Mariborski Ceha 1 Din Leto IV. (XI.), štev. 118 Maribor, sobota 24. maja 1930 » JUTRA« Izhaj* razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poitnam 4»k. zav, v Ljubljani tt. 11.400 Valja m »Mino, prej«"n*« v uprav) ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova ceata it. 13 Uradn 2440 Unrsva245S I 0gl“l po Urifu ^ | Oglata aprejama tudi oglasni oddalak .Jutra" v Ljubljani, PraSamova ullct it. 4 Loucheur v Beogradu VAŽNA KONFERENCA V BEOGRADU ZA UVELJAVLJENJE PARIŠKEGA SPORAZUMA O UREDITVI VZHODNIH REPARACIJ. Zakon — ali strankarske bojne organizacije' V Avstriji se vrši te dni zanimiva zaključna borba za vprašanje: ali na; vzdržuje red in mir v državi ^država sa' •na s svojimi vojaškimi in drugimi raz> Položljivimi silami, ali pa si naj to pra vico uzurpirajo razne strankarske boj' ne organizacije, ki — oborožene od pet do vratu — napadajo druga drugo ob vsaki priliki ne samo z besedami, am-Pak tudi dejanski in tako zanašajo v jav-1,0 življenje še večji kaos, še večji ne-red in zmešnjavo. V Avstriji ste se že leta sem na tak način pobijali dve bojni °rganizaciji: socijalistični Schutzbund in pa krščanskosocijalno-nemškonacijonalni tieirmvehr. Ponovno in skoro neprestano te bilo čitati o javnih nastopih obeh organizacij in o spopadih ob takih prilikah, o krvi, ki je tekla, in o mrtvih, k padli kot žrtve medsebojnega masa-hiranja. Avstrijski državniki si dolgo niso mogli ali niso hoteli priti na jasno glede teh organizacij.. Bivši zvezni kancelar dr. Seipel je celo očitno in javno koke^ tiral s Heimwehrom, ki ga je smatral kot barijero proti socijalistom. Tudi dr. Schober sam je dolgo kolebal in ni še Poteklo veliko mesecev, ko je tudi on Še v nebo povzdigoval heimwehrsko Sibanje kot ljudsko gibanje proti objestnosti raznih partizanskih organizacij. Preokret v dr. Schobrovem mišljenju je jjastal šele po njegovih potovanjih v “itn, Berlin, Pariz in London. Dočim je znano, da je v Rimu in Berlinu kaptivi-ral mogotce obeh držav, da bi ga podpirali pri njegovih stremljenjih v Parizu in f°ndonu, je ravno tako tudi znano, da Je bil v Parizu in Londonu radi zunanjega posojila, ki ga Avstrija nujno potrebuje, in znano je tudi to, da so mu v parizu in Londonu odločno rekli, da je Predpogoj za posojilo: razoroženje vseh Zasebnih bojnih organizacij v državi. Zakaj takoj po povratku iz Londona je dr. Schober to izrecno tudi javno povedal in najavil, da bo predložil parlamentu zakon o razorožitvi. Heitmvehrovci se uprli in poslali Schobru pismo, v katerem so mu nekako ultimativno sta-v^i gotove zahteve, kojih sprejetje bi Pomenilo kapitulacijo državne oblasti Pred zasebno bojno organizacijo. Scho-^er je te zahteve odklonil in v včeraj- seji avstrijskega parlamenta zakon ® razorožitvi vseh zasebnih organizacij predložil in utemeljil. Ni dvoma, da bo ozirom na gospodarsko ozadje zakona ® tudi sprejet z veliko večino. Heim-™ehr sam uvideva, da je z ultimatom choberju napravil neumnost in že tro-,l na umik, češ, da je bi! mnenja, da nameravana samo razorožitev Heim-®hra, ne pa tudi Schutzbunda. ak° bo torej v doglednem času izvršena demobilizacija LChutzbunda BEOGRAD, 24. maja. Davi je prispel semkaj znani francoski državnik in večkratni minister Loucheur. predsednik pariške konference za vzhodne reparacije. Njegov prihod je v zvezi z uveljavljenjem v Parizu sklenjenega sporazuma. V Beogradu bo konferiral Loucheur z našim zunanjim ministrom dr. Marinkovičem in rumunskim po nji minister dr. Marinkovič z vsem osobjem zunanjega ministrstva, francoski poslanik Dard ter številni njegovi osebni prijatelji in znanci. Beograjski listi razpravljajo obširno o važnosti beograjske konference ter pozdravljajo odličnega francoskega državnika, naglašajoč njegove velike zasluge za ureditev reparacijskega problema. Drevi priredi vlada Louche Siil-n Dražene Me lianice: slanikom v Londonu, Titulescom, ki se _________________ __________________ istotako mudi v Beogradu. Loucheur-1 urju na čast slavnosten banket ja je sprejel na kolodvoru naš zuna- Blamaža Heimw«hra DR. SEIPLOVE ZAKULISNE SPLET KE PROTI SCHOBROVEMU REŽIMU. — HEIMWEHROV ULTIMAT ZADEL NA SPLOŠEN ODPOR. DUNAJ, 24. maja. Heiimvehr se je s svojim ultimatom zveznemu kancelarju dr. Schobru glede razorožitve strankar-sko-bojnih organizacij skoro popolnoma izolirala. Nien korak namreč ne odobravajo niti široke mase, še manj pa politične stranke, ki smatrajo nepremišljeno postopanje Heinrvvehra za nevaren prejudic. Celo krščanski socijalci, ki so ustanovili Heimwehr kot svojo organizacijo, so se izrekli odločno proti načinu, kakor je skušala Heirmvehr pritiskati na dr. Schobra. Vesti o kritičnem položaju v Avstriji je smatrati zato kot neumestne. Zvezni kancelar dr. Schober ima v policiji najbolj zanesljivo zaslombo, močno oporo pa tudi v armadi pod vodstvom vojne- ga ministra Vaugoina, da lahko že v kali zaduši vsak poizkus nasilne izpre-membe sedanjega režima. Položaj je čisto jasen. Bivši zvezni kancelar dr. Seipel, ki se mu stavlja Heim\vehr na razpolago, hoče preprečiti, da bi dobila dr. Schobrova vlada inozemsko posojilo, ki bi pripomoglo k stabilizaciji dr. Scho-brovega režima in ker je verjetno, da bo sedanja vlada takoj nato razpisala volitve. Dr. Seipel, ki je že mnogo izgubil na svojem prestižu, dela z vsemi kriplji na to, da čimprej odstrani dr. Schobra, kar pa se mu ne bo posrečilo. Z blamažo, ki jo je doživela Heimwehr s svojim ultimatom dr. Schobru, je doživel obenem popoln polom svoje taktike v borbi za oblast v Avstriji tudi dr. Seipel. Rekonstrukcija (Dacdonal- dove vlače LONDON, 24■ maja. V političnih krogih se govori, da bo Macdonald vsled Mos-eyjeve ostavke v kratkem izvršil rekonstrukcijo svoje vlade. Za Mosleyje-vega naslednika bo imenovan Simon Aplee, ki je bil v prvem Macdonaldo-vem kabinetu podtajnik v vojnem ministrstvu. Iz vlade izstopi tudi minister za delo Thomas in prevzame ta portfelj Vlacdonald sam, da se čimbolj posveti rešitvi problema brezposelnosti. Heimwehra in ,--^uumrn in red in mir v Avstriji se q yzdrževal samo na podlagi zakonov. evsta avstrijske vlade, dasi je — kakor Okni110 ~~ diktirana od zunanjih *01nosti, je simpatična tudi za nas v Konferenca trgovskih zbornic v Dubrovniku DUBROVNIK, 24. maja. Danes in [utri se vrši tu konferenca vseh industrijskih, trgovskih in obrtnih zbornic kraljevine Jugoslavije. Že včeraj so dospeli semkaj tajnik ljubljanske TOIZ Mohorič, tajnik zagrebške zbornice dr. Čuvaj, od beograjske Stanojlovič, od sarajevske dr. Besarovič, od novosadske Miličevič in od podgoriške Radovič. Skupno s predsednikom dubrovniške zbornice dr, Cingrijo in njenim tajnikom dr. Mediniiem so določili program razprav na konferenc!. Konferenca se vrši v mestni posvetovalnici, ki je svečano okrašena. Papež kupil viio v Francovih varih PRAGA, 24. maja. Papeška kurija je kupila v kopališču Francovi vari na Češkoslovaškem krasno vilo, kar je vzbudilo splošno pozornost. Kakor se govori, namerava papež priti za dalj časa v to znamenito zdravilišče. Special VII V« kg Din 12*— VI V. ,, , 14w v V« . . 16-- IV V* . „ 18*— III % . * 20*- II V* . , 24*- I Vi , , 26- Vi . . 29'—’ 5 Vi a . 32’— MEINL. ,UVOZ KAVE Ustanovljeno 1862 XXI Hansenova ustanova za razlikovanje polarnih krajev OSLO, 24. maja. Pred kratkim umrli slavni raziskovalec polarnih kra jev, Nansen, je v svoji oporoki določil 90.000 švedskih kron kot ustanovo za podpiranje polarnih raziskovanj. Ueliki viharji v Hercegovini MOSTAR, 24. maja. V Hercegovini, posebno v okolici Mostarja, so divjali zadnja dva dneva silni viharji, ki so napravili ogromno škodo. Sadovnjaki in vrtovi so močno trpeli že vsled vladajočega nenavadnega mraza, se> daj pa je vihar opustošil še vinograde. Poglavar mohamedanske cerkve prosi za upokojitev SARAJEVO, 24. maja. Reis el ulema, dr. Čauševič, ki je bil pred kratkim imenovan za poglavarja musliman ske cerkve v naši državi, je vložil na prosvetno ministrstvo prošnjo za upokojitev. Kdo bo njegov naslednik, se še ne ve. Ali si ie član „Vodnikove družbe"! toliko, ker smo imeli ponovno priliko pisati o heinrvvehrovskih dispozicijah in intencijah tudi na zunaj, zlasti napram nam. Konkretno so bili izneseni dokazi o heimvvehrovskih mobilizacijskih načrtih ob naši meji na severu, in evropska javnost je imela Drav, če je videla v Heim- wehru istotako kakor v makedonstvu-juščih element neredov in nemirov in komplikacij. Zato je tudi s tega vidika le pozdraviti, ako se bo zakori o razorožitvi teh nelegalnih organizacij v sosedni Avstriji res tudi z vso doslednostjo izvedel in n* sarrK o?r'riu. Pozabljivost kirurgov Statistično je dokazano, da niso prax»! nič redki primeri, da kirurgi pri operacijah v trebuhu pozabijo razne predmete, katerih se poslužujejo pri operacijah: vato, škarje, pincete in podobne stvari. Nekoč se je celo pripetilo, da je neki zdravnik pozabil v trebušni votlini svoja očala. Taki slučaji se dogajajo tudi v bolnicah in na klinikah velikega ugleda. Poizkušalo se je že vse mogoče, da bi se prišlo temu v okom, toda bilo je vse zaman. Ker se pri operacijah uporabljajo vsa mogoča sredstva, je čisto lahko, da se kak predmet pozabi. Cesto take stvari ostanejo potem v telesu vse življenje, ne da bi povzročale bolniku kake posebne komplikacije. Navadno pa nastanejo seveda težke bolečine. Nekatere od takih predmetov je lahko odkriti potom rent-geniziranja, druge zopet ne, na primer vate itd. Seveda nastanejo radi pozabljivosti kirurgov često silno neprijetni konflikti ir morajo plačati navadno kirurgi svojim pacijentom veliko odškodnino. V naših krajih pa, hvala Bogu, do-seda; še niso znani taki slučaji. Gad ie pičil na obgozdnem pašniku v Vinarjih pri Kamnici 51etnega pastirčka Toneta Robiča, ki je ob robu gozda pasel 2 očetovi kravi. Dečka so prepeljali v bolnico. Kmetje iz Kamnice in Bre-sternice pripovedujejo, da je letos na solnčnih parobkih in obronkih, kjer se nahaja štorovje, kamenje in krčevina, vse polno gadov in modrasov, ki pretijo postati pravcata nadloga za ljudi in živino. Neumestno divjanje z vozovi po ulicah se je zadnji čas zopet rar paslo in povzročilo že nekaj nezgod. Prišlo bo pa tudi do resnih nesreč, če se to ne omeji. Včeraj je neki hlapec Fr. B. iz Melja v takem naglem diru na Meljski cesti podrl na tla 91etnc Diano Perhavec. Dve kolesi sta ji šli čez nogo. Vendar je na srečo dobile le lahke poškodbe. VFCFPVitf J-Jr? V M a r i b' o r 11, 3ne 24. V. 1930 T*rrr“irBiTTMraTii^^ uniimfflgii* Primorske vesti Publicistka Klara Mauthner je opisala v dunajski »Arbeiter Zeitung« Trst, kakoršen je sedaj. Iz njenega sestavka posnemamo to-le: »Ni druge modrosti iz ponosne preteklosti, ki bi se bila oprijela sedanjega regimenta v Italiji globlje in močneje, kakor modrost o kruhu in igrah. Glede kruha Trst ni na najboljšem. V pristanišču je postalo precej tiho in ker je bilo baš sedaj z velikim hrupom otvor-jeno novo svobodno pristanišče na Reki, bo v bodoče v Trstu še nekoliko bolj tiho. Izginile so z ulice eksotične postave orijentalskih trgovcev in ako se vspne kvišku v novi četrti v Benetkah vsak dan kako novo ogromno najemniško poslopje, dviga na obrežju Trsta plašni poskus nebotičnika samotno in boječe svoje opečnato rdeče zidovje proti bledemu spomladanskemu nebu... Če je nemogoče izvedeti kaj le približno točnega m zanesljivega o številu nezaposlenih, je pa gotovo to, da raste število z vsakim dnem. Zato pa je bilo dovoljeno z modrim molkom izseljevanje in kdor je mlad, zdrav ter ima sredstva, se bo gotovo poslužil te možnosti. Drugi morajo ostati <|§ma in ako vprašaš stare prijatelje, zakaj se ne ravnajo v postnem času tako, kakor nekoč, dobiš v devetih od desetih odgovor: sedaj se postimo celo leto... Trst je v temelju italijanski. Toda korak pred vrata, v »zaledje«, na Prosek, v Brestovico, vodi v čisto slovansko ozemlje. Neka mlada učiteljica, ki biva nekje tam gori, se mi pritožuje, da otroci ne znajo skoro niti besedice italijanski, ko vstopijo v šolo. .. Na malih parnikih, ki vozijo v istrska obrežna mesta, trgujejo živahno slovenske tržanke in »Slavica« obvladuje položaj... Posebno »odrešeni« niso videti Tržačani na sploh. Vsak žjor Gigi in vsaka žjora Pina, pri katerem na lahko potrkaš, vzdihne: Tempi passati, tempi beati... Po ladjedelnicah se vleče delo počasi, pristanišča ni več spoznati. Ali prireditev sledi prireditvi — canta, che te passa! £ V Trstu je 1005 javnih lokalov, v katerih prodajajo alkoholne pijače. V 28 lokalih točijo vino in žganje. Hotelov, in boljših gostiln je 380, kavarn 172. * V zgodovinskem štivanu pri Devinu zgradijo iz kraškega kamna novo cerkev, ki bo široka 15-50 m, dolga 29 m in visoka 18 m. Zvonik, ki bo tudi iz kraškega kamna, bo visok 30 m. Zgradba cerkve bo stala 530 tisoč lir. Ker so bili okoli Štivana v vojni besni boji, bo stranska kapela v cerkvi posvečena spominu padlih vojakov tretje armade. * Goriški poslanec Caccese je govoril v parlamentu o kraškem vodovodu, ki in-teresira goriško in tržaško pokrajino. General Boroevič je bil dal zgraditi ve-ilk in obsežen vodovod za svojo armado na Krasu. Po vojni so bili razbiti razni vodni dovodi in stroji. Od starega vodovoda so ostali le mali deli. Italijanska vlada je poskrbela za načrt, po katerem bi bil Kras dobro preskrbljen z vodo. Ali Caccese je moral potožiti, da so oni načrt sicer že odobrili vsi tehnični organi ministrstva za javna dela, toda po dveh letih še vedno ni nikake odločitve za finansiranje in izvršenje vodovoda. Minister za javna dela Crollalanza je izjavil, da ima vlada načrt pripravljen in da se bo kmalu uresničil, v kar ima najboljše upanje. mariborsko gledališče REPERTOAR. Sobota, 24. maja ob 20. uri »Herman Celjski«. Kuponi. Nedelja, 25. maja ob 20. uri: »Piskro-vez«. Kuponi. Znižane cene. Pondeljek, 26. maja. Zaprto. Torek, 27. maja. Zaprto. Sreda, 28. maja ob 20. uri »Pravljica o rajski ptici«. Premijera, ab. A-Iz gledališča. V nedeljo, 25. tm se po skoro polletnem presledku ponovi zelo zabavna in tnelodijozna opereta »Piskro-vez«, ki je bila letos zelo simpatično sprejeta. Veljajo znižane cene in kuponi. — V sredo, 28. tm. se bo vršila že tretja krstna predstava izvirne drame v letošnji sezoni v režiji g. Skrbinška. Uprizorila se bo ?elo zanimiva in globoka 'drama priznanega mariborskega pisatelja dr. Maksa Žnuderla »Pravljica o rajski ptici«. — Gospa Štefa Dragutšnovi-čeva, uvaževana članica mariborskega gledališča, bo slavila 5. junija 351etnico svojega plodonosnega umetniškega delovanja. Ob tej priliki bo nastopila v glavni vlogi komedije slavnega nemškega pisatelja G. Hauptmanna »Bobrov kožuh«, ki jo režira g. J. Kovič. Inozemski obrtni izdelki v naši dr* žavi. Med obrtništvom v Mariboru se letos opaža precej živahno zanimanje za jubilejno razstavo ljubljanskega ve lesejnia, katera se otvori 29. t. m. O tem predmetu se je posvetovala na svoji četrtkovi seji tudi eksekutiva Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru in sklenila udeležbo na velesejmu po možnosti pospeševati. Sploš na zveza je tudi sprožila misel, naj bi se povodom velesejma zbrali v Ljubljani zastopniki kovinarske industrije iz cele banovine, da si ogledajo inozemske kovinarske izdelke in da sc posvetujejo o potrebni strokovni organizaciji domače produkcije, da se prepreči uvažanje produktov, ki se lahko izdelujejo tudi doma. Temu vzgledu bodo najbrže sledile tudi še nekatere druge stroke. Za enkrat bomo pa z zanimanjem zasledovali ta značilni poizkus kovinarjev. Zveza je na pobudo velesejmske uprave prevzela tudi razprodajo velesejmskih vstopnic, ki upravičujejo k polovični vožnji. Ljudska univerza v Mariboru. V pondeljek, 26. maja, zaključi g. prof. Šest, režiser ljubljanske drame, svoja interesantna izvajanja o pravilnem vedenju doma in v družbi. G. prof. Šest je našel najlepše priznanje pri svojem prvem predavanju od strani mnogoštevilnega občinstva in zasiguran mu je tudi nadalj-ni najživahnejši interes naše publike. Z njegovim predavanjem se zaključi letošnja predavalna sezona-Dragoceno darilo mariborskemu muzeju. Obče spoštovani in priljubljeni narodnjak g. Thaler, graščak na Karlovem pri Št. liju, je poklonil po znanem numizmatiku sod. svetniku g- dr. Travnerju mariborskemu muzeju dva srebrna novca iz I. 1708 in 1752, ki sta bila v prometu na Bavarskem in v Šleziji. Zanimivo je, da je g. Thaler našel novca v svojem vinogradu v Št. liju. S tem plemenitim darom se je numizmatična zbirka mariborskega muzeja povečala za dva dragocena novca in gre gospodu Thalerju za velikodušen dar vse priznanje. Otroški »meeting« v mestnem parku! Za velezanimivi otroški meeting, ki bo v nedeljo, dne 1. junija predpoldne v mestnem parku, vlada splošno zanimanje med starimi in mladimi- Kako tudi ne, saj marsikak dirkač že vidi v duhu z diplomo okrašeno sobo, ki bo kajpak tudi mamicam in atekom v ponos. Zdi se, da bo kljub ostri konkurenci število zmagovalcev precejšnje, saj deca kaj pridno trenira na vseh dvoriščih in klancih. Izbira bo zelo pestra: teki, štafete, šaljivi teki, dirke s kolesi, tricikli, skiro, obroči, »holenderji«, avtomobili in drugo. Tekmovalci se sprašujejo med sabo, če bo tudi godba, ker je baje zmaga sigurnejša. Če jo imajo stari in mladi, je razumljivo, da jo bodo imeli tudi najmlajši. Torej na delo! Mariborski k dimni drobil Lep slovanski večer nam je priredila sinoči Ljudska univerza v kinu Apolu: proslavo obletnice prve poljske konstituacije od 3. maja 1791. Večera se je udeležilo znatno število Mariborčanov, navzoč je bil tudi mestni župan g. dr. Juvan. Večer je otvoril predsednik Ljudske univerze g. inž. Kukovec, ki je zlasti toplo pozdravil generalnega konzula poljske republike g. Lazar-skega in zastopnika jugoslovensko-polj-ske lige v Beogradu g. Papiakowskega. Pevski zbor tukajšnjih magistratnih uslužbencev je zapel poljsko himno, ki jo je občinstvo poslušalo stoje, ter še eno poljsko pesem. G. prof. dr. Crnek je orisal zgodovinsko ozadje in pomen prve poljske ustave, g. prof. Gruntar pa gospodarsko stanje in napredek današnje Poljske ter na skioptičnih slikali tudi posamezne važnejše pokrajine in kraje Poljske. Generalni konzul g. Lazarski se je Mariborčanom v iskrenih besedah zahvalil za lepo, intimno prireditev. V zaključnem govoru je predsednik Ljudske univerze g. inž. Kukovec povdaril, da je jugoslovenski Maribor vsikdar čutil tudi vseslovanski. L. 1916, ko so mnogi begunci iz Poljske živeli tu v veliki bedi, so hoteli mariborski Slovenci njim v prid prirediti koncert, ki so ga pa zabra-nili takratni nemški magistratni mogotci. Upa, da bo tudi v Mariboru v doglednem času ustanovljena poljsko-jugoslo-venska liga, ki bo še bolj poglobila stike našega in poljskega naroda. Imenovanje. Gdč. Milica Schaup, absolvirana filo-zofka, hčerka profesorja g. Adolfa Schau-pa v Mariboru, je imenovana za suplen-tinjo na gimnaziji v Vranji v Južni Srbiji. Sokolski dom v Rušah. Lc še nekaj dni nas loči od izrednega' slavja v Rušah, otvoritve Sokolskega doma, ki bo ravno za desetletnico društvenega obstoja. Z mrzlično naglico napredujejo zadnja dela na stavbi, izravnava se letno telovadišče tik za domom in se pripravlja za delni župni zlet, ki bo v četrtek, 29. t. m. Velepomemben je dogodek ne samo za domače društvo, temveč za vso sokolsko in narodno javnost. Saj se z otvoritvo novega Sokolskega doma pomnoži število sokolskih zavetišč, vzgajališč naše mlade-ži po vzvišenih sokolskih načelih, ki so temelj sreče, naroda in države. Zato naj bo ta dan otvoritve Sokolskega doma v Rušah posvečen skupnemu veselju številnih sokolskih družin iti vseh onih, ki so močne volje in dobrega, plemenitega srca. Trgovine na dan Vnebohoda zaprte. Trgovski gremij razglaša, da morajo biti trgovine v Mariboru na praznik Vne-bohda, dne 29. tm. po sklepu gremijal-nega načelstva ves dan zaprte. Izjemne vožnje mestnih avtobusov jutri 25. t. m. Na progi Maribor—Melje—Sv. Peter bo jutri. 25. t. m., radi birme v Sv. Petru vozil izven obstoječega voznega reda avtobus tja in nazaj tudi še ob S., 9. in 10. dopoldne ter ob 15., 16. in 17. popoldne. — V slučaju lepega vremena bo na progi Maribor—Rog. Slatina vozil tudi novi Ford-avto za 20 oseb. Radi določitve cen piva in pospeševanja akcije za zgradbo gostilničarske pivovarne v Laškem, je sklicala gostilničarska zadruga v Mariboru za 27. maja ob 14. uri v hotelu »Orel« izreden občni zbor. Ker vladajo v naši zadrugi iste težnje in razmere kakor v mariborski zadrugi, pozivamo radi malo odmerjenega Časa članstvo gostilničarske zadruge za mariborsko okolico k številni udeležbi. — Gostilničarska obrtna zadruga za mariborsko okolico v Pobrežju. Neumestne zmešnjave. Doslej so vsako leto na šolah praznovali dne 24. maja oba blagovestnika sv. Cirila in Metoda skupno katoliki in pravoslavni. To je bilo v redu. ker dne 5. julija, ko je katoliški praznik sv. Cirila in Metoda, itak ni več pouka in je prav, če katoliški otroci tudi že praznujejo na 24. maja. Letos pa jc nenadoma včeraj od banske uprave prišlo brzojavno naročilo, da se mora danes vršiti pouk. Take zmešnjave — in še posebej v zadnjen] hipu — pač niso niti potrebne uiti umestne! Adam v kuhinji. Kakor znano, se vrše te dni ptf Gambrinu vojaški nabori. Neki fant-seveda okajen, je izvršil svojo dolžnost in bil dobrovoljno odpuščen Med tem pa je pozabil, skozi ktera vrata je prišel in prime za kluko naj-bližnjih, nesreča je hotela, da je prišel v restavracijsko kuhinjo. Iz sitnega položaja ga je rešila vojaška roka-Kot kronisti ne moremo mimo takih nezgod. Nezgoda pri delu. V Poljčanah je včeraj padla z lestv* 391etna posestnica Marija Piršova. Pri padcu se je močno pretresla in zlomila desno nogo v kolkih. Prepe* ljali so jo v bolnico. Z voza je padla sinoči na Cesti na Brezje 551etna zasebnica Marija Mikenauer iz Pobre^‘ ja. Pri padcu si jc zlomila levo nog° pod kolenom. Drž. gimnazija »Kraljeviča Andreja« v Ptuju proslavi svoje častno imenovanje po Ki-Vis. kraljeviču Andreju v pondeljek, dn« 2. junija. Spored proslave: ob pol 9-: Odkritje spominske plošče v gimnaziji; ob 9.: Slovesna služba božja v mestni cerkvi; ob 10-: Dijaška akademija v mestnem gledališču z bogatim'Sporedom! ob 13. banket; priredi mestna občina ptujska povabljenim gostom. KLOBUKI ZA DAME IN GOSPODE luan in Helena Kvas. Aleksandrova c. 3* Motnje v želodcu in črevesu, ščipanje v trebuhu, zastajanje v žilnem sistemu* razburjenost, nervoziteto, omotičnost, hude sanje, splošno slabost olajšamo, & popijemo vsak dan čašo »Franz Josefo-ve« grenčice. Zdravniki svetovnega slovesa hvalijo izboren učinek, ki ga ima »Franz Josefova« voda v svoji lastnosti kot milo odvajajoče sredstvo zlasti Pf! močnokrvnih, korpulentnih osebah sati-karjih in hemeroidalno bolnih. »Fran* Josefova« grenčica se dobi v vseh 'e' karnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. * Nova zdravnica v Mariboru-Dr. med. Mila K o v a č je otvoril3 prakso za rentgenološka preiskovanja i'1 obsevanja v Mariboru, Aleksandrova c-6 (tel. 2888 interurb.). Ordinacija od poj 9. do 17. (5- popoldne.) 15^ Pevsko društvo »Lira« v Radvanj'1 priredi dne 15. junija v gostilni Plonj; Tezno (vežbališče), veliko poletih veselico. Godba, ples na novem. vC' likem odru, petje, ribolov, streljali in kegljanje na lepe dobitke. Čistj dobiček je namenjen društvu, da si 1_,a. bavi nov glasovir. Na obilen obisi' vabi odbor . Sokol Maribor-matica V nedetio 25. V. 1930 ^AWmA TE Na letnem Se!ovad;š£t! v Ljudskem um, Pršžefšk ob 16- ur* Čiščenje naših krajevnih imen (Piše Davorin Žunkovič.) Resni možje so poskušali v zadnji do-•bi to izvesti, kar je »Slovenska Matica« že nameravala pred 60. leti: vse deloma nejasne, deloma do skrajnega popačene oblike naših krajevnih imen spraviti zopet v red in sicer iz jezikoslovnih, zgodovinskih, zemljepisnih in kulturnozgodovinskih vidikov. Vzplamtel je takrat živahen ogenj, toda ni našel boljšega gradiva kakor kup — slame. Ni prišlo do nobenega konkretnega dela. Sedaj se je javila nova pobuda za to. Občine si morajo nabaviti nove pravilne napise vseh krajepisnih imen svojega Področja. Razvilo se je v kratkem zelo živahno zanimanje za to stroko v javnosti in so bili videti že tudi dobri uspehi. Toda po lepem plodonosnem začetku se je pojavil kmalu nepričakovan zastoj m obvladala je neka prikrita nevolja, ker se je zgodaj začelo nekako javno Prerekanje in dlakocepljenje. Kljub temu pa nočemo radi takih posameznih izrodkov pognati palice v grm in nameravamo to čiščenje stvarno nadaljevati, in to že radi tega, ker dobivamo iz občinstva vedno nove pobude. S lem hočemo iti tudi vsem onim na roko, ki imajo pri tem sicer odločilno besedo, foštna, železniška, davčna, kartografija itd. uprava vendar ne more znanstveno pretresti vsakega krajevnega 'mena, ker bi morala sicer ustanoviti kak Poseben oddelek za to panogo. Treba je j-orej neizogibno, da dobe že kak prepri-~®vaino utemeljen predlog ter da uvede- Potem kcfhkretno, v obče že rontgeni-žirano ime v uradno In javno rabo. Take predloge bo objavljal »Večernik« l vsaki sobotni številki. Ako pa ve kdo j* kaj več, kar se ni upoštevalo pri od-°čitvi imenske oblike, potem naj to ja-'d uredništvu ali pa piscu samemu, kajti c‘°veška izkušnja pravi, da je dobro si-Cer dobro, ali boljše je še boljše! Razlagati in popravljati hočemo ime-na; kakor se nudijo in v oni vrsti, kakor Or'hajajo pobude, nasveti ali stvarni popravki. , Upajmo, da tokrat ne zaspimo pri tem PpIu, katero hočemo seveda pri vsej na-ravni suhoparnosti izvajati tako, da bo vendar izzvalo saj nekaj zanimanja tudi v širši javnosti. 1. »Peca« ali »Peča«? Slovenci kakor Nemci rabijo danes za znano obmejno gorovje na Koroškem ime *Reca«. To nedomače zvenečo obliko smo menda prevzeli od Nemcev, kajti Pravilno in naravno bi se morala glasiti*' Peča. Poznamo sicer v starejših virih že tudi °bliko »Petzen« (Megiser), toda mi mo ranio pred vsem upoštevati uradno rab-•ieno staro ih zgodovinsko ime »Peča«, V solnem patentu cesarice Marije Terezije iz leta 1754 najdemo izrecno le *Petschen«, in moramo to obliko srna trati kot pravilno kakor tudi kot nekdaj °oičajno; kajti v uradnih, zadevah se je jUoralo posebno v tem slučaju to ime jako. glasiti, kakor ga je ljudstvo pozna-,0> ker bi se pri kaznjivih prestopkih ?n5Sa Patenta lahko vsakdo izgovarjal, Peš, da mu ni bilo jasno kje leži »Petzen«, ef Pozna le »Pečo«! Ime »Peča« je pa tudi jezikoslovno in narodopisno upravičena v tej obliki. Staroslovenska »peča« ima dvojni pomen: ‘raža in votlina. Ker kake straže v taki _ *šini (nad 2000 m) ne bo nihče vzdrže-, a*> moramo tu upravičeno misliti na ako veliko votlino ali jamo v tem go-, viu. ker nas v tem podpirajo tudi Ijud-T: Pripovesti. . lukaj je ustaljena znana pripovedka, _a Kralj Matjaž še ni umrl, nego da sa- Zagonetka, kako je postal kralj Matjaž v slovenski narodni pesmi naš narodni kralj in da počiva v slovenski zemlji, še sicer ni rešena, ker se naša inteligenca nikakor noče otresti za nas zelo škodljivih predsodkov o naši preteklosti; pač pa je povod precej jasen onemu, kdor ve, da se je kralj Matjaž posluževal v svojih diplomatičnih listinah še staroslo-venščine, na kar je že opozoril rurnun ski slavist Joan Bogdan v svojem delu: »Documentale lui Stefan cel Mare« (»Listine Štefana Velikega«). Tam je objavil 483 staroslovenskih listin omenje nega moldavskega vojvode, in med temi je tudi nekaj takih, katere je menjal s svojim sodobnikom in sosedom kraljem Matjažem. Da pa je bil ta kralj nam Slovencem jako blizu, razvidimo tudi iz tega, ker je kraljeval tudi nad Prek- in Medmurjem; da je n. pr. Radgona še pozneje pripadala pod Ogrsko in da se je sloven ščina nekdaj govorila saj do Donave, ker nam to dokazujejo razna krajevna imena, katerih Madžari še do danes niso prevedli v svoj jezik. Ne čudimo se torej, če tega tudi zgodovinsko znamenitega kralja naši pred niki niso pustili navadno umreti, nego so ga le kot spečega premestili v podzemeljske jame gore »Peče«. Tukaj je tudi umestno opozoriti na ono napačno naziranje, kako je dobil kralj Matjaž priimek »Corvinus«, t. j. »vranski«. Ker je bil v vsaki njegovi listini imenovan kot »rab božie« (=sluga božji), je neki posebno »duhovit« Nemec smatral ta »rab« kot nemški »Rabe«, in ker se ta zove v latinščini »corvus«, je dobil kralj pozneje v zgodovini pridevek »Corvinus«. — »Peca« se naj vnaprej piše in izgovarja le kot: »Peča«! Negovanje ust z Odolom je naravnost dobrota. Gnitje v ustih, ki zobe polagoma uničuje, se zanesljivo zavre in po vsakem izplaknjenju z Odolom se širi^po vseh ustih poživljajoča svežost. Ce oščetate zobe z Odol-pasto. ohranite zobe bleščeče bele. Kulturne vesti dinarjev za najboljšo skladbo za veliki orkester in zbor ter eventuelno še soliste. Pravico do tekmovanja imajo vsi jugoslovanski skladatelji, izvajanje skladbe mora trajati najmanj pol ure in biti mora še neizvajana. Rok za vložitev skladb poteče dne 1. maja 1. 1931. Almanah »Meja«. Novoosnovani klub »Meja« v Mariboru je na eni svojih zadnjih sej sklenil, da izda v enem ali dveh letih velik almanah »Meja«, v katerem bodo poleg slik in drugega materijala zbrane tudi razne razprave nanašajoče se na zgodovinski, politični, narodni, kulturni, prosvetni, gospodarski, socijalni planinski in tujskoprometni razvoj vse naše današnje državne in narodne severne meje od Olševe do Krke in Mure \ Prekmurju. Posebna pažtija se bo pa posvetila tudi boju za osvobojenje in dogodkom od majske deklaracije 1. 1917. do razmejitve. K sodelovanju so pozvani vsi narodni in kulturni delavci, ki so kdaj delovali v tem obmejnem ozemlju ali so še sploh pečali z obmejnimi problemi. Kazenska pravda zoper Veroniko De' seniško. Spisal univ. prof. dr. Metod Do- j 0 spi v tej votli gori s svojo vojsko v da se bo prebudil, ko pride določen ts Za osvobojenje vseh Slovencev. — leer,Da irna vsaka ljudska domišljija vse-J kak naraven povod, , moramo tudi lile atj kot temeljno snov za to prav-ten° cR's!y°i da so že davno poznali v vhoHS0r0V]U kako veliko votlino, koje Vs r pa danes ni več znan, ker je zasut. ric‘ Kp domnevo pa, da bi ljudska govo-da h- tam utaboriIa °no vojsko, ne t0 01 vedela, da je tam tudi prostor za ^ hioramo odločno zanikati, kajti vsa-Ui^bHkovanje fantazije se vrši na Dod-lajnostnih zakonov. Sijaien uspeh razstave primorskih umetnikov v Beogradu. Kakor smo sva-ječasno poročali, se je vršila prve dni tega meseca v Beogradu razstava kulture Julijske Krajine, na kateri je bila posebno dobro zastopana likovna umet nost. Razstavili so skoraj vsi slovenski in hrvatski slikarji in kiparji, ki so bili I lene, izdal rektorat Univerze kralja Ale rojeni v zasedenem ozemlju in ki delo- ksandra I. v Ljubljani. — Menda ni no-ma tam tudi še sedaj živijo. Od v Mari- bena oseba iz naše zgodovine vzbudila boru in na našem slovenskem severu med slovenskimi pisatelji-in pesniki toli-bolj znanih umetnikov, so bili zastopani: ko zanimanja kakor Veronika Deseni-Viktor Cotič, Albert Sirk, Niko Pirnat, ška, nesrečna žena grofa Friderika Cclj-Fran Stiplovšek, Ščuka, Avgusta 'Šant- skega. Njena tragedija je doslej obdela- lova in Henrieta Šantlova. Dasiravno se v Beogradu o razstavi ni veliko pisalo, je bil obisk zelo velik in tudi gmotni uspeh je presegel vse pričakovanje, kajti razprodana je bila večina slik in kipov, nekateri razstavljalci so pa raz- na že v 5 dramah. Sedaj se je pa njenega problema lotil še znanstvenik in nam v lični brošuri opisal kazensko pravdo proti njej.. Dr. Dolenc je proučil vse znane sodobne vire o Veroniki in njeni usodi, dokazal zmoto celjskega kronista prodali sploh vse. V tem oziru pomeni Vinkhua in ovrgel tudi podlago kazen-ta razstava za Beograd nepričakovan skopravdnega postopanja, kakor so ga rekord. opisali pisatelji Tomič, Josip Jurčič in Za slovenski zemljepisni atlas. Te dni, ^nton Novačan- Po njegovem mnenju ko smo po Sloveniji slovesno sprejemali Veronika ni bila obsojena pred sodiščem, slovanske geografe in obnavljali sporni- ampak je postala enostavno žrtev stare-ne na razvoj slovenske geografije in kar- ?a Hermana, kakor opisuje tudi Oton tografije, smo nehote občutili veliko po- Župančič v svoji tragediji. Razprava je trebo po slovenskem zemljepisnem at- ze*0 zanimiva in je brez dvoma najteht- lasu, ki bi mogel zadostiti vsem modernim potrebam. Svoje atlase smo Slovenci sicer dobili že primeroma zgodaj, še do danes pa nimamo večjega dela in smo tako neobhodno navezani na uporabljanje velikih nemških, francoskih in drugi tujih izdaj. Da do takega atlasa še nismo prišli, je razumljivo, ker bi bili stroški tako ogromni, da jih nobena založba ne bi mogla prenesti, obenem bi pa atlas sam bil za enkratno nabavo predrag. Edina možna rešitev tega perečega vprašanja bi tedaj bila, da bi se ga lotila katera izmed naših književnih družb. Najbolj poklicana in prikladna bi bila brez dvoma Slovenska Matica v Ljubljani. Izdajati bi ga pa seveda morala v manjših zvezkih leto za letom, tako da bi bilo vse delo zaključeno v 5 do 10 letih. Priporočamo tedaj našim geografom in kartografom, da se za to zadevo zavzamejo, posebno pa naj bi se te akcije oklenilo Geografsko društvo na naši univerzi v Ljubljani. Razpis nagrade Filharmonične družbe v Ljubljani. Filharmonična družba v Ljubljani je te dni razpisala nagrado 15.000 nejša pravnozgodovinska slovenska študija. mladinski koncert Glasbene matice (Nekoliko potrebnih pojasnitev na Izvajanja gospoda dopisnika B—5 v »Večernlku« z dne 17. maja.) Ravnateljstvo Glasbene Matice se je odločilo za izvajanje Dvorakove dramatične kantate »Mrtvaški ženin« enostavno iz razloga, ker ne nudi kmalu kaka kompozicija gojencem instrumentalistom tako obsežne in vsestransko glasbcuo-vzgojne snovi, kakor ravno partitura te Dvorakove dramatične kantate. Pri tej izberi se je še čisto posebno oziralo na gojence instrumentaliste, da ravno tej panogi glasbenega udejstvovanja nudi sicer tako redko priliko širšega poleta in obenem gojence z obvladanjem dane naloge dovede do večjih zmožnosti: gojenci si pri tem pridobe obširno orkestralno prakso, to ravno za naše prilike toliko važna nujnost; saj se pri nas ravno za naraščaj dobrih orkestrskih moči do sedaj ni storilo takorekoč še- nič. .Znano pa je, da zborova partitura te kantate ne vsebuje takih težkoč, kakršnih bi tudi mlajši zbor uspešno ne zmogel; to dejstvo je izvajanje tudi dokaza- lo. V kolikor pa je svoječasno izvajanje te kantate tu v Mariboru bilo morda boljše, se po tolikih letih pač ne more točno razsoditi. Resnici na ljubo konstatiramo, da sta pripravljala ta koncert edino le prof. Schvveiger in ravnatelj Hladek-Bohinj-ski. Sedaj pa nekoliko glede »nevarnosti« — ki jo omenja poročevalec glede mladinskega zbora. Konstatiramo, da je naš- zbor sestavljen zgolj iz gojenk in gojencev naših meščanskih in srednjih šol. Ves ta pevski materijal je na šolskih zavodih v rokah priznanih strokovnih moči — in je tako teoretično kakor tudi tehnično že v; toliko podkovan, da se lahko loti i takega dela, kakor je »Mrtvaški ženin«. Saj trdi poročevalec sam, da je bil zbor temeljito pripravljen in da se je častno odrezal. Zadnje pa je mogoče Je takrat, ako so dani vsi potrebni predpogoji, ki pa jih poročevalec zboru v protislovju s seboj odreka s trditvijo, da zbor za izvajanje večjega dela nima potrebne tehnične prednaobrazbe. Podčrtati moramo tu velevažno dejstvo, da se rekrutira pretežna večina zbora iz instrumentalistov. V kolikor podkrepi ta okolnost sposobnost v petju, o tem ved6 najbolj soditi edino le zborovodje. Da je v našem slučaju bil zbor tudi pred začetkom vaj za »Mrtvaškega ženina« v glavnem tehnično že podprt, dokazuje dejstvo, da e zmagal to obširno delo komodno v 72 ■urah; te naloge bi tudi zbor z zrelim pevskim materijalom ne zmagal hitreje. Pevsko-tehnično in praktično kakor tudi teoretično se vzgaja zbor, kakor rečeno, že v svojih šolah, kar dokazujejo razni nastopi in akademije ne samo po zavodih, temveč tudi javno. S tem odpade torej poročevalčev očitek, da zbor ni bil deležen glavnega pevskega pouka in se ni seznanil z našimi skladbami. Vzvišena naloga in sveta dolžnost Glasbene Matice je, seznanjati ves svoj glasbeni naraščaj s svetovno glasbeno literaturo (h kateri seveda nedvomno vštevamo tudi domača velika dela), ter tako podati mladini neobhodno potrebno čim širše glasbeno-kulturno obzorje. V to svrho pripravljamo za bodočo sezono prekrasni VERDIJEV »REOUIEM«, za soli, zbor in veliki orkester; delo, Ki se v Mariboru še ni izvajalo. Če nazadnje še pripomnimo, kakor se je izrazil odlični slovenski glasbeni pedagog in skladatelj ob priliki našega proizvajanja Dvožakovega »Mrtvaškega ženina« — da je tako delo, oziroma izvajanje z mladino bodisi v zboru ah' orkestru, najbolj hvaležno in plodonos-no — in da se bo tudi on lotil v svojem delokrogu velike vokalno-instrumentalne kompozicije, ki se je pred leti izvajala tudi na naši Glasbeni Matici — smo povedali vse. Ravnateljstvo Glasbene Matice v Mariboru Sohokfm Vsem članom Sokola Maribor 1. Pozivamo vas, da se polnoštevilno udeležite javnega nastopa Sokola Maribor - matica, ki se bo vršil v nedeljo, 25. tm. ob 16. v Ljudskem vrtu. Naša dolžnost je, da se s svojo polnoštevilno udeležbo zahvalimo matičnemu društvu, ki je s svojo polnoštevilno udeležbo omogočilo tako sijajen uspeh našega nastopa. Zberemo se ob 15. pred vojašnico Kralja Petra, odkoder odkorakamo skupno na telovadišče. — Odbor. 3ruštvo Sokol-Hoče se poslednji čas razvija prav zadovoljivo. Dasi še davno ni tako, kaor bi moralo biti, vendar nas veseli, da se je društvo povzdignilo iz svojega dolgoletnega mrtvila. Brat Šija-nec, šol. upravitelj iz Razvanja, je v naj-obupnejših dobah društvenega življenja vztrajal in z železno voljo držal v rokah sokolski prapor. Imel je malo sodelavcev, pa še med temi je bilo več prepira kot stvarnega dela. Društvo je bilo že na tem, da ga župa razpusti. Toda prišel je preporod in preobrazba- JSS V: SKJ. Istočasno, ali prav za prav že poprej, pa se je oprijel sokolskega dela z vso energijo učitelj br. Apih iz Hoč. Njegovemu požrtvovalnemu delu se moramo zahvaliti, da imamo sedaj že bradljo, drog, kroge in trapeč. Telovadba se vrši redno. Javno in iskreno zahvalo pa izrekamo g. Hofstatterju, ravnatelju prepojil-nice v Hočah, ki Sokolu izkazuje že več let svojo naklonjenost. Obenem se zahvaljujemo še ob tej priliki g. dr. Rojku, ravnatelju klavnice v Mariboru, ki je društvu podaril železni telovadni drog. Hvala gre tudi g. Božičku za žagovino, ter g. Ahtiku, ki pošilja na društvene prireditve tu pa tam kašnega »orača«, kadar sam ne more priti. Trdno smo prepričani, da bo započeto sokolsko delo uspevalo in v društveni krog privabila še tiste, ki še sedaj takole od daleč gledajo na nas in naše delo. Spori Maribor :Železničar. Drevi ob 17.30 se ponovno srečata na igrišču 1SSK Maribora v Ljudskem vrtu prvak Maribora -z 5K Železničarjem. PRAVI : FRANCK: vedno odIKna kakovost! Tekma bo brez dvoma zanimiva prireditev. Predtekmo bosta odigrali mladini »Maribora« in »Železničarja«. Gradec:Maribor. Ker reprezentanca mesta Maribora na jubilejnih prireditvah LNP v Ljubljani dne 31. maja in 1. junija ne bo sode- lovala, se bo prihodnjo nedeljo brž ca* vršila v Mariboru medmestna tek®a Gradec :Maribor. Sodniška sekcija, službeno. Prijateljsko tekmo TSSK Maribor Železničar dne 24. tm- ob 17.30 na lKrl* šču ISSK Maribora sodi gosp. dr, P'a' ninšek. Predtekmo pa gosp. Vesnavef. Michel ?6vaco £ufcvedia Jboigia Zgodovinski ronsu 10J Ko je bil z ogledovanjem gradu gotov, so papeža nastanili v -razkošnem'stanovanju, kamor je bila Lukrecija prenesla ves sijaj, s katerim se je obdajala v RimU. To stanovanje ej štelo kakih deset sob. Stari Borgia je skrbno pregledal vrata in ključavnice. Šele nato se je zdel nekoliko pomirjen. Odslovil je služabnike, ki so se gnetli okrog njega in je ostal sam z Lukrecijo, ki je postajala čimdalje bolj nemirna. Mislila je, da ji bo papež razložil, zakaj je prišel na Caprero. Toda kakor dobro je poznala svojega očeta, vendar ga še ni poznala do dna. Staremu lisjaku na videz niti ni prišlo na um. da bi razlagal in pojasnjeval, nego vprašal jo je nenadoma: »Po kaj si prišla semkaj na Caprero, hčerka?« »Saj veste, oče, da prihajam od časa do časa ...« »Torej nimaš nobenega posebnega vzroka, da bi se zatekla na Caprero?« »Nobenega, oče,« je odgovorila ona z zelo naravnim glasom. »Ti torej ne veš. kaj se godi?« »Ali se kaj gqdi?« je vzkliknila Lukrecija, resnično vznemirjena. »Hčerka, godi se to, da je Cezar popolnoma poražen, da se Rim dviga in da se ob tej uri nemara zbira konklave, da odstavi Aleksandra VI.« ^ Lukrecija je ostrmela, vsa prestrašena. »Potemtakem,« je izpregovorila ob lahnem drgetu, »vas vodi na Caprero...« »Strah, dete moje!« jo je prekinil starec z zamolklim glasom. »Strah!... Ah. oče, vi niste nikdar rabili te besede... pa najsi je bil položaj še tako hud... Zberite svoj pogum! Ali so naše reči zares v tako obupnem stanju?,...« Papež je prikimal z glavo, Nato je vstal ter nadaljeval počasno se izprehajaje po sobi: »Nekega dne sem storil gesto, ki me bo pripravila še do krvavih solz... Kakšna blaznost mi je tisti dan zatemnila oči? . . . Kateri zli duh mi je vdahnil tisto nesrečno misel, ki je bila prvi vzrok naše pogube? ...« »Ne razumem vas. oče.« -•Nekega dne je v mojem oratoriju v Vatikanu neki človek nesramno zavrnil ponudbo, ki sem mu jo stavil... Cezar je planil nadenj, da ga zabode — jaz pa sem zadržal Cezarja! Prijel sem ga.za roko. ki ie vihtela bodalo!... Tisti človek je ušel.. • bil je v Monte-fortu... in on je tistif ki- je uničil Cezarjevo armado! ...« »Ragastens!« je kriknila Lukrecija z zamolklim srdom- »En sam dan je zadoš,čal,« je nadaljeval stari Borgia. »To ljudstvo, ki se je treslo pred menoj, je dvigni- lo glavo, kakor hitro je izvedelo novico o katastrofi.** Spoznal sem, da mi Rim uhaja izpod rok... In celo • Tivoli sem zasačil okrog sebe zlovešče poglede. zbal sem se! Toliko brezuspešnih naporov!,.. Tol»? uničene mogočnosti! Mislil sem, da gradim na skali zdaj pa vidim, da je stala trdnjava moje slave na Pe‘ sku... Pravim ti, bojim se!... »Lukrecija, Lukrecija! Zdaj zaupam samo še bi... Ti veš, kako sem te vedno ljubil, kako sem/, imel rajši od tvojih bratov, rajši celo nego Cezarja' Ti poznaš vso mojo misel, postavil sem te bil za tajn® vedeževalko, ki je narekovala diplomacijo, kateri klanjajo vladarji... Lukrecija, kaj ne da boš brani*3 svojega starega očeta? ... Kaj ne, da boš varovala s(a‘ rega leva. ki ga vse zapušča in ki ga hočejo zdaj ra** trgati volkovi in lisice? « »Ah, oče!« je vzkliknila Lukrecija- »Ali more1® dvomiti o tem?... Tukaj ste varni, popolnoma br/* „ » 13 — Kava Hag mali zavitek * 14*— Kava Ha*7 veliki-zavitek » 27*— Z. kNDERLE MARIBOR, GOSPOSKA UIICA 20 Naznanjam cenj. občinstvu, 'da sera z današnjim 'dnem otvoril novo trgovino s FOTO-MATERDALOM. KOZMETIKO IN PARFUMERIJO NA TRGU SVOBODE ŠT. 6 (I SUMIH HUl) Na zalogi bom Imel prvovrstne aparate svetovnih znamk, kakor Voigtlan-der, Zeiss-Ikon, Rodenstock, Agfa itd., najbolje vrste papirja in plošče po zelo nizkih cenah; Temnica za amaterje vedno na razpolago. Interesente poučujem brezplačno. Izdeloval bom vsa dela za amaterje z največjo paznjo. Svoje stare odjemalce prosim,, da me tudi nadalje posetijo v moje novi trgovin), druge pa, da se prepričajo o moji skrbni In strokovno izbrani zalogi. 1484 FOTO CENT3ALA V. VLAŠIČ MARIBOR, TRG SVOBODE 6 Stran & MaiffiMl VFCERNfK TuTfš* V M a r ! H o r n, 'dne 17. V. T93i5 Preprodajalci popust! Pošilja se na vse strani! Poiskusite naše nove pekarske ipedjalitete * la eokosella, sijajae v okusu in trajne Samostanske rogljlike iz francoskega testa p,,v* *,ro,*kl sadni kruh (ni za zamenjat z drugimi izdelki) v vsaki velikosti, trajen Gasteinskl prepaianec w vseh oblikah, izvrstno čajno pecivo, veselje vsake gospodinje Pravi opatijski prapcCenec, izvrstnega okusa in naši vsestransko znani in priljubljeni orehovi rogijiCki, poiunjski upognjenci"* n vinske paUice, vančasti kolači itd. Pekarna Schmid, Maribor, Jurčičeva ulica 6 TOVARNA GLASBIL IN GRAMOFONOV MEINEL HEPfoiD & Gramofoni Mandoline Violine Oitare Trombe RitM bsmonlki od Din 298-— dalje . . 136'- . . . «5-- . m rt 207"— a , „ 505*— . . « 85-- . 8861 PRODAJALNA: TRG SVOBODE Nova Scherbaumova zgradba Nepremočljive pristnobarvne tkanine za solnčne plahte najboljše kvalitete WEKA @ MARIBOR © za solnčenje, pleteno pohištvo, potnekošare, galanterijo, drobnarije, parfumerijo, vrvarske Izdelke, motvoz Itd 1302 nudi najugodneje Drago Rosina Maribor, Vetrinjska ul 26 Lepa obleka za mal denar Dobro moško blago v vseh barvah in modernih vzorcih, 3 m za kompletno obleko samo Din 180"-Cola oblaka po sporočilu prsne širine, trebušnega obsega in hlačne dolžine samo Din 330--Vpošiljatev se izvrši pri predplačilu zneska ali po povzetju franko vsake pošte, nezacarinjeno. Arnold Weisz, expedit, Levica 42 ČSR. Antiseptično preparirana deslnfldrana k znatno bolj zdrava in zanesljiva, ker je njeno antiseptično In polUsktttso dalovanje prelikukno od drl bakteriološkega zavoda vPngL Kdor ceni sroje zdravje, sme uporabljati samo PRIMEROS! Zahtevajta jo porod. Dobi te r vaeh lekarnah, drogerijah in sličnih trgovinah. S MJLBER-1N8IN ■MARIBOR* A I Zlate, srebrne in nikljaste ure za dame in gospode prodajamo po čudovito nizkih cenah. Za vsako uro garancija! Najugodnejia priložnost za nakup blrntsklh daril! Oglejte si cene v izložbi! Prodaja tudi na obroke! M. JLGER,EV SIN urar 1463 MARIBOR, GoipojkalS IUHPH m PARNA BARVARNA IN KEMIČNA ČISTILNICA PAVEL NEDO<3 Gosposka ul. 33, telefon 2127 Razlagova ul. 22, telefon 2280 tAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAJ EKSPORTNA HIŠA LUNA“ LASTNIK: w__________________________A.PRISTERNIK Maribor, Aleksandrova cesta štev. 19 Za pomladansko sezijo, binkoštne praznike in birmo fiudilfl bogato zalogo in sicer: Otroške nogavice, par od Din 5- naprej, črne, drap, sive, ijave in bele moške nogavice od Din 5 - naprej, damske nogavice od D 7'- naprej, flor nogavice od D 121- naprej. Za kakovost prevzamem polno garancijo! Nadalje nudim vezenine pro m od D -‘75 naprej, čipke m od D 1*- napiej. Razni sukanec, prejico za vezenje, šivanke, gumbe in druge potrebščine za kiojače in šivilje po brezkonkureninih cenah. Lastna pletilmca in predtiskarija! Srajce, spodnje hlače, kravate, palice, dežnike v bogati izbili po znižanih cenah. Otroške usnjene čeveljčke in sandale ročno delo od D 24-- naprej. Svilene trake od Din 1’— naoiei. 1212 rVTVfVTTTTTTTTTTV' NaisigurneJša vožnja na: DUNLOP FORT SKLADIŠČA IN ZASTOPSTVA: MARIBOR, „3uf u“ družba z o. z. BEOGRAD. F. Melamed. Strahiniča bana 77; LJUBLJANA. I. Goreč nasl.; CELJE, Lad Ronas; SUBOTICA. Kain Lai-čo; NOV1SAD, Milan Beri; SPLIT. Anton Levaj; SARAJEVO. »Komercium« trgovač-ko poduzeče, Kralja Petra 37; BANJALUKA, Stričevič j Co.; BROD n./S.. M. Samlaid; VARAŽDIN, Luka i Lovrenčič; CRIKVENICA, Ivan Hautz; OSIJEK, Pavlovič i drug, Gunduličeva 82; KOPRIVNI. CA, Vaič i druir; BOKA KO-TORSKA, Veliša Vuksanovič. Generalno zastopstvo DUNLOP Zlatko kardoš • Zagreb • Jurišiceva ul. 3. Po dvigu konkurza iuiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini|i tvrdke Maks Durjava & Co., Maribor, Gregorčičeva 24, so v zalogi Se velike množine vseh vrst moškega perila, srajce iz cefirja, poplina, pana-ma, športne in bele srajce, nočne srajce in spodnje hlače vseh vrst, kakor tudi različni cefirji, popelini, Sifoni i. t. d. in se bo od danes naprej prodajalo to blago izdatno pod tvorniško ceno. t'ogi je tudi velika izbira pižam in blaga za pižame. Prodaja se vrši na veliko in na drobno edino le v tovarni: Greeorči-ya »»ca 24.--------------------------------------------------------------- 1213 AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA Naznanilo! Cenjenim interesentom vljudno naznanjamo, da sta se firmi Hadio-LIuhljana podružnica Maribor in Radio-Maribor, združili in poslujeta pod imenom »Radio-Ljubljana podružnica Maribor* v novem lokalu na Aleksandrovi cesti 44. 1507 Radio-LJubliana pod?. Maribor 1 *■ * ¥ ► ► X r ► £ I p p p- p ► bA* Konzorcij .Jutr.. , UubU.nl, predstavnik izdaiatella to »rednik; FRAN BROZOVIČ , »hribom. Tlak, Mmlborsta tolom,. i iTpraistovpIk STANKO DETELA K Mariboru-