili je bila |k gorišče, živinska hleva im sušilnica pa v srednjem stanju z lepim velik'-n kozolcem.
Zagrizli smo se v delo. Njive nam je preoral traktor. Potrebovali smo živino .za vlako, ker še n; bilo strojev za to in njive so bile hudo zaraščene. Zato smo se obrnili s prošnjo za po moč na vojno edinico v Slovenjgrad-cu, ki je z razumevanjem pomagala zadrugi ter brezplačno posodila konje za potrebno delo. Seme in umetni gnoj nam je nudila Nabavno-prodaj-na zadruga v Slovenjgradeu.
Kako živahno je bilo na polju, ko smo prvič skupno delali in vrgli prvo zrno ovsa v zemljo, ki je hrepeneče čakala skrbnega gospodarja. Mi smo slišali njen glas,- »Vaša sem, vračala vam bom vaš trud!«
Takrat so žene priskočile na po moč možem pri vsakem delu. Tako smo z veseljem opravljali zaporedna dela čez vse leto, kljub premnogim opazkam im posmehovanju. Vse smo prezrli, saj smo vedeli, da gre tu za napredno gospodarstvo in izboljšanje življenjskih pogojev delovnega človeka na vasi. Nabavili smo si konje im sedaj že lažje opravljamo deij.
Sadje je lepo obrodilo in nam dalo nekaj dohodkov, žito in krompir nas tudi:	nista razočarala čeprav smo
stežka zmagovali boj s plevelom in smo vložili dokaj dela in truda.
Zvečer 9. oktobra p’fe so nato požgali zadružni kozolec.’ Naš kozolec! Srce se nam je krčilo Ab pogledu na težko izgubo, saj je bi\ kozolec poin letošnjega pridelka, prflepe ajde, fižola, slame in gospodarskega orodja. V tistem hipu si mogt^ čitat; z obrazov Ijud,: in jim lahko (videl v srce.
Se sedaj mi je preti očmi mladin ka-isadružn >’a iz Smotrna, k-i je vzkliknila v svitu pr kara: »Le naj
požgejo kozolec, zemlje nam ne mo
rejo!«
Končana je bila jesenska setev in lepo sta ozeleneli rž in pšemc* ter -e pripravili za zimsko spanje.
V	mesecu novembru smo naprav:« obračun za poslovno leto 1947. Seveda še ne moremo govoriti o go spodarsk: moči in finančni podlag smo pa polne vere v uspeh in nihče od nas se ne kesa, da je član zadrage
Te dni sestavljamo naš načrt za prihodnje leto: setev, gradnja novega zadružnega doma, adaptacije gospo darsikib poslopij, arondiranjt zem Ijišča — vse to čaka naših pridnih rok. Presrečni smo, da se bo uresni Sia naša želja, tleča v vsakem zadružniku skozi vse leto — imeti svoje zadružne prostore. V zadrugi bomo ustanovili tudi dom igre ir. dela.
V	zadnjem času so se znatno izboljšali tudi pogoj; oskrbe zadružnikov, saj smo dobili kontingent tek stili j od OPZ i Dravograd Zdaj tudi sosedje spoznavajo, da gre zadruga v lepše dni ter so je zanimanje zanjo povečalo. V razdrobljenosti zemlje je vendar nemogoče izkoriščati tehniko en napredne metode obdelovanje
Prihodnje leto mora zrasti poleg novega kozolca tudi zadružni dom, ki bo v Šmartnem žarišče novega življenja.	Ivanka Vranjek
S prostovoljnim dslom je pospešilo ljudstvo obnovitev požgane šole v Žužemberku
Za časa domovinske vojne je okupator ob podpori belogardističn h hlapcev uničil našo šolo; od stavbe ie ostalo le golo ožgano zidovje.
Takoj po osvoboditvi je bilo treba misliti na obnovo šole. Domačini su se tega zavedali in se niso ustrašiti naporov. Očistili so ruševine in pripraviti brezplačno gradbeni material v vrednosti 210.000 din. Pri dovažanju lesa, sekanju in čiščenju so opravili 2900 prostovoljnih ur. Za sekanje m dovažanje stavbnega lesa se je prijavilo prostovoljno toliko ljudi, da je bil ves les v pa, dneh na določenih mestih. Ni jih oviral sneg, ki so ga gazili do pasu. Z dvojno vprego konj je vozilo 42 voznikov, z enojno vprego pa 53 voznikov. Ministrstvo prosvete .LRS je dalo podporo v znesku 60.006'din. Gradnjo je prevzelo gradbeno podjetje »Krka« iz Novega mesta. Delo so iz riali zidarji — samouki iz Šmihela in to brezhibno. Sodobno šolsko opremo je oskrbela tovarna upognjenega pohištva v Duplicah pri Kamniku.
Dne 21. decembra se je pripravil Žužemberk za slovesno otvoritev nove
šole. Na ta dan je velika množica sprejela zastopnika prosvetnega ministra, pomočnika ministra tov. Loro Kern, ministra Toneta Fajfarja, nadalje narodnega heroja JA tov. Dakija Semiča in šefa oddelka za mladinsko prosveto pri prosvetnem ministrstvu tov. Emo Musarjevo. Navzoči 60 biti tudi zastopniki okraja, krajevnega odbora, množičnih organizacij, pionirji, delavci, ki so gradili šolo ter množica ljudstva.
Po pozdravu šolskega upravitelja Franceta Mrvarja je pomočnik ministra prosvete tov. Lora Kerne poudaril važnost ljudske izobrazbe ter se spomnila vseh tistih, ki so dati življenje za to, da lahko danes uživamo svobodo. Po otvoritvi so si gostje ogledati novo šolo, nato pa so se skupno z ljudstvom udeležili žalne svečanosti na grobovih padlih borcev, kjer je govoril tov. minister Tone Fajfar.
Po žalni svečanosti je b la v Titovem domu slavnostna akademija, ki je lepo uspela, žužemberčani smo hvaležni vsem, ki so pripomogli k obnovi šole in s tem zagotovili izobrazbo naše mladine.	Sl. Hotko
Kaj je s Prešernovo
knjižnico?
Že dobrih deset dni razpošiljajo v obmejne kraje knjige Prešernove knjižnice. Založba je sicer uspela, da jih je izdala še ob pravem času, vendar so nastale razne ovire, tako da bodo knjige v glavnem po vsej Sloveniji v rokah naročnikov v najbližjih dneh. Velike neprilike pa nam dela sicer razveseljiv, toda za založbo in precejšen del naročnikov zelo neprijeten pojav. Letos je bila naklada Prešernove knjižnice določena na 34.800 izvodov, do 5. decembra pa 6e je prijavilo 38.0S7 plačanih naročnikov. Tako založba ne bo mogla ugoditi željam 3.287 naročnikov. Vsak bo razumet da moramo predvsem poslati knjigo na deželo, v tovarne in vasi ter na Primorsko. V mestih kakor so Ljubljana. Maribor in Celje si bodo naročniki, ki ne bodo dobili knjig, laže pomagali tako, da si bodo knjige za letos izposojevalL Zato priporočamo vsem tem naročnikom, da se naročijo takoj na Prešernovo knjižnico za ieto 1949, ker bo naročnina 65 dia ostala ista. Novi program za leto 1949 obsega 5 knjig, im 6icer: 1. Miško Kranjec: Os življenja; 2. Mihail Šolohov: Zorana ledina; 3. A. Polenc: Kako so nastala živa bitja; 4. Spomini na partizanska leta, III. knjiga (priredil Ferdo Godina); 5. Koledar OF za leto 1949 (uredil Ignac Koprivec).
Da pa se drugo leto ne bi pripetila ista neprijetnost, bomo zaključili na-
biranje naročnikov 1. maja, tako da bomo lahko naklado že vnaprej določili in prav vsem naročnikom knjige tudi poslali. Zato prosimo naročnike Prešernove knjižnice, ki so plačali knjige, naj takoj postanejo naročniki za drugo leto ali pa če tega ne bi hoteli, naj zahtevajo, da jim tam. kjer so knjige naročili, denar vrnejo. S tem opozarjamo naročnike, da tega niso krivi tovariši v Ljubljani, v Mariboru in v Celju, ampak da je to povzročil nagel razvoj Prešernove knjižnie in nepričakovano močno povpraševanje po tej zbirki Slov. knjižni zavod.
Tudi dijaki
tekstilnega tehnikuma v Kranju so dosegli plan
Dne 17. decembra ob 12. so dijaki tekstilnega tehnikuma v Kranju dosegli proizvodni plan. Čeprav šolske delavnice na Primskovem še niso popolnoma urejene, dijaki niso klonili, temveč so tekmovali med seboj. Mladi tkalci in tkalke la, Ib in II. letnika so častno izpolnili svojo dolžnost. Najbolj so se odlikovali naslednji dijaki, ki so presegali normo: II. letnik: Kocjan Maks 146.6%, Brinar Anton 129.2%. Karo Sanda 117%, Iršič Franc 114%; la letnik: Batič Vida 114%, Cvek Franc 106%. Zupančič Mira 105%, Cerič Franc; Ib letnik: Vedenek Robert 12S%, Šega Franc 113.6%, Mahal ec Rudolf 109%, Okorn Andrej. Za svoj trud so bili od uprave šloe nagrajeni v blagu in denarju.
Nev® fizkulturne društvo v Mostah
V Mostah so Imeli 19. decembra ustanovni občni zbor novega fizkulturnega društva, ki ga je otvoril tajnifc Stanej-eič Branko. Po pozdravnih besedah so sledile volitve delovnega predsedstva, tov. Doberlet pa je poročal o delu inicia-tavnega odbora. Po združitvi PD Borca s FD Enotnostjo je fizkulturni} delo v rajonu Moste skoraj zaspalo, zato so v Mostah na pobudo tov. Ožbolta in Siam bergle rja ustanovili iniciativni odbor, ki je znova začel obujati fizkul-turno življenje v največjem proletarskem delu Ljubljane.
Po poročilu o delu iniciativnega odbora je bila sprejeta kandidatka lista novega društvenega odbora. Za predsednika je bil izvoljen Vili šlambcrger, za podpredsednika kapetan Sturm, za sekretarja Branko Stanejčič, za strokovnega sekretarja Mirko Stojkovič, za referenta za fizkulturni znak Mirko Druškovič, za propagandista Vane Doberlet, za referenta za predvojaško vzgojo Edi Šibenik, za referenta za finančna vprašanja Lojze
Spetič, za ekonoma Janez Batič in za blagajnika Stane Stojan. Soglasno sta bili sprejeti tudi kandidatni listi zel strokovni in nadzorn odbor.
Novo društvo jo dobilo ime »Maks Perc« in bo v začetku gojilo naslednje fizkulturne panoge: splošno vadbo, lahko in težko atletiko, nogomet, namizni tenis, športne Igre, smučanje, šah. Vsi člani odbora so se doslej prijavili za tekmovanje za znak in so se obvezali ustanoviti smučarsko postajo, sondirati teren na igrišču na Kodeljevem za drsališče ter opremiti igrišče in telovadnico z manjkajočimi športnimi potrebščinami. Mestni fizkulturni odbor je novemu društvu zagotovil gradnjo fizkulturnega doma v 1. 1948. Zgradili bodo tudi smučarsko skakalnico na Borovem in uredili smučarsko postajo v Stepanji vasi. — Ustvarjeni so pogoji za uspešno delovanje novega fizkulturnega društva, ki bo zastavilo vse sile za razvoj fiz-kulture.
Teniški turnir v Budimpešti
Na božič se je pričel v Budimpešti mednarodni teniški turnir, na katerem sodelujejo poleg madžarskih igralcev tudi jugoslovanska teniška igralca Mitič in Palada ter češkoslovaški in francoski Igralci.
Mitič In Palađa sta prvi dan premagala svoje nasprotnike. Mitič je premagal tretjega madžarskega igralca Felier-ja z 8:6, 7:5. Feher je igral požrtvovalno, vendar je bil Mitič tehnično boljši. Palada je z lahkoto premagal mladega in talentiranega madžarskega igralca Vada s 6:2, 6:1. Naš par Mitič-Palada je premagal madžarski par Birsas-Vad z 9:7, 6:4.
Pri nadaljevanju mednarodnega teniškega turnirja v Budimpešti je jugoslovanski par Mitič-Palada premagal češkoslovaški par Dostal-Šolc z rezultatom 6:4, 6:2. Tako sta 6e Jugoslovana plasirala v polfinale.
V	posamičnih igrah je Palađa premagal madžarskega igralca Katana z rezultatom 6:1, 6:2, madžarski igralec Adama pa Mitiča z rezultatom 6:1, 6:2. Palađa je nato izgubil s prvakom Madžarske Asbotbom v dveh setih s 6:0, 7:5
V Moskvi
je 235.000 športnikov
Fizkulturni komite v Moskvi je izdal poročilo o uspehih moskovskih fizkultur-nikov v letu 1947. V poročilu je ugotovljeno, da se je več kot 235 000 Moskovlja-nov, članov športpih društev, ukvarjalo s športom. 200 Moskovljanov si je priborilo naslov prvaka ZSSR v raznih športnih panogah. Okrog SO.OOO fizkulturnikov je položilo norme v teku, skokih, plavanju. v metu granate itd. in si s tem priborilo pravico za nošenja znaka »pripravljen na delo in obrambo BSSR«.
V	tem letu so moskovski športniki dosegli več kot 100 rekordov, med katerimi so nekateri boljši od uradnih svetovnih rekordov.
Začetniški sabljaški tečaj
Fizkuiturna društva iz vse Slovenije povprašujejo po vaditelji za sabljanje. Nekateri bi radi gojili floret, drugi sabljo in meč. Vaditelji so že prevzeli nove j začetniške tečaje. Ustanovljen je začetniški tečaj v Trbovljah (FD Rudar); zaradi velikega števlia prijavljeneev v Celju prično vaditi tudi že z novim letom pri SFD Kladivarju.
V	Ljubljani vadi začetniški tečaj od začetka sezone- Ker pa se je prijavilo po državnem prvenstvu mnogo novih interesentov, je število novih tečajnikov tako veliko, da otvarjamo nov začetniški tečaj.
Vsi prijavljene! po prvenstvu ter vsi dosedanji tečajniki imajo vsak ponedeljek in sredo od IS. do 19. ure trening, na katerem poučujeta tov. Pengov Marijan in Koršič Marijan.
'Vse tiste, ki imajo zanimanje in bi so radi priučili sabljanja, vabimo v naše _vr9te; prijavijo se lahko že v ponedeljek 29, t. m. oh 18. v sabljaški boril-niei na Resljevi cesti (telovadnica na učiteljišču, levi vhod) pri tov. tajniku, kjer dobe vsa pojasnila glede opreme.
Odbor za sabljanje pri FZ3
S skupščine avto-moto društva v Trbovljah
V ponedeljek 22. t. m. je bila ustanovna skupščina avto-moto društva Trbovlje. Po pozdravnih besedah je govoril najprej sekretar republiškega odbora za avtomobilizem in motociklizem Marijan Ziherle, ki je očrtal pomen in naloge avto-motociklističnega društva ter omenil napake, ki so zavirale delo. Sledilo je poročilo sekretarja iniciativnega odbora Okorna Maksa. V kratkih obrisih je navedel delovne uspehe odbora. Organiziran je bil šoferski tečaj, na progo Samac—Sarajevo je šlo dvanajst mladincev, prirejenih je bilo več vztrajnostnih voženj, organizirani 2 veliki dirki v Trbovljah. kupljena 2 motorna kolesa za poučevanje mladine, adaptirane garaže itd.
Avtomobilizem in motociklizem se še danes gleda v trboveljski dolini kot nepotrebna panoga športa. Prihodnje leto bo v Trbovljah potrebno množično organizirati vso mladino v avto-moto društvu ter v njej prebuditi veselje za to panogo športa.
Za člane odbora so bili izvoljeni: predsednik Plevčak Jožo mlajši, org. sekretar Lukač Milan, teh. sekretar Okorn Maks, člani uprave Gosak Viktor, Ban Tone, Burja Franc, Srih&r Stane, Bevk Oskar, inž. Jenčič, inž. Pintar Franc, Tauzel Ivan.
Danes cb 9 bo na Taboru
posvet nogomet, referentov. Vabljeni tudi ostali iizkultur-nikiS
Važno za radio amaterje — A tečajnike! V ponedeljek 29. dec. ob 13. bo sestanek vseh A tečajnikov in njihovih predavateljev glede zaključka tečaja in izpitov. Udeležba obvezna!
Med našimi smučarji v Planici
V snežno belino Planice in okoli-,;e so se zarezale smučine naših olimpijskih smučarjev. Trdo delajo od jutra do večera, dan za dnem.
Kaj bomo danes? To, kar včeraj in jutri! Najprej gozdni tek. Štirideset tekmovalcev se prožno zažene na pot. Tečejo mimo velike in male skakalnice. mimo kolodvora, čez drn in strn. Vodniki ukazujejo: V tek!... Hitra hoja!... Korakoma!... In spet v tek!... Pred domom se vrsta ustavi. Fantje so pretekli 3 km, zdaj nekaj razgibalnih vaj. potem brž k izdatnemu zajtrku!
Ob pol 10. zbor za smučarsko urjenje!
Smolej navadno razdeli svoje tekače v tri skupine. V prvi vadijo Kni-fic._ Ženiva, Klančnik, Razinger, Pogačnik. To so tekači, katerim se le redko pridruži kdo drugi. Odločno padajo Smolejeva povelja: 15 km v srednjem tempu, nato 5 km v popolnem diru. Tekači se zganejo. Drug za_ drugih odhitijo na progo. Tečejo lahkotno izenačeno.
Včasih se jim za kratek Č»s pridruži k'"' :	kupin. toda teči
vzporedno s temi »gadi« pomeni biti dober in vztrajen tekač, zato so kmalu spet sami na stezi-
Za skupino najboljših se poženejo srednje dobri, manj izurjene pa Smolej spravi v tretjo skupino in se z njimi vred še sam požene na stezo.
Smučino so si utrli v Tamar, pod skalovje Jalovca, nazaj mimo doma do Podkorena in Kranjske gore in se spet ustavijo v domu. Tako tekajo vsak dan. odkar so »suhi« trening zamenjali za vadbo na snegu.
Naši tekmovalci vsak dan pretečejo nad dvajset kilometrov, včasih celo petdeset in še več, Prhek sneg in nizka temperatura jim pomagata, da se preveč ne upehajo.
Pribošek se kdaj pa kdaj g svojo skupino pridruži tekačem in smu-kalcem. Skoke vadijo na mali petindvajsetmetrski skakalnici. Vzorno so jo uredili, skakalnica mora biti dobra sicer se smuči kvarijo. Vsak skok do najmanjše podrobnosti precenijo. zadnji pa sta mnenji Pribo-ška in nqyega trenerja Taraidsena,. katerega sp. naši smučarji v Planici! veselo sprejeti.
Smukalci so si izbrali težko progo za slalom na Podkorenu, za smuk pa jo imajo na Bukovniku v Kranjski gori. Drug za drugim se spuščajo po strmi rebri in vadijo težke like. po končani obvezni vadbi pa še pol ure gladijo, kar jim dela preglavice.
Našj tekmovalci so veseli in dobre volje. Zadovoljstvo jim sije z obrazov, kako tudi ne, saj se je letos prvič zgodilo, da so jim pripravili sistematični trening, na katerem si bodo ustvarili dovolj moči in znanja za težka tekmovanja, ki jih čakajo na olimpiadi v St. Moritzu. Za dobro voljo kaj rad poskrbi Knific, ki mu nikoli ne zmanjka zdravega humorja.
Olimpijci v Planici so z veliko vnemo pripravili prve izbirne tekme za sestavo olimpijskega moštv-a. Smolej je tekačem odredil enako mažo, Pračkovi varovanci pa uživajo večjo »demokracijo«, zato so mazali kakor se je komu zdelo najbolje.
Progo za tek je izbral Smolej. Dolga je bila 10 km in je zahtevala dovršenega tehničnega znanja tekačev. V presledkih po trideset sekund so startali drug za drugim. Na cilju jih je čakal dr. Sef. Vsakogar je temeljito pregledal in z zadovoljstvom ugotovil, da so progo preteldi hitro, kljub temu pa nihče ni bil izčrpan, celo Kordež in Klančnik ne. ki se
fenova, Razinger, Kngjc, PogačnHt Klančnik E,
»suhega« treninga nista udeležila. Zmagal je Razinger, ki je nedeljsko tekmo vzel zelo resno. Nihče ni pričakoval takega presenečenja, kakršnega je pripravil Kordež iz Krope, ki je zasedel 2. mesto. Tretji je bil Pogačnik, četrti Klančnik Alojz. Rezultati ostalih tekačev so bili nepričakovano dobri, kar le še povečuje voljo in borbenost naših tekmovalcev.
Popoldne so se pomerili v slalomu Praček je zakoličil kratko, toda izredno težko progo. Zmagal |e Mulej Tinček, sledila sta mu Megušar in čop. Razlike v časih so bile prav majhne, vendar pa so imeli najboljši vozači slab dan. Lukane Matevž je progo prevozil v najboljšem času. toda ker je prezrl vratca, je bil diskvalificiran. Lukane Slavko si je ob štoru v jarku malce oddahnil in to ga je postavilo na zadnje mesto.
Ves dan so planiški bregovi polni veselega vrveža. Naši olimpijski smučarji se zagrizeno pripravljajo. Menda so se zakleli, da se bodo na zimski olimpiadi dobro odrezali. V prijetnem razpoloženju, trdni skupnosti in vztrajnem delu izpopolnjujejo svoje znanje. Izgrajujejo se v močne predstavnike našega smučarskega športa v tujini
SLOVENSKI

OROCEVALEC
STRAH 7
Drobne zanimivosti
Z* ometao drsanje na olimpiađi m Je
prijavilo 18 moških in 30 žensk, ki bodo izvajali po pot obvoznih likov.
Pom&nkanje valute! Svetovni prvakinji v umetnem drsanju Barbari En 8oott so v Kanadi zbrali 2700 dolarjev za stroške sodelovanja na oliinpiadi v St. Moritzu. Zanimivo jo, da v bogati Kanadi nimajo toliko tuje valute, da bi svoji prvakinj* v umetnem drsanju zagotovili sodelovanje na olimpiadi. Vsota 2700 dolarjev je namreč premajhna in bodo inoraii nabiralno akcijo ponoviti!
Avstrijsko smučarsko ekipo trenira Norvežan Tunny Cellos. Po raznih igrah lahki atletiki,^ tekih in hoji, so si sinu Carji pridobili potrebno odpornost, zdaj pa trenirajo na sveže zapadlem snegu in se pripravljajo na olimpijsko borbo ▼ St. Moritzu.
Ekipno prvenstvo ZSSR v boksu. V Moskvi je bilo zaključeno tekmovanje za ekipno prvenstvo ZSSR v boksu. Prvo mesto je osvojila ekipa sindikatov- ki je zmagala v vseh srečanjih.
Znani sovjetski drsalec Konstantin Ku-drijavcev je dosegel na prvih tekmah to zimo odlične rezultate. Tekme so bile v Gorkem. Kljub vetru in snegu je pretekel 500 m v 43-9 se k.
Strelci iz Moskve so sl osvojili prvem atvo ZSSR. Končane so bile «:.relsko tekme, ki so se jih udeležili najboljši strelci Moskve, Leningrada, Sevastopola, Stalingrada in Odese. Borili so so za posamezno in ekipno prvenstvo v streljanju z malokalibrsko puško in samokresom. Prvenstvo v vseh disciplinah si je osvojila ekipa Moskve.
Danski telovadci «o premagali v Stock holmu švedske telovadne reprezentante. Izid tekmovanja je bil 270,15 : 244,2“ točk.
Na mednarodnem cross country-u v Alžiru jo Ceh Emil Zatopek premagal najboljšo tekače Francije, Belgije, Alžira in Luksemburga. Progo, ki je bila dolga 7.650 m, je pretekel v času 23,23 min.
Lestvica najboljših francoskih nogometnih moštev v letošnji ligi izgleda po zadnjih tekmah takole: Keims 23, Lille 21, Saint Etienne 21, Roubaix 20, Marseille 19. Racing 17, Strasbourg 16, Stade Francaiso 16 točk.
SAH
Turnirji mojstrskih kandidatov v Sovjetski zvezi
Letošnji vsezvezni turnirji mojstrskih kandidatov v Sovjetski zvezi so potekali v Oöinih skupinah. V rostovski skupini •ta zmagala Zagorovski in Daliženskij, v tbHiški je bil premočno in brez poraza prvi mladi Petrosjan, v novosibirski lli-vickij, v jaroslavski premočno 22 letni Holmov. V leningrajski skupini je sigurno zmagal Kirilov pred Zakoni, Sorokinom in Cerepkovom, ki so delili drugo mesto; v moskovski je zmagal Podol-nij prod Gusevom- v sara lovski pa je bil zmagovaleo mladi Kotlermau, ki je prehitel kar pet mojstrov. Tudi v nekaterih drugih skupinah so se morali marsikateri mojstri zadovoljiti s slabšimi mesti. V polfinalnih turnirjih XVI. vsezveznega prvenstva bodo smeli sodelovati Petrosjan, Zagoiovski, Podolnij, Kirilov, Holmov, Geller in Ilivic.kij. Nekaterim mojstrskim kandidatom je bil dovoljen kvalifikacijski turnir za mojstrski naslov.
Vsezvezni mladinski turnir SZ je letos tekel v dvorani leningrajskega pionirskega doma. Zmagal je Korčnoj z 11/2 točko in 15 možnih, drugi je bil Sijanov-*ki z 11, tretji Nej z IOV2 itd.
V turnirju za prvenstvo BSO »Narke«, ki združuje vse študente, učitelje in znanstvenike, je letos zmagal mojster Eovner brez poraza pred Alatorcevom, Kopi lovora itd. Na ženskem prvenstvu jo bila prva Zvarikina, ki je oddala samo en remi in dosegla 10 in pol točke. Na turnirju mojstrskih kandidatov si je Geller z zmago pridobil pravico igrati na polfinalnem turnirju za prvenstvo SZ. Na turnirju prvo kategorije je zasedel prvo mesto S e Jo v.
•
Turnir za mladinsko prvenstvo Srbije
•o je nedavno končal. Zmagal je prepričevalno in brez poraza Marjanovič z 11 in pol točke iz 13 možnih točk. Sledijo Ivkov in j£irc 9 in pol. Jovanovič 8 in pol. Ti bo no zastopali LR Srbijo na turnirju za mladinsko prvenstvo FLRJ.
Radijski dvoboj Argentina : ZDA 6 In pol 3 in pol. V novembru sta odigrala najmočnejši šahovski klub Argentino — »Jockey club* iz La Plate, ki združuje najmočnejše argentinske šahovske mojstre, in znani M a n k at ta us ki šahovski klub v Nev Yorku radijski dvoboj na desetih deskah. Manhattan^ki š. k. je doživel občuren poraz 3 in pol 6 in pob čeprav* je zanj nastopilo šest mojstrov iz državno reprezentance. Na prvi deski jo Reshew sky premagal Staliiberga in dosegel edino zmago za ZDA. Nadaljnji rezultati so bili: NajHorf : Kashdan 1:0, J. Bolboehan : Denker remi, Pilnik : Horowitz remi, Maderna : Kevitz remi, Michel : Pinkus 1:0 itd.
Prvak Anglije je Golombek, ker je v odločilnem dvoboju premagal Broadbenta 6 tremi dobljenimi, eno izgubljeno in dvema neodločenimi partijama. Oba sta delila prvo nagrado na letošnjem šam-pionatu.
Izid žrebanja Državne razredne loterije
na dan 24. decembra 1947
Po 1000 din so zadele. 18, 313, 1796, 1436, 3838, 4481, 4815, 4516, 5369, 6215, 6721, 11503, 12730, 13216, 15733, 15495,	14576,	16096,	18489,	18358,	19445,
20357,	20100,	21108,	23470,	23707,	25286,
25813,	25615,	26622,	26936,	28769,	28091,
29324,	39781,	30004,	31559,	35106,	35607,
38257,	39275,	39228,	40409,	41535,	42585,
43850,	47452,	47001,	49964,	49055,	59188,
51527,	51259,	52079,	53596,	53265,	59992,
60666,	61046,	63354,	63392,	66979,	66523,
68935,	68917,	69258,	70863,	71535,	73022,
P o 2000 dinso zadele: 5893, 10005, 11981,	11666,	13836,	13695,	14720,	14185,
17811,	18406,	18017,	20755,	20889,	23999,
23781,	23755,	24666,	25418,	28273,	28523,
31567,	32927,	33407,	34400,	36114,	40591,
40089,	41247,	42612,	43494,	46984,	47712,
50534,	53474,	57688,	58251,	5S743,	65472,
65440,	66557,	70470,	70893,	72785,	74892,
74278, 74055, 43854.
f o 4000 din so zadele: 791, 1193, 2441, 6799, 7933, 7971, 8272, 123882, 15111, 22433, 26875, 28326, 31055, 33834, 46612, 51328, 54024, 55001, 59236, 59046, 65420, 72494, 73441.
Po 5900 din so zadele: 5151, 6136, 9453, 9631, 9369, 12466, 14071, 17544, 20753, 32740, 49345, 58170, 65435, 72945, 74287.
P o 6900 din sozadele: 5697, 17209, 26292, 32964, 34338, 34615, 35226, 42221, 46417, 56489, 56862, 57936.
P o 8000 din so zadele: 10936, 14724, 32017, 37452, 41296, 44428, 48777, 54811, 60937.
Po 10.000 din in veü so zadele: (vsoia v oklepaju) 1717 (20.009), 6274 (50-009),	8174	(16.000),	12908	(10.00C),
12047 (10.000), 13135 (30-000), 14470 (12.000), 15407 (16.000), 16703 (20.000), 18468 (12.000), 19665 (20.000), 21011 (20.000), 24878 (10.000), 26533 (25.000), 33400 (60.000), 35677 (12.000), 36476 (10.000), 38477 (25.C90), 43037 (10.000), 44617 (12.000), 47589 (39.000), 49460 (20.000), 50824 (50.090), 51172 (15.000), 53118 (40.000), 57193 (20.000), 64592 (19.000), 68291 (80.000), 72553 (20.909), 72457 (50.000).
Kupi srečko Drž. loterije in zadel boš premijo 300.003 ali 600.090 din, ki bosta izžrebani 29. decembra t. 1 Srečk6 dobiš v kolekturi Tavčarjev« št. 5 bi pri malo-prodajalcih tobaka.
Vabilo
ustanovam in podjetjem
Izvršilni odbor MLO glavnega mesta Ljubljane, iklicuje ca torek, dne 30. decembra t. 1. ob 9. dopoldan v sejni dvorani MLO (Mestni trg št. 271 konferenco o vprašanju gradnje sta novanjskih in poslovnih prostorov v letu 1948.
Vabimo vse ustanove in podjetja zveznega, republiškega in lokalnega značaja, pred katere se postavlja dolž nost gradnje, da se te konference udeleže po svojem zastopniku in pripra vijo poročilo o svojih predvidenih gradbenih delih v lelu 1948.
Izvršni odbor MLO glavnega mesta Ljubljane.
’NEVNE VESTI
KOLEDAR
Nedelja. 28. d^embra: Nedolžni otroci Wvena
Ponedeljek, 29 decembra: Tomai Torek, 30. decembra: David SPOMINSKI DNEVI
28. XII. 1799. — Prva celovečerna slo venska prelistava v Ljubljani: Linhar-ova »Zupanova Micka«. To je bil za Ljubljano revolucionaren in kulturen logodek. Tedanji ljubljanski list je napisal: Ves narod je pdnosen na svoje igralce, ki so položili temelj slovenskemu gledališču.
DEŽURNA LEKARNA Nedelja, 28 decembra: od 8. do 20. ure III. državna lekarna na Gosposvetski cesti; nočno od 20 ure dalje pa spet Centralna lekarn» pri Tromostju. NEDELJSKA DEŽURNA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA
Ljubljana: dr. Tajnšek Vinko, Miklo bičeva cesta 13/IL. od sobote opoldne do
uonedeljka do 8. zjutraj.
Maribor: dr. Lovrec Rudolf, Strossma lerjeva ni. 8 od sobote opoldne do po nedeljk8 do 8. zjutraj.
Celje: dr- Fišer Jože. Kržišnikova 2 »d sobote opoldne do ponedeljka do 8. '.jutra j
SLOVENSKA NARODNA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI IN MARIBORU Drama v Ljubljani Nedelja, 28. dec., ob 15.; Kranjec: Pot do zločina. Izven — Ob 20.z Cervantes: Štiri medigre. Izven, ouedeljek, 29. dec., ob 20-: Cervantes: Štiri medigre Red Ponedeljek.
Sreda. 81. dec., ob 20-: Nušič: Gospa mi nistrica. Izven.
Četrtek, 1. jan., ob 15.: Cervantes: Štiri medigre. Izven. — Ob 20.: Moliere: Tartuffe. Izven.
Opera v Ljubljani
Nedelja, 28- dec., ob 1930: Mozart: Figa * rova svatba. Izven.
Sreda, 31. dec., ob 19.30: Rossini: Sevilj «ki brivec Izven
etr.ek, 1. jan., ob 19.30: Janaček: Je nufa. Izven.
Drama v Marlboro
Nedelja, 27. dec., ob 15-: Shakespeare: »Kar hočete«. Izven. — Ob 20.: Ibsen: »Stebri družbe«. Izven.
Opera v Marlboro drek, 30. deo«, ob 19.:	Gotovae: »Ero
z onega sveta«. Red LMS-1.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Mestni dom
Nedelja, 28. deo.. ob 20.: B. NoAid: Zalo
joči ostali
Sreda, 31. deo., ob 20.: B. NuAič: Žalujoči ostali.
V Šentjakobskem gledališču bodo uprizorili v nedeljo 28. dec. zvečer ob 20. zabavno NuŠičevo komedijo »Žalujoči ustali« v režiji Mirana Petrovčiča. Sodelujejo: A. in N. Gorjupova, Grgurevi-čeva, Grumova, Mlakarjeva, Sagadinova, Lavrih, Lombar, Prus, Sadar, Serjak in Zakrajšek. Predprodaja vstopnio v nedeljo pri dnevni blagajni v Mestnem domu o<l 10. do 12. in od 15. do 17. ter eno uro pred začetkom.
LUTKOVNO GLEDALIŠČE Narodni dom
Nedelja, 28. dec., ob 15.: »Trljo razbojniki«.	3D75-U
•
Mestna klavnica v Ljubljani - novi telefonske zveze:
Ravnateljstvo ..............štev.	3430
Upravna pisarna, personalni oddelek, blagajna, knjivod-stvo in ekonomat .... štev. 4695 Skladiščna pisarna in distribucijski oddelek .... štev. 3031 Strojni oddelek ..•••• štev. 4725 Predelovalnica Osenar . . štev. 3301 Črevarna Bergman . • • . štev. 2069
Fotoamaterskl tečaj. Pričetek fotoama-terskega tečaja za začetnike je bil iz tehničnih razlogov preložen in se tečaj definitivno prične v torek, 30. dec. 1947 ob 19. v prostorih Komisije »Tehnika in šport« za Slovenijo v Čeki novem gradu na Celovški cesti, kjer sprejema prijave za tečaj tov. Jano Marijan. Na tečaj opozarjamo zlasti mladino LMS in člane sindikatov. — Republiški odbor za foto-amaterstvo.
Zadružni člani poslovalnice St. Jakobski trg! V ponedeljek 29. t. m. ob 20. uri zadružni sestanek v maii dvorani. Pridite vsi, da se pogovorimo o reorganizaciji ljubljanske »Naproze*. —- Odbor-Teren Zmaj se zahvaljuje tovarišici Maček Mariji, gostilničarki iz Bohoričeve ulice, za darovano vsoto din 500 rovežem v počastitev spomina ob obletnici smrti njenega sina Francita. 3074-n V ZVEZI S PRIPRAVAMI ZA OTVORITEV nove prodajalne v palači Gradbenega ministrstva, bodo poslovalnice Narodnega magazina v Ljubljani zaprte od 29. do inkluzive 31. decembra 1947.	3076-d
Državni učni zavod »Gospodarski tečaji« v Ljubljani otvarja v mesecu ja nuarja nove dnevne in večerne tečaje za knjigovodstvo, računovodstvo, dopisje. stenodaktilografijo itd- Informacije, osebne in pismene, od 2 januarja dalje v pisarni ravnateljstva na Domobranski cesti 15. Vpisovanje in pričetek pouka bo objavljen. (Telefon 44-85)	3065-n
Poročili so se v Ljubljani od 24. do 27. decembra: Bahč Janez, čevljar, in Kuren»:; Marija, prebivalka; Bolčina Jožef, pek, in Bolčina Ivana, kuhinjska pomočnica; Borštnar Franc, revizor, in Močnik Neža, gospodinja; Brancelj Janez, železničar, in Globelnik Ana, go-spodiinja; Ciglar Alojzij, železničar, in Martulaš Katarina, frizerska i>omočnica; Grčar Ivan, zidar, in Senica Angela, poštna uradnica; Ivančič Stanislav, kurjač, in Urankar Štefanija, delavka; Javornik Bogomir, profesor, in Marinček Ljutomira, matičar; Kovačič ltadomil, oficir, in Zupančič Tatjana, uradnica; Naglič Emil. uradnik, in Izlakar Albina, uradnica; Nepustil Ivan, krojaški pomočnik- in Škrlj Štefanija, uradnica;
PavHoä Avgust, član NM, Ja Darobnič MajiJa, gospodinja; P en ca Ignacij, oficir, in Bitenc Ivanji, delavka; Perdan Alojzij, strojni tehnik, in Debelak Antonija, učiteljica; PeuriČ Friderik, železničar, in Banič Dragica, blagajničarka; Rejo Vktor, uradnik, in Toplikar Ana, uradnica; Rogelj Stanislav, krojač, in Ciglar Marija, knjigovezka; Steklasa Zvonimir, uradnik, in Štravs Silva, uradnica; Stergar Frančišek, tiskarski volonter, in Vrečar Zofija, knjigoveška delavka; Šuker Nikola, tesar, in Pauk Katarina, delavka; Tiran Alojzij, urad nik, in Potokar Gabrijela, uradnica Tomšič Jožef, zastavnik, in Pernarčič Marija, gospodinja; Žunko Alfonz, uradnik, in Domanjko Ljudmila, uradnica, Justin Janko, uradnik, in Osterman Angela, gospodinja; Udovč Jožef, krojaški pomočnik, in Vrabeo Terezija, gospodinja; Beretič Benedikt, uradnik, in Dekleva Marija, gospodinja; Bogataj Frančišek, uradnik, in Treven Jožica, uradnica; Cergol Ivan, čevlj. pomočnik, in Plešič Ana, delavka; Ing. Černivec Josip, ing. arh., in Kogej Marija, operna pevka; Frank Dušan, uradnik, in Parkelj Darinka, uradnica; Gačnik Franc, slaščičar, in Lah Marija, krojačica: Hro vat Janez, upokojenec, in Cvitič-SibalK Marija, gospodinja; Jakopič Alojzij, na meščenec, in Verovšek Adalberta, go spodinja; Jerše Karel, podporočnik, in Mazek Vojislava, knjigovodkinja; Kragelj Valentin, čevlj. pomočnik, in Metelko Marija, gospodinja; Jurišič Jovan uradnik, in Vergan Marija, bolničarka Kroteč Stanislav, zastavnik, in Primo žič Karolina, blagajničarka; Krzna! Franjo, delavec, in Kostevc Vjekoslava snažilka; Lazar Anton, radiotelegrafist in Kramar Hedvika, sobarica; Levičnik Valentin, čevljar, in Armič Marijana, gospodinja; Lipičar Slavoljub, gradben' tehnik, in Šušteršič Marica, strojni teh nik; Lukančič Milan, strojni ključavni čar, in Burnik Frančiška, šivilja; Mar tino Anton, cand. med., in Knez Barbara, uradnica; Pavčič Boris, štud. arh. in Šušteršič Maila, štud. arh.; Nemanič Anton, ključavničar, in Hočevar Mari ja, kuharica; Plesnik Lovrenc, železni čar, in Gorkič Nana, učiteljica; Prosen Ivan. klepar, in Kopitar Marija, gospodinja; Rebolj Mirko, štud. A. G., in Gerlovič Vanda, štud. A. G.; Semerl Jožef železničar, in Orehek Marija, uradnica Šipič Peter, zastavnik, in Podobnik Ljuti mila, uradnica; Skuta Dragotin, pred metni učitelj, in Zajeo Katarina, učile Ijica rusk, jezika; Stich Oskar, org vodja, in Mahnič Veronika, učiteljica Vahtar Mihael, višji veterinar, in Svete« Vida, uradnica; Widowitz Viktor, uradnik, in Milaveo Marija, uradnica; Zotlar Janez, pek. pomočnik, in Uličar Marija, liči posestnika; Janežič Rudolf uradnik, in Mežnar Albina, uradnica; Grum Stanislav, kotlarski pomočnik, in Grabnar Marija, uslužbenka; Leben Vincencij, dipl. tehnik, in Vidmar Marija liči posestnika; Luzar Janez, ključavničar, in Jan Veronika, tkalka; Poženel Miran, študent, in Tavš Gabrijela, urad uicu.
Umrli so v Ljubljani od 20. do 20- decembra: Trontelj’ Janez, sin poštn. zva ničnika, 5 mesecev; Hribar Tomaž, sin nameščenca, 18 dni; Tomeo Janez, 3 leta; Valant Rozalija, zasebnica, 75 lek; Ul-ar Pavel, upokojeni žel. del-, 73; Žni-Leršič Anton, industrijalce, 73; Frelih Jakob, poljski dninar, 28; Pajek Stani »lav, vpokojeneo ZSZ, 49; Slajpah Janko sin šoferja, 20 dni; Bolta Franc, dela-ec, 44; Zupančič Oktobra, hči drž. uradnika, 1 mesec; Majdič Amalija, zasebnica, 81 let; Jereb Nežika, vdova žel. uradnika, 74; Jerše Ignaca j, mizar, 80; Galič Karolina, zasebnica, 76; Čufar Meta, hči trg. nameščenca, 8 dni; Indihar Angela, 5 dni; Tomšič Anton, mesar, 54 let; Legat Stanislav, uradnik, 49; Levec Jakob, vpokojenec 64; Velišček Marija, učiteljica, 47; Petkovšek Ivanka, žena delavca, 58; Lepener Marija, žena tesarja, 31 let.
Obvestilo
Preskrba
NAZNANILO
Navod Ljubljana-okolica javlja, da bo do skladišia v Ljubljani, Kamniku, Litiji iu na Vrhniki zaradi in von turo zaprta od 29. decembra 1947 do 3. januarja 1948. lata.	3«73-n
Iz ministrstva za ljudsko zdravstvo
TEČAJ ZA DIETETSKO KUHINJO V JIAKlilOItU
Ministrstvo za ljudsko zdravstvo Ljubljani. Sv- Petra cesta 2 razpisuje natečaj za vpia v 1. letni tečaj za die-tatsko kuhinjo, ki se bo vršil v Mariboru, Aškerčeva ulica 6.
V	poštev pridejo tovarišice, ki znajo že kuhati, v starosti od 17 do 25 let (izjemoma tudi starejšo), a predizobrazbo
razr. gimnazije.
Z 1U din kolekovane prošnje naj se pošljejo na šolo za medicinsko sestre v Mariboru, Aškerčeva ulica 6. in naj se predlože sledeči dokumenti:
1. rojsi'.ni list,
2* zadnje šolske spričevalo,
3.	lastnoročno pisan življenjepis,
4.	potrdilo o vpisu v volilni imenik. Rok za vlaganje prošenj ja do 15. ja
nuarja 1948.
DVELETNA ŠOLA ZA MEDINCINSKE SESTRE V MARIBORU
Ministrstvo za ljudsko zdravstvo je dne 15 decembra 1947 otvorilo 2 letno šolo za medicinske sestre v Mariboru, Aškerčeva ti. Na razpolago je še nekaj prostih mast in naj se kandidatke javijo direktno na Upravo šole tor naj predlože sledeče dokumente:
1. prošnjo, kolekovano s 10 din.
2- rojstni list,
3.	zadnje šolsko spričevalo,
4.	lastnoročno pisan življenjepis,
5.	potrdilo o vpisu v volilni imenik. Za sprejem pa so potrebni sledeči po
goji:	, . „ ,
1. dovršena nižja srednja sola,
2- dopolnjeno vsaj 15 do 20 leto (izjemo^ ina tudi starejše),
3. telesno in duševno zdravje.
Dajalci krvi
V	ponedeljek (izjemoma), v torek, sredo (29-, 30. in 31. t. m.) naj se javijo ob 8. uri v zavodu dajalci krvi krvne skupine O. B ln AB, ki eo dali kri pred enim in pol ali več meseci, ter tisti tovariši-ce, ki žele prvič dati kri. Naj ne jedo nič mastnega (tudi bele kave ne* pač pa lahko črno kavo, čaj, kruh). Dajalcem krvi z dežele povrnemo stroške za vožnjo po železnici do 150 din (za oba smeri), vozne karte naj prineso s seboj. Na odhodni postaji naj ne jemljejo povratnih kart, ker bodo karte oddali v zavodu pri povrnitvi voznih stroškov.
Vsakemu dajalcu krvi pripadajo po-ebni dodatki in sicer: pri oddaji do 300 ccm: 500 g sladkorja. 700 g maščob, imO g svežega mesa in 730 g bele moke ali testenin. Pri oddaji preko 300 ccm pa: 750 g sladkorja, 900 g maščob, -3000 g svežega mesa in 1000 g bele moke ali testenin. Poleg tega dobi dajalec krvi še izplačilo 1.50 din za vsak ccm od-zete krvi.
Naprošamo posebno krvno skupino O»
da se odzove.
Telefon: 41-08
Zavod za transfuzijo krvi Medicinske fakultete (klinične bolnice — vhod za Ljubljanico).
Nov vozni red
ZA AVTOBUSNI PROGI A.TDOVŠCINA-TOLMIN IN SOLKAN-GORICA-POSTOJNA Na avtobusni progi Ajdovščina—Tolmin velja od 28. t. m. naslednji vozni
red:
Luciji na vlak proti Ljubljani.
Istočasno se spremeni vozni red na progi Solkan—Gorica—Postojna.
	1)	2)				2)	1)
	7.00	13.45	odli.	A.1dov5Čina	prih.	11.05	17.20
	8.55	16.00		Idrija		9.20	15.35
	11.00	18.10		Sv. Lucija		6.55	13.20
	11.25	18.40	pri h.	Tolmin	odh.	6.30	13.00
1)	Vozi	samo ob	delavnikih	2) Voai	vsak dan		
Ob	7.00	zveza v	Ajdovščini	z avtobusom	lz Postojne	ob 11.00	zveza ▼ Sr.
1) 5.45	2) 13.00	l) 16.30 odh.	Solkan	prih.	1) 8.00	d 11.20	2) 19.25
5.56	12-10	16-40	Gorio a		7.50	11.10	19.15
6.53	13.07	17.37	Ajdovičdna		7.05	10.28	18.30
8.05	14.20	18 50 prih.	Postojna	odh	5.45	9.00	17.10
8.U	14.30	19.00 prih-	Pogojna, kol-	«dh.	—	8.20	—
	1) Veji		n vm4	•W» «b	delavnikih		
8062-n
Zaradil letnega zaključka bodo blagaj ne Narodne banke FLRJ v centrali, njenih podružnicah Im ekspoziturah poslovale na dan JI, decembra 1947 od 8. do 10. ure.
Ker morajo hiti knjige Narodne banke FLRJ zaključene z Ji. decembrom, opozarjamo vse bančne komitente, zlasti ustanove in podjetja, da ne odlagajo z ureditvijo svojih blagajniških poslov do zadnjega dne v tem letu. Zlasti naj se pazi, da bodo nalogi za prenose in dispozicije lz proračunskih akreditivov izročeni sedežem Narodne banke FLRJ do vključno 30. decembra t. 1.
Narodna banka FLRJ Centrala za LR Slovenijo
Kinematografi
LJUBLJANA. UNION: sovjetski glasbe ni film »Glinka», tednik. - MATICA: češki film »Filozofska zgodba«, tednik MOSKVA: sovjetski film »Konjiček Gr-bavček« tednik. — SLOGA: češki film »Prstan«, tednik. — Vse predstave ob 15., 17., 19. in 21. — KODELJEVO: jugoslovanski film »24 ur glavnega me sta FLRJ«, tednik. Predstave ob 15.,
17.	in 19.	— SISKA: sovjetski film
»Maškarada«, tednik. Predstave ob 16-,
18.	in 20. url.
MARIBOR, ESPLANADE: sovjetski film »Kotovski«. tednik. — GRAJSKI: sov jetski film »Prva plesalka«, tednik. CELJE METROPOL: franooski film »Pe snikove prigode«, tednik. DOM: sovjet skl film »Dvoboj«, tednik.
KRANJ, MESTNI: franooski Ulm »Fan tastična simfonija«, tednik.
PTUJ: sovjetski film »Srednji napada loc« tednik.
KAMNIK: Iranski film »Kapitan Fra kas«, tednik.
Radio Ljubljana, Maribor in Slovensko Primorje
Spored za nedeljo
8.00 Veder jutranji spored. 8.30 Napoved časa, poročila, objava sporeda in vremenska napoved. 8-45 Klavir v ritmu. 9-1*0 Slovenska pesem. 1U.0U Dopoldanski simfonični koncert: 1. Cherubini: Auaereonte, uvertura; 2. Stauiit-z: Simfonija št. ti v Es-duru; 3. Beethoven: Klavirski koncert št. 5. 11.00 Poje moški trgovski pevski zbor Iz Maribora. (Prenos iz Maribora-) 11.3U Predavanje tov. Angeles) Oeepek. predsednice glav. odbora AFŽ. 11-45 Operetne melodije. 12-00 Oddaja ob obletnici rojstva srbskega skladatelja Stevana Mokranjea. 12.30 Napoved časa in poročila. 12.45 Zabavna glasba, mali oglasi in objave. 13.00 Pol ure za najmlajše poslušalce. Domanska: Stara ura. 13.30 Kar si kdo želi. 14.30 -Napoved časa, poročila in objava ve vernega sporeda. 14.45 Igrajo vurliške orgle. 15.0(1 Oddaja za podeželje. Vmes igra harmonikarski trio i-z Tržiča in poje slovenske narodne Dana Ročnik, na harmoniki jo spremlja Avgust Stauko. iS.00: 1. Williams: Čebela; 2. Dr Falla: Kratko življenje. 18.30 Lahko glasbo izvajajo salonski orkestri. 19.00 Napoved časa in poročila. 19.15 Zabavna glasba, mali oglasi in objave. 19.30 Prenos iz ljubljanske opere:	Mozart:	Figarova
svatba. Vmes v odmorih tedenski zunanjepolitični pregled in pranoa vesti zvezne postaje Beograd.
Spored za ponedeljek 6 00 Budnica, jutranja telovadba. 6.10 Poročila, objava dnevnega sporeda in vremenska napoved. 6.30 Veder jutranji spored. 7.00 Radijski koledar. Iz današnjih časopisov. Objave. 7.15 Igrajo slovanski virtuozi. 7.30 Napoved časa ju poročila, 7.45 Srbske narodne pesmi iu kola. — 12.30 Napoved časa in poročila. 12.45 Zabavna glasba, mali oglasi in objave. 13.00 Stravinski:	Capriccio za
klavir ln orkester. Ravel:	Rigaudon.
13.30 Kulturni pregled. 13.40 Igra Mali orkfiSter Radia Ljubljana pod vodstvom Rudolfa Stariča. 14.10 J. Brahms: Variacije ua Haydnovo temo. 14.30 Napoved časa, poročila in objava .večernega sporeda. 14.45 Samospeve poje Andrej Štrukelj, pri klavirju Samo Hubad. — 18.bU Lahka glasba. 18.30 Predavanje. 18.45 .Slovenske uaro-dne poje Tone Kozlevčar, na harmoniki spremlja Avgust Stanko-19.00 Radijski dnevnik. 19-10 Tri francoske operne uverture. 19.30 Napoved časa iu poročila. 19.45 Zabavna glasba, mali oglasi in objave. 20.00 Šahovska ura. 20.15 Poje Slovenski vokalni kvintet. 20-35 Operetne melodije. 21.00 Wang-Lun-gova ljubezen do »do-bre zemlje«. Odlomki iz Pearl Burkove romana. 22.00 Prenos vesti zvezne postaje Beograd. 22.15 Glasbena medigra. 22.20 Ruski tečaj Društva za sodelovanje Slovenije s Sovjet-zvezo. 22.30 Nočni koncert sopranistko Janje llanžekove iu baritonista Sama Smerkolja, pri klavirju Marijan Lipovšek. Na sporedu pesmi slovenskih in hrvatskih skladateljev.
ZA NAKUP IN KOMISIJSKO PRODAJO
vseh vrst PREPROG
se priporoča PRODAJALNA PREPROG —
LJUBLJANA, Mestni trg št. 15
»♦♦♦♦♦♦♦♦♦■♦♦♦»
Iščemo za takojšen nastop: gospodarske poslovodje, fakturiste-caikulante, administrativne moči s perfektnim znanjem strojepisja, knji-jovodjo, nižje knjigovodje, šoferja, curirja, fotoreporterja
Časopisna agencija Slovenije -
LJUBLJANA, TyrSeva cesta št. 3
Razpis
za sprejem v tečaj za potapljaške pomočnike
»BRODOSPAS«, podjetje za reševanje in vlečenje ladij, razpisuje natečaj za sprejem kandidatov potapljaških pomočnikov pomorsko-prometne stroke.
Tečaj bo trajal okoli dva meseca. Tečajniki ne pretrgajo delovnega odnosa, podjetje se pa obvezuje, da bodo prehrana, stanovanje in ostale potrebe zagotovljene.
Tečajniki morajo Izpolniti tele pogoje:
1.	da so dovršili 18. leto starosti in da niso starejši od 35 let;
2.	predložiti morajo potrdilo ljudske oblasti, da imajo volivno pravico in da ne nagibajo k uživanju alkoholnih pijač;
3.	zdravniško Izpričevalo, da so popolnoma zdravi, da imajo dober vid in sluh, pljuča ln sTce.
Prednost imajo tisti kandidati, ki poznajo tele obrti: mehanično, kovaško, zidarsko, tesarsko in kovinarsko ter avtogensko in električno varjenje.
Lastnoročno pisane prošnje s potrebnimi prilogami je poslati do dne 20. januarja 1948. leta, in sicer na naslov:
»BRODOSPAS«, podjetje za reševanje in vlečenje ladij, Reka.
Tečaj se začne 1. februarja 1948. Sprejeti kandidati bodo o pravem času pismeno obveščeni,
»BRODOSPAS« št. 407
NAPROZA BREZICE »prejme takoj
skladiščnika
dobro moč, za centralno skladišče.
Poltovorni avto
ln
*
tritonski kamion
KUPI
INDUSTRIJSKI MAGACIN, Jesenice AERO TOVARNA BARVIL - CELJE
Išče — PERFEKTNEGA
knjigovodjo-(ko)
ki ima tudi vse pogoje za glavnega RACUNOVODJO(-KO)
Ponudba na zgornji naalov.


IŠČEMO
Za TAKOJŠEN NASTOP.:
1 referenta za inventar,
1 pomožnega knjigovodja(-ko),
1 sposobno daktilografinjo
V poštev pridejo tudi mlajše moči z ustrezajočo šolsko izobrazbo.
Ponudbe poslati na:
Elektroprenos - Vrtača štev 4
Iščemo
ZA TAKOJŠNJO NAMESTITEV
elektrotehnika
Z DOBRO PRAKSO
GLAVNA DIREKCIJA LESNE INDUSTRIJE
LJUBLJANA, Tyrševa cesta 1 a-lll.
Za državna lovišča na Gorenjskem
potrebujemo nekaj prvovrstnih
lovskih čuvajev
Osebe, dobri lovski praktiki, ki imajo veselje do gojitve ln čuvanja divjadi, moralno in politično neoporečni, naj vlože prošnje za namestitev, predpisno kolkovane, z vsemi osebnimi podatki in z navedbo šolske izobrazbe, s podatki o dosedanji lovski praksi in usposobljenosti, s potrdilom o volivnl pravici — pri
Gozdni direkciji na Bledu, odseku Za lovstvo, do 15. januarja 1948.
Mizarji, obrtniki in ostali direktni potrošniki imajo možnost nabaviti
furnir vseh vrst
v prosti prodaji, ki ga lahko dobite pri
DRŽAVNEM LESNEM SKLADIŠČU »ARBOR« — LJUBLJANA — TyrSeva cesta štev. 50 — in pri DRŽAVNIH LESNOINDUSTRIJSKIH PODJETJIH CELJE, MARIBOR, ŠKOFJA LOKA in ILIR. BISTRICA
Elektrotehniški koledar leto»l948.
Koledarček s priročnikom je v knjigoveznici. Po izvršenem tisku smo dobili neobvezne informacije o stroških tiska in vezave. Glede na objave v Elektrohtehniškem vestniku smo ceno določili tako, da bo v najboljšem primeru krila stroške m sicer za koledarček s priročnikom v usnjenih platnicah din 90.—, v platnenih platnicah din 70.- in brez platnic din 50.-. Nekaj izvodov priročnika bo broširanih na razpolago tečajem in šolam po kar najnižji ceni.
Kdor do 6. januarja 1948 nakaže naročnino in za poštnino in zavojnino din 10.—, ali nas obvesti, da bo koledar dvignil osebno v upravi, prihrani stroške.
Po 10. januarjo začnemo razpošiljati koledar naročnikom, ki ne bodo vnaprej plačali, po povzetju.
Uprava E. V., Ljubljana, Kersnikova 8
Kanarčke
Harcerje,
odlikovane pevce, gamce in samice, razpošiljam po povzetju ter jamčim, da pride ptica živa na naslov.
Za vprašanja priložite znamko I
GOLOB FRANC,
gojitelj kanarčkov
Ljubljana, Hranilnična cesta štev. 8
INFORMACIJE
in izvršitev vseh upravnih, gospo-darskih, trgovsko-obrtnih, kreditnih, računovodskih, bilančnih, kalkulacijskih, davčnih ln pritožbenih zadev vam najsolidneje oskrbi komercialna pisarna ZAJC LOJZE, Gledališka 7, tel. 48-14
KUPIMO
TOVORNIAVTO
TRI- DO PETTONSKI
Okrajna poslovna zveza - Krško*
Poziv
Podjetje ing. M. in Fr. Hmelj, »IZOLIT«, Radeče pri Zidanem mostu
prosi vse dolžnike, da poravnajo svoje račune najkasneje do 31. decembra 1947, po Narodni banki Slovenije — Ljubljana, štev. tek. rač. 6-3073-01!
Večje število peči
na žaganje, kompletno z dimnimi cevmi
KUPI TAKOJ
Glavna direkcija lesne industrije -Ljubljana, Tyrševa cesta la-III’

NA DELO SPREJMEMO večje število
nekvalificiranih
delavcev
Hrana ln stanovanje v podjetju. — Zglasiti se osebno v pisarni
»Opekarne Črnuče« pri Ljubljani
Obvestilo
Dne 29. t. m. ob pol 10. url se bodo
na Vodnikovi cesti štev. 17 (Lasan)
prodajali naslednji predmeti: sodi v skupni Iitraži 40.000 1, 52.000 din, kar dl za namakanje sadja v skupni litra-Ž! 8000 1, 9500 din, dva kotla za žganjekuho 13.500 din, mlin za mletje sadja 3500 din in električni motor 3KS, 5000 din.
Op^ofllo
NAPROZA v Ljubljani
vnovič vabi vse upravne odbornike, delegate in članstvo, da se zagotovo udeleže
izrednega občnega zbora NAPROZE,
ki bo v torek, dne 30. t. m. ob 20. ari v dvorani LMS v Frančiškanski ulici.
Upravni odbor NAPROZE v Ljubljani
»LETOV«
Letalska tovarna - Ljubljana
SPREJME VEČJE ŠTEVILO
mizarskih in ključavni' carskih psnwcmkov,
kvalificiranih ali priučenih,
enega ždiezsstrugarja, vajence
za mizarsko in ključavničarsko delo
enega tehnika
v tehnično piisarno Reflektanti naj se javijo v upravi
tovarne, Ljubljana, Celovška cesta 258
DAPPS — Okrožna uprava — Manbor
potrebuje s takojšnjim nastopom naslednje moči:
1 SPOSOBNEGA PLANERCA,
1	PRAVNIKA,
S PERFEKTNE STROJEPISKE, KORESPONDENTKE,
2	KNJIGOVODSKI MOČI,
10 SAMOSTOJNIH AVTOMEHANIKOV,
5 ŠOFERJEV z izkaznico I. razreda,
5 SAMOSTOJNIH KLJUČAVNIČARJEV,
1	STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA,
14 AVTOKAROSERISTOV,
5	KOLARJEV,
2	VARILCA,
1 ORODJARJA,
1 MIZARJA,	\
6	POMOŽNIH DELAVCEV	t
Ponudbe s prošnjo in življenjepisom je nasloviti na:
DAPPS - okrožna uprava, personalni oddelek -
MARIBOR
dlaši oglasi
SLUŽBO DOBB
HLAPCA H KONJU sprejmem takoj. Puh Josip, Ljubljana. Gradaška ulica štev. 22.	332G8-2
GOSPODINJSKO POMOČNICO sprejmem v stalno službo z znanjem vsaj malo kuhe. Perhavec, Oražnova 3, pri tobačni tovarni.	33070-2
HLAPCA H KONJEM in dekle za pomoč v gospodinjstvu in pri otrocih sprejmem, takoj. Pogačar, Vodnikova št. 106.	3322S-2
GOSPODINJSKO POMOČNICO, samostojno, srednjih let, pridno in pošteno iščem k 2 osebama. Vprašati Gregorčičeva ul. 19-1.	33200-2
ZOBOZDRAVNISKO inštrumentarko, sprejme takoj v službo zobozdravnik izven Ljubljane. (Eventuelno sprejme tudi začetnico.) — Vprašati dnevno od 11.—12. ure, pri Pečenko, Pražakova S-I.	333S7-2
IŠČEM TOVARIŠICO, ki bi šla v Beograd za pomoč k maloštevilni družini, Javite se takoj pri tov. Perc, Ljubljana, Masarykova 15.	33392-2
GOSPODINJSKO POMOČNICO, samostojno. pridno, snažno in pošteno — veščo kuhe, sprejme dobra družina proti dobri plači in hrani. Cerlini, Ljui 'jana, Cankarjevo nabrežje 19, I. nadstropje.	33193-2
UPRAVA INVALIDSKEGA TRGOVSKEGA PODJETJA, tobačna tovarna, sprejme takoj v službo samostojnega knjigovodjo ali računskega uradnika, ki bi bil zmožen prevzeti posle šefa računovodstva in perfektno strojepisko.	33042-2
GOSPODINJSKO POMOČNICO, nekoliko vajeno kuhe, iščem. — Zglasite se: Salon Kos, Mestni trg, ali ph: Dolenjska cesta 48e.	33304-2
ŽENSKO, STAREJŠO za opravljanje 1 krave in 2 prašičev, sprejmem v okolici Ljubljane, — Poizve se: Ilc Ana, Tyrseva 37a.	33327-2
GOSPODINJSKO POMOČNICO sa vsa hišna dela sprejmem. Verbič. Streliška 32-	33.373-2
HIŠNO POMOČNICO, pošteno, pridno, veščo vseh gospodinjskih in deloma vrtnih del. sprejme za primerno dobro plačo čimprej O. Lesnika, žena zdravnika. Mozirje v Sav, dol. Pošljite ponudbe,	33.366-2
ELEKTROTEHNIKA navijalea, samostojnega. iščem. Plenar, elektromeha-nik, Zagreb. Masarykova 8.	33.365-2
DIREKCIJA GOZDOV LJUBLJANA, potrebuje za dela v pisarni in na terenu sposobne moči za gozdno manipulacijo in lesno industrijo. Interesenti naj ee javijo osebno ali pismeno Direkciji gozdov. Ljubljana, Poljanska cesta 2.	33.373-2
HLAPCA sprejmemo, poštenega in vestnega. Plača, brana, stanovanje, dobra. Martinec Franc, Ljubljana. Trnovski pristan 20.	33-374-2
KROJACICE — KROJAČI! Prirejam desetdnevni večerni damski krojni tečaj. Prične se 12. januarja 1948. — Pojasnila daje: Krajec, Zaloška c. štev. 77.	33187-4
KNJIGOVODJO za nekaj ur dnevno, iščemo. Vprašati v gostilni Klemenčič, Krekov trg 11.	3334S-4
ZAPOSLITEV za nekaj ur na dan iščem. Ponudbe na ogl. odd. SP pod : »Bančnik«.	33342-4
PRUDA«
ZASLUŽEK
KROJENJE za celo damsko garderobo nudi salon »Kuclar«, Knafljeva ulica štev, 4-II.	33296-4
Naznanjamo žalostno vest, da je v šiarcdti S2 let, umrla naša ljubljena mama, stara mama, teta, tašča
Katarina Balon
roj. ASL
Pogreb blage pokojnice bo v ponedeljek 29. decembra ob 15. uri iz kapele sv. Andreja, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, Innsbruck, Kam. nik, Bizeljsko, Jesenice,
27. decembra 1947.
žalujoči: Jože, Anton, Ivan, Andrej, sinovi; Pepca, hčerka; sestra in ostalo sorodstvo
Umrla je po dolgem in težkem trpljenju naša draga mama, stara mama, sestra, tašča, teta itd.
Ljudmila Dolenc
rojena Košuta
Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo 28. t. m. cb 15. na pobreško pokopališče v Mariboru.
Maribor, Ljutomer, Ljubljana, štip, Prosek, 26. dec. 1947.
Ljubosiava vd. Berce, Mila Zupančič, hčerki; Cvetko, sin; Julija Košuta, sestra; inž. Arnold Zupančič, zet; Mija roj. Petrišie, snaha; Mitja, Tanja, Miran, Breda, vnuka in vnukinji in ostalo sorodstvo
PREPROGO 300x200 cm volneno, angl. znamke, dobro ohranjeno, prodam. -Naslov v ogl. odd.	33282-5
BIKA PLiE-AlENJAKA — holandske pasme, enkrat križan, 2 leti star in eno plemensko telico 16 mes. staro, proda: Skaručna št. 15.	33293-5
LEPEGA PSA, nemškega volčjaka, 16 mesecev starega, prodam. Urbas Milan, Gornji Logatec 45.	32222-5
PREPROGE, perzijske in domače, po najpovoljnejših cenah dobite v trgovini Kirman šah pasaža Nebotičnik.	33044-5
MOŠKI ŠKORNJI št. 42, I.a črni boks prodam. Naslov v ogl. odd. 33394-5 GOJZERJE št. 45 in ženske št. 40, tudi že nošene, kupim ali zamenjam za nove lepe moške ševro čevlje. Ponudbe na ogl. odd. Slov. poroč. pod : 5000	33221-5
KLAVIRSKO HARMONIKO, SO basov, en register, prodam. Ogled od 8. do 16. ure v nedeljo. — Janežič Ivo, Sv. Petra nasip 71.	33360-5
RADIOAPARAT, nov, 5 cevni, ugodno naprodaj, ali zamenjam za dobro — moško kolo. Ogled samo od 12. ure dalje Gorupova 22-1, Požek. 333S3-5 6 m PREDVOJNEGA tapetniškega rdečega blaga, 11 m kokos tekača, 2 predposteljnika, eno posteljno plišasto pregrinjalo in večjo ponev — prodam. Naslov v ogl. odd. 33390-5 3 PRAŠIČKE, stare 8 tednov, dobre pasme, prodam. Črnuče 25.	33319-5
ŠIVALNI STROJ, dolgi čolniček, prodam, Sv. Petra nasip 39.	33320-5
WOLFOV VELIKI SLOVAR, 2 zvezka izdanje 1.	1860, prodam. Naslov v
ogl. odd. SP.	331S9-5
ELEKTRIČNI STROJ za pobiranje pentelj na nogavicah in močne visoke deške čevlje št. 39, predvojni material, prodam. Iz prijaznosti ogled v trgovini Singer, Gajeva 3. 33306-5 KOMISIJSKA TRGOVINA HINKO PRIVSEK, Sv Petra nasip št. 29 pri Zmajskem mostu proda: več vrst damskih krznenih plaščev, lovsko obleko s klobukom; veterne jopiče; damske plašče; obleke; kromatične harmonike »Scandalli«, 5 vrstne 120 basov; violine, tamburice, (bisernice), bendo in druga glasbila; razne servise; liker; jedilne pribore ; lestence, Fordovo avtokrmilo, fotoaparate, daljnoglede. Velika iz-bera raznih okvirjev, usnjen, skoraj nov suknjič, namizne prte s prtiči, medene in lesene garnise za zavese, višinsko sonce, računalo Produkt, šestilo, aparat za ultravioletne žarke, kopirno prešo, žepne in stenske ure, marmornato ploščo 60x80 cm, gugalnega konjička, žametno preprogo, ročni mlin za drobljenje žita, usnjen kovčeg, pletilni stroj za nogavice, velik dežnik za branjevke, plinske rešoje, električni strižni in britveni aparat za brivce, petrolejske kuhalnike, precizne tehtnice, kompletni pribor za pretiskavanje, porcelanaste umivalne garniture in umi valno stojalo, raket za tenis, električno peč, mesarsko tehtnico, čajne mizice na kolesih, smuči, angleški konjski komat, raznovrstne kristalne vaze, krasne umetniške slike, krasno narodno slovensko nošo.	33353-5
Zapustila nas je 27. t. m. po dolgotrajni bolezni naša nepozabna ljubljena žena, dobra mati
Ema Arko
Pogreb nepozabne bo dne 29. t. m. ob 15. uri v Hrovačo.j
Ribnica, Mirna na Dolenjskem, 27, dec. 1947.
Globoko žalujoči: Jože Arko, mož; Emica, hčerka; Lojze Ceferin, zet; — ter ostalo sorodstvo.
Po kratki bolezni je sledil svojemu bratu Jožetu naš ljubljeni
Vladi Simončič
višji knjigovodja DESa
Pogreb našega dobrega in nepozabnega brata bo v nede- gj ljo 28. decembra 1947 ob pol 16. uri iz kapele sv. Antona na Žalah £ Sv. Križu.
Ljubljana, 26. dec. 1947.
žalujoči: brat Slave, sestri Ivanka in Fini ter družine Simončič, dr. Cirman, Dolenc, Polak
FIZKULTURNI AKTIV GRAFiČARJEV vabi na
PLESNE VAJE
KI BODO DANES POPOLDNE — KAKOR OBIČAJNO —
V DOMU LJUBA ŠERCERJA V ŠIŠKI
DVE ŽELEZNI BLAGAJNI za poslovne knjige, naprodaj. — Poizve se: Beethovnova 6, priti., desno. 331190-5 RADIOAPARAT »Philips« 4-cevni — prodam. Pratnelter, Salendrova št. 4 pritličje, iovo.	33351-5
MOŠKO KOLO, močno, kompletno, prodam. Marjetic, Poljanska cesta 59, Ljubljana.	33350-5
GRAMOFON (omara) primeren za lokal ali večjo dvorano, odličen gias, s 26 ploščami, ugodno naprodaj. — Šušteršič, Costa na Loko štev. 30 — Trnovo.	33355-5
FINE GOJZERICE št. 42, naprodaj.
Naslov v ogl. odd.	33354-5
POPOLNOMA VOLNENO BLAGO — črno za moški ali ženski plašč. na-, prodaj. Naslov v ogl. odd. 33195-5 RADIO 5-CEVNI prodam. Ogled Podgorica št. S3.	33330-5
STREPTOMYCIN, prodam Naslov v ogl. odd.	33334-5
RADIO 4+1 prodam. Ogled od 13. ure dalje. Trnovski pristan 10, pritličje, prva vrata.	33341-5
RABLJENO POHIŠTVO, poceni naprodaj. zaradi selitve. Trnovski pristan 26/spodnji zvonec.	33345-5
ŠIVALNI STROJ Singer Salon, nov, šiva naprej in nazaj, prodam. Vošnjakova 4-IV. Cuznar.	33344-5
STRANIŠČNO ŠKOLJKO, kupim ali dam protivrednost. Črnuče 25. 33343-5 OTROŠKO ŽIMNICO e košaro na kolesih in stajico prodam. Naslov v ogl. oddelku.	33.380-5
ANGLEŠKO OBLEKO, ameriške visoke čevlje in hlače za veliko osebo, vse novo in prvovrstno, prodam. Ogled v nedeljo od 13—15. HotaJ Soča, soba štev 4	33 ‘J81-5
BLAGO FKESKO, volneno, rjave barve, za moško oblßko ali kostum, prodam. Tyrseva c. 35, pri krojaču. 33.382-5 KRAVO, dobro mlekarico, prodam. Savska cesta 7. Sv. Križ.	33.368-5
MODERNI ŠPORTNI VOZIČEK prodam.
Glinška ulica štev. 6. pritličje. 33.372-5 RADIO »Radione Eltz», 5 cevni, magično oko, prodam. Simčič. Gosposvetska 13. vrata 8.	33.371-5
DIVJI ZAJCI so naprodaj pri Lovski zadrugi, Komenskega ulica 36.	33-375-5
KRZNEN PLAŠČ, nov, temnorjav, prodam za 11 000 din. Naslov v oglasnem oddelku.	33.362-5
K HIM M
RJAV KRZNEN PLAŠČ za srednjo postavo kupim. Ponudbe na ogl. odd. pod: Krzno.	33252-6
AVTO »FIAT-TOPOLINO, ali motorno kolo do 250 ccm kupim. Ponudbe s ceno poslati na SP Kranj pod »Takoj uporaben«.	33279-6
KNJIGE domače in tuje, še vedno kupuje Knjigarna Janez Dolžan, Ljubljana. šelenburgova 3 S. P. 43-6 DVA OBROČA ZA MOTORNO VOZILO 10.50x16. kupim. Srebrnjak. Kalvarija 55, Kranj.	33277-6
Uprava Mestnega vodovoda, Ljubljana
odda iz svoje vodarne v Klečah PRECEJŠNJO KOLIČINO
ogorkov (lesa)
BREZPLAČNO.
Interesenti naj se zgla&e v
Upravi Mestnega vodovoda, Ljubljana Krekov trg 10-U.
PREPROGE domače ln perzijske kupuje in prodaja ter sprejema v komisijo trgovina Kirman šah. pasaža Nebotičnik.	33045-6
KOPALNO PEC kupi Perhavec, Oražnova 3.	30071-6
DVE ŽELEZNI KOMPLETNI PECI z dimnimi cevmi kupi Podjetje za razdelilne naprave in daljnovode v Ljubljani. — Ponudbe izročiti Nabavnemu oddelku. Gledališka ulica štev. 8-IV.	33396-6
VEC METROV najboljšega predvojnega blaga za moške srajce, kupim. Ponudbe na ogl. odd. SP pod : Najfinejše.	33267-6
POSNEMALNIK »Diabolo« prodam. — Naslov v ogl. odd.	33199-6
POVRŠNIK (trenčkot) iz finega — predvojnega blaga za srednjo postavo, kupim. Ponudbe na ogl. odd. SP pod: »Najboljše«,	33266-6
BREJO SVINJO, kupim. Ponudbe na nhslov: štrukelj Pržanj 2, p. Ljubljana VIL	33386-6
OGLEDALO ALI PSIHO, novo ali malo rabljeno, takoj kupim. Ponudbe na ogl. odd. SP pod: Večje ogledalo.	33310-6
SMUČARSKO OBLEKO IN ČEVLJE, ali blago za oboje, le prvovrstno, takoj kupim. Ponudbe na ogl. odd. pod : Močne postave.	33311-6
ZAVESE prvovrstne, za večja okna, kupim. Ponudbe na ogl. oddelek pod: 3 kosi.	33312-6
KAVČ, nov ali dobro ohranjen — le prvovrstne izdelave, takoj kupim. Ponudbe na ogl. odd. Slov. poroč. pod: šlarafija.	33313-6
BLAGO ZA DOMAČO OBLEKO takoj kupim. Ponudbe na ogl. odd. pod: Samo prvovrstno.	33316-6
DIMNE CEVI premera 10—12 cm, pločevinaste, kupim. Bevčar, Ljubljana, Lepodvorska 26.	33315-6
STENSKO URO za salon — z lepim bitjem, kupim. Ponudbe na ogl. odd. pod : Moderne oblike.	33314-6
ŠTEDILNIK, emajliran, dobro ohranjen, kupim. Kodeljevo, Cankarjeva štev. 13.	33307-6
AVTO TOVORNI ali poltovorni, nosilnost 0.5— 1 tone, takoj uporabljiv, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek pod : Dobro plačam.	33308-6
USNJEN PLAŠČ, moški, rjav, nov ali dobro ohranjen, za srednjo postavo, kupim. Mizarstvo Smolej, Kranjska gora.	33346-6
DIATONIČNO HARMONIKO, tri ali tri in pol vrstno, kupim. Joško Gregorka, Dol, Logatec 98.	33349-6
INLET, predvojni, kupim ali dam novo pohištvo. Naslov v ogl. odd. 33335-6 ŽENSKA IN MOŠKA KOLESA kupim, lahko tudi samo okvirji. Mehanična delavnica Dev. Mar. v Polju. 33336-6 MOTORNO KOLO, najraje DKW — 125 ccm, kupim. Plačam takoj. Ponudbe na ogl. odd. Slov. poroč. pod: Motorno kolo.	33340-6
-*e~


Skladišče »Elektrotehne« — Ljubljana
BO ZAKADI INVENTURE
zaprto ad 1. do £4. januarja I94®
UPRAVA „ELEKTROTEHNE“
Mestni ljudski odbor Jesenice — Gor.
RAZPISUJE MESTA;
GRADBENEGA REFERENTA,
VRTNARJA,
ELEKTRIČARJA — m
MLAJŠO pisarniško MOČ, po možnosti iz okraja Jesenic
Pismene ponudbe z dokazi strokovnega znanja je poslati na MLO, JESENICE. — Nastop s 1. januarjem 1948. — Plača po uredbi.
IfmefaUpćpsfc :Jta£if£Ms}?£ga tipa, za. kSsßase. mjedi
V originalnih vrečkah po 1 kg; hud, aromatičen umetni poper, ki začinju-je in konservira. — Napravljen po italijanskem receptu, star in edinstveni »MERKUR« proizvod, dobav lja kakor tudi vse svoje ostale znane proizvode v prosti prodaji — a po določeni ceni
150- dinarjev za kilogram
MERKUR,
i SP.IEVA 59.TEI-24-515
JEDILNICO, moderno, dobro ohranjeno, kupim takoj. Ponudbe na ogl. oddel. pod Jedilnica.	33.377-6
MLADEGA PSA OVCJAKA od 7 mesecev do 1 leta starosti, kupimo takoj. Tovarna »Tekstilindiisi, Kranj. 33-305-6 ANATOMSKI ATLAS, B. Kopscb ali Tandler, kupim. Ponudbe pod značko Atlas na ogl. odd.	33-378-6
KLUNASTO MEKILO (schubler), rezkal-ni 6troj ali dobro ohranjen »scheping« in večje precizna šestilo kupim. Naslov v ogl. odd.	33-384-6
NOGOMETNO ŽOGO kupim. Ponudbe na ogl- odd. pod Navedena cena. 33.357-6 STENSKO UEO dobre znamke z lepim bitjem in psa špica, čistokrvnega, mladega kupim. Ponudbe na ogl. odd. pod Lepo.	33-358-6
ZAMENJAM
OBSEŽNO GARSONIERO v Ljubljani zamenjam za enako ali manjše stanovanje v Zagrebu. Ponudbe na ogl. odd. Slov. poroč. pod: Plačam delno selitev.	33326-7
GLOBOKI OTROŠKI VOZIČEK, moderen, dobro ohranjen, zamenjam za dobro ohranjeno žensko kolo. Vprašati: Vrvarska 2-1, Celje. 33363-7 OVČJI KOŽUH zamenjam za balonsko svilo ali nepremočljivo platno. Kolodvorska 22, soba 21.	33309-7
4 AVTOGU.ME, komplet 16x6.50 zamenjamo za 17 ali 1Sx6 do 6.50. Elektrarna Velenje II, Šoštanj. 33321-7 NOVE AVTOGUME 16x6.00 zamenjam za nove 17x4.50. Mizarstvo Smolej, Kranjska gora.	33347-7
2 NOVI ZUNANJI GUMI 4,50x16 zamenjam za 5,50x16. Naslov v ogl. oddelku.	33352-7
GOJZERICE, riakovane, prvovrstne, krom, nove št. 43, zamenjam za enakovredne št 41. Naslov Miklavčič — Ravnikarjeva 4, Ljubljana. 33329-7
NEPREMIČNINE
VINOGRADNO LEGO v izmeri 58 arov na Zg. Ponikvi pri Žalcu, takoj prodam. Kralj Razdevšek Anton, Go-tovlje 167.	33257-8
HIŠO za večji znesek v Ljubljani in manjšo vilo ali hišo na periferiji, lahko je tudi na deželi, kupim za stranke- Zajec Andrej, Tavčarjeva ulica, štev. 10.	33.385-8
BBIVSKO-FRIZEESKI SALON v Ljubljani, dobro vpeljan in na prometnem kraju, takoj naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku.	33.367-8
PAKCELO kupim v Eožni dolini, Mirju ali Trnovem. Ponudbe pod Dom na oglasni oddelek.	33.370-8
V NAJEM
KLAVIR, še rajši pianino, vzamem v najem. Naslov v ogl. odd. 33393-9
SOBE - STANOVANJA
PRAZNO SOBO išče dekle. V prostem času bi pomagala v gospodinjstvu Ponudbe na ogl. odd. Slov, ooroč, pod : Soba II.	33247-10
ENOSOBNO STANOVANJE kompletno — v strogem centru Beograda zamenjam z enakim ali dvosobnim v Ljubljani. Pismene ponudbe na ogl. odd pod: Januar 48.	33251-10
VELIKO LEPO ZRAČNO PRAZNO SONČNO SOBO s posebnim vhodom zamenjam za prav tako kjerkoli v bližini tramvaja. Naslov v oglasnem oddelku SP.	33324-10
UDOBNO DVOSOBNO STANOVANJE s pritiklinami v Laškem zamenjam za podobno v Celju. Naslov v SP, Celje.	33364-10
DVOSOBNO STANOVANJE komfortno ob Tyräevi cesti (Brinje) zamenjam za enako ali manjše bliže centra. — Ponudbe na ogl. oddelek Slov, poroč. pod »Cisto«.	33391-10
ZAHVALA
Ob težki izgubi našega ljubljenega očeta
Ivana Svetlina
najstarejšega zlatarskega mojstra v Celju,
izrekamo najiskrenejšo zahvalo vsem zlatarskim in urarskim mojstrom, njihovim pomočnikom in njegovim prijateljem.
Celje, 26. decembra 1947.
žalujoči ostali
ZAHVALA
Ob smrti našega dobrega moža in očeta
Franca Bolta
se iskreno zahvaljujem vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala čč. duhovščini in domačim pevcem za žalostinke ob njegovem grobu. Nadalje se zahvaljujem vsem sorodnikom, znancem, prijaJteljem in vsem, ki so z nami sočustvovali.
Šmartno, 27. decembra 1947.
Žalujoča žena Cilka, sin Franc, hčerka Mari in mati
OPREMLJENO SOBO s souporabo ku-' hinje in brez perila oddam s 1. januarjem zakonskemu paru brez otrok Ponudbe na oglasni oddelek pod Miklošičeva.	33317-10
KOMFORTNO DVOSOBNO STANOVANJE v centru Zagreba, zamenjam za podobno ali manjše v Ljubljani. Poizve se: Šmartinska cesta štev. 22 I. nadstropje.	33356-10
ZAKONSKI PAE, čez dan zaposlen, brez otrok, išče prazno sobo. Za uslugo sem voljna delati 3 ure na dan ali proti odplačilu. Javiti, Tudja Škofiča, Predovičeva 15, podpritličje. Moste - Ljubljana.	33.376-10
OPREMLJENO SOBO ali kabinet išče uslužbeno detle z lastno posteljnino. Plača dobro. Ponudbe na ogl. odd. pod Tudi pomoč.	33.361-10
RAZNO
SPOROČAM VSEM, ki bi dali mojemu sinu Keržanka Štefanu na kredit, da nisem plačnik njegovih dolgov. — Keržanka. Štefan — Vučja gomila.	33318-14
Žnidar Maks
splošno ščetarstvo
Utik štev. 10, p. Vodice nad Ljubljano
želim vsem odjemalcem mnogo sreče in uspehov v letu 1S48J
UKRADENA MI JE BILA OF izkaznica in jo proglašam za neveljavno. Vozelj Francka, Gradišče štev. 13, Ljubljana.	33322-14
IZGUBIL SE JE PES PREPELIcAR rjave barve. Poštenega najditelja prosim, naj javi proti nagradi na naslov — Kopač Leopold, Vrhovci štev. 75.	33323-14
NA BOŽIČNI VEČER je bil izgubljen v večernem vlaku Ljubljana—Ribnica svetlomer za fotografiranje — v sivo-plavi škatlji. Najditelj naj ga vrne proti nagradi vratarju Min. gozdarstva, Ljubljana, Poljanska c. štev. 2.	33325-14
IZGUBIL SEM 17. decembra vojaško knjižico št. 240998 na ime: Lalovič Miloš, ki jo proglašam za neveljavno.	33194-14
NAHRBTNIK zamenjan v nedeljo 14. t. m. popoldne v gorenjskem vlaku, se ponovno zamenja, Zarnikova ul. štev. 11.	33173-14
ZATEKEL SE JE LOVSKI PES bele barve, dne 22. XII. Kdor ga ima ali kaj ve o njem, naj sporoči lovski družini Št. Vid n. Ljubljano. 3332S-14 IZGUBILA SEM DENARNICO z vsoto 800 din. Najditelja prosim, da povrne vdovi s 4 otroci v ogl. oddelku proti nagradi.	33331-14
NAJDITELJA zelene mape z geodetsko nalogo prosim, da jo vrne vratarju na Univerzi.	33.383-14
DENARNICA je najdena z večjo vsoto denarja. Dobi se v kavami Nebotičnik pri natakarju Maksu. 33.359-14
ZAHVALA
Ob smrti dobrega očeta in moža
Jakoba Mate
krojača
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na pokopališče, molili za njegovo dušo in ga v zadnjih urah tolažili.
Posebna zahvala zdravniku dr. Oražmu za vso njegovo požrtvovalnost.
Goriča vas pri Ribnici, dne 27. decembra 1947.
Žena z otroci
Dne 24. decembra nas je v 79. letu svoje starosti nenadoma zapustil naš dobri oče, stari oče
Alojzi] Dornik
posestnik v Mengšu št, 64
K večnemu počitku smo ga položili cb številnem spremstvu dne 26. decembra 1947 na pokopališču sv. Mihaela v Mengšu. Iskreno se zahvaljujemo mengški godbi in pevcem za ganljive žalostinke, čč. duhovščini ter gasilski četi Mengeš za častno spremstvo, darovalcem prekrasnih vencev in vsem, ki ste ga v tako-velikem številu spremili na njegovi zadnji poti ter z nami sočustvovali.
Mengeš, 26. decembra 1947.
Žalujoči ostali
Ivan Ribič Stojan:
Ljudje onkraj reke
Romao
35
Vikej je odrinil stol, da je s treskom padel po tleh, v naglioi oblekel bluzo in se pokril s soldaško kaipo.
Na vratih je srečal Nežo.
»Kam greš? Jedli bomo,« ga je ustavila s še vedno jokavim glasom.
»Mi ni. Ne bom. Sit sem! Vsega sem že sit, teta! Lahko noč!«
Neža je začudeno gledala za njim in zmajevala z glavo.
Vikej je skoraj tekel čez dvorišče. Šele na stezi v sadovnjaku se mu je unesel korak.
Šel je čez travnik in ob lesi dospel do nizke hiše pod gričem.
»Dober večer,« je pozdravil, ko je vstopil. Trudil se jie, da bi skril slabo voljo. »Pri večerji ste?«
Gospodar je vstal in mu dal roko.
»Sedi, Vikej, sedi! Žlico prinesi, Liza...«
»Ne, ne bom jedel. Sem pravkar.« Sedel je in kazai mimo, zadovoljno lice. »Liza, jej, jaz res ne bom,« je rekel dekletu in ujel njen pogled.
Liza je spet sedla in zmedeno segla v skledo.
Vikej ni odvrnil pogleda od devetnajstletne Razajeve hčere, s pšeničnimi lasmi itn rjavim pogledom. Bodoča gospodinja na pa-sterkovini... Takp sta se zmenila z Vikejem, preden je šel na fronto. Tn tako tucii bo, če — če bo preživel vojno, seveda. »Hudič!«
mu je planilo v misli. »Če bi padel, bi...a Odtrgal je pogled od Lize. Obrnil se je k očetu, k Razaju:
»Točajeve in Bajdlove — selijo,« je mrko povedal in s pogledom preletel obraze okrog mize: očeta Razaja, mater, Lizo in Hano, ženo sina Voranca. »Zaradi fantov menda.«
Drug za drugim so odložili žlice. Spregovoril ni nihče. Samo mati je smrknila. Solze strahu in sočutja so ji silile v oči in grlo.
Razaj se je brez potrebe useknil in zaklel.
»Še si upajo!« Potem skoraj sam zase, s pogledom, uprtim v mizo: »Pri nas. Na tej strank Na oni — ne več.« Pogledal je Vi-keja: »Plačali bodo nekoč to, kar delajo. Ponekod že plačujejo.«
Ženske so druga za drugo vstale in šle v kuhinjo.
Moška sta ostala sama.
Razaj se je nagnil k Vikeju.
»Povej jim, vse jim povej, kaj počnejo z nami! Čimprej naj pridejo sem čez, če ne, nas bo prej konec. Ugonobili nas bodo, če se jim ne postavimo po robu. Zdaj že vsak otrok vidi, da to gre in da nam drugega ne kaže.«
Vikej je molčal in se igral s kuhinjskim nožem, ki je ležal na mizi.
»Da bi se vsaj Voranc vrnil!« je Razaj glasno pomislil na sina, ki so ga pred dvema letoma vzeli njemu, materi, ženi in otroku v zibki. Fronta ga je zgrabila in ga ni hotela vrniti niti za en sam dan. Eh, za Voranca bi bila dosti ena ura, je z zanosom mislil na sina. Ne čakal bi doma. In Švabi kmalu ne bi utegnili več krasti slovenske zemlje, toliko bd imeli opravka z Razajevo krvjo... O, če bi on takrat, ko so Voranca vzeli k soldatom, vedel, da ni še vseh dni konec! Tako pa je molčal, čeprav je videl, kako težko
odhaja. Mogoče — Razaj na to ni rad pomislil — je imel Voranc že takrat kaj takšnega v mislih, pa je šel samo zaradi njega. Kdo ve, ali ne. Hčere je Razaj pomožil in lahko pozabil nanje. Še Liza bo šla nekoč, kot so šle druge. Začela bo svoje življenje in pozabili jo bodo. Je že od nekdaj bilo tako, da so hčere šle zdoma. Skoraj povsod. Na sinu pa je visel. Svojo mladost je ponovljeno zrl v njem. Zemljo bo prevzel za njim.
Zdramil se je in prijel Vikeja za roko.
»Velja, kakor smo se domenili. Jutri zvečer! Čez dan te bo Toni skril. Pa ne — da bi se bil kaj premislil?« se je zavzel Razaj, ker Vikej ni takoj odgovoril.
»Kaj bi se premislil!« je Vikej skoraj nevoljno odgovoril in še vedno gledal v mizo predse. »Ostane, kakor smo se domenili.«
»Že, že...« Razaj ga je očetovsko potrepljal po rami. »Saj vem, kako je. Malo le skrbi človeka. Toda vse je zdaj odvisno od tebe. Boš malo jabolčnika?«
Vikej je vstal.
»Ne, ne bom. Iti moram. Toni medtem ni zvedel kaj več?«
»Samo to ve, da so nad Svečami nekje. Streljanje je bilo slišati in ljudje so ujeli nekaj besed, ko se Je Wolf menil z oficirji. Ko boš na oni strani, boš že od ljudi v hribih zvedel.«
»No, pa na svidenje! Tako kmalu se ne bom vrnil. Vsaj — sam ne!« Vikej se je nasmehnil. »Lahko noč!«
»Srečno!« Razaj mu je še enkrat stresel roko.
V veži je srečal Lizo. Ujel jo je za roko:
» »V sadovnjaku! Hitro pridi!«
Zavil je mimo hleva in skozi sadovnjak do žive meje.
Uredništvo Ljubljana, Knafljeva ulica St. 5/U — Telefon uredništva in uprave St. 55-22 do 55-26, telefon uprave za ljubljanske naročnike št. 38-23 — Tiskarna »Slov. poročevalca« — Glavni urednik Lev Modle