NO. 22 Ameriška Domovina i a ■ n c c//0° Sn^ CAU ,N SPIRIT 4# * LANGUAGE ONLY /1' s_ ~~yfsr~ SLOVANI AM Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, MORNING NSWSPAP€R Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg Denver, Indianapolis, Florida, Phoenit, Sly, Puebio, BockSpring* CI^EVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, FEBRUARY 13, 1978 LETO LXXX — vol. LXXX VANCE TRDO POSVARIL ZSSR IN KUBO GLEDE PODPIRANJA ETIOPIJE Državni tajnik Cyrus R. Vanče je na tiskovni konferenci v petek posvaril Etiopijo in njeni podpornici Sovjetsko zvezo in Kubo pred vsakim nastopom proti Somaliji. To je pozval, naj se umakne iz Ogadena. WASHINGTON, D.C. — Po-' ložaj na Afriškem “rogu” se je zaostril in postal izredno kočljiv, ko so etiopske čete ob sodelovanju kubanskih in ob pomoči sovjetskih vojaških “svetovalcev” začele potiskati somalijske “gverilce” iz pokrajine 0-gaden, ki so jo ti skoraj v celo- povedala tej pomorska in letalska oporišča na svojih tleh in sovjetske vojaške svetovalce izgnala. Obrnila se je na Zahod in iskala tam pomoč, pa jo dobila sorazmerno le malo. Tako je predsednik Somalije Siar Barre izjavil, da je “razočaran” ti zasedli lansko poletje in je- nacj Ameriko, ki je pustila Sov-sen. Le mesto Harar so Etiopci ^ jetski zvezi “popolno svobodo uspeli rešiti, ko so jim. prišle na j gibanja na Afriškem rogu kljub pomoč , kubanske enote. Močne | njegovim nujnim prošnjam za etiopske sile, opremljene z mo- jnomo.č”. mernim orožjem vseh vrst, ki so ! ______(J_____ ga dobile iz Sovjetske zveze, so ' » «1 L I * ■ s podporo letalstva in ene ku- , 16IS8 M OQD61O fSSlSj® banske oklepne brigade prebile obrambne položaje Somalijcev in pretekli teden začele tiščati že proti sami meji Somalije. Somalija je ponovno pozvala na pomoč Zahod, ki naj Njihova rast napoveduje povečanje inflacije. WASHINGTON, D.C. — Cene na debelo so v januarju po-:‘ne bi rasde za 0.6%, kot v treh zapo-dajal Sovietski zvezi prostih rednih mesecih preje. To pome-rok” v tem delu Afrike. Zahod- nl lnflacij° na Ietni; ravni 7-2'/^ ne sile z ZDA vred se niso ma- kar 3e Precej vež> kot smo i° rale vmešati v bojevanje med imeli v zadnkh 'Par letih- Še neugodnejši je porast cen Novi grobovi Primož Perko V Euclid Park negovališču je po dolgi bolezni umrl 86 let stari Primož Perko s 515 E. 143 St., samski, brat pokojnih Johna Franka, Josepha, Jacoba, Andreja, Petra in Jennie, svak Amelie in Jennie Perko, stric Jennie Trennel. Pokojnik je bil doma v Zalogo pri Kranju v Sloveniji, od koder je prišel v ZDA leta 1914 in bil zaposlen v skladišču pri N.Y. Central železnici v Collimvoodu skozi 42 let do svoje upokojitve leta 1960. Bil je' član Kluba slovenskih upokojencev za Waterloo Road o-krožje. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v sredo ob 19.30 dopoldne na Knolhvood pokopališče. John Marmash V Euclid General bolnišnici je umrl pretekli četrtek 65 let stari Trudeau pomirljiv ob pREMOGARJ! ZAVRAČAJO ».leMunmu pngnyoRJEN! SPORAZUM Somalijo in Etiopijo, četudi je | postal položaj zaskrbljujoč in kočljiv. Državni tajnik Cyrus R. Vance je pretekli petek na. tiskovni konferenci trdo posvaril Etiopijo proti vpadu v Somalijo in povedal, da je Sovjetska zveza zagotovila ZDA. da se to ne bo zgodilo. Če bodo etiopske sile, ki ima- surovin v januarju, ta je bil na 0.9%. Cene hrane so v januarju porastle za 1.1% in se bo to v naslednjih mesecih videlo v trgovini na drobno. Zastopnik Bele hiše je ob objavi teh. podatkov trdil, da v januarju ni nobenih znakov za pospešeno inflacijo, toda njegovo razlaganje ni bilo posebno jo močno podporo Sovjetske P'rePricliivo-zveze in Kube, prešle somalii-1 Inflacija se drži nekje med 6 sko mejo, je izjavil Vance, bo- j^c^n0: kai ie odločno pre-do ZDA nujno znova pretehtale (ved de^a tako vodnikom svoje nevtralno stališče in od- narodneSa gospodarstva, kot klanjanje pošiljanja orožja obe- Privatnim podjetnikom in sploš-ma bojujočima se stranema. Na javnosli- Inflacija je že nekaj vprašanje, če so se ZDA in nji- ^asa skrb povprečnega Ameri-hovi zavezniki že odločili za do- . kanca, v prvi vrsti onega s stal-bave orožja Somaliji, Vance ni n^mb vezanimi dohodki, dal odgovora. Državni tajnik je pozval Somalijo ostro in trdo, naj umakne svoje sile iz Ogadena, nakar bosta, kot upajo ZDA, Sovjetska zveza in Kuba umaknili svoje vojaško osobje iz Etiopije. Spor med Etiopijo in Somalijo za Ogaden je star in Somalija je to pokrajino začela zahtevati kot del Velike Somalije, kakor hitro se je čutila za to dovolj trdno. Ko je prišlo lani do neredov in nemirov v Etiopiji, je Somalija podprla z lastnimi vojaškimi silami Zahodno somalijsko osvobodilno fronto ter zasedla skoraj ves Ogaden in še dele dveh sosednjih pokrajin Etiopije, kjer žive Somalijci. Etiopija, ki je bila preje povezana z ZDA, je po levičarskem prevratu te zyeze pretrgala in se povezala s Sovjetsko zvezo. Ta je v kratki dobi poslala v Etiopijo ogromne količine modernega orožja in ob sodelovanju Kubancev reorganizirala etiopske oborožene sile. Sovjetska pomoč Etiopiji je razburila Somalijo, dotlej najtrdnejšo zaveznico Sovjetske zveze v Afriki, tako, da je od- Darujmo za Rozmanovo zavetišče v Argentini! Predsednik kanadske vlade ne mara. da bi vprašanje sovjetskih vohunov motilo odnose s Sovjetsko zvezo. OTTAWA, Kan. — Ko je zunanji minister pretekli teden objavil odkritje sovjetske vohunske skupine in izgon 13 sovjetskih zastoppikov iz Kanade, ker so bili povezani z njo, je v parlamentu dejal, da to ne bo ostalo- brez posledic za odnose med Kanado in Sovjetsko zvezo. To je svaril pred vsakim 0-strim odgovorom. Predsednik . vlade Pierre E. Trudeau je par dni kasneje na tiskovni konferenci bil veliko pomirljivejši. Dejal je, da pričakuje, da bodo odnosi med Ka-John Marmash, mož Mary (Ma-jnacj0 jn Sovjetsko zvezo ostali v mie), roj. Novak, oče Johna P->'glavnem, kot so sedaj. P.o njego-Rosemarv Hoffman, Dolores vem Sovjetska zveza še dalje Bulan, 7-krat stari oče, brat vohunila v Kanadi, ta pa bo Ann Kjrause, Michaela Marma- skušala to vohunjenje čim bolj sha, Stephana, Helen Horvath ovirati in omejiti, in Williama, zaposlen aolgo let Sovjetska zveza je izgon svo-pri Eaton Axle Co. Pogreb bo ^ zastopnikov iz Kanade ozna-iz Gidinovega pogrebnega za- v.j^ za neutemeljen, za narav-voda na Lake Shore Blvd. danes Sporazum o novi triletni delovni pogodbi med lastniki premogovnikov in vodstvom Unije premogarjev, dosežen pretekli teden, je nalete! v delu rudarjev na močan odpor. Nasprotniki sporazuma so v petek prišli demonstrirat proti njemu v glavni urad Unije v Washington. Unijski svet, ki je odgovoren za pogajanja, je sporazum včeraj zavrnil s 30:0 glasovom. WASHINGTON, D.C. — Zaloge premoga v vzhodnem in erednjem delu dežele pohajajo in bodo najkasneje v 4-8 tednih pošle tudi pri onih podjetjih, ki so skrbno računala in se hotela zavarovati pred pomanjkanjem premoga v slučaju dolgega štrajka. Štrajk je res že prešel vse pretekle v premogovnikih, pa se zdi, da konca še ni na vidiku. Pretekli teden so se pred- sejo sveta, ki je bila na ta način odložena. V kratki izjavi je Miller obdolži! rudarje, ki so prišli demonstrirat v glavni urad. “poskusa ustrahovanja in grožnje z nasiljem”. Dejal je. da je to “le majhna in neodgovorna skupina”. Miller .ni povedal, kdaj bo sklical svet na novo sejo, poudaril pa je: “Trli nameravamo slediti r e d nema demokratičnemu stavniki Unije in predsta\niki ipOSt0pku. kot to določajo pravi-lastnikov premogovnikov spora-|la Unije premogarjev. Naši čla-zumeli o novi kolektivni delov- ni imajo pravico glasovati o ni pogodbi za prihodnja tii leta. :sporazumu prosti vsakega stra-V tej dobi naj bi bile povpreč- hovanja.” ne urne plače rudarjev v tieh 1 Zastopnik 6. cktrožja Unije stopnjah povišane skupno na premogariev, ki ima okoii id.OOO $2.35, urejeno ;1e bilo tudi vpra- članov Bm Lam i2 Cadiz3; 0 • šanje pokojnin in zavarovanja je dejai) da je sporazum nespre-za bolezen. Unija se je odpove- jemijiv m. da bo on na seji gia- nost smešen. Trdi, da je to del ob 10. dopoldne na pokopališče kampan;je Nahoda proti Sovjet-,dala pravici rudarjev do štraj- 'ski zvezi. Sovjetska izjava je v j kov v podporo izpolnitvi zahtev toiiko zanimiva, ker je v popolnem nasprotju z vsemi dejstvi in gradivom, ki je v rokah kanadske vlade o delu sovjetskih vohunov. Vernih duš. Michael Bambič V Euclid General bolnišnici je umrl v soboto 69 let stari Michael Bambič vdovec po pok. Mary, roj. Fortuna, oče Dolores Barba in Ralphs Bambiča, 3-krat stari oče, , brat' Josepha, Stanleyj a, Frances Hall in pokojnih Franka, Rudolpha, Rose Maxwell in Williama. Pokojnik je bil zaposlen dolgo let pri Cleveland Twist Drill Co. Pogreb bo v sredo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore! vsem svetu, pa še v večji meri Neurja zadnjih tednov pomagala poljedelstvu WASHINGTON, D.C. — Vremenska neurja zadnjih tednov in pritožb v posameznih rudnikih in sprejela načelo kazni za soval proti njemu. Sporazum zavrnjen s 30:6 one, ki bi začeli ali se pridružili ( Predsednik Unije premogarjev “divjemu” štrajku. j Arnold Miller je včeraj sklical sejo pogajalnega sveta in Ka zen za štrajk nespremeljivai Prav to zadnje je naletelo na močan odpor med premogarji, ti se enostavno nočejo odreči pravici do štrajka in niso voljni iti mimo štraj kovnih straž, pa naj so napravila precej škode po je štrajk upravičen ali ne. Blvd. v cerkev Marije Vnebov-zete, kjer bo ob 9. pogrebna sv. maša, nato na pokopališče Vernih duš. Pokojnikovo truplo bo položeno na mrtvaški oder nocoj ob sedmih. Obsežna močvirja WASHINGTON, D.C. — Pred 300 leti so zavzemala močvirja pomagala poljedelstvu, ki je bilo ponekod v nevarnosti zaradi suše. To ne velja le za ZDA, ampak tudi za Evropo, zlasti za Ukrajino v ZSSR, pa za Tunizijo in Alžirijo v severni Afri- mu predložil pretekli torek doseženi sporazum. Svet je s 30:6 glasovom sporazum odklonil in naročil pogajalcem, naj razgovore obnove. Zveza lastnikov premogovnikov je odgovorila, da mora Skupina naj odločnejših rudar- na3Prei pretehtati “vse možno-je iz Ohia, Kentucky]a in West sd ; Pričakujejo, da boao poga-Virginije je pretekli petek pri- ian.ia skoraj začeli, vprašanje pa šla v glavno mesto in tam de- kaxo dolgo '00 trajalo, prea-monstrirala v glavnem uradu no ctosežen nov sporazum. Unije premogarjev, kjer je bila ^d doseženega sporazuma pa do ob desetih donoldne napoveda-, ODn°'Te deia v premogovnikih ’ ’ 30 dni. PomTmjkaifja premoga povzroča energetsko stisko Predsednik ZDA Carter je v ZDA SO PREPRIČANE, DA SE MORA IZRAEL UMAKNITI 5 SINAJA, ČE HOČE MIR Vremenski prerok Postopna pooblačitev z ver-] jetnostjo snega popoldne, zvečer in ponoči. Naj višja temperatura okoli 32 F (OC). WASHINGTON, D.C. — Predsednik Carter in njegovi sodelavci so prišli do zaključka, da se mora Izrael umakniti s celotnega polotoka Sinaj in odstraniti tam naselja svojih civilistov, ki jih je je ustanovil tekom let zasedbe tega področja. Skupno je sedaj tam 19 izraelskih naselij. Prav tako je postalo vodstvu ZDA očitno, da se bo moral Izrael odpovedati nadzoru nad zahodnim bregom Jordana in Gazo, če hoče doseči sporazum in pomiritev z Arabci. Ta stališča ZDA so dobila končno in jasno obliko v času razgovorov s predsednikom Sadatom tekom njegovega zadnjega obiska v ZDA, zlasti v Camp David. Ko se vlada ZDA pripravlja na odkrite razgovore z Izraelom, skuša na to pripraviti člane Kongresa na privatnih sestankih in posvetih. V zadnjih dneh so imeli predsednik Carter, podpredsednik Mondale in državni tajnik Vance ter drugi glavni ki, za Kitajsko in Indijo ter celo na seja sveta, ki je odgovoren Poteče redna okoli za Avstralijo. za pogajanja za novo kolektivno Povsod v navedenih področ- ! delovno pogodbo, jih pričakujejo boljšo in večjo J Ko je predsednik Unije Ar-nekako eno tretjino celotne po- letino, kot so jo jo predvidevali nold Miller zvedel, da so ^e* T vršine ozemlja, ki pripada sedaj pred obiljem pkdavin v zadnjih monstranti zasedli del glavnega'soboto ustanovil poseben odbor, ZDAi tednih. poslopja Unije, ni maral iti na ki naJ skupno s prizadetimi dr- __________________1_________________ 1 kavami pripravi vse potrebno za (reševanje energetske stiske v 'Ohiu in sosednjih državah. Od-jbor je začel delati v Cantonu v lOhiu, odgovoren pa je za oskr-!bo z najpotrebnejšo elektriko poleg v Ohiu tudi v Indiani, Pennsylvaniji, W. Virginiji, Virginiji, Marylandu, Kentuckyju in Michiganu. I Delavski tajnik Ray Marshall je dobil naročilo, da naj pospeši I pogajanja za novo pogodbo. J Ohio je v posebno neugodnem ] položaju, ker uporablja do 95G j vseh elektrarn premog kot gori-jvo. Guverner J. A. Rhodes je j že pretekli četrtek proglasil izredno stanje, ki mu daje pra-jvico do nujnih ukrepov. Trdijo, ' da utegne izgubili do pol mili-Ijona delavcev posel, če ne bo sodelavci predsednika vrsto sestankov s člani Kongresa in s skupinami judovskih vodnikov, na katerih so razpravljali o stališčih ZDA k položaju na Srednjem vzhodu. Cilj vseh teh sestankov naj bi bil po trditvah iz vladnih krogov zagotoviti “prirodne” prijatelje Izraela v tej deželi, da je vlada ZDA trden podpornik Izraela, četudi predlaga temu nekatere zelo težke odločitve, da bi izboljšala iz-glede za dosego miru. Tudi Sadat bo moral precej popustiti, četudi ne toliko, kot hoče Izrael, predno bo mogoče priti do sporazuma. Predsednik Carter naj bi dejal članom Kongresa in a-meriškim Judom, da je predsednik Sadat tekom petih dni v Washingtonu, D.C., po obsežnih razgovorih pristal na to, da bo vztrajal v pogajanjih z Izraelom vsaj še dva meseca, ko bodo ZDA skušale najti rešitev v sporu med Izraelom in Arabci. Državni tajnik Vance je na svoji tiskovni konferenci pretekli petek dejal, da je bil na sestankih s člani Kongresa in vsemi drugimi navzočimi položaj na Srednjem vzhodu prikazan stvarno z vsemi o-koliščinami, pa tudi z ovirami in glavnimi vprašanji, ki jih j e Treba premagati pri nadaljevanju pogajanj. Glavni točki sta, je dejal Vance, vprašanje izraelskih naselij in vprašanje zahodnega brega Jordana in Gaze, povezano z vprašanjem Palestincev. Ti dve točki morata biti razrešeni, če hočemo doseči resničen napredek pri pogajanjih. Izrael vztraja na stališču, da potrebuje svoja naselja na Sinaju zaradi varnosti, iz istega razloga hoče obdržati tudi tri letališča na Sinajskem polotoku, ko se bo od tam u-maknil in Sinaj vrnil Egiptu. Sadat odgovarja trdo in jasno, da teh zahtev Izraela ne more in ne ho sprejel. Vance je pokazal, da so ZDA v tein pogledu na strani Sadata, ko je dejal novinarjem: “V pogledu naselij na Sinaju, smo rekli, da so vsa ta naselja v nasprotju z mednarodnim pravom in zato ne bi smela obstojati. Naše stališče v tem pogledu je zelo jasno.” Izraelski zunanji minister Moshe Dayan, ki je že od preteklega tedna v ZDA, bo prihodnji četrtek razložil Vance-ju izraelsko stališče v tem in v drugih kočljivih vprašanjih. ZDA smatrajo rešitev vprašanja izraelskih naselij za bistveno, ker vidi Sadat v njem preskus za izraelske resnične namere. Vprašanje zahodnega brega Jordana in Gaze naj bi bilo naslednjih pet let pod nekakim mednarodnim nadzorom, nato pa bi naj tamkajšnje prebivalstvo dobilo pravico, da se na glasovanju odloči, ali hoče ostati pod oblastjo Izraela ali pod oblastjo Jordanije. Vlada ZDA trenutno predvideva možnosti za ustanovitev popolnoma neodvisne arabske palestinske države, za katero se javno zavzema Sadat. štrajk v premogovnikih končan do 1. marca. iz Clevelanda in okolice Energetska stiska— Pohajanje zalog premoga je ustvarilo v vsej državi Ohio, pa tudi v njenih sosedah energetsko stisko. Guv. J. A. Rhodes jo je proglasil za Ohio že pretekli četrtek, v soboto jo je proglasil tudi predsednik ZDA Carter in odredil ukrepe, ki naj zagotove vsaj najnujnejšo oskrbo, dokler ne bo končan štrajk v premogovnikih ir. dobava premoga obnovljena. Stiska na splošno je precej večja kot na področju Velikega Clevelanda, kje1' je Cleveland Electric Illuminating poskrbela za velike zalege premoga. Ko se je štrajk začel, je imela CEI premoga za 83 dni, poskrbela na je tudi za dopolnilno oskrbo z elektrike oct drugod. CEI uporablja za nekako 25% svoje elektrike olje, za 10% jedrsko energijo in le za S5‘< premog, ko ie premog povprečno do 95% gorivo pri ostalih električnih družbah v Ohiu. Kljub sorazmerno boljšemu položaju poziva CEI vse svoje odjemalce že nekaj časa vsak dan, naj varčujejo z elektriko. Sproti bo obveščala vse o položaju svoje oskrbe z gorivom in o uvajanju prisilnih varčevalnih ukrepov, če prostovoljni ne bodo zadostovali. Razprodaja podaljšana— Velika 20/< razprodaja v znani Anzlovarjevi trgovini, 6214 St. Clair Avenue, je podaljšana za en teden, to je do sobote, 18. februarja. Poslužite se te prilike, nakupite potrebščine za vso družino, pa morda tudi darila za Valentinovo. Zamenjan klobul — V petek zvečer je bil v Jakubs pogrebnem zavodu na E. 185 St. pri kropljenju umrlega rojaka Jožeta Jakoša nekomu zamenjan rnoški klobuk. Kdor ga je zamenjal, je prošen, da pokliče tel. 531.-7354. Letalska nesreča pokončala 31 ljudi v Urugvaju MONTEVIDEO, Urug. - Prevozno letalo oboroženih sil je na poletu s civilisti in poš+o med poskusom zasilnega pristanka pri severnem mestu Artigas treščilo na tla. Vseh 31 oseb v letalu je bilo mrtvih. Zadnje vesti JERUZALEM, Iz.— Predsednik vlade M. Begin jc po seji vlade včeraj izjavil, da so izraelska naselja na zasedenih arabskih tleh zakonita, ko jih je ameriški državni tajnik v petek označil za nezakonita, ki “ne bi smela obstojati”. PARIZ, Fr.— Predsednik Egipta Sadat je priletel včeraj sem po svojem obisku v Romuniji in se ponovno razgovarjal s predsednikom republike Gds-cardom. Sadat bi v prvi vrsti rad kupil v Franciji moderno orožje, če tega ne bo mogel dobiti v ZDA. BEJRUT, Lih. — Včeraj je prišlo do sporazuma med Sirijci in Libanonom o vzpostaviti miru v Bejrutu, kjer je prišlo pretekli teden do ponovnih spopadov, pri katerih je bilo preko 100 oseb mrtvih. MOGADISHU, Som. — Predsednik Sia Barre je poslal sornaliske čete v podporo enotam Zahodno somalijske osvobodilne fronte v Ogaden in proglasil mobilizacijo rezervistov. 1 CRANBROOK, Kan.— Potniško letalo Pacific Western Airlines se je pri pristajanju preteklo soboto, ko se je baje skušalo izogniti snežnemu plugu na pristajalni stezi, prelomilo in vnelo. Sedem oseh je nesrečo preživelo, 41 pa je bilo mrtvih. «C3»I T»*»n** , .—m i i I SU&težM srnl;„e ? SSSSSSK^a« rnmm&t&a, wMmr»- "*** moritev Judov, so stvarno za njihovo reševanje storile f £ | '4 Szelo malo. Tako so po koncu druge svetovne vojne Jud- j a 1 ™ je z vsemi silami sfušali sienistilni načrt izvesti kljub ] rastočemu odporu Arabcev. Združeni narodi, ki so jih zavezniki ustanovili še ] pred zaključkom druge svetovne vojne, kot nekako no-! vo svetovno vlado, ki bi naj preprečila nove vojne, so potem, ko je Velika Britanija izgubila upanje, da bi mogla sama vzpostaviti mir v Palestini, to razdelili v 6117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, Ohio 44103 National and International Oirculattea ru&Ushed daily except Wed., Sat, Sun., Holidays, 1st frsro weeks in 3ulj NMiOCNXNJv Združene države; ?2S.iM) na leto; $14.00 za pol leta; 58.00 za 3 aseseea kanada in dežele izven Združenih držav: 530.00 na leto; $15.0;0 za pol leta; $8.80 za 3 mts*o» Petkova izdaja $10.00 na leto S*tfiSS€Ei3*nCiH SATSSi United States: $28.00 pel year; $14.00 for 6 months; $8,00 for S month® Canada and Foreign Countries: $30 09 per year; $15.00 for ti months; $8.58 for 3 months Bxiday Edition $10.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT! CLEVELAND, OHIO No. 22 Monday, Feb. 13, 1978 Iskanje miru na Srednjem vzhodu mimogrede h Illwaukeeja MILWAUKEE, Was. — Govorijo in pišejo, da je danes v A-meriki 6 milijonov Mehikancev zakonito, še več kot 6 milijo- nov pa je nezakonitih emi-Judovsko in Arabsko državo. Leta 1948 se je tako rodil grantov. Država Mehika je sose- Izrael. (Dalje sledi) BESEDA IZ NARODA Zdravnik dr. F. Mevee umrl CLEVELAND, O. — V soboto, 21. januarja tl., bil je to hud zimski dan, so na pokopališču na Igu pri Ljubljani položili v domačo zemljo truplo znanega slovenskega zdravnika dr. Franceta Debevca. Njegovo ime je postalo znano po vsej Sloveniji 1. 1933, ko je nekdanja Družba sv. Mohorja v Celju izdala za vse svoje ude njegovo delo o TBC (jetiki), ki je tiste čase neusmiljeno pobirala tudi naše ljudi. Posebno še po Prekmurju. Rajnki dr. Ddbevec je takoj postal ensk za pljučno bolne v Topolšici blizu Šoštanja na Štajerskem. Vendar na tem mestu ni ostal dolgo, ker so ga kmalu poklicali v Ljubljano, kjer je postal primarij na oddelku za bolne na pljučih v ljubljanski bolnišnici. — Dočakal je 80 let. Rajki zdravnik Debevec pa ni bil samo doma v svoji stroki, ampak je bil hkrati tudi znan zdravnik za dušo. Kot tak je po pastoralnem zdravstvu. Sicer pa je pisal v je in druge liste; med gim tudi v one vsebine. Orlice revi- dru- Ob zaključku svojih razgovorov sta preteklo sredo predsednik ZDA Carter in predsednik Egipta Sadat izjavila, da bosta nadaljevala napor za dosego miru na Srednjem vzhodu. Cilj je gotovo vreden prizadevanja, toda naloga je težavna, saj Srednji vzhod v preteklosti kakor daleč nazaj seže človekovo znanje, ni imel veliko daljših razdobij miru. Tu so s križala pota in koristi različnih narodov in ras, kultur in držav. Na tem ozemlju je nastalo, živelo in propadlo več mogočnih držav, katerih središča so bila v Mezopota-^ mili, Iranskem višavju, Mali Aziji, Siriji in Egiptu, pa; ........ turni v Arabiji. Mirne dobe so nastopile, kadar se je ka- U opravyen, apeeiahaacn a Jeter, od mogočnih driav posrečilo prasvladati nad vserni ^ ostalimi m vladati celotnemu ozemlju. Kakor hitro je taka država razpadla, je prišlo do bojev in vojn med temi, ki so jo nasledile. Abraham je prišel v Palestino, kasnejšo domovino Izraelcev, iz Ura v Mezopotamiji, rodovi sinov očaka Jakoba so zasedli po begu iz Egipta in po 40 letih tavanja v Sinajski puščavi “obljubjeno deželo”, pa morali od tam v babilonsko in asirsko sužnost. Njihova država je doživljala kot druge rast in propadanje, obnovo moči in ponovno njeno upadanje, dokler ni bila vključena v perzijsko, nato macedonsko in kasneje v rimsko državo. Ko so se Judje uprli, so Rimljani osvojili Jeruzalem ’drugi svetovni vojni prevzel za in upor strli do kraja pod vodstvom Tita, sina in na-,dr- Brecljem na ljubljanski teo-slednika cesarja Vespaziana, leta 70 po Kr. r. Kljub po- jEski fakulteti predavanja iz pa-razu so Rimljani tedaj Jude pustili živeti v njihovi do- istcralne medicine. To službo je movini. Ko je prišlo do novega upora v času cesarja Ha- j npravljai polnih 30 let. Kot tak drijana, so Rimljani uporne Jude razselili po vsem sve- H8 tuf1 naPlsai obširen ucbemk tu, njihovo domovino pa odprli sosednjim ljudstvom. * ° pastoralnem zdravstvu. Judje od tedaj niso imeli več svoje domovine, raztreseni po vsem svetu so bili zatirani v krščanskih deželah kot “morilci Kristusa”, pa še veliko bolj kot sposobni trgovci in posojevalci denaja. Kristjani so se na splošno izogibali posojevanju denarja, ker so smatrali facsojanje na obresti za krivično in nemoralno. Dovolitev naselitve judov v kako državo je spadala med pravice vladarja. Judje so bili podrejeni neposredno vladarju in seveda tudi njegovi zaščiti, ki ga so jo morali vedno znova drago plačati. Slovenske dežele Kranjska, Koroška in Štajerska so pravico naseljevanja judov odkupile v 15. stoletju od cesarja Friderika III. in zato v Sloveniji z izjemo Prekmurja, ki je spadalo pod krono sv. Štefana, Judov skoraj ni bilo. Judje so živeli tud v islamskem svetu, zlasti na Pirenejskem polotoku, ko je bil ta pod vlado kalifov. Tam je nekaj časa judovstvo uspevalo in celo cvetelo v mirnem sožitju z islamom. Judje niso nikdar pozabili na svojo domovino, na svojo “obljubljeno deželo”, v preteklem stoletju je skupina Judov izdelala načrt za obnovitev judovske domovine v Palestini. To gibanje, znano pod imenom sionizem po gori Sion, je rastlo in začelo načrtno kupovati ^zemljo v Palestini. Judovske naselbine so rastle in se množile, pa z rastjo začele vzbujati tudi odpor med starim prebivalstvom, katerega glavni del so bili muslimanski Arabci. Judovskim vodnikom je uspelo dobiti za sionistične načrte podporo Velike Britanije v takozvani Balfourje-vi izjavi leta 1917. Ta je postala uradna politika Velike Britanije, ko je ta po zmagi nad Turki v prvi svetovni vojni postal gospodar dotlej turške Palestine. Podpiranje judovskega naseljevanja v Palestino je budilo vedno večji odpor pri Arabcih. Postopno je ta preše! v nasilja, na katera so judje odgovarjali na podoben način. V Palestini je prišlo do bojevanja med Judi in Arabci, vlada v Londonu je prišla do zaključka, da mora o-mejiti vpeljevanje Judov v Palestino, če hoče doseči pomiritev. To je seveda redilo večji odpor med Judi in nasilja še povečalo. > Tekom druge svetovne vojne se je spor med Judi in Arabci nekaj vnesel, ko je Velika Britanija skušala vse sile vpreči v boj proti nacistični Nemčiji in fašistični Italiji. Ker je nacistična Nemčija načrtno uničevala Jude, so se ti v zahodnih in drugih državah prostovoljno javljali za boj proti njej. Na tisoče Judov je bilo na ta način vojaško izvežbanih v okviru zahodnih oboroženih sil. _ Načrtno uničevanje Judov, ki ga je izvajala nacistična Nemčija po vseh predelih Evrope, kamor je segla njena oblast, je Jude bolj in bolj prepričevalo, da je sionizem, borba za lastno judovsko državo, edina rešitev in ohranitev. Četudi so namreč države, ki so bile v boju z nacistično Nemčijo, obsojale njeno preganjanje da Amerike in se imenuje: Esta-dos Unidos Mexicanos. Površinska velikost je 1,972,546 kv. km, in ima 53.2 milijona prebivalcev. Leži južno od ZDA, gospodarsko najmočnejše države na svetu, do-čim se Mehika mora boriti še z mnogimi ekonomskimi problemi. Glavno mesto Ciudad de Mexico ima 7 milijonov prebival-Rajni je bil odličen značaj, ki ceV- To mesto leži 2200m nad bi mu z svetopisemsko besedo morjem oz. 7,500 čevljev, obda-“Moj pravičnik živi iz vere” ; no od gora in ima velike atmos-(Hebr. 10, 33T) prispodobil de-j ferske težave. Mexico City se bo-janja, ki jih je v življenju izpol- !ri z istimi problemi, s katerimi nil. Niso mi poznane bolj široke ' se borijo ostala mesta. Naj hujše okoliščine življenja, ki jih je je, da se mesto pogreza po šest in ustanovili močno slovensko naselbino. Pred več leti, ko so začeli prihajati mehikanski emi-Igranti, so ti hote ali nehote, začeli izpodrivati naše stare in nove naseljence. Samo nekaj naših rojakov je ostalo v svojih hišah v tem delu mesta, kjer do sedaj še niso imeli večjih preglavic z novimi imigranti, ki so dokazali, da so po večini marljivi in delovni ljudje! * Zadnje čase se veliko govori in piše o državi Panami in Panamskem prekopu. Panama obsega ozek pas ozemlja med Karibskim morjem in Pacifikom in povezuje Centralno in Južno A-meriko. Meji na Kolumbijo in Kostariko, na dva dela pa jo deli ameriška cona panamskega prekopa. V državi Panama je le imel v'Sloveniji, spominjam se le teh, kar nam jih je bil napisal v Ameriški Domovini in Ave Mariji, da mu je bilo življenje tlakovano z ostrino kamenite poti. Živel je v Sv. Križu pri Mot ravčah, kjer je bil organist in inč vsako leto. Mehiško federacijo sestavlja 29 držav, razen tega pa še dva teritorija in zvezno okrožje. Večina prebivalcev je mešancev med Indijanci in španskimi priseljenci in so se imenovali me- cerkveni ključar. Bil je vojak v stinci! Nekaj odstotkov je še po- prvi svetovni vojni, udeležil je boja za slovensko zemljo na tomcev prvotnih prebivalcev dežele Majev, Aztekov in drugih. Koroškem in bil končno deležen Dežela je pretežno gorata, le ob “osvobojenja” svoje posesti, da i obali in na velikem polotoku Yu-si je s tisoči' drugimi rešil catan je nižavje. Dva vulkana življenje z zapustitvijo rodne Pico deOrizaba (5747m) in Po-zemlje. Očetu številne družine pocatepetl (5452 m) ogrožata in je smrt dragih otrok, ki je toli- krasita to deželo. Največja reka krat segla po njih, zadajala u-| Bio Grande, mehiško “Rio.Bravo darec za udarcem. Pri vseh ne-| Norte”, tvori z dobršnim de-srečnih okoliščinah je bila sre-^om svojega toka mejo s severno Barberton, O. — Spoštovano uredništvo! Iz datuma v naslovu vidim, da mi bo kmalu potekla naročnina. S priloženim čekom jo^ obnavljam, za eno leto in prilagam dar listu. Z Ameriško Domovino sva vsestransko zadovoljna. Edina želja, ki jo imava, je ta, da bi Ameriška Domovina uspe š no napredovala, da ne bi nikoli prenehala prihajati v slovenske domove. Srčno pozdravljava uredništvo in upravo, vse bralce in prijatelje Ameriške Domovine! Vinko in Marija Curk Toronto, Ont. — Spoštovani urednik! Pošiljam ček za enoletno naročnino. Hvala Vam za trud in čas, ki ne bo nikdar pla- polovica orne zemlje. Ima boga- ’čan. Vztrajajte se nadalje z do- sosedo Ameriko. Državljani Mehike so po veri pretežno katoličani, njih država je ena poglavitnih rudarskih držav na svetu. V proizvodnji srebra je z 20% svetovne produkcije prva svetu. Industrializacija je na na ča, da so vsi otroci zdaj v tej deželi. Vsi uživajo, ugled poštenjaka očeta! V pogovoru z njim sem imel vtis, da je bil kljub vsej pohlevnosti — saj ni nikoli silil v o-spredje — zelo razgledan in je znal presoditi znamenja časa. j stopnji, razvita sta pa po-Brez godrnjanja je sprejemal v.lšolstvo in živinoreja. Za po-vse, kar ga je zadelo. Dokler je|mors^:^ promet sta važni dve bil pri moči, so bili redki dne- jpristanišči na vzhodni oba-vi da ne bi prehodil precejšnje j*/ "Veracruz in Tampico, za turi-poti, da bi se udeležil sv. maše Aem Pa znano letovišče na zapri Sv. Kristini. Zdi se mi, da j aoc*ni obali Acapulco. je bil eden tistih, ki je znal to j Prvotni gospodarji dežele so ceniti. Nekje sem bral: “V Lito- j bili visoko kulturni Indijanci idejno verske stroju so delavci, ki so razdirali j Tolteki, ki so bili okoli leta 1200 med nami na staro zavrženo blagajno, med ; pregnani in uničeni. Visoko ci- te gozdove, nahajališče soli in gline. Izvaža banane, nafto, ananas, kakao, kokosove orehe in sladkor. Panamsko^ področje o-bale je leta 1501 odkril Španec Rodrigo de Bastidas. Leta 1821 so se Panamci osvobodili španske nadoblasti. Priključili so se Kolumbiji. Leta 1,903 so se osamosvojili. Istega leta so^ podpisali pogodbo z ZDA o zavzetju, uporabi in kontroli cone Panamskega krekopa. Država Panama ima 75,650 kv. km površine, prebivalcev je 1,570,000, ki govorijo španščino. Denarna e-nota je balboa. Leta 1964 so se pričele demonstracije zaradi a-meriškega ozemlja. Leta 1974 pa je Panama z ZDA podpisala pogodbo, s katero daje Panama ZDA pravico upravljati in ščititi Panamski kanal le za določeno dobo. Tudi dohodki se delijo obema državama. Predsednik Panamske države je gen. Omar Torrijos. Lansko leto v v oktobru; sta v Washingtonu. D.C., predsednik J. Carter in gen. O. Torrijos podpisala pogodbo, v kateri je napisano, da z letom, 2G00 kanal pride pod oblast države Paname. Seveda mora to pogodbo z dvetretj insko večino potrditi ameriški senat. Večina ameriškega ljudstva je proti tej pogodbi. Bivši kalifornijski guverner Ronald Rea- ^aP°sle“’ preje inJ® gan vodi borbo proti odobritvi bro voljo, z zavestjo, da delate za dobro slovensko stvar. V Ameriški Domovini zajemate vsa vprašanja: politična, mednarodna, slovenska, poleg tega pa stojite na trdnem verskem in moralnem načelu. Da bi vsi naši ljudje spoznali, da je A-meriška Domovina res potrebna v tem zmedenem času, iskreno želi in Vas lepo pozdravlja John Smoley in družina * Bellwood, 111. — Spoštovani! Oprostite, da sem malo zakasnil, z naročnino. Priložen je ček za' j eno leto in dar za tiskovni sklad. Želim Vam mnogo nadalj nega napredka, srečno in veselo novo leto. Lep pozdrav Vam E vsem bralcem Ameriške Domovine. S spoštovanjem Michael Bunsek i dragocenim briljantom. Na njem j so Se pojavili Indijanci Azteki s je pisalo. Kdor me ima, ne do ^ severa, ki so postopoma žago-nikoli reven.” Za mnoge je da- jspodarili v večjem delu, dežele nes sv. maša kot stara blagaj- j jn ustanovili mesto Tenohtitlan na. Odrivajo jo v kot, zametava- |na kraju današnje prestolnice, jo jo, ne da bi vedeli, da je v Ep odkritju novega sveta je njej dragoceni prstan, nam ,š p a n s k i zavojevalec Hernan daje Boga, v katerem se blišči j Cortes zrušil njihovo državo in primer se bodo ob tem spominu druginii dragocenostmi našli jvilizacijo je razvilo tudi pleme gotovo spomnile na njegove lepe škatlo, v-kateri je bil prstan z! Maji. Kot tretje kulturno pleme prispevke v takratnem njihovem glasilu, v “Vigredi”. Med slovenskimi zdravniki o-nega časa, je bil rajnki dr. Debevec med prvimi, ki si je za svojo privatno prakso nabavil roentgenski aparat. Obdana od profesorjev teološke fakultete sta se na Igu od svojega rajnkega kolega med drugim poslovila profesorja dr. Vilko Fajdiga in p. dr. Marijan Šef, ki je za dr. Debevcem na teološki fakulteti v Ljubljani postal predavatelj pastoralne medicine. Rajnki dr. France Debevec pa E "oil samo strokovnjak v svoji vedi in globok vernik, marveč je oil tudi vsestranski človekoljub, ki je, kjer mu je bilo kakor koli to mogoče, vsakemu rad in izdatno pomagal, toda levica ni niko-i vedela, kaj dela desnica. Naj počiva v božjem miru! J. S. rubin daritvene žrtve — Kristus sam. Vem, da si sedaj, ko jej vera prešla v dejanje, prejel za svoje žrtve, za svoj lepi vzgled nekaj, kar naši čuti ne dosežejo — bogastvo plačila za svoje zvesto udeležbo pri daritvi sv. maš. Na dan, ko nas pepeljenje o-pohiinja: “Pomni človek, da si prph in se v prah povrneš!” so položili tvoje truplo v zemljo, j ujel zadnjega njihovega cesarja Montezuma. Naseljenci so se o-tresli španske nadoblasti šele leta 1821. V naslednjih letih so se začeli značilni notranji boji in vojne s'severnimi sosedi, ki so jim morali odstopiti tri pokrajine: Kalifornijo, Texas in New Mexico. Prve reforme je izvedel predsednik Benito Juarez, po rodu Indijanec. Za časa njegovega Toronto, Ont. — Spoštovani! Opazila sem na naslovu, da mi kmalu, poteče naročnina. Da Vam prihranim delo, Vam že predčasno pošiljam nadalj no naročnino. Z Ameriško Domovino sem kar zadovoljna, nikakor pa ne s poštno dostavo. Nič ne rečem za božični čas, ko je pošta res te pogodbe in jaz ga stoodstotno podpiram. Kaj pa drugi rojaki? L. Galic $i mmm gmhu ¥fne«a Pmkk® EUCLID, O. — Ameriška Domovina je 6. februarja tl. naznanila smrt znanega rojaka Vincenca Povirka. Umrl je v soboto, 4. februarja, pogreb je bil v sredo (pepelnica) iz cerkve Marije Vnebovzete na pokopališče Vernih duš. Vedeli smo, ki smo ga dolga leta poznali, koliko časa mu je bolezen obremenjevala življenje, stopnjevala se mu je bolest z vso ostrino, da, ko ga je človek videl, se mu je zasmilil in skoraj bi po človeško. mišljeno dejal, da ga je smrt rešila mučnega življenja. Njegova vztrajnost volja ga je držala, da je dosegel ill J kar lepo starost 81 let. Vse-tvoje življenje je bilo pod [predsedovanja so, se vmešale v tem vidikom usmerjeno v ono-j notranje zadeve države evrop-stranstvo. Hodil si po, zemlji, ajske sile in oklicale' za cesarja oko si imel uprto v nebo — v j Habsburžana Maksimilijana, ki neskončnost. Dal si kompas, živ-[ pa' so ga domoljubi kmalu pre-Ijenja v pravo smer. Vera ti ni'gnali in ustrelili. Za obdobje bila samo obleka — zunanjost'j 1844 do 1911 je značilna dikfa-— pomenila ti je bistvo, živil e-[tura zloglasnega generala Por-nje, da si iz nje izžareval svoja ifiria Diaza. Proti njegovemu, dejanja. j prav tako diktatorskemu na- Vsi, ki smo te poznali, smo te;sledniku, sta se borila dva zna-spoštovali in radi imeli. Težko mo ljudska voditelja Panoho Vil-nam je, da ne bomo odslej več la in .Emiliano Zapata. Kasneje srečali tvoje vidne navzočnosti, j tekom let so bili po velikih po-A vemo, nam vsem je smrt'ne-j liti enih borbah, izvoljeni pred-izbežna, prej ali slej ti sledimo ' sedniki. Od leta 1970 do 1977 je vsi, pa verujemo, da nas sredi [bil predsednik “Mehiške Zvez-smrti objame Življenje. “Da smo j ne demokratične r e p u bli ke” vsi, kateri smo bili krščeni v j Luis Eeheverria Alvarez, od le-Kristusa Jezusa, .bili krščeni vita 1977 pa jo vodi predsednik njegovo smrt. In če smo bili zra- .Jose Lopez Portillo. Uradni ješčem v podobnosti njegove smr-izik je španščina in indijanski ti, bomo tudi v podobnosti nje-! jeziki. Denarna enota je pezos. govega vstajenja.” (Rim G, 3.) ji * Ohranili te bomo v lepem s po- j Večkrat slišim nase - starona-minu in se te spominjali v mo- seljence pripovedovati, kako So litvi in sveti daritvi. Vsem pr e-jv južnem delu Milwaukee,] a, ko ostalim iskreno sožalje! j so prihajali naši naseljenci, iz- 'M. T. podri vali Irce iz tega dela mesta IZ NAŠIH VRST Cleveland, O. — Spoštovani! Z Vašo Ameriško Domovino sva oba z ženo. prav zadovoljna. Lepo pišete svetovne novice, kar naju zelo zanima, pa tudi ostalo branje je lepo in zanimivo. . Tukaj Varošpošiljava enoletno naročnino in dar za tiskovni sklad. Vas lepo pozdravljava in kličeva: Bog Vas živi! Jože in Anna Voj e Astoria, N.Y. — Spoštovani 1 Pošiljam Vam naročnino za eno leto, dva dolarja pa za tiskovni sklad. Čeprav malo, vendar res od srca! Vse prisrčno pozdravlja Daniella Stoyan sedaj. Po cel teden in dva niči j potem pa tri ali štiri naenkrat. nato zopet nič. Sem mnenja, da je naša pošta ena naj slabših na vsem svetu. Saj ni slišati drugega, kot o stavkah, sedaj staV' | kaj o eni, nato drugi. Kako lepa je bila Kanada pred 25 leti. Kako v redu je bb3 dostavljana pošta. Danes, ko je vse modernizirano, jo pa preje' mamo tako neredno. Pa vse tako izgleda, da bo še slabše. Boi pomagaj! Bodite vsi, ki se trudite pri b' stu, prav lepo pozdravljeni! Pavla Krnc m Forest City, Pa. — Spoštova' ni! Priložena je nakaznica z3 obnovo enoletne naročnine. ^ Ameriško Domovino sem zad°' voljna. Lep pozdrav vsem! Mrs. Mary Kotar SLOMŠKOVA ZLATA ZRNA -— Spoštovani! za obnovo eno- Denver, Colo. Priložen je ček letne naročnine, ostalo pa je za tiskovni sklad. Ameriški Domovini obilo u-speha in vsega dobrega, Vam pa prisrčne pozdrave! Raymond Gruntar Milwaukee, Wis. — Spoštovani! Prilagam ček za enoletno naročnino in sedem dolarjev za tiskovni sklad. Obenem Vam želim veliko uspeha pri nadalj-nem delu. Pozdravljam vse, ki se trudijo za napredek in ohranitev naše Ameriške Domovine. Vaš Ivan Kunovar SI Kdor pridno dela in iakonaC1 ni, lahko brez vsega bogastva živi. * Tahi, kjer glad mori lenuhai najde pridni dosti kruha. * Kdor košček kruha zametuje .drobtine večkrat poiskuje. * Kakor se drugim posojuje, tako se vedno nam vračuje- Stori le, kar te pamet uči in ne porajtaj na druge Ij1-* Sveta vera bodi vam luč, materni jezik bodi vam klju, do zveličavne narodne om1^ .T č Podpirajmo Rozmanovo zavetišče V Argentini KOTIČKOV STRIČEK Posvetilo pisatelju Karlu Mauserju. Draga: (Pri napol zaprtem za- govimi papirji in knjigami. štoru) Naj se sedaj spomnimo pisatelja Karla Mauserja; saj on je ostal z otroci in mladostjo vedno tesno poezan. S svojo preprosto besedo je znal ustvariti sonce vsem. Z vsem svojim srcem in dušo je živel za tisti čudoviti slovenski svet. Znova nam ga je pričaral z vsemi šegami, običaji in lepotami. Učil nas je ljubiti is spoštovati slovensko besedo. Učil nas je ljubiti domovino naših staršev — prelepo Slovenijo. Kot okrog dedka pri starem čebelnjaku smo se otroci dolgo vrsto let zbirali okrog njegovega Kotičkovega strička. Prisluhnimo sedaj učencem sedmega razreda, kako lepo nas je vsega učil. Striček: (Sedi na klopici pred kočico.) Mislim, da danes otrobi pridejo zopet k meni. Ob drobnih otrocih mi je vedno lepo. Mladost je res naj lepša. Iz stare duše se v otrokovo zliva. Vedno se nam vrača in nikdar ne umre. Saj svet brez otrok bi bil kakor drevje brez cvetja. Vedno se igrajo in njih igra je od vseh iger najbolj iskrena in najbolj prisrčna. Svet otroških sanj je res svet začarane resničnosti. To je svet hrepenenja po večni lepoti in večni sreči. Zastonj jo dobiš pri njih — brez vage. Naj sedaj stopim na vrt, da pogledam zvončke, ki tako ljubko zvonkljajo. (Odide za oder.) (Na oder pride skupina otrok.) Cvetka: Povabil nas je stiček, da pogledamo njegov vrtiček. Dejal je, da so mu rožice v veliko veselje in rade so pri njemu. Angela: Joj, pomladnih rožic ima nič koliko; teloh, podlesek. (Kaže na cvetlice.) In poglej, tu so tulipani vseh barv. Monika: Hm, kako trobentice, vijolice in hiacinte lepo diše. Pavlina: Res je stričkova šendi-ca v tem pomladnem cvetju tako neznansko lepa, da ni v nobenem gradu tako lepo. Tako Je> kot pravi. Narava — to je res vrt božji. Andrej: Prinesel sem mu mačic. Ima jih tako rad, ker nam naznanjajo pomlad. Kar tamle na njegov vrt pri stari votli vrbi mu jih usadim. (Gre za oder.) j Gregor: (Prinese butaro v robi-) Dejal je striček, da ni nobena stvar na svetu tako lepa, kot je beganica na cvetno nedeljo. Naredil sem jo sam, tudi še ni čisto taprava; del starega sveta je in stričku jo dam v spomin. (Jo dvigne.) Visoko sem jo držal v cerkvi, da je u-jela blagoslovljene kapljice vode. lanja: (Prinese košarico v ro- bi,) Meni je dejal, da pride po pmhe. Sedaj sem mu pa kar jaz^ prinesla pirhov in velikonočnega žegna. Mamica je dala v košarico malo potice, kolačka, šunke in pa tudi Hrena. Bohi: Dma knjigo v roki.) Jaz pa mu vračam knjigo, katero je napisal striček. Prelepih reči sem se naučil iz nje. Zgodbice -o kakor slikice, ki jih je kot °ttok slikal na gladko stran suhega ljubja. Nekatere so o-trosko naivne in preproste, nekatere pa tudi bridke in polne domotožja. V vseh pa je dom, spomin in ljubezen do dobrega Z1vljenja. Rekel mi je, če bom • eiiko bral in pisal in z odprtimi očmi okrog sebe gledal, da 0rn ^U;di jaz enkrat napisal knjigo. ‘Prvo listje na drevju. To je moja zgodbica za da-. nes>' pokažem mu jo. "'Snko. (Pride skupina dečkov na oder.) Mi tudi strička radi obiščemo. Pomaga nam s slovensko domačo nalogo. vgdan: Pa marsičesa drugega nas tudi nauči on vse ve in 1 se zna. On je človek, velikih zakladov in učenosti, sem se skoraj zgubil Zadnjič med nje- Roger: Danes je Veliki ponedeljek. Sekali bomo pirhe. Kje pa je striček, da se nam pridruži. Pa kar sami začnimo. (Sekajo pirhe.) Tomaž: Oh, saj kmalu pride. Z muckom sem ga videl na vrtu. Zelo dobre volje je, klobuk ima postrani in pomalem si žvižga. Ravnokar prihaja. Vsi: (Otroci skočijo proti stričku.) Dober dan, striček. Striček: Dober dan, otroci moji. Kako sem vesel, da ste spet pri meni. (Se opira na palico.) Dominik: Striček, v slovenski šoli se zopet pripravljamo za Materinski dan; saj nas boste prišli pogledat, kajne. Striček: Seveda bom! Najbolj pa je važno, da za Materinski dan molite za svoje matere; da bodo svoj poklic opravljale tako, da bo njim in vam v srečo. Saj je vsaka mati božji dar. Bog ji je dal ta sveti poklic, da se v njegovi lepoti rodijo otroci, da rasto in nekoč stopijo v življenje. Neznansko čedno ste vsi nastopili lansko leto. Salamensko sem vas bil vesel. Zahvalim se za lepo urico vam in vsem učiteljem in učiteljicam, ki se toliko žrtvujejo za vas. Zelo sem vesel, da hodite v slovensko šolo. Bog daj, da bi ta naša slovenska beseda še dolgo živela in vam rečem — ob slovenski besedi bi rad zaprl oči. Še na zadnjo pot človek lažje gre s slovenskim žegnom. (O-troci so zbrani okrog strička.) Tone: Povejte nam kaj iz Vaše mladosti. Tako lepo je poslušati zgodbice, kadar jih Vi pripovedujete. Striček: Da, marsikaj bi vam vedel povedati iz starih časov, iz mladosti in o domovini vaših staršev. Monika: Dajte, povejte nam kaj o Sloveniji. Striček: Da, slovenska beseda je najlepša luč. Radi berite, nikdar je ne pozabite in v srce si jo zaklenite. Preproste zgodbice sem vam napisal v spomin in pozdrav v tej knjigi. Napisal sem vam o skromnih kmečkih hišicah na strmih pobočjih; o cvetočem ajdovem in pšeničnem polju; o košnji in o žetvi; pa tudi o kapelicah in cerkvicah na hribčkih in za njimi v nebo štrlečimi gorami. Frank: Moj očka nam je kazal slike o Sloveniji; tako nam je pričaral njene lepote. Kako lepa je Slovenija. Striček: Da, lepa in sveta je zemlja slovenska, lepša ne more biti. Iz same božje roke je u-stvarjena, ustvarjena za vesele ljudi. Na tisoče kosov je raztrgana. Danes po vseh kontinentih raste in poganja. Povsod žubori (beseda slovenska. Pavlina: Striček, zakaj pa je toliko nesrečnih - ljudi na tem svetu. Povejte nam, kaj je potrebno za srečno življenje. Striček: Dobro srce in močna volja. Otroci moji, če boste imeli to dvoje, vam bo vse drugo Bog navrgel. Naš najlepši poklic je živeti. To je eno najbolj čudovitih dejstev. Toda nič dobrega se brez muke ne rodi. Bog daj, da bi vsi šolo dobro končali. V glavi ohranili . znanje, v srcu pa upanje in cilj za bodočnost. Saj upanje je najlepša luč za novi dan. 'Otroci, veselite se pomladi z menoj. Čudoviti dan je danes, skoraj tak kot takrat, ko sem še ves prah sam premešal z bosimi nogami. Tomaž: Striček, zaigrajte nam eno na orglice iz tistih časov. Striček: No, pa naj ho. Vi pa poj,te z menoj. Da, otroci, pesmi pojmo, pesmi slovenske. (Zaigra pesem Gor čez izero. Otroci pojo.) Zastor. FEBRUAR - MESEC KATOLIŠKEGA TISKA (Prevod iz angleščine) Katoliški tisk prevzema nove važne naloge v današnjem svetu. Pisatelj Alvin Toffler je v svoji knjigi “Future Shock” določno nakazal, da se svet vedno hitreje spreminja ne samo v ekonomskih pogledih temveč tudi v sestavi družbenega reda, družinskega življenja in v verskem oziru. Cerkev poskuša reševati te probleme modernega sveta s pomočjo svojstvene moči in razsežnosti vere. Da more Cerkev to vršiti, mora javnost njeno prisotnost videti in slišati. Splošna občila — tisk in televizija, so se naglo širila po drugi svetovni vojski. Imajo velik vpliv in poskušajo vsestransko obvladati ljudsko mnenje, da vztrajno usmerjajo svoje poglede z ozirom na vrednote in način ljudskega sožitja z močnim poudarjanjem zgolj materialnih vrednosti. Katoliški tisk je najbolj učinkovita pomoč Cerkvi v Ameriki, da s svojimi nazori pritegne pozornost ljudi. V Združenih državah Amerike je sedaj 152 katoliških časopisov, 11 v Kanadi in zraven še 298 verskih revij. Skupna naklada vseh teh katoliških publikacij znaša 26,818,099 izvodov. Nekaj od teh je znanstveno teoloških revij, mnogo med temi je velikih ameriških katoliških časopisov, ki širijo svoja poročila od krajevne župnije vse do Rima. Škofje so bili opozorjeni na sinodi, ki se je pred kratkim vršila v Rimu in pozneje na sestanku Konference ameriških škofov, da je katoliški tisk “najcenejše sredstvo za obsežno širjenje katoliško usmerjenih poročil in pogledov naj večjemu številu J katoličanov.” O pomembnosti katoliškega tiska je papež Pavel VI. pred kratkim izjavil: “Časnikar ima pri poročanju novic veliko odgovornosti, da upošteva zanimanje in Čustva bralcev, njihove resnične potrebe in njih duševne težnje kot državljani in v mnogih slučajih kot krščanski verniki, če se časnikar po tem ravna, izkazuje bralcem spoštovanje in uslužnost.” Katoliški tisk je že preokrenil postopno izpadanje, ki je sledilo kmalu po II. Vatikanskem koncilu in stalno narašča v številu naklad. Katoliški tisk ima velik vpliv na javno mnenje v Ameriki. Vsi katoličani smo dolžni podpirati in pospeševati šir- j jenje katoliškega tiska, kar tudi v polni meri zasluži. ll&L r> Obnova Prežihove bajte stavbi. Obnova bo delno izvede-Na Preškem vrhu nad Ravna- na letos, preostalo pa prihodnje mi bodo letošnjo pomlad začeli leto. obnavljati Prežihovo bajto, ki je bila proglašena za narodni spomenik kot rojstni dom pisatelja Lovra Kuharja — Prežihovega Vorenca. Ta je bil brat dr. Lojzeta Kuharja, dolga leta zunanjepolitičnega urednika “Slovenca”, ki je med drugo svetovno vojno preko radia London govoril po sovražnem tujcu zasedeni Sloveniji, pa nato po koncu vojne ostal v Veliki Britaniji, nato pa se preselil v ZDA, ko ni maral v Slovenijo, kjer so zavladali komunisti, med katerih vodniki je bil tudi Lovrenc Kuhar. Rimski nagrobnik našli v cerkvi Pri vstavljanju centralne kur- Avto je izginil na poti Neki Postojnčan je kupil avto v Užicu, ga naložil na tovorni vagon in nato z avtomobilskimi ključi v žepu odhitel domov in čakal na avtomobil. Po raznih poizvedbah je dobival odgovore na postojnski postaji: “Ne, vagona z vašim avtomobilom še niso dobili." Končno je izvrtal, da je sporni vagon iz Užic “le” prišel do tovorne postaje v Zalogu pri Ljubljani. Toda uslužbenec j nemški tovorni vagon opremil z napisom “Prazno” in vagon je odromal preko meje ... Sedaj se lastnik sprašuje, ali je bil vagon res prazen oziroma, kdaj so stolni cerkvi v Mariboru izpraznili , toda avtomobila Robert L. Fenton, predsednik Združenja kat. tiska jave v so odkrili gornji del marmornatega rimskega nagrobnika z reliefnim motivom. Arheologi zavoda za spomeniško varstvo Maribor so ugotovili, da niso vedeli za ta nagrobnik zato, ker so na hrbtni strani plošče v srednjem veku vklesali nove motive in nemški napis. Šele ko so obrnili ploščo, ki se je pri tem prelomila, so našli rimske motive in sicer volkuljo in dve ženski gla1 vi. Spodnji del, kjer je bil napis, je izgubljen. Menijo, da bi ga verjetno našli, če bi raziskovali dalje srednji del cerkve. le še nima. Nove božične pesmi Ljubljana. — V zbirki Knjižnica Cerkvenega glasbenika so izšle nove božične pesmi skladatelja Matija Tomca na besedilo Gregorija Malija, župnika iz Buenos Airesa. Posebnost teh besedil je, da je v ospredju Marijino materinstvo in Marija sama. Pesmi so zelo pevne in bodo vsem v veliko zadovoljstvo. KOLEDAR društvenih prireditev Citat el jem na področju Velikega Clevelanda priporočamo za novice iz Slovenije poslušanje slovenske radijske oddaje “Pesmi in melodije iz lepe Slovenije” na univerzitetni postaji mesto pod Kapitljem dobilo tež-l^liko pravoslavnih. Svojega ^CSB 89-2 FM vsak dan od poko pričakovani hotel visoke B župnika imajo v Ljubljani. Tu ?edelJka do četrtka ob 6 zve-kategorije, ki bo dejansko ‘mlaj- ]maj0 tudi v cerkvi redno Cer m ,ob redeliak ad 12■ d<> ši brat’ starega hotela Metropol, 'bogoslužje, katerega se udeležuj P0Poldne> ld 5° vodita dr. Mi-Oba skunai bosta tvorila zaokro- — : i— r Mn in Nov hotel v Novem mestu Sredi letošnjega leta bo Novo Pravoslavno bogoslužje v Kranju Med kranjskimi priseljenci je 26. januarja j V Ljubljani: Zvonimir Bučar, ! Franc Kaič, Fanika Schott, roj. Florjančič, Alojzija Klun, Franc Kopušar; v Novem mestu: Jože Podržaj; na Črnučah: Ivan Omers; v Žalcu: Jože Benegalija; v Idriji: Julka Poženel: v Sežani: Silvester Mahnič; v Postojni: Leo Garzarolli; v Vojniku: Leopold Lednik. 27. januarja V Ilirski Bistrici: Stojan Ličan; v Ljubljani: Ivan Varjančič, Mihael Premic, Marija Pokorny, roj. Adamčič; v Polju: Marija Dimnik, Janez Beleič; na Planini pri Rakeku: Anton Kovač; v Grosupljem: Helena Boc, roj. Zupančič; v Sp. Gorjah: Franc Jan; v Kompoljah (Brezjah); Anton Mustar; v Kopru: Bogdan Krivec. 28. januarja V Sodražici: Dominik Vesel; v Slapeh (Polju): Valentin Porenta; v Šoštanju: Fanika Grudnik, roj. Kortnik; v Ljubljani: Silva Černelč, Katarina Ploge, roj. Reberšak, Ivan Uršič, Mihael Premic, Angela Miklavčič, Barbara Suhadolnik, roj. Kraševec; Kamniku pod Krimom: Ivana Ulaga, roj. Encer. Oba skupaj bosta tvorila zaokro- ;jej0 samo nekateri, ker je Ljub-ženo celoto. Novi hotel bo imel pijana le precej oddaljena. Zato skupno 100 postelj so prosili, da bi jim kranjski ka- FEBEUAR j 19. — Župnija Marije Vnebov- zete na Holmes Avenue priredi srnjakovo in kurjo pe- v 53 sobah skupno 100 ter tri večje in manjše konfe-kapele v Parizu priredi dru- renčne dvorane, savne in še kaj. žabni večer z večerjo in ple- ---- som v dvorani Sv. Vida. Pri- Meso se je podražilo četek ob pol osmih. S 23. januarjem 1978 se je po- Začetek ob 3.30 po- narjev pri kilogramu, ki stane Ljubljanski Grad popravljajo Ljubljanske občine so se lani odločile obnoviti Grad nad Ljubljano in ga usposobiti za u-porabo kot gostišče, pa tudi kulturno razstavišče. Skupno bo na razpolago 6,500 kvadratnih metrov uporabne površine v celotni čenko v korist Slovenskega 23. — Mladi harmonikarji prire- dražilo v Sloveniji meso in sicer starostnega doma na Neff dijo koncert v avditoriju pri svinjina za povprečno 3.95 di-Road. Serviranje od 2. do 4. popoldne. Cena obeda $7 za osebo. 26. — Slovenska šola fare sv. Vida priredi vsakoletno kosilo v avditoriju. MAREC 11. — Glasbena Matica priredi pomladanski koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Začetek ob 7. zvečer. 12. — Društvo Najsvetejšega Imena pri Sv. Vidu priredi vsakoletni zajtrk s klobasicami in omletami (pancake and sausages) v farni dvorani sv. Vida, od 8. zjutraj do 1. popoldne. 18. — Pokušanje vina in sirov v korist Slovenskega delavskega doma na Waterloo Road v domovih prostorih. APRIL 1. — DSP Tabor priredi spomladanski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Igrajo Veseli Slovenci. 8. — Slovenska telovadna zveza Cleveland 1 priredi Telovadno akademijo v svetovidskem avditoriju. Začetek ob pol osmih zvečer. 8. — Misijonska znamkarska akcija pripravi nedeljsko kosilo v avditoriju pri Sv. Vidu, od pol dvanajstih do dveh popoldne. 9. — Klub slovenskih upokojencev na Holmes Avenue priredi večerjo s plesom v Slovenskem domu. Začetek z večerjo ob 5. popoldne. 22. — Odbor za pomoč postavitve Slovenskega doma in Igrica je bila prvič uprizorjena na Materinski proslavi 1977. Podali so jo otroci 7. razreda Slovenske šole pri Sv. Vidic v Clevelandu,, pod vodstvom učiteljice ge. Milene Stropnik in ge. Kde Vovk-Pvšl. SEPTEMBER 17. — Oltarno društvo Vida priredi obed fare sv. v farni i Sv. Vidu. poldne. govedina za 3.15 dinarjev pri ki- 7. Slovenska šola fare sv. i0gramU) stane sedaj 39.25 (s Vida priredi materinsko pro- kostmi)) in piščanci za 2.40 di- slavo. . narjev pri kilogramu, katerih 3. evski zbor Korotan pri- pOVpregna cena za kilogram je redi koncert v SND na St. sedaj 314Q dinarjev. Clair Avenue ob pol osmih _____ zvečer. Po koncertu ples, igrajo Veseli Slovenci. 14. — Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi v šolski dvorani MATERINSK O PROSLAVO. Začetek ob 3. popoldne. 21. — Slovensko kulturno društvo Triglav, Milwaukee, Wis, priredi Materinski dan v Triglavskem parku. Začetek ob 2. pop. 29. —- Slovensko kulturno društvo Triglav, Milwaukee, Wis. priredi Spominsko proslavo v Triglavskem parku. Po sporedu kosilo. JUNIJ 17. in 18. — BSPB Tabor Cleveland priredi na Slovenski pristavi pri kapelici na Orlovem vrhu proslavo v spomin pobitih slovenskih demobrancev, četnikov in drugih žrtev komunistične revolucije v Sloveniji. 18. — Slovensko kulturno društvo Triglav priredi prvi piknik v Triglavskem parku. Ob H. dop. maša, nato kosilo in ples. JULIJ 23. — Slovensko kulturno društvo Triglav, Milwaukee, Wis. priredi misijonski piknik v Triglavskem parku z mašo ob 11. dop., kosilom in zabavo. AVGUST 20. — Slovensko kulturno društvo Triglav, Milwaukee, Wis. priredi Športni dan v parku. Ob 11. dop. maša, nato kosilo, športne tekme in ples. . Avemie, toličani “posodili” katero od pn~ družnih cerkva v mestu. Z veseljem so jim ponudili cerkev v Fungartu. Prvič so imeli v tej cerkvi bogoslužje v nedeljo, 11. decembra. Vodil ga je njihov škof-vla- v . dika iz Zagreba Jovan Pavlo- sedaj povprečno 48.30 dinarjev, yič ob asistenci protojereja i7 Ljubljane Aleksandra Simiča in zagrebškega prota Jovana Niko- liča. Bogoslužje je bilo slovesno m čeprav je trajalo dve uri, so verniki napolnili cerkev, vztrajali v veliki zbranosti in sodelovanju. ga. Barbara Pavlovčič. Novi naslov postaje je: 1990 E. 221 St, Euclid, Ohio '44117. Prijatel’s Pharmacy AID FOB AGED PRESCRIPTIONS "it. Clair Ave, & E. UK St. 361-4114 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHlO Ar'tALi OCšJaA ■ Modernizacija solin v Sečovlju Soline v tem kraju so v zadnjih 20 letih le dvakrat krile potrebo Slovenije po morski soli, ki znaša povprečno od 20,000 do 25,000 ton letno. “Žetev” solin je namreč odvisna od vremena, ki pa je bilo zelo muhavo. Zadnja leta je letina sečovelj- 7. dvorani pri Sv. Vidu od ll.'skib solin zelo pičla in krije le dopoldne do 2. popoldne. [kakih 7L potreb. Zato priprav-OKTOBER ijajo nov investicijski program — Slovensko kulturne dru-za modernizacijo solin, kjer bi štvo Triglav, Milwaukee, Wis. sol pridbivali s postopkom elek-- priredi Vinsko trgatev v par- trodialize. Pri modernizaciji boku s kosilom in plesom. (Maše do sodelovali Japonci ki imajo ta dan v Parku ne bo.) j že precej solin prirejenih na ta — Klub newburskih upoko-‘ postopek, jencev priredi večerjo s ple-j Slovenskem narodnem j som v domu na E. 80 cest"!. 21. — DSPB Tabor — Cleveland priredi svoj jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo Veseli Slovenci. NOVEMBER 11. — Belokranjski klub priredi vsakoletno martinovanje v veliki dvorani Slovenskega V Sloveniji so umrla 24. januarja V Ljubljani: Sergej Černivec, A n i ca Sod n: ik-jZupančeva. Ivanka Tršan, roj. Rode, Vil ko Sterle, Robert Murmayer, Antonija Pribošič; v Piranu: -Ljubica Manfreda; v Jermanvrhu pri -Bučki:, Darko Lekše; , Mari] anea Hebar; Bungalov v Euclidu V fari sv. Viljema je naprodaj bungalov s 3 spalnicami in zidano priključeno garažo, I ]/i kopalnice, družinsko sobo z W. B. kaminom v pritličju in razdeljeno kletjo. V srednjih 40-ih. Novi zidani ranči V Willowicku nedaleč od Lake Shore Blvd. so v gradnji now zidani ranči s 3 spalnicami, v celoti podkletni. Kličite za pojasnila UPSON REALTY UMLA 489 E. 260 Sl. 731-1070 Odprto od 9. do 9. V najem Stanovanje z dvema spalnicama v Euclidu, med E. 200 St. in E. 222 St. Za pojasnila kličite 261-9660. (20-23) Help Wanted Housekeeper 2 or 3 days. Must have own. transportation. To do laundry, light housework and occasional care of infant. Must speak English. — Call 321-1776. (21-23) Housekeeper Live-in housekeeper. Young family needs woman for general housekeeping. Must love children. Good pay. References. English speaking. Call 321-5875. (21,25) Heavy Truck Tr c Rcprb can Experienced. Mm r hay Chauffers License. Call 521-3300. narodnega doma na St. Clair Avenue. Igrajo Veseli Slo- v Mozirju: venci. ,v Kopru: 'Silva Černelec; [Experienced Diesel & Gas En- DECEMER , v Celju: Frank Razlag-Planin-' gine Mechanic for fleet. High 10. — Glasebena Matica priredi šek; hourly rate, plus hospitalization, božični koncert v Slovenskem v Vrhuljah pri Krškem: Alojz Immediate oper ing. narodnem domu na St. Clair Žaren; Call 521-3300 vx Zagorju: Ludvik Bokal. (22-25). mmmh domovina, 13, ms Anzlovar 9 ON ALL NERCHANDiSE IS PROLONGED Ooms {q Anzlovar, 02 i 4 SL Oialr AveiiMs Discount S " UNTIL SATURDAY, FEBRUARY !i„! Tills sals is bigger and fesllsr than ever! We give Eagle Stamps! 1 i BREZ DOMA Hektor Prlalot 1 S 2 I Zdi toliko bolj zanimal, kolikor manj sem razumel, kaj naj pomeni vse to. . Več ladij je .z razvitimi jadri plulo po reki navzdol, druge pa so plule v nasprotni Smeri. Nekatere so stale nepremično, kakor da bi bile otoki, druge pa so se obračale na mestu, ne da bi bilo mogoče spoznati, , kakšna da nekatere ladje niso imele niti-jamborov, niti jader, pač pa se nn, da sem v svojem Krasen most se je vzpenjal, začudenju moral biti zelo sme- prek široke reke, ki je počasi !s;la ^ ®braca- ^P5211 pa sePV šen, kajti moj gospodar ie zno- tekla proti morju. Ta reka se je va bruhnil v glasen krohot in imenovala Dordogne, most pa se dolgo časa ni mogel umiriti. , Cubraz. Ob bregu je ležalo Sedela sva pred hlevom, na- mesto v razvalinah, z jarki, vot-slonjena na zid, ki je bil še topel linami in stolpi. Tu in tam so se od sonca. S košatega drevesa, ki po grmovju oglašali murni. To naju je pokrivalo s svojimi ve- mesto je bilo Saint-Emilion. jami, so se oglašali murni s svo- Toda vse to je nekako nejasno jo enakomerno pesmijo. Pred v mojem, spominu, medtem ko jasnjeval^ Vitalis, nami se je prek streh počasi dvi-'se je neki drugi prizor zelo živo moie začudenje. se zdijo, kakor da bi bile zarja-!ni mogel biti zelo pester. In ko vele. Druge pa zapuščajo pristanišče. Tiste, ki jih vidiš sredi reke in ki se obračajo, delajo to zato, da se obrnejo s prednjim delom proti plimi. Tiste, ki so ovite v oblak dima, se imenujejo vlačilci.” Koliko novih besed: Koliko novih pojmov! Ko smo dospeli do mostu, ki je družil Bastido z Bordeauxem, Vitalis ni mogel odgovoriti niti smo igrali “Služabnika gospoda Srčka”, “Generalovo smrt”, “Zmago pravičnega”, “Ozdravljenega bolnika” in še dve ali tri druge igrice, naši igralci niso mogli nuditi ničesar več. Treba je bilo zopet začeti z “Ozdravljenim bolnikom” in z “Zmago pravičnega” pred gledalci, ki teh predstav še niso videli. (Dalje prihodnjič) V BLAG SPOMIN gala polna luna. Ta večer je bil vtisnil v moj spomin. dimnik, iz katerega se je dvigal j na deseti del vprašanj,. ki sem proti nebu črn dim. Te ladje so'mu jih stavil, se naglo kretale na vse strani in j Do sedaj se nismo nikoli usta-so puščale za seboj na umaza-j vili dalj časa v mestih, skozi norumeni vodi srebrne pene. j katera smo potovali, kajti vsak “Začetek plime je,” mi j,e po- dan smo morali spreminjati kraj ko je videl svojih predstav, da smo dobili Nekatere la- nove gledalce. Z igralci, iz ka-dje so pravkar prišle z morja po kršnih je bila sestavljena “druž- Ojjlašaite v “Amer. Domovini" i.h za nas toliko bolj prijeten, ker! Prenočili smo v zelo revni va- «oigem potovanju. To so one, ba velespoštovanega gospoda je bil dan, ko smo potovali prelisiči in že navsezgodaj smo na-.ki .1® niih b£rva umazana in ki Vitalisa”, spored predstav zares razsušene planote, silno vroč. jdaljevali pot. Dolgo časa smo' —................;--------------------------------------------------- “Ali hočeš, da odideva spat?” j korakali po prašni cesti mimo me je vprašal Vitalis. “Mogoče vinogradov, ki so nam zapirali pa ti je ljubše, da ti pripovedu-j pogled. Nenadoma pa se je pred jem o Muratu?” 'nami odprla širna planjava, ka- “Oh, prosim vas, Ji te mi o kralju!” Tedaj mi je začel pripovedovati in več ur sva ostala na klopci- na prostem. Vitalis je pripoveduj-: kor da bi se pred nami razgrnila zavesa, ki nam je do sedaj zastirala pogled. Široka reka seje ovijala okrog govoril, jaz pa sem ves zamak-: grička, na katerega smo se povz-njen zrl v njegov obraz, ki ga je peli. Onstran reke pa so se dvi-mesec osvetljeval s svojimi ble- gali proti nebu nešteti zvoniki dimi žarki. .in, do koder je segalo oko, so se Ali je vse to bilo mogoče? Ne samo mogoče; bilo je resnično! Do tedaj nisem imel najmanjšega pojma o zgodovini. Kdo pa naj bi mi tudi o njej govoril? Prav gotovo ne mati Barberin. Saj ona ni niti vedela, kaj je prav za prav to. Rodila se je v Chavanonu in nedvomno bo tam tudi umrla. Njene misli niso segale dalje od njenega pogleda. In zanjo je ves svet bil v njeni rojstni vasi. Moj gospodar pa je videl kralja! Celo govoril je z njim! Kaj je torej bil moj gospodar v svojih mladih letih? In kako je mogoče, da je na starost postal to, kar je sedaj? Z vsemi temi vprašanji se je bavila moja domišljija, ki je bila živahna in željna čudovitih odkritij. IX. vrstile brezštevilne hiše velikega mesta. Koliko hiš! Koliko dimnikov! Nekateri Izmed teh dimnikov so bili visoki in ozki ter so se dvigali proti nebu kakor visoki stebri. Iz njih se je vil gost dim, ki ga je veter raznašal na vse strani in ki se je strinjal nad mestom kakor temen oblak. Sredi reke,in ob njenih bregovih se je gnetlo veliko število ladij. Njihovi jambori, njihove vrvi, njihova jadra in njihove raznobarvne zastave so bile podobne košatemu drevju v gozdu. Že od daleč se je slišalo votlo grmenje, ropot železa, udarci kladiv in nad vsem tem ropot številnih vozil na cestah. “To je Bordeaux,” mi je dejal Vitalis. Za dečka, ki je bil vzgojen kakor jaz in ki ni do tedaj videl drugega kot skromno vasico, kjer je živel, in neznatna mesta, ki smo jih srečavali na naši poti, je ta pogled bil nekaj čudovitega. Ne da bi kaj razmišljal, sem obstal. Stal sem negi-!ben in gledal predse: blizu, da- inšaMifi igaSMSEŽ] AMERIŠKA DOMOVINA IPS wms@m f-— I SSK mmmm fSISlSIIi! mmmm Mgiiig SMIH ilfjfll PItlllfg «WF>s>*snjer«5iM3j , l bi morala biti vsaki' slovenski km Um !f§i»sn tigp« mmmm mwmmmvmzmm',-. ^ .:;si..!g^^ssspi^B®paL V Mag spomin 18. OBLETNICE SMRTI MOJE LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE MAMICE. STARE IN PRASTARE MAME mm MRšEi ki ,ie zatisnila svoje mile ceo dne 13. februarja I960 že 18 let Te hladna zemlja krije. v gomili tihi mirno spiš, srce ljubeče več ne bije in Ti se več ne prebudiš. Kako pozabit to gomilo, kjer blago Tvoje spi srce, ki nam brezmejno vdano bilo, ves čas do zadnjega je dne. žalujoči ostali: DOROTHY FERRA, hčerka JOSEPH FERRA, zet in vsi drugi sorodniki. Cleveland, O. 13. februarja I978._ Moji dragi ženi, naši ljubeči in skrbni mami in stari mami, dobri sestri in teti, svakinji in nečakinji MARIJI ŠUŠTERŠIČ rojeni Kocjan Njeno srce, ki nas je tako silno ljubilo, je za vselej utihnilo 10. februarja 1977. Gospod, podari ji mir in večno plačilo! Žalujoči: mož Tomaž, sinovi Frankie, Tomaž z družino in Joško ter ostalo sorodstvo. Berwyn, UL, 13. februarja 1978. •mm ®i®lj fC! Pllf * Ko smo prekoračili suho planoto, smo dospeli do neke doline, ki je bila vsa pokrita z zelenjem. Bila je dolina reke Dordogne, vzdolž katere smo začeli potovati. Pokrajina je bila bogata in zato so bili premožni leč, vsenaokrog, tudi nje prebivalci. Naše pred-| Toda kmalu se je moj pogled stave so bile zelo pogoste in do- ustavil na eni točki: na reki in bro obiskovane. Kapijeva skle- na ladjah, ki so jo pokrivale. In dica se je pogostokrat napol- res je tam bilo nenavadno ži-nila. vahno. In prav ta vrvež me je LET YOUR LIFE INSURANCE WORK FOR YOU American Mutual has a new concept which combines your life insurance with an exciting new benefit program. This program includes low interest certificate loans, low interest mortgage loans, scholarships, social activities, and recreational facilities provided by one of the largest Slovenian Fraternal Associations in Ohio. For further information, just complete and mail the below coupon. To: American Mutual Life Assoc. 6401 St. Clair Ave. / Cleveland, Ohio 44103 ! My date of birth is Name Street City... MO VICE- i wega sveto - ki |il) potrebujete NOVICE- H jih dobite le sveže Za vsakovrstna tiskarska dela ae priporoča TISKARNA AMERIŠKE DOMOVINE 6117 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio *e?.. HE 14)628 TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA Vse tiskovine za društvene prireditve: okrožnice, sporedi, vstopnice, listki za nakup okrep Spominske podobice in osmrtnic? (čil NOVICE- popolnoma nepristranske NOVICE- kolikor mepče originalne N®jl«pša izdelava - Prvovr*ten papir - Hitra po*trc! NAROČAJTE TISKOVINE PRI NASI TRGOVSKE TISKOVINE - PRIVATNE TISKOV^ NOVICE- ki so zanimive vam vsak dan prala v hišo Ameriška Domovina Povejte to sosedu, ki le ni narolen nanje PROTECT YOUR SLOVENIAN HERITAGE AND ETHNIC VOICE ADVERTISE IN THE , AMERICAN HOME newspaper PATRONIZE OUR ADVERTISERS Keep the American Home Alive State Zip.