Drzayni zakonik
za
I
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos C. — Izdan in razposlan dne 9. novembra 1897.
Vsebina: St. (256 -257.) 256. Razglas o dopustu omrežja prog ozkotirnih malih železnic v Gradcu, ki jih bo obratovati z električno silo. — 257. Dopustilnica za železnico iz Chabôwke v Zokopane.
256.
Razglas ministrstva za železnice z dne 22. oktobra 1897.1.
° dopustu omrežja prog ozkotirnih malih železnic v Gradcu, ki jih bo obratovati z električno silo.
C. k. ministrstvo za železnice je na podstavi >n po zrnislu določil zakona o železnicah nižega reda z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.) v porazumu z vdeleženimi c. k. ministrstvi in s' c. in k. državnim vojnim ministrstvom pripoznalo z razpisi c. k. trgovinskega ministrstva z dne 15. aprila 1878. 1., št. 9171, z dne 13. julija 1878. 1., št. 20158, z dne 3. junija 1880.1., št. 11505, in z dne 9. julija 1887.1., Št. 22366, dopuščene proge graške tramwayne družbe, in to:
1.	od kolodvora južne železnice skozi ulico Annenstrasse črez trg Murplatz in most Franz Karl-Kettenbrücke, skozi ulico Murgasse črez glavni trg, skozi ulico Herrengasse in črez trg Jakominiplatz, potem skozi ulico Gleisdorferstrasse in ulico Glacis-strasse do trga Geidorlplatz ;
2.	od ulice Maiffredygasse skozi ulico 8t. Leonhardtgasse do konjiške vojaščnice, in od tam skozi ulico Lusthausgasse, prekrižavši ulico Elisabethstrasse do ribnjaka Hilmerteich, nadalje
3.	od trga Jakominiplatz skozi ulico Jakomini-gasse do ulice Fröhlichgasse in do kolodvora Ogrske zapadne železnice, in
4.	od trga Geidorfplatz skozi ulice Parkstrasse, Jahngasse, Wickenburggasse črez Ferdinandov most, potem skozi ulico Keplerstrasse, trg Lendplatz in skozi ulico Volksgartonstrasse do ulice Annen-strasse,
z ozirom na namerjano vpeljavo električnega obrata za male železnice po zrnislu člena XVI. zgtr-ranjega zakona s to opomnjo, da je na oznamenjene proge, razveljavljajoč spredaj navedene dopustilne razpise, uporabljati določila v §S$. 1. do 14. lega razglasa.
G. k ministrstvo za železnice je nadalje po pogojih in načinih, ustanovljenih spodaj, podelilo graški tramwayni družbi zaprošeno dopustilo za gradnjo in obrat v nastopnem oznarnenjenih malih železnic s pravilnim tirom v Gradcu, ki jih bo obratovati z električno silo in katere bodo sestavljale s spredaj navedenimi progami malih železnic enotno železnično omrežje, in to:
a)	od trga Jakominiplatz do trga Schillerplatz;
b)	od trga Griesplatz do osrednjega grobišča;
c)	od trga Lendplatz v stiku z obstoječo progo
Wickenburggasse—Volksgartenstrasse	skozi
ulico Keplerstrasse do kolodvora južne železnice in
(SlovenlsohJ
241
1434
Kos C. 256. Razglas ministrstva za železnice z dno 22. oktobra 181)7.
d)	za stike med končno postajo Griesplatz pod št. 2. oznamenjene proge in med starim omrežjem, in to na desnem, murskem bregu skozi ulici Rösselmühlgasse in Elisabethiner-gasse do kolovnic v ulici Annenstrasse (oziroma Volksgartenstrasse), in eventualno rabeČ most Radeckega na levem murskem bregu skozi ulico Brückenkopfgasse in Radecky-strasse do trga Jakominiplatz.
§• 1.
Za dopuščene proge se dodeljujejo finančne ugodnosti, navedene v členu V. s kraja omenjenega zakona.
Trajna doba v členu V.,lit. d) zgoranjega zakona omenjene prostosti od pridobnine in dohodnine, od plačevanja kolkovnin za kupone in pa od vsakega novega državnega davka, ki bi se vtegnil uvesti z bodočimi zakoni na njih mesto, se ustanavlja na 15 let, računeč od današnjega dne.
Glede eventualne premembe kolka za osebne voznice v odstotno pristojbino je uporabljati določilo člena XX., drugega odstavka spredaj navedenega zakona.
§. 2.
Družba je dolžna, začeti priravnuvo v §. 1. navedenih obstoječih konjskih železnic za električni obrat in pa gradnjo v začetku oznamenjenih prog precej po podelitvi dovolila za gradnjo ter jo dokončati najpozneje v dveh letih od dneva, katerega se po oblastvu dovoli osrednja naprava. Dokončane proge je izročiti potem javnemu prometu in jih vzdrževati v nepretrganem obratu ves čas, dokler bo trajalo dopustilo.
Da se bo držala zgorenjega roka za gradnjo, mora dati družba zagotovilo, položivši varščino 5.000 gl. v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati novci varovancev.
Ako se ne bi izpolnjevala gorenja dolžnost, se smé izreči, da je zapala ta varščina.
Družba prevzame nadalje, ne kraté njenih dalje segajočih pogodbenih obveznosti nasproti mestni občini graški, dolžnost, da na podstavi posebnega dopustila za gradnjo in obrat, katero si je izprositi o pravem času, napravi v nastopnem oznamenjene dopolnilne proge svojega omrežja, in to:
a) od ulice Annenstrasse v stiku z obstoječo progo po ulici Annenstrasse po cesti Eggen-bergerslrasse in ulici Asperngasse k mestni meji in od tam v Eggenberg, in
b) od ulice Wickenburggasse v stiku z obstoječo, po ti ulici idočo progo skozi ulico Körösistrasse do mestne, meje in od tam v Andritz
najpozneje v šestih letih od dneva, katerega potrdi oblastvo osrednjo napravo, s pogojem, da se občinske ceste, potrebovane v napravo teh železničnih prog. prepusté družbi v porabo po zmernih pogojih.
Glede prašanja, ali in v koliko so take občinske ceste zares potrebne za napravo zgoraj ozna-menjenih železničnih prog, in pa gledé primernosti pogojev, ki jih postavijo občinski zastopi po povodu rabe teh cest, se pridržuje odločba c. k. ministrstvu za železnice.
§. 3.
Da izdela dopuščene proge, za to se dodeljuje družbi pravica razlastilve po določilih dotičnih zakonitih predpisov.
Isto pravico je dodeliti družbi tudi zastran tistih dovlačnic, ki bi se imele narediti in o katerih bi državna uprava spoznala, da je njih naprava v javni koristi.
§. 4.
V kolikor se za napravo dopuščenih železničnih prog zahtevajo javne ceste, si mora družba izprositi pritrditev tistih, ki so dolžni vzdrževati te ceste, oziroma tistih oblastev ali organov, ki so po veljajočih zakonih poklicani, dajati privolilo v rabo ceste.
§• 5-
Družbi se je ob gradnji in obratu dopuščenih železničnih prog ravnati po vsebini tega razglasa, in po tehniških dopustilnih pogojih, ki jih postavi ministrstvo za železnice, in pa po semkaj merččih zakonih in ukazih, zlasti po zakonu o dopuščanju železnic zdne 14. septembra 1854.1. (drž. zak. št. 238) in po redu za obrat železnic z dne 16. novembra 1851. 1. (drž. zak. št. 1 iz 1. 1852.), v kolikor so ti po določilih v oddelku B zakona z dne 31. decembra 1894.1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895) uporabni o malih železnicah, potem po zakonih in ukazih, kateri se morebiti dadč v bodoče.
§. 6.
Znesek resnične in pa nominalne napravne glavnice potrebuje odobrila državne uprave.
Pri tem veljâ to načelo, da se ne smejo razen stroškov, ki se za sestavo projekta, za gradnjo in vredbo železničnih prog, za nabavo vozil, in za dotacijo pričuvnega zaklada res uporabijo in prav izkažejo, in pa razen stroškov za premembo obstojnih, za konjski obrat vravnanih prog in za napravo središča, prištevši interkalarne obresti, ki se res izplačajo med grajenjem, in kar bo morda res kurzne izgube ob dobavi glavnice, postavljati v račun nikakršni drugi stroški.
Ako bi bilo po porabi odobrene napravne glavnice treba še drugih novih staveb, ali ako bi bilo treba pomnožiti obratne naprave, se smejo dotični stroški prišteti napravni glavnici, če državna uprava privoli v namerjane nove stavbe ali v pomnožbo obratnih naprav in se stroški izkažejo, kakor grč.
Vso napravno glavnico je v času, dokler bo trajalo dopustilo, odplačati po razdolžnem črtežu, ki ga odobri državna uprava.
Družba je dolžna, po železničnih progah zastonj dajati vožnjo podčastnikom in ordonancijam, ki so v službi. O natančnejših načinih, kako naj se to godi, se je dogovoriti s pristojnim vojaškim oblastvom.
Družba je dolžna, oddajajoč službe se ozirati po zmislu zakona z dne 19. aprila 1872. 1. (drž. zak. št. 60) na doslužene podčastnike iz vojske, vojne marine in deželne brambe.
S- 7.
Kadar bi vsled svečanosti, krdelnih pohodov, parad, potem napravljanja kanalov, polaganja cevovodov, itd. oblastva štela, da je začasno ustaviti obrat po dopuščeni železnici, tedaj mora družba brez upora slušati dotične naredbe oblastva, ne zahtevajoč nobene odškodbe za izgubo, ki ji nastane s tem, da se začasno ustavi obrat.
§. 8.
Državni uradniki, nameščenci in sluge, kateri železnico po ukazilu oblastev, nadzirajočih upravo in obrat železnic, ali pa v obrambo koristi države rabijo vsled dopuslila ali iz dohodarstvenih ozirov in se izkažejo z uradnimi potrdilnicami, ki jih v njih poverilo izda c. k. ministrstvo za železnice, se morajo ž njih ročnim pratežem vred prevažati brezplačno.
§■ 9.
Družba je dolžna, pošto in pa služnike poštne in telegrafske uprave prevažati z vsemi v voznem črtežu navedenimi vlaki.
Za to opravo in pa za druge oprave v namene poštnega zavoda sme družba zahtevati primerno od-plato, katera se določi z dogovorom.
Dopisi, kateri se glede na upravo železnice pišejo med ravnateljstvom ali predstojništvom želez-nične podjetbe in med podrejenimi mu organi ali pa med temi samimi, se smejo prevažati po služnikih železničnega zavoda.
§- 10.
Dopustilna doba in ž njo vred v §. 9., lit. b) zakona o dopuščanju železnic izrečena obramba proti napravi novih železnic se ustanavlja do 31. dne decembra 1948. leta ter mine po preteku tega roka.
Državna uprava smé izreči, da je dopustilo tudi pred iztekom gorenjega roka izgubilo moč, ako se ne bi izpolnjevale dolžnosti, v §. 2. ustanovljene o začetku in dovršitvi gradnje in pa o začetku obrata, v kolikor bi se kak prestop roka ne mogel opravičiti po zmislu §. 11., lit. b) zakona o dopuščanju železnic.
§. 11.
V §. 8. zakona o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak. št. 238) ustanovljena državna pripadna pravica ne veljâ gledé dopuščenih železničnih prog.
§. 12.
Družba nima pravice, obrat dopuščenih prog prepustiti drugim osebam, ako ji tega izrečno ne dovoli državna uprava.
§. 13.
Državna uprava ima pravico, se prepričati, da je gradnja železničnih prog in pa obratna naprava po vseh delih narejena namenu primerno in trdno, iu ukazati, da se odvrnejo in odpravijo kake napake na to stran.
1 436	Kos C. 257. Dopustilnica ;
§• 14.
Državni upravi se pridržuje pravica, da se smé, ako bi se poleg vsega poprednjega svarila večkrat prelomile ali opustile v dopustilnici, v dopustilnih pogojih, ali v zakonih naložene dolžnosti, poprijeti zoper to zakonom primernih naredeb ter po okolno-stih izreči, da je izgubilo dopustilo moč še pred iztekom dopustilne dobe.
Guttenberg s. r.
3 5T.
Dopustilnica z dne 4. novembra 1897. L
za železnico iz Chaböwke v Zakopane.
Na podstavi Najvišega pooblastila se mi je v porazumu z vdeleženimi ministrstvi vzvidelo, zemljiškemu posestniku Vladislavu grofu Zamoj-skemu podeliti po pogojih in načinih, določenih v nastopnem, po zmislu določil zakona o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak. št. 238) in pa zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895) zaprošeno dopustilo za gradnjo in obrat lokomotivne železnice s pravilnim tirom od postaje Ghaböwka na progi c. k. državnih železnic črez Nowy targ v Zakopane;
§■ 1.
Koncesijonar je dolžan, na poziv državne uprave in po pogojih ustanovljenih z zapisnikom, napraviti nadaljevalno progo s kraja oznamenjene železnice od postaje Nowy targ do deželne meje v mér proti Kralovânu, in nastopna določila je uporabljati tudi na to nadaljevalno progo.
§.2.
Železnici, ki je predmet te dopustilnice, se dodeljujejo v členu V. zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.) omenjene ugodnosti.
§• 3.
Koncesijonar je dolžan, začeti gradnjo dopuščene železnice precej po dodeljenem dovolilu za njo, jo dokončati najpozneje v dveh letih, računeč
dne 4. novembra IS97.
od današnjega dne, in izročiti dodelano železnico javnemu prometu, ter vzdrževati obrat po nji nepretrgoma ves čas, dokler bo trajalo dopustilo.
Rok za gradnjo v §. 1. imenovanega krila ustanovi o svojem času c. k. ministrstvo za železnice.
Da se bo držal zgoranjega roka za gradnjo in pa da izvrši in opremi železnico, kakor zahteva dopustilo, mora dati koncesijonar na zahtevanje državne uprave zagotovilo, položivši primerno varščino v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati novci varovancev.
Ako se ne bi izpolnjevale zgoranje dolžnosti, se sme izreči, da je zapala ta varščina.
§. 4.
Da izdela dopuščeno železnico, se dodeljuje koncesijonarju pravica razlastitve po določilih do-tičnih zakonitih predpisov.
Isto pravico je dodeliti koncesijonarju tudi zastran tistih dovlačnic, ki bi se morda naredile in o katerih bi državna uprava spoznala, da je njih naprava v javni koristi.
§. 5.
Koncesijonarju se je ob gradnji in obratu dopuščene železnice ravnati po vsebini te dopustilnice in po dopustilnih pogojih, ki jih je postavi ministrstvo za železnice, kakor tudi po semkaj merččih zakonih in ukazih, zlasti po zakonu o dopuščanju železnic z dne 14. Septembra 1854. 1. (drž. zak. št. 238) in po redu za obrat železnic z dne 16. novembra 1851. 1. (drž. zak št. 1 iz 1. 1852.), in pa po zakonih in ukazih, kateri se morda dado v bodoče. Kar se tiče obrata, se odpuščajo varnostne naredbe in prometni predpisi, obseženi v redu za obrat železnic in v dotičnih dodatnih določilih, v toliko, v kolikor se bo to z ozirom na posebne prometne in obratne razmere, sosebno na zmanjšano vozno brzino zdelo dopustno ministrstvu za železnice, in gledé tega bodo veljali posebni dotični obratni predpisi, ki jih izda ministrstvo za železnice.
§• 6.
Koncesijonarju se priznava pravica, da s posebnim dovolilom državne uprave in s pogoji, ki jih ta postavi, naredi delniško družbo, katera mora stopiti v vse pravice in zaveznosli koncesijonarjeve.
Koncesionarju se daje pravica, da izda pred-1 kostnih obligacij in prednostnih delnic, katere zad-nje imajo glede obrestovanja in razdolžbe prednost Pred osnovnimi delnicami, do zneska, kakor ga ustanovi državna uprava in po pogojili, ki jih ona Poslavi.
Dividenda, ki pristoji prednostnim delnicam, Preden nastane osnovnim delnicam pravica do dividende, pri čemer pa ne bodi nobenega doplačila iz doneskov poznejših let, se ne sme odmerjati z več kakor štirimi odstotki.
Znesek resnične in pa nominalne napravne glavnice potrebuje odobrila državne uprave.
Pri tem velja to načelo, da se ne smejo razen stroškov, ki se res uporabijo za sestavo pro-jekta, za gradnjo in opravo železnice, in pa za dobavo vozil in dotacijo gradivnih pričuvnih zakladov In pričuvnega zaklada, ki ga določi državna uprava, *n se izkažejo, kakor gre, prištevši interkalarne obresti, ki so bile med grajenjem res izplačane, in kar je morda res bilo kurzne izgube ob dobavi glavnice, postavljati v račun nikakršni drugi stroški.
Ako bi bilo po popolni uporabi prve napravne glavnice treba še drugih novih staveb, in ako bi bilo treba pomnožiti obratne naprafe, se smejo dotični stroški prišteti napravni glavnici, če je državna uprava privolila v namerjane nove stavbe ali v po-ninožbo naprav in se stroški izkažejo, kakor grč.
Vso napravno glavnico je poplačati po raz-dolžbenem črtežu, ki ga odobri državna uprava, v času, dokler bo trajalo dopustilo.
Družbena pravila in pa obrazci prednostnih obligacij, potem osnovnih in prednostnih delnic, ki se izdadô, potrebujejo odobrila državne uprave.
§• 7.
Vojaščino bo prevažati po znižanih tarifnih ce-oah. Za uporabljanje vojaške tarife ob odpravi oseb in reči se bo v tem oziru in pa glede polajšil potujočim vojaškim osebam ravnati po določilih, katera bodo vsaki Čas veljala pri avstrijskih dvžavnih železnicah.
Ta določila je uporabljati tudi na deželno brambo in črno vojsko obeh državnih polovic, na tirolske deželne strelce in žandarje, in to ne .samo °b potovanju na račun državne blagajnice, ampak tudi kadar potujejo te osebe službeno na svoj račun k orožnim vajam in priglednim zborom.
Koncesijonar se zavezuje, da pristopi k do-gororu med avstrijskimi železniškimi družbami sklenjenemu zastran nabave in imetja opravnih reči za prevažanje vojakov in pa zastran vzajemnega pri-pomaganja z osebjem in z vozili za veče vojaške prevoze, dalje da pristopi k vsakikrat veljajočim predpisom o železništvu za čas vojske in pa k dodatnemu dogovoru, ki je obveljal 1. dne junija 1871.1. o prezozu takih bolnikov in ranjencev, katero je na račun vojaške blagajnice prevažati ležeče.
Vsakikrat veljajoči predpisi za vojaške prevoze po železnicah, in pa vsakikrat veljajoči predpiši o železništvu za čas vojske zadobé za koncesionarja moč in veljavo z dnem, katerega se začne po dopuščeni železnici obrat. Predpisi enake vrste, ki se izdado po tem času, pa se ne objavijo po državnem zakoniku, zadobe za koncesionarja veljavnost tedaj, kadar se mu priznanijo uradoma.
Te dolžnosti ima koncesijonar samo v toliko, v kolikor se zdi njih izpolnjevanje izvršljivo z ozirom na drugotnost te proge in olajšila, dodeljena vsled tega glede na napravo in opremo in vrsto obrata.
Koncesijonar je dolžan, oddajajoč službe se ozirati po zmislu zakona z dne 19. aprila 1872. 1. (drž. zak. št. 60) na doslužene podčastnike iz vojske, vojne marine in deželne brambe.
§• 8.
V koliko je enake ugodnosti, kakor jih glede vojaških prevozov ustanavlja §. 7., podeliti civilnim stražnim četam (varnostni straži, finančni straži i. e.) ali drugim javnim organom, to se določa v do-pustilnih pogojih.
8. 9.
Dopustilna doba in ž njo vred v §. 9. lit. b) zakona o dopuščanju železnic izrečena obramba zoper napravo novih železnic se določa na devetdeset (90) let, računeč od današnjega dne, ter mine po izteku tega roka.
Državna uprava sme izreči, da je izgubilo dopustilo moč tudi pred iztekom gorenjega roka, ako se ne bi izpolnjevale dolžnosti, v §. 2. ustanovljene o začetku in dovršitvi gràdnje in o začetku obrata, v kolikor bi se ne mogel kak prestop roka opravičiti po zmislu §. 11., lit. b) zakona o dopuščanju železnic.
§. 10.
Obrat železnice, ki je predmet te dopustilnice, bo vodila na račun koncesijonarjev država. Načini, kako je voditi ta obrat, se vravnajo z obratno pogodbo, katera se sklene med državno upravo in koncesionarjem.
Pri teni se vrejanje obrata, ustanavljanje tarife za prevažanje oseb in blaga, kakor tudi razredbe blaga in vseh na prevažanje tovorov se nanašajočih postranskih določil, potem ustanavljanje oprave železniške podjetbe za javne službene namene, so-sebno na korist poštne uprave in državnega telegrafskega zavoda z ozirom-na vsaki čas obstoječe prometne potrebe pridržuje državni upravi po njenem izprevidu za primer, da se ne bi več zahtevalo poroštvo čistega donosa, ki ga dodeli železnični pod-jetbi kraljevina gališka in vladimerska z véliko vojvodino krakovsko. Nadalje bo imela državna uprava tedaj, kadar bi dopuščena železnica dosegla v ho-boče stik z ogrskim železničnim omrežjem pravico, ustanavljati po svojem izprevidu tarife za po-prevozni promet po dopuščeni železnici.
§• H
Koncesijonar ima dolžnost, po pogojih in pridržkih, navedenih v členu XII. zakona z 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.) vsaki-krat dopuščati državni upravi na njeno zahtevanje skupno porabo železnice za promet med že obstoječimi železnicami ali pa takimi, ki se še napravijo in bodo v državnem obratu, in to takö, da bo imela državna uprava pravico, prosto določevaje tarife, za primerno odškodnino odpravljati ali dajati odpravljati cele vlake ali posamezne vozove po skupno porabljam železnici ali posameznih njenih kosih.
S- 12.
Državna uprava si pridržuje pravico, da sme dopuščeno železnico, ko bo dodelana in v obrat oddana, vsaki čas odkupiti po nastopnih določilih :
1. Da se določi odkupnina, se seštejejo letni čisti donosi, kar jih bo imela podjetba v poslednjih sedmih letih pred samim odkupom, od tega se odbijejo čisti donosi najslabejših dveh let in potem se izračuni poprečni čisti donos ostalih petih let.
Če bi se železnica odkupila po preteku začasne davčne prostosti, določene v §. 7., tedaj je z davčnimi dokladami in drugačnimi javnimi davšči-
nami, katere zadenejo odkupljeno železniško pod-jetbo, ravnati kakor z obratnimi stroški.
Ce ni bilo davčne dolžnosti glede vseh let-privzetih v poprečni račun, tedaj je za davka prosta leta preračunih davek z dokladami vred po odstotnem postavku prvega davku zavezanega leta ter ga
! odbiti od donosa. K tako najdenemu čistemu donosu
pa je z ozirom na desetodstotni davek, ki ga je plačevati od odkupne rente po §. 131., lit. a) zakona z dne 25. oktobra 1896. 1. (drž. zak. št. 220), prišteti pribitek v višini ene devetine teh čistih donosov.
2.	Odkupno ceno, preračunjeno po zmislu sprednjega določila, je plačevati potem koncesionarju kot odškodbo za odkup železnice med ostalo dobo dopustilnega trajanja v polletnih obrokih dne 30. junija in 31. dne decembra vsakega leta po dospelosti.
3.	Ko bi se pak železnica odkupila pred preteklim sedmim obratnim letom ali kadar bi po določilih odstavka 1. najdeni poprečni čisti donos ne dosegel vsaj letnega zneska, kateri je potreben za pogojeno obrestovanje in razdolžbo z dovolilom državne uprave izdanih prednostnih obligacij in kakih vzprejetih zajmov, s prišteto tisto letnino, kije potrebna za štiriodstotno obrestovanje in razdolžbo po državni upravi odobrene delniške glavnice v času, dokler bo trajalo dopustilo, tedaj bodi odškodnina, ki naj jo dâ država za odkup železnice, v tem, da država namesto koncesijonarja prevzame, da jih sama plača, zgoraj omenjene zajme do popolne njih razdolžbe ob dogovorjenih rokovih dospelosti, in da izplačuje spredaj navedeno letnino za delniško glavnico v polletnih obrokih 30. dne junija in 31. dne decembra leta po dospelosti, ter da povrne družbi rentnino, ki jo je plačevati od te odkupne rente.
4.	Državi se pridržuje pravica, kadarkoli na mesto še ne dospelih letnih plačil po zmislu odstavka 2.. oziroma namesto letnine, ki jo bo po odstavku 3. plačevati za delniško glavnico, plačati glavnico, enako znesku glavniške, računeč obresti od obresti, po štiri od sto na leto, diskontovane vrednosti spredaj omenjenih plačil, ki jih je opravljati po določilih odstavka 2. in 3.
Ako se odloči država, plačati to glavnico, plačaj jo v gotovini ali v državnimi zadolžnicami, kakor si to izbere sama. Državne zadolžnice je pri tem računih po tistem kurzu, ki se pokaže za poprečnega med denarnimi kurzi, kateri so se v ravno preteklem polletju zaznamovali na dunajski borzi uradno o državnih zadolžnicah enake vrste.
5.	Po odkupu železnice in z dnem tega odkupa pride država, ko opravi v St. 1 do 4. predpisano odškodbo, brez daljne odplate v bremen čisto, oziroma s samo še ne poplačanimi ostanki z odobrilom državne uprave vzprejetih zajmov obremenjeno last in v užitek te tukaj dopuščene železnice z vsemi dotič-uimi rečmi, naj bodo premične ali nepremične, vštevši iudi vozila, gradivne zaloge in blagajnične zaloge, kake dovlačnice, ki so last koneesijonarja, in družbena postranska opravila, kakor tudi iz napravne glavnice narejene obratne in pričuvne zaklade, v kolikor niso bili ti že uporabljeni namenu primerno
odobrilom državne uprave.
6.	Sklep državne uprave o izvrševanju pravice državnega odkupa, kateri se mora zgoditi vselej s pričetkom koledarskega leta, se v obliki izjave priobči železniški podjetbi najpozneje do 31. dne oktobra neposredno zadnjega leta pred odkupom.
V ti izjavi se določi: u) čas, od katerega se opravi odkup ;
b)	železniška podjetba, ki je predmet odkupa, in drugačni imovinski predmeti, kateri morajo bodi si kot pritiklina železniške podjetbe, bodi si iz drugih pravnih naslovov preiti na državo;
c)	znesek odkupnine, ki jo država plača železniški podjetbi, eventualno s pridržkom poznejše izprave odkupne cene (št. 1 do 4), katero je ovedeti začasno, s povedbo plačilnega roka in plačilnega ktaja.
7.	Državna uprava si pridržuje pravico, posta-viti ob enem z vročbo odkupne izjave posebnega komisarja, kateri mora paziti na to, da se stanje imovine od tega časa počenši ne izpremeni na škodo državi.
Vsaka oddaja ali obrememba nepremičnih imovinskih predmetov, navedenih v odkupni izjavi, potrebuje od časa odkupne izjave pritrditve posebnega komisarja.
Isto velja o vsaki prevzetbi novih dolžnosti, katere segajo črez mejo opravilnega obrata ali pro-vzročujejo trajno obremenjenost.
8.	Koncesijonar je dolžan, poskrbeti za to, da bo mogla državna uprava dne, kateri je ustanovljen za odkup, prevzeti fizično posest vseh v odkupni izjavi navedenih imovinskih predmetov.
Ako bi koncesiionar ne izpolnil te dolžnosti, luia državna uprava pravico, tudi brez privolitve
koncesijonarjeve in brez sodnega posredovanja prevzeti v fizično posest zgoraj oznamenjene imovinske predmete.
Počenši s časom odkupa se bo odkupljena železnica obratovala za račun države, in potem so vsi obratni dohodki na korist, vsi obratni stroški pa na škodo državi.
Čisti donosi, ki se pokažejo po obračunu do časa odkupa, ostanejo železniški podjetbi, katera pak mora tudi sama poravnati vse iz gradnje in obrata železnice do zgoranjega časa nastale obračunske dolžnosti in druge dolgove.
9. Država si pridržuje pravico, da na podstavi odkupne izjave (št. 6) dâ vknjižiti državne lastninske pravice na vseh nepremičnih imovinskih predmetih, kateri preidejo vsled odkupa na državo.
Koncesijonar je dolžan, dati državni upravi po zahtevanju na razpolago pravne listine, katere bi bile morda potrebne ž njegove strani.
§. 13.
Ko minedopustilo in tistega dne, ko mine, preide brezodplalno na državo neobremenjena lastnina in užitek dopuščene železnice in vse premične in nepremične pritikline, vštevši tudi vozila, gradivne zaloge in pa iz napravne glavnice narejene obratne in pričuvne zaklade v obsegu, povedanem v §. 12., št. 5.
Ko mine to dopustilo, in pa tudi, ako se železnica odkupi (§. 12.), obdrži koncesijonar last pri-čuvnega zaklada, napravljenega iz lastnih donosov podjetbe, in pa kar bi imel po obračunih terjati, potem tudi last posebnih naprav in poslopij, narejenih ali pridobljenih iz lastne imovine, katere si je koncesijonar sezidal ali pridobil sam po pooblastilu državne uprave z izrečnim pristavkom, da te reči niso pritiklina železnice.
§. 14.
Državna uprava ima pravico, se prepričati, da je gradnja železnice in pa obratna naprava po vseh delih namenu primerna in trdno narejena, in ukazati, da se napake na to stran odvrnejo ali pa odpravijo.
Tudi ima državna uprava pravico, po organu, katerega odpošilja, pregledovati gospodarstvo, in
sosebno po nadzornikih, pošiljanih ob stroških kon-cesijonarjevih, kakorkoli se ji vzvidi primerno, pri-gledovati, da se izvaja gradnja po projektu in pogodbi.
Ako se napravi delniška družba, ima komisar, ki ga postavi državna uprava, tudi pravico, koli-korkrat se mu zdi primerno, hoditi v seje upravnega sveta ali drugega zastopa, kateri bo veljal za predstojništvo družbe, in pa v velike zbore, ter tam ustavljati vse sklepe in odredbe, nasprotne zakonom, dopustilu in družbenim pravilom, ali pa kvarne javni koristi; toda v takem primeru je komisarjeva dolžnost, si izprositi precej odločilo
ministrstva za železnice, katero je dati brez odloga in katero veže družbo.
§• 15.
Državni upravi se pridržuje nadalje pravica, da se smé, ako bi se poleg vsega poprednjeg'1 svarila večkrat prelomile ali opustile v dopustilnici. v dopustilnih pogojih ali v zakonih naložene dolžnosti, poprijeti zoper to zakonom primernih naredeb ter' po okolnostih izreči, da je izgubilo dopustilo moč še pred iztekom dopustilne dobe.
Guttenberg s. r.