17. številka. Ljubljana, v petek 22. januvarja XIX. leto, 1886. Iehaja vsak dan «e*er, iz:mal nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejen«an za % vstrij sko-ogertk« dcžole za vae leto 15 gld., za pol lota 8 gld., za četrt leta 4 gld., ia Jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dona za < se leto 13 gld., za Astri kita .'I gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za po5ilj«njo na dom računa se po 10 kr. za tm-sec, po 00 kr. za četrt leta. — Za tuje deželo toliko vi-č, kakor poštnina znašri. Za oznanila plačuje so od četiristopne petit-vrste po b" Ur., če se oznanil* jedtnkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. čo h« trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvofe frankirati. — Kokopisi so ne vračajo. Uredništvo in a p r a v n i št v o je v Rudolfa KfrtHta hiši, ..Gledališka stulbi*. Upravni štvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Jezikovni boj na Češkem. (Iz govora dra. Ed. Gregrt, 18. t. m.) Važnost Češke kraljevine in češkega naroda za Avstrijo, stališče češke politike nasproti nemški uatavoverni stranki je v jezikovni debati najjasniše razodeval zmagoviti češki govornik, poslanec dr. E. Gregr. Govoril je za nemškimi zastopniki pl. Ple-nerjem, dr. Sehmevkalom, baronom Scharschmidtom in Bareutnerjem, naravno, da je začetkom svojega govora z njimi polemizoval in jih posebno bistroumno, to je jedno sodba, na tla podrl. Tako je bil n. pr. Plener trdil, da na nemškem severu ui to* liko Čehov, kakor jih šteje statistika, češ mnogo Nemcev se je vsled pritiska češkega upisalo za Čehe; na to odgovoril je Gregr, da je ravno narobe resnica, nemški pritisk pri ljudskem štetji bil je tako velik, da je magistrat Dunajski celo ministra Pra-ž£ka, ki se je u pisal kot Čeha, popravil v Nemca, tako tudi ministra Zemialkowskega, ki je bil napisal, da je narodnosti poljske: ,,Nu mili, pano ve, když to se dčlo p. ministrn.ni, jak asi sobe mft-žeme mys!iti, jak se to dčlo takovim ul>oliyin e.e-skym delni kum nebo fomeslikfun v tom vašem uzav-tenem uzemi?" — Tako je zavračal tudi dra. Schmevkala, ki je rekel, da je tudi grofija Tirolska razdeljena na laške in nemške kraje, zakaj bi tedaj ne bila i Češka. Gregr na to: „Ali ne vemo, kakšni so nasledki ravno tega razdeljenja? Ali hočete, gospoda, da bi se tudi v češki kraljevini napravila češko-nemška irredenta?" — Scharschmidt je navajal dolgo vrsto dvornih dekretov in naredi), da bi z njimi koga uveril o opravičenosti nemškega, a ne-opravičenosti češkega jezika. Nasproti temu je Gregr, dejal, da je lahko bilo dekretov kolikorkoli, da pa njemu iz njih ne sledi drugega, nego da je krivico čim preje odpraviti. Zanj kot nepravnika nemaju take postave nobene važnosti, on pozna višo postavo in to je: „Ti nemaš svojemu bližnjemu jemati to, kar je njegovega! A kaj je največja in najsvetejša svojina sleharnega naroda? Gotovo nič drugega kakor to, kar tudi Vi Nemci uvažujete za svoj najsvetejši imetek, njegov inaterni jezik." Ker je Scharschmidt patetično vzkliknil, da Čehi še lahko padejo in da naj se le učijo iz svoje zgodovine, odgovarjal je Gregr: „Gospoda, jaz mislim, da mi Čehi se učimo iz naše zgodovine domače, iz slavnih zgodeb naše preteklosti, katere so zanetile zavest narodno. Pred vsem se učimo temu, da narod Češki od tistih dob, kar prebiva v tej krasni domovini, tedaj 1000 let, nahaja se v stalnej obrambi proti sosednemu narodu nemškemu. In uči nas nadalje zgodovina naša, da se je narodu češkemu posrečilo obraniti svoj jezik in svojo narodnost. In iz teh naukov, gospoda, zajemamo tudi svoje nadeje in prepričanje, da se to tudi nam posreči proti Vam!" — Bareuther je trdil, da so Čehi Parnellisti, kakor irski separatisti, da bi radi Nemci znali tako germanizovati, kakor umejo Mažarji pomažarjati, potem tudi, da on ne pozna in noče poznati krone češke. Jedro Gregrovih odgovorov je: Ako smo mi Parnellisti, Vi ste Oranžisti, kateri so kakor Vi „achulvereinske" šole po Irskem zakladali z jedinim namenom, da bi raznarodili prvotno prebivalstvo irsko. Germanizovati že umejete, a ne morete, tu je mala razlika, da Vi neste Mažarji in da mi nestno Slovaki. Da ni češke k-one, to čujemo vsak dan, in mej burnim ploskanjem je potem izjavil dr. Gregr te-le besede: „Gospoilje! Tuje slika Nj. Veličanstva, kralja češkega in poleg njega ležita dve kroni, krona češka in krona ogerska in Nj. Veličanstvo, poglejte sliko, Nj. Veličanstvo, kralj češki, hranilno svojo roko drži pod tema kronama. Dokler krona češka počiva na takem ščitu, lahko bijete po njej, kolikor hočete, razbili je ne boste"! — Glede na Ple-nerjev predlog izjavil je dr. Gregr prepričanje, da, če bi se našla v deželnem zboru kedflj večina za raz-krojitev Češke našla se no bi nikoli nobena vlada, katera bi se drznila Njega Veličanstvu, kralju češkemu predlagati nasvet za lazbitje njegovega lastnega kraljestva. Sarkastično je potem slikal po-sledstva, če bi se imel uresničiti nasvet Plenerjev, da naj namreč v nemških okrajih Češke službujejo le taki, ki so tam rojeni. To je ona stara, znana teorija domačih sinkov, tistih, ki zmatrajo vsacega človeka za tujca, da se je bil le pol ure proč od njih porodil. A tudi če bi se hotelo le prave Nemce nameščati, kdo je Nemec v zimslu Plen^rjevem, kdo v zinislii Knotzovem ? Kvalifikacija avstrijskega uradnika ima biti vsa druga, kakor si jo misli Plener. Poglavitno je pri avstrijskem uradniku, da ima pravi čut avstrijski, da je navdahnjen z avstrijskim domoljubjem, prošinjem s pravim mišljenjem za to državo, a to pravo državno mišljenje v Avstriji ni drugo, nego jed nakopravnost in pravico- ljubje za vse narode. Zahteva Plenerjeva je grozna, brezozirna, pridružil se je z njo „najtršim" če jih ni celo prekosil. S kakšno pravico se to zahteva? Pravijo, da je že od davna nemški jezik državni jezik. To ni res. Ni bil ni na Ogerskera, ni v Galiciji, ni v * '.naciji. Ponižati se hoče le češki narod. Tako, kakor Plener s svojim predlogom, ne govori nijeden politik avstrijski in nema govoriti k silnemu narodu, kakor je Češki. S kakšno pravico zahtevajo češki Nemci od Čehov take stvari ? Ali je njih vojska zdatniša od češke? Ali je krv njih sinov dražja, kakor krv sinov čeških? Ali češki davek menj plača od nemškega? Vedno tožijo Nemci, da je uradnikov Čehov tako mnogo po vsej državi, a to je znamenje, da imajo Čehi mnogo inteligencije. In ali je dušno delovanje Nemcev na Češkem veče mimo češkega? Knjigopisni katalog pred dvema letoma našteje 1500 komadov različnih knjig, s pisanih od češkega naroda, a celih 2 1 spisov, ki so produkt nemškega duha na Češkem. Ako bi Čehi hoteli, da je v kraljevini državni jezik češčina, ali ne bi v to imeli večje pravice, nego li Nemci z nemščino? Toda oni hočejo le jednakopravnost obeh jezikov in če se ta Nemcem v kraljevini prizna, to je nezmerna koncesija, katero češki narod stori. Dr. Gregr tedaj Plenerjev predlog obsodi, da je neprimeren in nepraktičen, povsem nemogoč s stališča državne administracije in državnega reda. (Konec prih.) Čestiti volilci okolice! Prešlo je komaj nekoliko mescev, odkar ste na volišči pokazali svojo naro Ino navdušenost in politično zrelost; kajti kljubu hudemu pritisku mogočne in nam sovražne stranke glasovali ste skoro jednoglasno za Vašega rojaka in mnogoletnega voditelja Ivana T¥ul»or£Oja. Z Vašo neomahljivostjo ia politično značajnostjo ste zbudili pozornost vse Avstrije in vseh Slovanov; s spoštovanjem so Vas imenovali na daleč in široko, in Vi smete ponosni biti na sijajno Vaše dejanje od 7 junija 18851 Zopet Vas kliče državljanska dolžnost na volišče; v nedeljo 24. t. m. voliti Vam jeOpo-slancev v mestni, oziroma deželni zbor Tržaški. Po resnem posvetovanji s posameznimi odbori prišel je podpisani osrednji odbor do prepričanja in sklepa, da Vam nasvetujo za Vaše poslance v mestnem oziroma dež. zboru te le gospode: LISTEK. Ivan Zbogar. Zgodovinsk roinun. {Spisal Charles Nodier, poslovenil Job. Eržisnik.) (Dalje.) V. O za Boga! ne zamenjuj po Svojoj strogoj pravici neilolžnika s krivcem! Zamahni, zamahni na glavo, že toliko časa smrti namenjeno! nudi se Tvojemu sodu; a usmili se te žene in tega deteta, katera se nahajata sama sredi utrudljivih in nevarnih cest na sveti! Ni li mej čistimi bitji, najprej ustvarjenih kakov blagohoten angel, prijazen nedolžni >stni slabosti, da bi so v podobi pot-niskej pridružil njiju korakom, čuval ju morskih neviht in odbival izpred njiju src kruto jeklo razbojnikov. Potnikova molitev. Njiju otec je bil ostavil v Benetkah zelo važnih poslov neurejenih. Radi njih je bilo sedaj treba, da bi se gospa Albertova napotila tja ter jih opravila. To je bilo skrbljivej sestri jako ugodno: mislila je, da je to velika sreča za Tonico, uverjaje se, da bodo neprijetni utisi, kateri so toliko žalostno vzobra-zili nje duha ter na koja so uplivali, kakor se je kazalo, tamošnji kraji in spomini, razkadili se v do cela novih jej običajih in tujem živenji. Živeči v obilnem bogastvi, mogli bi si privoliti v tem cvetočem in sijajnem mesti vsa veselja in radostila, katera privažata vanje velikolepje ter umetalnost z vseh krajev sveta; in takšna čuvstvovanja, delujoča bolj na domišljijo nego li srce, neizmerno menj so nevarna nežnočutnej duši nego ona, katera vzbuja opazovanje prirodnih krasot širnega vsesoljstva, če-gar impozantna veličina stiska duha. Bilo je tedaj naglo dogovorjeno, da pojdeta v Benetke in Tonica se je tega potovanja izredno razveselila. Trst se jej je preobrazil v veličastuo palačo, kder jo neprestano opazuje neviden ogleduh, kder živi v obližji neznanega samosilnika, samovlastnega gospoda nje prostosti in živenja, kateri je že velikrat razmišljal, ali je ne bi ugrabil nje družini ter jo unesel v nov svet, na kateri ni mogla ni pomisliti, da ne bi vstrepetala, mož, kateri se morebiti baš pripravlja, da zvrši v istini to strašno delo, če je providno nebo ne umakne njegovim očem. Nadeja, da se osvobodi tega grozohudnega bitja, prerodila jo je ugodno ter jej povrnila v malo dneh ono sve-žest in ono mladostno milino, katero jej je nepo-kojstvo že davno zamorilo. Z nova se je prikazal smehljaj na nje lici, čelo se je razvedrilo; večja zaupljivost, večje zanimanje javljalo se je v nje razgovorih; gospa Albertova, očarovana, da je že samo bližanje njiju odhoda tako prijazno delovalo nanjo ter jej opravičevalo nje nadeje in namere, ni opustila ničesa, da ga pospeši še bolj. Toda ker so bile javne ceste jako malo varne, bilo je treba čakati do določenega dne, da se združe vsi v isti kraj namenjeni potniki, ter so mej seboj spremljajo in čuvajo. Gospe Albeit^ve voz jo prišel deveti na Opčino, kder so so imeli sniti. Tonico in nje sestro so spremljali jeden poslovodja, jeden star zaupen sluga ter dve ženi. Znotraj ostal je še jeden sedež prazen. Dan se je že nagibal, ker so se radi burje, Za I. okraj (Skedenj, Sv. M. Magdalena zgornja in zdulnja): Peter I*er.sle, c. kr. carinski uradnik v Trstu. Za II. okraj | Rocol, Kadin, Lonjer): Ivah Marija 14.11111 pokojnega Antona, posestnik v Rocolu. Za III. okraj (Sv. Ivan, Verdela, Kolonja, Škorklja): Štefan .\adllMehek, posestnik in ge-ometer v Sv. Ivanu. Za IV. okraj (Rojan, Barkovlje, Greta): Kl-Abranii, c. kr. svetovalec više sodnije v Trstu. Za V. okraj (Občina, Trebič, Bane, Gropada, Padrič, Bazovica): Valentin Matej Hehivitz, inženir v Trstu. Za VI. okraj (Prosek, Kontovelj, Križ): Ivan AfaltergoJ. državni poslanec in posestnik v Prošeku. Naši kandidatje so vsi navdušeni narodnjaki, domači ljudje, goreči za blagost in korist Vas okoličanov in za blagost velike avstrijanske države. Uprav zdaj, ko je v mestu neprijazna stranka zmagala, velja, da pokaže državi in cesarju zvesti okoličan, da ga ne omaja nobena sila in tudi skrajna sreča in napuh nasprotnika ne. Okoličani! ta pot zopet velja, da vsi, kateri imate pravico voliti, oddaste svoj glas in da pokažete, kakor ste dokazali za volitev v drž. zbor, svojo politično zrelost in lojalnost. — Na Vas se ozira zdaj vse mesto in vsa velika avstrijska domovina. — V nedeljo 24. t. m. pojdite vsi na volišča, bodite jedini, ogibajte se nasprotnikov s priliznjenimi besedami in obetatni, vsi volite, kakor Vam veleva vaša vest, vaša čast in prava ljubezen do domovine. Vaši poslanci naj bodo zgoraj nasve-tovani narodni, pošteni možje! Trst, 20. januarja 1886. Osrednji volilni otlhor. Deželni zbor kranjski. (XIII. seja dne 13. januarja 1 886.) (D»Ue.) Poslanec baron Se h we gel pravi, da pri tem nasvetu pač ne gre za funkcijske doklade, nego, naj se stvar imenuje le s pravim imenom, za povišanje plač ljudskih učiteljev. Ne protivi se predlogom v obče, a osvetlit, hoče njih nasledke. Baron Sehvvegel zatajuje, da je velik prijatelj šoli in učiteljem in da, uvaža njih aiabo materijalno stanje. A dežela storila je za Šolstvo že mnogo in normalno šolski Zaklad narašča ogromno. 254.000 gld. je potrebščine že danes in za letos bode treba 12.000 gld. več, drugo leto in nadalje pa še več, ker treba bode še vedno novih šol, a tudi pokojnin /.a učitelje. Treba je tedaj velike opteznosti v tej zadevi. V poročilu finančnega odseka se navaja, da se funkcijske doklade dado za „pisama dela". Se je li s tetu mislilo na pisateljsko delovanje ljudskih učiteljev, tedaj on (Schvvegel) ne dovoli nič, pač pa kot prijatelj učiteljev in šole, nadejajo se, da učitelji ne bodo v šoli sejali semena raz por a. (Občni ugovor od strani narodnih poslancev in ohoklici.) Baron Schvvegel opomni, naj se le kliče „oho", on da ni mislil vsega učiteljstva, a tiste učitelje, ki sejejo seme razpora v šoli, mora grajati. Glasoval bode za predloge finančnega odseka le s tem pogojem, da okrajni šolski sveti Store svojo dolžnost, katere, kakor je poizvedel, zdaj ne store, da bi Sirili ljubezen do šole mej v jutro brijoče, bali kakega viharja, kakeršui so vedno zelo opasni na vzvišenih obalah isterskih, koder ugrabljajo najtežja bremena ter ja pode v dno nenasitnega brezna. Ta karavana je bila dovolj Številna, da se jej pač ni bilo treba plašiti razbojnikov, celo če bi jih osupnili v temnej noči; a od-dehniti se je imela stoprav v nekoliko m i i j udalje-nem Montefaikoni ob poetičnih bregih Tiinava. Večer je bil hipoma vzjasnel, vzduh je bil svež in JSist, o; bo \.s(j vedro. Kočije so se polanomn pomikale druga za drugo po kamenitih strminah na Trstu uasprotnej strani gorja, skozi bohotno grmičje, osejano s skalami, dvigajočimi sem ter tja svoje rezke ostrine iz kratkega in suhega mahu. Tam zeleni samo svetiolistno česminje ter robid je razteza svoje trnjeve izrastke po peski. O vznožji rebri se vidi uekoliko zelo siromašnih koč; veliki kameni, pokrivnjoči njih strehe, svedoče, kako pustoši tod burja, kopice jih po krovih povsod, koder ona razgraja, a često se jej ni oni ne tnogo vspeŠno ustavljati. To je vasica Sestijana, naseljena s čolnarji in ribiči. Daljo prih.) ljud-tvom in ako bodo učitelji se bavili le s svojim poklicem. (Nemci glasno pritrjavajo.) Poslanec dr. V oš n jak pravi, da ni pričakoval od predgovornika barona Schwegla takih opazk o ljudskih učiteljih. V jedno mer je trdil, da je velik prijatelj šoli in učiteljev, a po današnjem nje- ; govem govoru naj mu verjame to, kdor hoče, on (govornik) ne; kranjski deželni zastop je pri odmer-jevanji učiteljskih plač pač prav varčen, in vprašati i se mora, kje pa po učiteljske plače še slabeje. V nobeni deželi, v celi Avstriji neso tako majhne, ko na Kranjskem, kajti stiskovato se je, kar je bilo najbolj mogoče. Ko je narodna večina sklenila šol- j ske zakone, sklenila je z ozirom na financijalno Stanje tako revne plače za učitelje, da v nobeni j deželi ni takih. Na Štajerskem so učiteljske plače dvakrat tolike, kakor na Kranjskem, katera potre-boje za ljudsko šolstvo le 254.000 gld., dočim Ko- j roška, ki je manjši od Kranjske potrebuje 334.000 I gld. Res je, da je promčun vsled ustanovitve več ] novih šol in funkcijskih doklad za učitelje letos za j 12.000 gld. narastel, ali vsaj to ne bode vsako leto. Ustanoviti je še kakih 25 do 30 novih šol in nekatere morajo so razširiti, a to se ne bode zgodilo takoj drugo leto, nego polagoma. Da bi bil de-j želni zastop pri šolstvu tako spleuditno ravnal, aH kakor baron Schvvegel trdi: ,,unbedacht und leieltteu ! Horzens" dovoljeval prevelike svote za normalno- j šolski zaklad, pač ni ros, kaj t« plača učiteljev s ) 400 gld. na leto, je pač dokaz, da je stanje uči-teljstvn na Kranjskem dosti žalostno in da poma- j gači pri rokodelstvih, črkostavei v tiskarnah, knji- j govezci itd., katerim ni treba toli obširne izobrazbe kakor učiteljem, vee služijo, nego slednji. Da baronu Scbvveglu kranjsko učitoljstvo tli v seč, no temu se dr. Vodnjak ne čudi. Je i pač v ogromni večini narodno in se ne j navdušuje za nemški „S c h u 1 f e r e i nu, ako j je baron Schvvegel pod izrazom ,,pisarna dela1 j umeva pisateljska tlela, se govornik prič ne more j načuditi, da bi baron Sehvvegel kot rojen j Slovenec in bivši slovenski pisatelj, ki ume tudi druge slovanske jezike, tega ne vedel. Ako trdi baron Schvvegel, da mu neso po godu oni učitelji, ki se pečajo s pisateljevanjem, mora pa on (dr. Vošnjak) reči, «5ai no tnn ravno talci Bieileljl na»|- j I hn\\ po godil. (Dobro. Dobro.) Taki učitelji i razširjajo omiko mej narodom in skrbe za napredek slovenskega jezika, kar je vse hvale vredno! (Živahno odobravanje narod* nih poslancev.) Da bi ljudski učitelji na Kranjskem trosili sam - razpore v šoli, obžaluje govornik* da je slišal tako neosnovano trditev iz ust barona S c h w e g 1 a, in pravi, da isto z a v r a č a z v so odločnostjo v imenu vsega kranjskega učiteljstva, dokler gosp. baron Sevvegel le jed ne ga posameznega slučaja ne dokaže. (Živahna pohvala in odobravanje.) Slabi tinancijalni položaj kranjskih učiteljev seveda je baronu Schvveglu težko uvažati in o njem soditi, kajti kdor ima, kakor baron Sehvvegel, vsako leto več tisoč na razpolaganje, nego najboljše plačani učitelj na Kranjskem s to tako v, ta pač teško unieje, kako naj učitelj izhaja s 400 gld. na leto, si priskrbi zato dostojno obleko, boljšo hrano in še pedagogične liste in knjige. O kranjskih učiteljih pač v resnici velja nemškega pesnika Goetheja izrek: ,,Wer nie sein Brod mit Thriinen ass, der kennt euch nicht, ihr himmllschen Machte!" Žalostno je tedaj, da baron Schvvegel kranjskim učiteljem ne privošči še lega bornega priboljška. (Živahna pohvala.) Poslanec Kersnik izjavlja, da se je oglasil k besedi, da ovrže trditev, kakor bi stala narodna stranka danes na drugem stališči v tej zadavi, ko svoj čas nasprotna (nemška) stranka. (D;ilj^ priii > Trgovinska in obrtna zbornica je imela dne 29. oktobra ISSD svojo redno sejo, kateri je predsedoval predsednik Josip Kušar v navzočnosti vladinega zastopnika, g. c. kr. dvornega svetnika Rudolfa grofa Chorinskega. Seje so se udeleževali ti-Ie gg. zbornični svetniki : Ivan B a u m g a r t n e r, Ivan 1) o g a n , OroRlav Dplen.ec, Ivan Ne p. II o rak (podpredsednik), Alojzij Jenko, Anton Klein, Maks Kreniler, Kari Luckmann, Mihael Pa kič, Ivan Perdan, Vas o Petričić, Josip Ribič, Fran K s a v. S o u v a n : n J a r n e j Žitnik. Predsednik konstatuje navzočnost v sklepčnost potrebnega števila zbornikov, otvori seje in imenuje overovateljema zapisnika današnje seje gg. 'Ivana Baumgartnerja in Antona Kleina. I. Odobri se zapisnik seje z dne 9. oktobra t. 1. II. Zbornični tajnik poroča o delovanji zborničnem v času od dne 29. junija do 29. oktobra t. 1., kar se na znanje vzame. To poročilo obsega med drugim sledeče: 1. Ukaze vis. c. kr. trgovinskega ministerstva zadevajoče: a) Navodila o onem v Rumunijo uvoženem blagu, ki se ima po pogodbini tarifi ocariniti. V to svrbo treba blagu izvirne potrdnice, ki jo imajo izdavati v odpravnem kraji bivajoči rumunski zastopnik, oziroma krajno oblastvo ali pa načelnik carinskega urada, kateremu se blago za izvoz v Rumunijo napove; b) trgovino z netilnim blagom ob zapadnem obrežji afrikanskem, v Egiptu in južni Ameriki; c) rabo francoščine ali italijanščine v trgovinskem dopisovanji na iztok ali v orijent, katera jezika celo angleški trgovci v dopisovanji rabijo, kadar pošiljajo svoje cenike itd.; dWnavodila o natančni oznambi kot uvozno ali prevozno blago, kadar se pošilja v Švico; e) zopetno premeno nekaterih postavk ruske carinske tarife; f) naznanilo, da se bodo o pravem času izdala potrebna navodila o sestavljanji statistčnega poročila za 1. 1885; g) opozorjenje na spomenico, priobčeno v listu „Austria", ki jo je spisal in trgovinskemu mi-nisterstvu predložil trgovec Jurij Htltterot v Trstu razpravljajoč načine in sredstva, katera bi utegnila biti primerna, da bi se povzdignila trgovina z iztočno Azijo; h) opozorenje na poročilo o trgovinskih razmerah perzijskih, priobčeno v listu ,,Austria", katero je spisal vodja c. in kr. konzulata v Teheranu, stotnik konjice g. Rudolf Fuchs; i) opozorenje na razpravo o izvršbi razsodb avstrijskih in ogerskih sodišč v Bolgariji. Ta razprava, priobčena v listu „Austria", podaja prizadetim trgovcem jako važne pouke o trgovinskih razmerah v Bolgariji; k) doposlatev normalnega uzorca tkanine, iz kase imajo napravljati propisane hlače za uniformo državnih uradnikov; 1) poročilo, da se je odpravilo samotrštvo z žigi- cami in cigaretnim papirjem na Grškem; m) naznanilo, da je francoska vlada opotekla napravo, s katero je bila naznačila riž in jednako blago kot vojno premitnino (contrebant), ako se je uvozilo ua Kitajsko ; n) navodila o upisovanji (trgovskih) znamk (mark); o) opozorjenje na poročilo c. in kr. konzulata v Belemgradu, priohčenem v listu „Austria", o razmerji avstrijske in ogerske izvozne trgovine v Srbiji. To poročilo nasvetuje sredstva, kako naj bi se izvozna trgovina pomnožila, in navaja imenoma mnogo poštenih in zaupnih trgovskih tvrdek v Belemgradu in družili večih mestih na Srbskem, ki tudi izterjavanje in kupčijska posredovanja dobro oskrbujejo. 2. Razpise vis. c. kr. drž. vojnega ministra zadevajoče oskrbovanja vsevrstnega blaga za voj-niško opravo itd. 3. Dopise c. kr. deželne vlade zadevajoče: a) Poročilo, da je vis. c. kr. trgovinsko minister-sterslvo odobrilo računski sklep zbornični za 1. 1884 b) poročilo, da se je odobrilo zadrugovanje političnega okraja Kamniškega; c) poročilo, da se je pričelo poučevati na obrtni napredovahu šoli v Kamniku; d) poročilo, da se Mozeljski občini, političnega okraja Kočevskega, dovolila preložitev letnega sejma; e) poročilo, kam naj se uphčujejo globe zaradi prestopkov obrtnih propisov. 4. Napravo obrtnih knjig v domačo rabo zbornice._______ tDaU« prih.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 22. januvarja. Cititlišlti deželni zbor je po dolgej debati, v katerej je Rusin Romančuk v dveurnem govoru slikal, kako se prezira rusinski narod, in prosi) Poljake, da naj bodo pravični, ko vendar vidijo, kako da njih rojakom v druži h državah kratijo gvobodo, sklenil, da se v vsakem mestu, kjer biva jedna Četrtina Rusinnv ali Poljakov, osnuje posebna šola za manjšino prebivalstva. Mej dotičnimi ininisterstvi in spodnjeavstrij-skim, češkim, moravskim in gališkim namestništvom vrše se obravnave o razširjenji ohrtnegn pouka. To leto se bode namreč osnovalo še več obrtnih šol, več se jih bode pa razširilo ali se jim pa bode dovolila državna podpora, če je do sedaj neso dobivale. Finančni minister je nekda v ta namen odločil več nego 200.000 gld. Nas jako veseli, da se vlada briga za zboljšanje obrtnega pouka, "ki je v Avstriji do sedaj precej zaostal za družinu evropskimi državami, želeli bi samo, da bi se oziralo tudi na naše slovenske pokrajine. Pri posvetovanji ogerike nezavisne stranke je poslanec Gabrijel Ugron sprožil vprašanje, bi li ne bilo umestno, da bi sedaj avBtro ngerska država stopila iz trocarske zveze in se tesnejše zvezala z balkanskimi državami. Stranka je sklenila, da naj se počaka, da se položaj malo pojasni, in vsled tega sklepa je Ugron opustil namen, da bi o tem ministra notranjih zadev pri budgetni debati interpeloval. Iz življenja novega hoaoiiftkega metropolita, Jurija Nikolajevica, poročajo se sledeči podatki. Rojen je bil 20. aprila 1807 v Jašku v Sirmiji in je tedaj že star mož. Dovršil je gimnazijo in bogoslovje v Karlovcah, potem pa odšel na vseučilišče v Budimpešto, kjer je obiskaval filozofično fakulteto. Leta 1830 prevzel je učiteljsko mesto na pravoslavnej šoli v Dubrovniku, kjer je bil leta 1833 posvečen v duhovnika. Potem je postal katehet na srbskej šoli in gimnaziji v Dubrovniku. Po 28 letnem delovanji v tem mestu bil je poklican za profesorja na pravoslavno semenišče v Zader. Leta 1852 dobil je za svoje zasluge za javni pouk zlati križec za zasluge s krono, in h kratu za svoje literarno delovanje ruski red sv. Ane II. vrste. Leta 1873 bil je imenovan članom deželnega šolskega sveta za Dalmacijo. Ko je Sava Kosanovič postal metropolit v Serajevu, so mu dali Nikolajevica za arhimandrita. Novi metropolit ima velike literarne zasluge. Spisal je mnogo srbskih poučnih del, mnogo jih pa prevel iz družili jezikov. Vil a nje države. Vse velevlasti so nejevoljne, da baHkaiiNke di zave ne slušaj o nasveta, da bi demobilizovale. Ker je Bolgarija izjavila, da je pripravljena demo-bilizovati, ko bi le Srbija demobilizovala, se vsa nevolja obrača proti Srbiji in Grškej. Oficijozni list ruske vlade „Journal de St. Peterbourg8 pravi, da bodo velevlasti sedaj podvojile svoje prizadevanje, da dosežejo svoj namen, to je, da prisilijo Srbijo in Grško demobilizovati. To zahteva čast Evrope in potreba, da se odvrnejo nove nezgode, o katerih nikdo ne more vedeti, kdaj in kako bi se končale. — Avstrija je že naročila svojemu zastopniku v Belemgradu grofu Khevenhullerju, da naj srbskej vladi odločno pove, da Srbija od Avstrije nema pričakovati nobene pomoči, ko bi nadaljevala vojno. Posebno se mu je naročilo, svariti kralja in ministre pred zvezo z Grško in priporočati jej, da naj v svojem interesu sklene, kakor hitro je mogoče, mir z Bolgarijo. — Turčije pa velevlastim ne bode treba siliti, da bi demobilizovala, kajti že sama težko čaka trenutka, da pošlje vojake domov. Veliki vezir Kiamil paša je odločno izjavil, proti zastopnikom velevlastij, da bodo Turčija takoj demobilizovala, ko bodo druge balkanske države isto storile. Ravno isto je zagotovil veleposlanikom minister vnanjili zadev Sajd paša, samo da je pristavil, da bode Turčija demobilizovala iz svojega nagiba, in se k temu ne bode dala siliti, kajti ne mara, da bi jo stavili v isto vrsto kakor druge balkanske državice. Srbija se dosti ne meni na svete velevlastij, da naj miruje. Hitro nadaljuje oboroževanja Vojaška in civilna ublastva dobila so ukaz, da naj skrbe, da se hitro vojaki odpošiljajo na mejo. V Sofiji in Carigradu so preverjeni, da sta se Srbija in Grška dogovorili, da odkleneta zahtevo velevlastij, da bi demobilizovali in da bosta vzajemno začeli vojno. V tem slučaji bodo pa tudi Turki in Bolgaii skupno se vojevali. V Belemgradu in v Atenah mislijo, da se velevlasti ne bodo mogle sporazumeti o evrop-skej ek8ekuciji proti Srbiji in Grškej, ampak bodo prišle si tako navkriž, da bodo vsa dotična prizadevanja brezuspešna. V Berolinskih vladnih krogih mislijo, da se bode sedaj po srbsko-bolgarskej vojni moralo priznati zjedinenje Kolgarlje in Vzhodne Itn-melife. Berolinsk nMilitar-Wochenblatt\ ki velja za oficijalni organ pruskega vojnega ministerstva prinaša strokovnjaško poročilo o srbsko-bolgarski vojni in zraven pristavlja, da vBled zmagovalne vojne, katero je končalo posredovanje velevlastij, se zjedinenje Bolgarije in Vzhodne Rumelije ne bode moglo več zadrževati, in da bode vzlic dogodkov 18 septembra zjedbtjcna Bolgarija na Balkanu važen faktor, ki se ne sme prenizko ceniti, marveč je največjega pomena za mirni razvoj stvarij na jugovzhodu Evrope. Podoben mladinski bedastoći bil je dogodek 18. septembra, pa kot spoštovanja vreden, polnoleten mož je mlada bolgarska država prišla iz nastalega konflikta. Pravo vojaško srce kneza Aleksandra je skrbelo, da se je vse prav vršilo. Z veselim ponosom nazivlje ga nemška vojska za svojega. — Proti dopisniku „Pol. Corr." se je izjavil turški komisar Gadban efendi, da bi narodno zjedinenje* Bolgarije in Vzhodne Rumelije ne škodovalo Turčiji, ako se bodeta ti dve deželi le dobro izogibali tujih uplivov. Tuji upliv bil je uzrok Plovdiv-skega prevrata, nekoliko pa nespretnost Aleko paše in Gavril paše. — Sicer pa pogajanja s Turčijo jako počasi napredujejo. Knez zahteva odločno popolno zjedinenje. Turčija je pa v zadregi, kako bi mogla doseči tudi pritrjenje vlastij za spremembe v Vzhodni Rumeliji, o katerih se bode dogovorila s knezom. Boji se, da ne bi Avstrija zahtevala kake kompenzacije za Srbijo ali pa Franeija za Grško. Pa tudi Rusija še vedno dela zavire. Car nekda ni prej voljen priznati zjedinenja, dokler popolnem ne izgine angleški upliv v Sofiji. Ko se pa bodo Bolgari popolnem sporazumeli z Rusijo in bode ruski upliv zopet popolnem spodrinol angleškega na Balkanu, bode pa car nekda izdal oklic na Vzhodno-rumelijce, v katerem bode izjavil, da bode pospeševal zjedinenje Bolgarov. Kakor se misli, knez črnogorski ne bode potoval samo v Italijo in Francijo, ampak pojde tudi na Dunaj in v Peterburg. Ako se bode to res zgodilo, jo gotovo, da knezovo potovanje ni brez političnega pomena. Turški državniki mislijo, da bi Turčija naj-ložje prisilila Orftko, da bi demobilizovala. Velevlasti bi zato morale Turčiji izročiti evropski man dat. Turčija bi na to z ultimatumom zahtevala, da Grki demobilizujejo. Ko bi v Atenah videli, da so vse velevlasti na strani Turčije, bi se ne obotavljali ustreči turški zahtevi. Nemci v makih pribaltijskih krajih snujejo privatne šole, da jim ni treba obiskovati javnih šol, v katerih bi se morali učiti ruščine. Vlada je pa nekda sedaj sklenila vse privatne šole podrediti na-učnemu ministerstvu in zaukazati, da se v njih poučuje tudi ruščina. Angleškim ministrom prihajajo iz Irske in Amerike pisma, v katerih se njim preti z dinamitom, ako bode angleška vlada začela strožje postopati na Irskem in se bode branila priznati Ircem popolno avtonomijo. — Prestolni govor omenja, da so odnošaji z vsemi vlastmi najboljši. Diference z Rusijo zaradi Afganistana so se ugodno poravnale. Anglija si prizadeva, da spravi Vzhodno Rumelijo pod vlado bolgarskega kneza, ne da bi se s tem kaj priklatile pravice sultanove. Nadalje prestolni govor obžaluje, da se skuša Irce nahujskati, da bi se odločili od Anglije Vlada se bode ustavljala vsakemu rušenju pravnih razmer mej Irsko in Anglijo in se nadeja v tem oziru na podporo parlamenta. Ker se je bati, da bi obstoječi zakoni ne zadosto vali za varstvo postavnih pravic in osobne svobode irskih podložnikov, se pričakuje, da bode parlament vladi posebna pooblastila dal. Nadalje se napovedujejo zakoni o reformi šolstva. Dopisi. Iz Celovca 21. jami var ja. (Zaslužen „nos". — Šulferajnski fanatizem.) Žeje preteklo leto dnij, kar so si Plajberžani osnuli posojilnico, pa je še danes ne majo. Deželna sod-nija je vrnila ulogo s pristavkom, da se mora vsem prilogam dodati nemška prestava. Obrnili smo se do Celjskih rodoljubov, da so nam napravili pritožbo do ministerstva. Dr. Luggin je v deželnem zboru razumeti dal, da je deželna sodnija že dobila odlok od pravosodnega ministerstva in sicer z velikim nosom in ukazom, da ima reševati tudi slovenske uloge. Sami odloka pa še nesino videli, ker ga Plajberžani neso še dobili. Morda bo zopet treba pritožbe, da se stvar vender jedenkrat reši! Iz C h a m a na Bavarskem smo to le zvedeli: Tam biva neki Slovenec g. Stojnic iz Doblič pri Črnomlji, menda ima tam nekaj kupčije. Vsako leto pa gre g. Stojnic jedenkrat za par tednov v svoj rojstni kraj. Zvestega rodoljuba je močno peklo, ko domu pride in vidi, da v Maver I u kuhajo šulfe-rajnsko šolo. Tudi šulferajnski učitelj menda ni bil tak, da bi mu človek mogel z veseljem zaupati mladino v pouk. G. Stojnic se je torej upiral šulfe-rajnu in njegovemu učitelju v Maverlu, in ker g. Stojnic ni brez upliva, je vender toliko dosegel, da je šulferajnski naučni minister dr. Weitlof tistega učitelja prestavil nekam na Češko. In kaj se na to zgodi? Šulferajnarji so gosp. Stojnica preganjali celo noter čez bavarske meje! Pisali so v .,Chamer Zeitung", da je Stojnic velik sovražnik Nemcev, čeravno mej Nt mci in od Nemcev živi! Hoteli so ga materijalno uničiti! G. Stojnic je pisal v Celovec, da si ne upa več naročiti ,,Mira4t, da ne bi prišel preveč ljudem v zobe. Take združbe delajo „šulferajnovci", potem pa naj še kdo reče, da „šul-fer.-jn" ni politično društvo. G. Stojnic piše, da v Maverlsko šolo tlačijo večidel slovenske otroke! Iz Tr.sfa 19. januvarja. [Izv. dop.j Nehote" moram prijeti za pero. da odgovorim dopisniku iz Trsta v 9. številki Vašega lista iz dne 13. t. in. in sicer zategadelj, ker je napačno poročal. Kar se tiče zabave „Tržaškega podpornega in bralnega društvau. nečem kritikovati, je bila sijajna ali ne, zavrniti pa moram neosnovano trditev, da se je pri tej priliki o združenji obeh društev govorilo. Možno je, da se je dopisnik pogovarjal s kakim članom, ki bi rad ustregel svojej častiželjnosti, da bi pa bila kaka merodaina osoba ,,Delavskega podpornega društva" o tem rečeni večer kaj omenila, je pa naravnost nemogoče. Delavsko podporno društvo, ki ima nad 1200 možkih in nad 300 ženskih udov, nikakor ne čuti najmanjše potrebe, slabšemu društvu roke podajati in se ponujati. Torej, kar je dopisnik v tej zadevi trdil, je vse le izmišljeno, j pri priliki pa še nekaj. Od one strani, na kateri I je rečeni dopisnik, prav radi poudarjajo slogo in ! bratstvo, a to slogo in bratstvo umevajo pa v praksi tako, da vedno poudarjajo članom ,,delav-! skega podpornega društva", naj izstopijo in pristo-j pijo k njihovemu društvu. Je li to bratsko? Ali bi j ne bilo lepše in koristneje, ko bi odgovarjali Slovane, ki so še člani rnznin italijanskih društev? Ko ! bi pobirali take izgubljene in zapeljane slovanske i elemente, koristili bi naši stvari, dočim jej sedaj i z neosnovanimi in izmišljenimi poročili le škodujejo. ! To naj si g. dopisnik dobro zapamti ter naj pre-j neha sejati nemir v delavski stan. Domače stvari. — (Presvetli cesar) podaril je po toči ' poškodovanim prebivalcem v Rudi na Goriškem t 600 gld. — (Iz deželnega zbora.) Začetkom vče-i rajšnje večerne seje, ki se je pričela ob 4. uri, iz-j javil je Dežman v imenu svoje stranke, da se ista j specijalne debate ne bode udeležila Liberalni go-' spodje so Bi potem z galerije ogledavali, kakšen je j deželni zbor brez njih. Mestni statut in volilni red I se je potem v specijalni debati z malimi premem-i bnmi vsprejel. Pri volilnem redu dodala se je do-; ločba, da imajo mej duhovniki tudi kateheti na ! javnih ljudskih šolah v« lilno pravico. Peticija kranjskega obrtnega društva zaradi dela v prisilni delavnici, o kateri je poročal dr. Poklukar in katero je podpiral prof. Šuklje, izročila se je deželnemu odboru v preudarek In poročanje. Pri poročilu o hipotekami!) dolgovih osvetljeval je dr. Vošnjak ne posebno koristno postopanje kranjske hranilnice v Ljubljani. Ob 3/4 8. uro zvečer se je seja sklenila. — Denašnja seja bi se bila imela pričeti ob ValO. uri, pričela pa se je še le ob 10. uri. Začetkom seje utemeljeval je cesarski svetnik g. M urnik svoj predlog, nnj bi se deželnemu odboru naročilo, da se obrne zaradi tarifov južne železnice, da iste za Ljubljano in Kranjsko zniža. V daljšem, otro-kovnjaško osno vam m govoru je dokazoval, kako so visoki tarifi uničili že marsikatero trgovino na Kranjskem, tako žitno in marsikatero obrt v prvi vrsti mlinsko in železninsko, sedaj pa se hoče uničiti tudi trgovina z lesom, kajti les se bode izvnževal po novih fantih železnic za to deželo iz Galicije ceneje nego iz Kranjske. Poslanec Faber dokazuje/,da velja na Kranjskem izvaževauje lesa v Trst vsak kilogram 2'/a kr. več nego iz Galicije. Prof. Šukljc priporočal je, pridru-živši se predlogu biSrona Schvvegla zidanje dolenjske železnice kattra bi pa ne smela biti lokalna. O zvezi grada Podturnskega koli'.eja, kakor nekaterih drugih parcel z mestom Ljubljanskim poročal jo dr. Moše in nasvetoval, naj so dotična postava vsprejme. Zoper precejšnjo rešitev govorila sta poslanca dr. vitez Bleivveis in K lun ter nasvetovala, naj se za zdaj odloži, ter poskuša prijazno spora/.umljenje mej obema občinama. Ugovarjal je temu župan Gras-selli rekoč, da bi odložitev nič ne koristila, kajti Spodnješišenci bi pozneje stali tam, kjer prej. Pri javnih občekoristnih interesih ne gre gledati na koristi posameznega, knj pa bode potem \Vitbal-mov kolizej uređen, kadar ne bode Ljubljana več zaprto mesto in se odpravi užitniuski davek, kar se bode v kratkem /.godilo. Sploh kdo pa je vprašal pri zidanji železnic, ali hoče kdo zemljišče prodati ali ne, ali so gostilnič rji /. zidanjem južne železnici* zadovoljni. Kako je bilo prej Da Notranjskem, kako je zdaj, odkar je železnica? Posebno ozir na „Rudolfiuum", ki hraiii najdražje zbirke, mora poslance napotiti, da glasujejo za to, da se rečene parcele združijo z mestom. Občina Šiška ne more ničesar storiti za policijsko varstvo in že zdaj ko še ni nič razstavljenega, so tatovi ulo-iii i I i v Rudollinuin. Dr. Mosche dokazuje, kako jo mesto Inomost jednakim potom izvršilo združenje sosedne občine Wilten. Predlog dr. vitez Bleivveia-a, da bi se še obravnavalo, se ne vsprejme (zanj glasujejo le dr, vitez Bleiweis, dr. Poklukar in Klun) in vsprejme se dotični postavni načrt. Potem se seja sklene ob 8/42. uri in napove nadaljevanje ob 3. uri. Ta seja bode tajna in se bode v isti obrav navala peticija deželnih uradnikov za povišanje plač. Javne seje danes gotovo več ne bode. Jutri je zadnja seja deželnega zbora. Mej važnimi točkami je dolenjska kmetijska šola iu deželni proračun, pa cestna postava. — (Zabavni večer) pisateljskega podpornega društva je jutri ob 8. uri zvečer. Predsedoval bode g. J. Hafner, čital pa g. Janko Kersnik. — (Umrl) je v 19. dan t. m. na Savi na Gorenjskem gosp. Viktor Ruard, bivši posestnik graščine na Bledu v 73. letu svoje dobe. — (Zmrznil) je minuli teden v Braslovčah 251etni Matija Kolšek, vojak v reservi, umeten zidar in obče priljubljen mladenič. Naj v miru počiva! — (Vreme.) Danes ves dan neprestano sneži in debela snežena odeja ovira promet na vse strani. Magistrat je sicer z vsega priznanja vredno energijo najel delavcev in voz, da so po trgih in ulicah potrebili sneg, a komaj so glavne prehode bili očistili, že je nov sneg nametal novih ovir, pravih pravcatih barikad, da se skoro voziti ne more. Marsikatera streha bode vsled prevelike teže škodo trpela, še.hujše pa je v gozdih. V tivolskem go^du polomil je sneg mnogo dreves, tudi po drevoredih vidi se tu pa tam kaka odio mijena veja. i — (Dunajska državna cesta) je skozi od Brda do Črnuč po sredini snega popolnem prosta za tri vozove, le od Črnuč do Ljubljane leži ves sneg, kolikor ga je zadnje dni palo, kakor na gmajni in konji z vozovi le z velikim trudom premagujejo to oviro. To je res velika malomarnost. — (Knez črnogorski) poslavlja se v „Glasu Crnogorca" od svojega naroda tako: Proglas narodu črnogorskemu: Polazim danas, u ime Božje, na put u inostranstvo. Za vrijeme Moga odsutstva zastu-paće Me u svijema pravima Vladalačkim Njeno Vi-sočanstvo knjaginja Milena. Preporučujem Crnu Goru i Sebe okrilju Svemogućega. — Cetinje 1. januara 1886. Nikola. — (Iz Gornj egagrada) se nam piše: Naša čitalnica napravi v dan 2. sveč. veliki ples in tombolo; svirala bode pri tej priliki godba iz Šmarija. Nadejati se je, da bode ta veselica izvrstna, kajti priprave so res velike. Začetek ob pol 8 uri zvečer. Ustopnina udom prostovoljna, neudom 30 kr. Telegrami „Slovenskomu Narodu". London 22. januvarja. Gorenja zbornica adreso jednoglasno vsprejela. Mej obravnavo izjavil je Salisbury, da se Nemčija drži pogodbe o Samoa-otokih. Vlada upa, da se bode po sporazum ljenji sultana s knezom bolgarskim rumelijsko vprašanje mirno rešilo. Zahteve Srbije in Grške so nenavadna novost v narodreni pravu, osobito Angleška ne simpati-zuje z zahtevami Grške. Vlada bode preprečila vsako samovoljno rušenje miru v ori j en tu. Glede Irske pa iina vlada najodločnejo voljo, da se ohrani legislativna unija mej Angleško in Irsko. VHpetiiii zdravilni VNpch. Vsakeršno trganju po lirbtu in udih ter bolečine V členkih vspešuo ozdravi mahanje z M o 11 ■ o v i m „Fraticoskim ž g a rt j e m u. Cena ste-klenici SO kr. Vaak dan razpošilja po poštm m povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Dunaj i, Tuchlanben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moll-ov preparat z njegovo varstveno zuaujko in pod piaom. 4 (20—1) Tujci: 21, januvarja. Pri M!« niit Roeđer z Dunaja. — Perutz iz Trata. — Springer, Feuzl z Dunaja. Pri Salzuian, Hartel z Dunaja. —Miiller iz Gradca. — llofl'nian, Karpeles, Fegl, vVillens, Eidelmaier z Dunaja. — Biclder iz Budimpešte. dno '2'2. januvarja t. 1. (Izvirno telegrafiono poročilo ) Meteorologično poročilo. Čas opažu \ .uiju Stanje -barometra ~r v min. I Peratllr» I Vetrovi Mo-Nebo kri na v mm. 7. zjutraj 722-92 mm. —112° C 2. pop. j 724 44 mm, — 7 2" C 9. zvečer 725-80 mm. —11 6° C Srednja temperatura brezv. j megla 080n si. bzIi.j megla si. azh.j megla suega 9-8°, za 7-8a pod normalom 84 gld. - kr 84 n 25 ■ Zlata renta....... u a n 05 5°/| marčna renta ..... 101 !» 26 n H 70 n — Kreditne akcije..... 2<»6 40 _ London .... 12« 60 — — I Napol 10 02 n C. kr. cekini 5 n 92 NemSke marke 69 n — 4°/ državno srečke iz 1. 1854 250 frld. 127 a 80 a Državne srečke iz 1. 1-64 100 Jid 170 75 9 Ogrska zlat t renta 4 100 n 60 n „ papirna renta 5'/0 5»2 n 75 i? B-/, št;:S F, 80 a Kreditne srećke 100 gld. 177 40 a Rndolfove srečke 10 ., 18 f, 7> Akcije anglo-avstr. banke 120 „ 110 — n Traminway-društ. volj. 170 gld. a. v. . . lf8 • Št. 1192 (40- -1) Razglas. Mestni magistrat naznanja: 1. da so imeniki k letošnjemu novačenju poklicanih, v letih 1803, 18G4, 18G5 in 18G6 rojenih domačih mladeničev dogotovljeni in pri magistratu od 23. Junuvurja do ii. IVbiMivai*fa t. 1. razpoloženi, da jih vsak lahko pregleda in i a) ko bi kdo izpuščen ali pa napačno vpisan bil, to naznani; b) zoper reklamacije novačenju podvrženih ali zoper njih prošnje za oproščenje od dejanske službe ugovarja in te ugovore tudi dokaže. Potem objavlja magistrat: 2. da bode srečkanje novačenju podvrženih mladeničev I. razredu letoN v H. «liui fvl»nivuvj;i oI» ©• ui*l dopolnilne v mestni dvorani, in da je vsakemu dovoljeno, udeležiti se si eč. kanj a. Mestni magistrat Ljubljanski, dne 19. januvarja 1885. Župana namestnik: V on čina. Trgovski pomočnik, slovenskega in nemškega jezika pojmi ein /.možen, kateri ima 1500 do 2000 frld. gotovine, vsprejme se za sodružnika k firmi, katera se peča z razpokiljatvijo kolonijalnoga in druzega jedilnega blaga in južnega sadja. Več' o tem Be izve pri upravništvu ^Slovenskega Naroda". —4) C. kr. iviligoraiii tovarna Frana Pokorny-ja v Zagrebu, imejitelja treh redov in Pariške, Londonske, Moskovske in Tržaške zlate kolajne, priporoča pristno slivov«*«* nttjbolčšili let« kakor tudi druga pristna nh«Iua žguiiju. iz svojih žganjarij na Hrvatđkem in v Slavoniji. Te pijače bo čisti i/.delki odločnega duha iu okusu, kuhane iz zdravega sadja, ki je dozorelo pod milim hrvat-akim podnebjem. (35—3) Izvozna trgovina hrvatskih vin. • Ceniki ru zahtevanje. S) Izvrstna, dobra in selil dobiček: noseča tovarniška obrt proda se na Dunaji zaradi rodbinskih razmer z ugodnimi pogoji. Strokovnja-škega znanja ni treba. Kateri žele kupiti, se tudi lahko osobno prepričajo o njenem stanji. Ponudbe pod a. d. 7-15 na npravništvo tega lista, da jih dalje odpoSlje. (41—l) KK»g*XKXttX**ttKtt*K*: u Priznano nepokvarjene, izvrstne i voščeno svečo )C izdelujejo (738—lO) 8 P. & R. Seemann y Ljubljani. XXXXXXXXXXXXX)CXXX Anchor parobrodna linija iz Trsta v New-York naravnost. Odhod v L in 15. dan vsakega mesec«. Veliki prvorazredni parniki to a\ctovnoznane v Avstriji jedino koneesijonirane linijo vsprejemajo potnike po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo. Potniki naj se obrnejo na Gergolet gliaeo, glavno agente, Via de 1» Araenale Štev. a v Trstu. Dobivajo so tudi vozni listki za vsa mesta Zjeilojenih držav po najnižjih cenah. (82—2) A7ALA & C 0. Olnvnts z»log» y l.)ul»l jitni pri Varstvena znamka. «■ ™TER I AS**!*«.. Za zimsko zirarijeiije! Nova napolnitev medšcinalnega i s Iv f f A f f 4_ J> & A> Jr * A' Atrn-*.-^^*^^*. Pristno in jako zdravilno. 1 steklenic«. (K) kr., dvojne velikosti 1 gold. Prodaja (674 -llj LEKARNA TRNKOCZV UnerBi «o v JLJas- • -• ' : 17. jan.: Meta Jerina, dekla, 67 let, Kravja dolina št. 11. za spridenjem hrbtnega mozga. — Janez Zore, delavcev sin, 10 mes.. Gradaške ulice št. 12, za vodenico v glavi. 18. jan.: Fran Pavšner, užit-ainttkegs čuvaja sin, 13 dni, Mestni trg št. 3, za božjastjo — Friderik Spetzler, davkar ski praktikant, 27 let, Kravja dolina št. 11, za jetiko. 19. jan.: Ana Topovšek, delavka, 58 let, Rožne ulico št. 35, za vodenico. V deželnej bolnici: 16. jan.: Marija Oberster, gostija, 82 let, za mrtvoudom. VIZITNICF priporoča , NAuODNA TISKARNA'1 ▼ liiOiijimi. I icilcovjoiie KRI ČISTEČE PILE SVETE ELIZABETE. Iioljči od vBeli podobnih izdelkov, nćrnajo to paitilju tile šJcoilljtvrffn v aeht; miJunju-itnfji' ae ralrijo zojior bolozni v organih c;iodiije#u dola telean, prohajalno mrullco, bolezni na koži, v moi-jauih m inntko liolr/ni; čistijo kri in lehko odpravljajo blato. Ni git zdravila, ki bi bUo boljte in pri tem popoluom neukodljivo zoper gotovi vir vboIi boleznij. Ker io poaladkorjeno, uživajo jih radi tudi otroci. To pito so odlikovane z jako Častnim pismom đvoi'Htffa uvrtHlka 1'itlui. BJBJ~ t/ dna »kutijicu s IS pUatni re(Ja IS Jer. — Zavitek, osem ikat/Jir akvpitj, 1HO pU, »*■//« •><«»»«« -t- vi>■,,„ aH eelo škodljivega izdelka. Vsakdo naj izrecno »alitevu Jfctisteliiovth Klizabetlnfh pil, te imajo nn> zavitku ter navodilu M tabO jmleg sinji ri ;>»./;>i.v. Glavna zaloga na Dunaji: Apotheke „ZUM HEILIGEN LEOPOLD ' des PH. NEUSTEIN, Stadt, Ecke der Planken- und Spiegeigasse. V aCjj-u.'telJsLaai so dobivajo pri gospodu lekarji C3-a,i-x-ijel E=lcco3.i. Izdate I j in odgovorni urednik: Ivan Železnikar. Lastnina in tisk -Narodne Tiskarne". 04