V „Vrli Slovenci: Prava vera bodi vam luč, materin jezik bodi vam ključ do zveličanske narodne omike.*1 A. M. Slomšek. kliaja vsak drugi četrtek. Naročniki „Slov. Gospodarja1* ga dobivajo zastonj. Posebej naročen velja s poštnino vred eno krono za celo leto. Posamezne številke Vc'jajo 4 h. — Naročnina so pošilja na upravništvo „Našega Doma11 v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. — Za oznanila so plačuje od navadno vrstico (potit), če se enkrat natisne, po 15 h, dvakrat 25 h, trikrat 35 h. Resne besede. . Mogoče, da naše besede ne bodo vsem |J"Padle, a mi ne moremo nič za to. No->>0 se našim čitateljem laskati, kadar treba resnico povedati. Mi nameravamo dvoriti o mladeniškem gibanju. Treba je delati. V čem se je kazalo dosedaj mladeniško j^anje pri nas na Spodnjem Štajerskem? . Mladeniči so pristopali k bralnim dru-:tvorn kot udje. S tem so dobili pravico ‘tri; Priložnost, čitati liste in knjige, ki jih a društvo. Mladeniči, ki so samo pri-luPili k društvu in niso pridno čitali, ne 82umejo našega mladeniškega gibanja, j’i'11! ni prineslo nobenega haska. Pač pa j koristilo onim, ki so se marljivo poslušali društvenih listov in društvene knjiž-lcS- 2. Mladeniči so prirejali gledališke ^dstave in imeli govore. To je bilo kontno. Mladeniči izgubijo s takimi nastopi lrah, pokazati se pred ljudstvom ter mu Povedati svoje mnenje. Taki nastopi so j1*' tudi prve govorniške vaje. Škodilo pa {P yeč nego koristilo, ako so kje mlade-obiskovali veselice, da bi tam popili in plesali. 3. Na veselicah se je po »°vorih budila mladeničem katoliška in varodna zavest, začeli so jo javno prizna-Tudi vse hvalevredno! Le ondi bi se ne mogla izreči pohvala, kjer bi mladenič sicer javno povdarjal, da ima ka-toliško-narodno prepričanje, za hrbtom pa drugače govoril in delal. Bila bi to grda hinavščina in brezznačajnost! 4. Vsled mladeniškega gibanja se je začelo gojiti prijateljstvo med mltdeniči. Prej so držali navadno le mladeniči ene vasi skupaj, sedaj držijo dobromisleči mladeniči celega okraja, da celega slovenskega ozemlja skupaj. Prej so se večkrat tuji mladeniči pretepali med seboj, sedaj pa se vspodbujajo k dobremu in blagemu. 5. Nikakor pa bi nam ne moglo nekaj prav dopasti. Ako bi mladina predaleč in prepogosto hodila na veselice v druge fare. Da se zgodi enkrat, dvakrat kot zabaven izlet, to razumemo, to celo hvalimo. Mladenič ne dahi moral samo doma sedeti, naj pride tudi malo med druge ljudi, ki jih n> vidi vsak dan. A to nam ne bi dopadalo, da bi morali mladeniči obiskati ravno vsako veselico v njihovem okraju. To bi namreč znalo kateremu škodovati! Dobil bi preveliko na-gnenje do veselic in bi si nemara domneval, da vsa narodna zavest in vse narodno delo obstoji v tem, da pridno obiskuje veselice po celem glavarstvu in še dalje! To so glavni pojavi našega mladeniškega gibanja. Z veseljem moramo potrditi, da se na slabo stran gibanje ni kazalo, ampak le na stran, katero hvalimo. Ven- dar smo mi v svoji odkritosrčnosti kar opomnili tudi na sence, da bi se tudi v bodoče ne dogodile! A vprašamo vas, mladeniči, ali je že to vse ? Ali vam mladeniško gibanje nima več ponuditi? Pač, ono vam ponuja še več. Vse to, kar smo navedli, vse to stopi v ozadje proti onemu, kar vam še v istini ponuja. Prvi namen je, da se mladeniči visoko izobrazite. V to pa je treba delati! Kako je treba delati? V čem se pa naj izobrazite? 1. V strokovnem znanju! Za večino od vas je strokovno znanje kmetijstvo.. Vsled tega pa se učite kmetijstva ne samo pri očetu, ampak tudi iz knjig! Knjiga in izkušnja še le dasta celo popolnost. 2. Učite se postav! Vsak izobražen kmet naj bi po-« znal dobro občinske postave, poglavitne davčne postave, potem postave, kako se voli v državni in deželni zbor ter v okrajne zastope. 3. Vsakemu slovenskemu možu je treba tudi dobro poznati katoliško narodni program, ga znati priporočati ter tudi odločno zagovarjati. 4. Za nameček bi bilo dobro, se seznaniti tudi z žalostno zgodovino našega slovenskega naroda in z zgodovino slovenskega slovstva. Kdo vas naj uči? Dobro, ako imate dovolj žilavosti, da se sami izobražujete. A še boljše je, ako ‘Mal Slike iz človeškega življenja. Prevet in priredil Ivan Vuk. 1. Moč otročke ljubezni, žalosten pogled, ki se je kazal možem stave. Pijan mož z razmršenimi lasmi 1.1® priveden pred nje. Petleten otrok . le oklepal roke moža. Bil je sinček lanega. Žalosten pogled, ... oh ... ! «Zakaj se je privedel ta mož sem?» P aša policijski nadzornik. *Na cesti je razgrajal, kričal, kamenje a* in preklinjal*, bil je odgovor. krJ-. a no5 v temni celici mu ne bo to*, j ' ZaPrite ga! — Še nekaj l Kaj pa Ce deček tukaj?* e u®ček, katerega je menil nadzornik, bil Kij den fantek. Njegove, kot nebo modre la’,80 žalostno gledale izpod lepega čela, )08t*8, nadzornik, ki ni bil mehkočuten, >ca j £inien- Barva njegovega mladega 'ilili16 Sista in cvetoča. Gosti kodri 80 rou na čelo in tilnik. la* .5* in mati sta prej imela lepše >ebi *’ zamrmral je nadzornik sam pri v-^Potem sg pa obrnil k dečku rekoč: »Pojdi sem, ljubi moj, oče mora v celico.* «Ne, ne!» zakliče fantek s tresočim glasom, ki je izražal strah in jok, da bi se moral ločiti. »Jaz grem z očetom. Prosim vas, pustite me z njim.* «Ne, to ne gre. Količ, vzamite fantka!* Pa bilo je lažje rečeno, kakor storjeno. Deček je prestrašeno zakričal, da je pretreslo mozek in letelo skozi ušesa. Krčevito se je oklenil očeta ter ga držal tako močno, da je Količ, akoravno močan možak, se zastonj trudil ga iztrgati. Pijanec, ki je dosedaj mirno gledal ta prizor, je rekel z zavirajočim težkim glasom: »Pustite pri miru mojega otroka. Saj vidite, da hoče pri meni ostati. Pustite ga!» Nadzornik ni vedel kaj naj stori. »Ubogega fantiča, ki ni ničesar pregrešil, ne morem zapreti. Pa tudi njegovega vriska ne morem prenesti.. . Količ zaprite oba!* Služabnik je storil, kar se mu je ukazalo. Peljal je sina in očeta v temen ozek prostor. Ko je odšel, objel je otrok očeta krog vratu, položil svojo glavico na njegova prsa. Kmalu sta zaspala oba. Ko se mož drugo jutro prebudi, začne gledati krog in zbirati misli. Poznal je celico, v katerej je že večkrat prenočeval. In zakaj je prišel sem? Bil je v gostilni in pil žganje toliko časa, dokler ga niso pijanega vrgli na cesto. Kdo mu je neki vzel klobuk in kje je ostala njegova suknja? Tega se ne more spomniti. Oko se mu ustavi na mirno spavajočem otroku. »Bog se me usmili; moj sin Milan tukaj?!* Lepo, Ijubeznjivo dete, tolažba potrtega materinega srca. Ah, on, petleten deček pijanca je s svojim očetom prenočil v tesnem zaduhlem zaporu. Mož se prime za glavo. »Kaj bo rekla žena? Mož in sin v ječi. O, to je grozno! Kako veselo je bilo prej doma, ko še nisem poznal tega strupa, tega žganja. Ljubi nebeški Oče, prosim te, pomagaj mi, da se poboljšam.* V tem odpre deček svoje medre oči. Začudeno se ogleda. »Kje sem?* vpraša plaho in ustnice so se zategnile na jok. JHS* Sklep urednlitva v pondeljek opoldne. *3^a vaSo izobrazbo že dobro izobražen človek neguje. Stopite torej k omikanejšim krščansko mislečim rodoljubom ter jih poprosite, naj vas podučujejo. Ako želite natančnega načrta, kako se naj vrši poduk, kake knjige se naj uporabljajo, obrnile se do nas, naznanite nam razmere v vaSera okraju in mi vam bomo po možnosti natančno odgovorili. Pošiljamo vam mladeniške pozdrave! Gospodarske stvari. Sajenje sadnega drevja. Trgatva se bliža koncu. Dež nas vedno straši, da človek ne ve, ali še bo kedaj lepo vreme ali ne. Te dni, ko je trajala trgatva, bilo je vse veselo, vriskalo, pelo in streljalo se je, da so ubogi plašljivi zajci preplašeni tekali sem in tja, se skrivali za ta ali za oni grm ter migali z ušesi, čeS, ali bo sodnji dan, ali kaj. Pa dragi zajčki, tega gromenja se vam ni bilo treba bati, ker ti streli vam ne bodo in niso storili nič žalega, kakor možje z onimi okovanimi palicami, ki jim pravijo, da je puška. Ti streli so bili le znak veselja, da so se zopet včakali veseli dnevi trgatve, ko so želi vinogradniki sad svojega truda celega leta. Kdo pa bi ne bil vesel, če vidi grozdje, potem most in da se bo tudi kmalu približal sv. Martin, ki pokrsti mlado vino. Ta ali oni vinogradnik morda ni posebno zadovoljen s pridelkom, toda letos je bilo že tako, da nam je neugodno vreme vzelo lep del pridelka, pa tolažimo se, da je bila že tako božja volja. Tudi čriček, ki je sedaj tako nestrpno prepeval in vabil trgat, se je umaknil globoko zdih-nivSi, čeS, sedaj pa sem brez skrbi, čas je, da se prespim. Ni pa bilo dano vsem, da bi se veselili trgatve, vsaj v lastnem vinogradu ne, ker je morebiti za tacega lega neugodna, ali pa mu pride predrago; pa tudi tak bi se včasi rad okrepčal z drugo tekočino in ne samo vodo pil. Za takega je pa druga cenejša pomoč. Poglej okrog po svojem posestvu, dragi moj, in naSel boš mesta, ki leže prazna. Ali veš, kaj bi Pa komaj je zagledal očeta, se je ljubko nasmejal. »Veliki mož tu zunaj je naju sem zaprl, oče. Hotel me je odpraviti od vas, pa se mu ni posrečilo. Saj se spominjate, kajne, oče, da sem vas našel včeraj na cesti. Zgubili ste klobuk, mislil sem, da ga je odnesel veter — in otroci so se smejali. Vi, oče, ste bili bolni, ni res? In potem je prižel stražnik in je naju spravil sem . . . Sedaj pa pojdiva domov k mami, da ne bo jokala.* Tako je govoril deček. In oče? Njegovo srce se je topilo. Bil je ginjen, kakor Se nikoli. Spoznal je svoj greh in čutil njegovo težo. Potem položi roko na kodravo glavico svojega deteta in reče slovesno: »Milan, nikdar me ne bodeš več videl takega, kakorSnega si me našel včeraj. To obljubljam slovesno pred Bogom!* In ko je jetničar odprl vrata, da ga odpelje pred sodnika, je Sel s trdimi koraki, vodeč otroka za roko iz celice. Zunaj ga je že čakala žena. Celo noč ni revica zatisnila očesa v skrbeh za moža ti najbolj prijalo, in tudi ti boS pil, ceno pa zdravo pijaco, ki se le po sestavi razločuje od vina. In to vino je jabolčnik ali h r u S k o v e c. Na prazne prostore na svojem posestvu zasadi razno drevje, in ono ti bo hvaležno. Kako dobro dč človeku, ako more po zimi prinesti svojim dragim na mizo za priboljšek ne samo sadnega vina, temveč tudi okusnega sadja. Da, kdo ne vzame rad sadja, celo po zimi, ko je vsa narava odmrla in počiva; ti pri mizi Se uživaš njene darove v podobi jabolk ali hrušek. To je drug vinograd, cenejši pa tudi dobre obresti prinašajoč, in temu se pravi sadovnjak. Sadimo torej drevje, sedaj je čas. Razločujemo namreč dvojno sajenje: sajenje v jeseni in sajenje na pomlad. Oba načina imata svoje dobre in slabe nasledke. In o tem hočemo se tukaj pogovoriti. Nič ne de, če me bo gospod urednik lasal in natezoval moja uSesa, nič ne de, če mi bo radi neubogljivosti, da vas s tako dolgim pisanjem nadlegujem, ravnal hrbet in trkal z ravnilom po prstih, poskušajč, če jih imam iz kosti, vse nič ne de, jaz sem vendar le. vesel in zadovoljen, da se morem nekoliko z vami pomeniti. Saj vsak kmetovalec, vinogradnik in sadjerejec rad govori o svoji stvari, tako tudi jaz, ki se na pol tudi računim za kmeta. Pa seveda zraven vsega tega sem tudi nekoliko politik. Nekoliko pravim, ker sem bolj mirne naravi, zato pa samo gledam, kako se drugi tepejo. Ko pa se mi zdi dovolj, potem se zbudi tudi v meni slovenska kri, da me gospod urednik začudeno pogleduje in me hvali, da če bi vsi zmiraj tak bili, potem bi nekaj dosegli. Hm, pa jaz ne morem pomagati. Jaz rajši sadim svoje sadno drevje in pokušam vino, če je že dobro zavrelo. — Jesen je, torej kako se sadi v jeseni? Jesensko sajenje sadnega drevja. Jesensko sajenje je tam umestno, kjer je dobra zemlja in po zimi ne stoji voda, ki bi zmrzovala, ker bi potem tudi zmrznilo korenje. Če se drevo vsadi v jeseni, počasi, celo zimo, zrasejo mu korenike in tako lahko na pomlad takoj požene in in Milana. Komaj je zagledala svoje dete, planila jo k njemu, ga objela in pritisnila na srce. Nato se je zgrudila na tla, premagana od srčne bolesti in bridko ihtela. Mož je pa molčal. Mirno je Sel pred sodnika, da bi se tam zagovarjal radi »pijanosti in motenja miru*. Žena in sin sta mu sledila. Ko se je klicalo njegovo ime, stopil je naprej in rekel: »Gospod sodnik, spoznam da sem kriv. Ali poglejte to jokajočo ženo! Poglejte to majhno dete! Kakor gotovo stojita sedaj tukaj, tako gotovo se ne napijem nikdar več. Niti jedne kapljice od opojnih pijač naj ne okusijo moja usta. To obljubljam pred podobo Boga, pred katerim ni nobena reč nemogoča!* Sodnik je bil ginjen. Oprostil je moža kazni, kateri je svojo obljubo vestno spolnjeval. Bil je ženi ljubljen mož in Milanu dober oče. Sreča, zadovoljnost in blagostanje počivala so nad njegovo hiSo. 2. „Sedaj po spovedi mi je lai^e .. V Parizu na Francoskem je živel v pokoju star general, brez posebnega pre- rase veselo naprej, med tem ko Se 0 ki smo ga sadili spomladi, začno komaj d® ^ koreničjo in ko ima taisto, potem požene. Torej je jesensko sajenje boli ' ker dobimo takorekoč že eno leto r® .e Slabo pa je, če bi sadili v jeseni dre L v težki ilovnati zemlji, potem kjer Pr' mnoeo vode h korenin. Spomladno sajenje sadneg8 drevja je pa le tam umestno, kjrr se ne m . saditi v jeseni. Namreč v težki 'lovu zemlji, v močvirnih krajih itd. Kakor je že gori povedano, je tako drevje, v ^ jeno na pomlad, zaostalo na rasti z® c ■ leto od onega, ki se je vsadilo v jef^j Tako torej, dragi sadjerejci, turnilS hočemo biti veseli, ko bodemo že^' ,j! trud in jedli okusno sadje. Bog vas^1 Pijančevanje. „to Škof Slomšek svarć mladeniće pred dandane ^, razširjenim pijančevanjem med drugim tak®' »Globočina, mladeničem strašna, i6^, janščina, ki truplo mori in dušo P0^ ^ Žalostna je velika suša, ki posuši in doline, da zemlja razpoka in z®®“ ^ gore same od sebe goreti; Se hup®^ pijancu godi, ki se v pivo, vino ali ® v žganje poda; on sam v sebi sušo *pj, katere tudi smrt ne bo pogasila. „„j katere tudi smrt ne do pogasna. e, jancu želodec oslabi, da živeža kuhal1 ^ ne more; zato pijanci preveliko premalo jedo, kako bi ne onemagai*‘ pijanca noge več ne nosijo, roke mu dajo, huda bolezen se za njim poP1 smrt približuje, in pekel se že odpir®’ bo pijanca požrl. — Pijanec in pa - - - • ........... i nodo*,« katerim divji konji uidejo, sta si po' Pijanec je izgubil pamet, voz pa ®v®*eIji voznika, obadva se potareta. Na Pr pt voglu se voz zdrobi, pijanec na. ki s 1 .^.0----------------------, ------t , tlllfl široki cesti opoteka, iSče smrti in 1° siru&i uesu uputona, iov;ooiuiiti najde. Vsaka luža je dosti globoka, a utopi; vsaka stopnjica dosti visoka, 0 | pobije. Štrena glava pa štreno kolo, ^ Ki vNiiartrta -nnail* f s« moženja in pa tudi brez vere. Nikd i ni obiskoval, kakor star njegov /°n£1še' polkovnik. Nekega dne pri obisku je ^ polkovnik starega generala hudo b°lut Soproga in hčerka sta želeli po 11 zdravnika, da bi se bolnik s sv. 28 jH menti previdel. Bolnik se je pa strog^r odločno izrazil zoper to. Soproga id ^ mu pa s prošnjami in nagovarjanjem J* dali miru. Naprosili sta tudi stareg „r jatelja polkovnika, naj bi nagovarja1 ^ rala na sprejem sv. zakramentov- u Akoravno hudo nevoljen radi t® j jl> šnje, se je polkovnik vendar-le ud rekel generalu: T 2 »Prijatelj, ti si hudo bolan. J ^ tvojem mestu bi se dal prevideti. J g p duhovnika, dobrega moža, duhovnik®) terim se lahko govori.* , d* S temi besedami se je gener omehčati. Polkovnik se je podal k p°P Q j# neznanemu duhovniku, povedal mu .jk* niku in kako mu je duhovnika d ,j) »Idite, velečastiti, k bolniku ^ recite, da me poznate in da ste m J vednik.* ‘Zavoljo nezmerne pijače«, pravi sv. Duh, *J'h ie veliko že smrt storilo«. (Sir. 37, 34.) ‘Rokodelec, ki se pijančevanju uda, ne Do obogatel«. (Sir. 19, 1.) H. I Kaj bo pa za duSo? — Namesto de-,ah, sedi pijanec po gostilnah in sam sebi rade zlati čas .. . Namesto skrbeti za Voio ljudi, prihraniti kaj za stare dni, ali Pa ubogim pomagati, pijanec svoje premoženje tako rekoč v vodo pomeče, in dolge, katerih nikoli poplačal ne bo. pogosto preklinja, klafa in opravlja, malo {?* moli; malokdaj gre k spovedi, in Se 'filtrat se ne poboljša. Grdo je njegovo 'v‘ienje, strafina njegova smrt; gorel na ve,u svetu, gorel na onem bo, kdor se ne naruie pijanosti. »Pijanci ne bodo posedli beškega kraljestva«. (I. Kor. 6, 10). III. Pijanec na svet nobeden ne pride, *mPak se le s časom privadi pijanosti; A,1 Pa pregrehe, katera bi tako hitro ujela °veka, kakor pijanSčina. Od začetka le P0iikuga) poslednjič pa pijanec misli, da n.u brez vina ali žganja (sploh alkoholične jj'iače) živeti ni. Nekoliko jih pije in misli, a brez močne pijače delati ne morejo; m*1 delavci že na pragu pogube stojijo; e bo dolgo, da bodo moč in pamet zapili, v i.^rugi pijo za kratek čas, za dobro k0!0) in večjega veselja na svetu ne i^najo, ko po grlu vlivati. Taki že glo-3° v nesreči tičijo. Težko se bodo ll^tva jn nesrečne smrti ubranili; za veseljem pride vselej večja žalost. v Tretji pijejo brez vsega vedenja, brez j Pameti. Taki pijanci živ pekel v sebi 5aio, in človek biti nehajo. Zlasti kdor v 'be žganje piti, začne tudi pamet gubiti; j kratkem se ves poživini. Takega ne |:aaali delati, ne Bogu služiti, ne za svoje . > ne sam za-se skrbeti. Grše živi ko j|V!ria, in kedar se izpije, vzame si Se tj%nje. To vemo in očitno vidimo (vsak da toliko več ljudi zdivja, čim več 1'h v žganje poda. IV. Vei t6 raoti 'iubi brate, da je pijancev - 'ko, katerim se nič hudega ne zgodi. Uj *Pa», odgovori duhovnik, «tega ne Q°rem reči, ker je lagati prepovedano. sPod polkovniki tukaj je spovednica, sr, i yde poprej sv. spoved, potem pa lahko Polnim vašo željo.* Uj b)obre besede duhovnika našle so lepo .fj0 v srcu vojaka. Akoravno od za-ka obotavljaje, pokleknil je vendar-le k vednici in sprejel vredno zakrament • Pokore. Qe * ^ovariš», zakliče potem svojemu bol-(jj p tovarišu; »duhovnik je dobrosrčen in *U(h jaz sem se spovedal. Odloči se ^ori tako tudi ti.» slov0 priv°dl je. Oba sta sprejela blago-riiDV sP°kornosti, oba sta čutila in govo-s tisoč drugimi: 1 'Sedaj po sv. spovedi mi je Pot i? ’ sedai sem miren, ker sem našel 1 ki me pelje k mojemu Odrešeniku. 3. Moj tovariš. povl!n°s'm' ljubi stric, povejte nama kako •* prosita Ivan in Jakob. re^tncVarna Pa naj pripovedujem?« Ako se ni, pa se jim še bo. Ne zanašaj se, da se tebi ne bo godilo tako; le po malem človeka huda navada za seboj mika, pa naglo ga zgrabi, kadar si več pomagati ne more, in kakor goreč kolovrat leti v pogubljenje. Le skraja se brani hude navade, ki te prijazno vabi; danes je lahko, jutre bi bilo prepozno. Boljše nikdar sladkega strupa okusiti, kakor vsled njega umreti. Laže boš živel brez njega zdrav in vesel, kakor da bi ga preveč ne pil, če se ga enkrat privadiš. V Ameriki in na Angleškem imajo prelepo bratovščino, da se med seboj po braterno žganja varujejo. Koliko se je tu že denarja prihranilo, ki so ga poprej za žgane pijače izdajali. Ljudje rajši ubogajo, bolj zadovoljno živijo in so bolj zdravi. Žene se hvalijo, da imajo nebesa na zemlji, ker možje, tovariši te lepe bratovščine, žganja ne pijejo. Ljubi mir prebiva pri hiši, boljši je živež in oblačilo; tudi za otroke imajo večjo skrb. — Oh, da bi tudi pri nas bilo veliko takih bratov!« * * * Tako nepozabni Slomšek! Kaj bi še le danes rekli, ko je pijančevanje še veliko bolj razširjeno in so zmernostne družbe ali bratovščine še veliko bolj potrebne. Kaj se je v tem oziru že storilo, in se še lahko stori, bodemo predragim bralcem »Našega Doma« v kaki prihodnji številki pojasnili, ako jih bode zanimalo zvedeti. Dotlej zdravi! Ciril Zdeniški. Razne novice in druge reci. Novemberske misli. Vinogradi so večinoma obrani. Le tuintam 9e vidiš trgalce, kako si huškajo v zmrzle roke in jih potem stegujejo po grozdju. Iz kleti prihaja močan duh vinskega mošta in te vabi, da mošt poskusiš. Ni preslab, a tudi predober ni. Po travnikih se še pase živina, ki postaja precej dolgodlaka. Pastirji si kurijo s slabo posušenimi dr vami, in dim se vleče daleč okrog po orumenelih travnikih. Med njivami lazijo mestni lovci za strahopetimi zajci. Najimenitnejši svet- «Nekaj, kar ste sami doživeli, ko ste še bili deček», reče Ivan. • Toraj poslušajta! — Ko sem še bil otrok, prosil sem nekega dne mater za dovoljenje, če smem iti z Milkom k reki se igrat.» «Ali je bil Milko vaš brat?* vpraša Jakob. «Ne, pa rad se je z menoj igral. — Toraj dalje! Moja mati so mi dovolili in bila sva zadovoljna. Ko prideva k reki, sem vzel desko in spustil v vodo, da je plavala na vodi kot čolnič. Odplavala jo pa dalje od obrežja, da je nisem mogel več doseči. Nato sera zapovedal Milkotu po njo. Vsakokrat me je ubogal, kar sem mu zapovedal, le tokrat ne. Zakričal sem jezno nad njim, na kar je odbežal. Sedaj sem pa postal hudo jezen; poberem kamen in ga zalučim z vso močjo za njim —.» «Oh, stric!* zakliče Ivan. «V tem trenotku zasuče Milko glavo in kamen ga zadene ravno «na sence —.» «Oh, stric!* zavpije Jakob. «Da, in kamen je priletel tako močno, da je Milko zakričal in omedlel. Jaz sem nik v lem mescu je sv. Martin. Kadar se izgovori to ime, marsikateri poželjivo požira sline ter se spominja tečne Martinove gosi. Martinovo gos v torbo, potem pa hajdi v vinograd skušat mošta, ki postane ta dan vino, to je za tega ali onega najvažnejši dogodek celega meseca. Kakoršen je dan sv. Elizabete, takšna je potem vsa zima. Dan sv. Katarine pa kaže samo na mesec januvarij. Če na Andrejevo sneži, je slabo znamenje za žito. To so pregovori, stari pregovori. Letos se prorokuje huda zima. Čebelice so neki že dobro zamašile svoje panje, in te majhne, pridne živalice so baje dobre prerokinje. Tudi nam bo treba sedaj v mesecu novembru zamašiti špranje pri oknih in vratih ter se oskrbeti z drvami za zimo. Brezdvomno najveselejši dogodek za naše cenjene bralce pa je, da »Naš Dom« ta mesec dvakrat izide, danes namreč in 20. novembra. Adijo! Sv. Peter pri Mariboru. Nikar se ne čudite, gospod urednik, ko boste dobili ta dopis. Res je, da še do sedaj niste nič slišali o nas, kakor bi nas niti na svetu ne bilo. Pa ni tako! Mi živimo, se gibljemo, in tokrat že bolj javno in pogumno. Sicer še ni pri nas bralnega društva, pa upamo, da ne bo dolgo, da ga ustanovimo. Mi mladeniči pa se navdušujemo in delamo med seboj po vzgledu vrle mladine po Slovenskih goricah. Ustanovili smo si tamburaške društvo, in tako zaljubljeni smo v svoje mile tamburice, da bi vedno igrali. Da pa tudi pokažemo drugim, kaj znamo, sklenili smo, da napravimo v nedeljo, 9. t. m., koncert v prostorih gosp. Muršeca. Igrali bodemo na tamburice in se drugače pošteno zabavali. Vabimo torej vse sosede in rodoljube iz drugih krajev, naj nas blagovolijo obiskati in podpirati v našem delovanju za narod. Srčno pozdravljamo vse vrle mladeniče in dekleta po lepih Slovenskih goricah. Na veselo svidenje pri našem koncertu! Bog in domovina! Sp. Sv. Kunigunda pri Mariboru. Gotovo se čudiš, dragi »Naš Dom«, da dobiš naenkrat dopis iz našega kraja. Dozdaj smo mi še krepko — spali narodno spanje. In kaj meniš, kdo nas je zbudil? bil Se pa vedno jezen in nisem šel k njemu, temveč sem se stegoval po deski. Ali spodrsne se mi in jaz padem v globoko vodo. Klical sem na pomoč, ali nikdo ni bil blizu, da bi me rešil. Kar me zapušča zavest. Samo to sem še občutil, da me je nekdo potegnil na breg. Ko sem prišel k sebi, stal je Milko zraven mene. Rešil mi je življenje s tem, da jo izpostavil svoje v nevarnost.* «Ah, vrli dečko! Ali je bil vaš sorodnik?* vpraša Jakob. «Ne!» odgovori stric. «Kako pa ste mu rekli?* vpraša Ivan. • Objel sem ga in bridko jokaje, ga prosil odpuščenje.* «In kaj je rekel ?» vpraša Ivan. «Rekel je: ,Vau, vau, vau‘.» «Ali stric!* zakliče začudeno Jakob; «kdo je tedaj bil Milko prav za prav?* «Bil je moj pes*, odgovori stric, »zvestejši, kakor sem jih kedaj videl. Od tedaj nisem bil nikdar neprijazen proti psom ali kaki drugi živali in upam, da tudi vi ne boste«. — »Štajerc«! Tukaj pri nas je namreč neki gospod učitelj, ki se imenuje Ahič, podpise se pa Achitsch. Ta gospod je začel nam spečim pod nos tiščati »Štajerca«. Ker pa ta list smrdi, zbudili smo se vsled neznosnega smrada, ki ga razširja. Vidiš, dragi «NaS Dom«, tako smo se mi zbudili. Potem si prišel ti med nas. Kmalo si se nam priljubil in sedaj te že mnogi radi čitamo. Samo nekaj nam še manjka. Bralnega društva in pa organizacije naše mladine. Kaj bo z nami, mladeniči in dekleta? Glejmo sosedne župnije, kjer že mladina bedi in pridno deluje. Samo mi spimo. Vstanimo, in videli bodemo, ali še bo dolgo »Štajerc« hodil kužit k nam zraka. Pozdravljamo navdušeno mladino. Bog in domovina! Samomor. 27 letna šivilja A. Haubi se je v sredo v stanovanju F. Mautner-ja v Mariboru s puško ustrelila. Ptujski voditelj ondotnih Nemcev in nemškutarjev, odvetnik dr. E. Ambro-sitsch se preseli v Ljubljano. Upamo, da mu bodo Ljubljančanje kmalu pot nazaj pokazali, da ptujski Nemci od žalosti nad veliko izgubo ne umro. Iz Hajdinevnam pišejo mladeniči med drugim tole: Že dolgo vam sicer nismo ničesar od tukaj poročali, ali mi ne spimo, ampak se gibljemo v narodnem oziru. To priča precejšnje število novih udov, ki so letos izmed naših vrst pristopili k bralnemu društvu, kjer ,posebno radi čitamo tebe, dragi «Naš Dom». Tudi naša dekleta so vrlo narodna. Predstavljala so nam že dve igri «Lurška pastirica* in «Sv. Neža*. Mladeniči pa se vadimo na tamburico, s katero glasbo smo naše rodoljubno ljudstvo že večkrat razveselili. In v kratkem bomo zopet nastopili. Že danes vas vabimo, da nas pridete gledat in poslušat! — Kako pa kaj drugače? Letino smo imeli še precej dobro, posebne nesreče ni bilo. Le slana je prišla prerano ter nam naredila izdatno škodo, posebno na ajdi. — Tako zdaj smo vam pa vse sporočili, kar je bolj važnega. Vi za nas, mi z vami! — Dostavek. Kakor razvidimo iz ravnokar do-šlega nam dopisa, se bo mladeniška veselica vršila dne 9. novembra t. m. po večernicah v šolskih prostorih v probujo slovenske mladine. Na vsporedu je: petje domačega mešanega in moškega pevskega zbora, tamburanje domačih tamburašev, deklamacija, govor, pozdravi mladeničev in šaljiva igra «dr. Vseznal*. Prijazno vas vabimo,C dragi mladeniči in dekleta, od blizu in daleč. Slovenci in Slovenke, udeležite se v obilnem številu te slavnosti! Morilec zidar Pauko, doma iz Rogoznice pri Ptuju, ki je ustrelil dne 21. m. m. Barbaro Kolarič iz Kicarjev, se je sam javil sodniji v Ptuju. Umorjpnka je bila v blagoslovljenem stanju. Iz občine Šavnice. Odkar smo imeli volitve volilnih mož, Štajerčeva strančica pe ve, kje bi si svojo jezo ohladila, ker je sramotno pogorela. V lažnjivem Štajercu napada in obrekuje našega velezaslužnega in za vse dobro vnetega gospoda kapelana od Sv. Benedikta, pa tudi enega poštenega kmeta, katerega nazivlje sivega starčka in siromaka; mimogrede povemo, da je naj-premožnejši. »Štajerc« namreč piše, da je a kmet rekel: »Mene, mene volite«. Ta •met pa stavi 500 K, beri petsto kron o *?’•• VHakomur, kdor mu to dokaže. Bračkijanci! To je pač lahek zaslužek. Le po denar! Aha, mi pa že vemo, zakaj Vam je ta kmet trn v peti, ker noče z vami v nemškutarski rog trubiti, ker je katoliško naroden mož. Vsa čast mu! In ti dopisun Štajerčev, ti se podpisuješ Jože! Šavniški. A to ime nam je dobro znano, to jo ime v to občino pristojnega cigana. Ti pišeš tudi, »ko bi še naš domači kapelan okoli hodili, bi že nič ne rekli«, pomisli vendar, čez pol občine je v benediški fari. Ali mi z benediške lare nismo Ščavniški občani? Zakaj pa moramo takrat biti, kadar imate na spodnjem delu kako cesto ali kaj popraviti ? Takrat res nismo bili poleg, ko ste Bračkotu neko drago častno diplomo izrččili. Zato nas sovražite, ker nočemo na vaš Štajerčev evangelij priseči. Nadalje piše tudi v ptujskem motovilu, da ta zmaga je naša zadnja; mi pa rečemo: Nikdar in nikoli! Kajti ogromna večina občanov je vrlih, katoliških in narodnih posestnikov. Vedno so zmagali katoliški volilni možje, in takega bi imeli tudi predstojnika, ko bi bil našim ljudem čas volitve znan. Vam obžalovanja vredni privrženci Bračkovi kličemo: Le »stolz« za Bračkom! Nasledke pa pripisujte svoji zaslepljenosti. Vam pa, pošteni katoliški narodni možje, kličemo: Le naprej po poti poštenosti, pravice in resnice. Sv. Križ pri Ljutomern. Draga slovenska mladina! Le vedno naprej, korak za korakom, ne dajmo se ustrašiti od nikogar. Delajmo z združenimi močmi, da čim prej odstranimo iz naše lepe križev-ske župnije ta strupeni ptujski list, ker še ima vedno nekaj naročnikov v naši župniji. Ravno ni častno, da samo v eno občino prihaja v devetih iztisih, kar pa ni čudno, ker ima ravno tam svojega agenta, kateri s svojim jezikom dela vedno, da bi »Štajerc« dobil čim več naročnikov. Pa mu vedno le odstopajo, ker spoznavajo njegov strup in njegovo zvijačo. Prvo leto so mu plačali naročnino, zdaj pa se jim pošilja vedno zastonj. Več izmed njih so ga že poslali nazaj; pa druga številka pride zopet. V starem rimskem mestu so pač bogati ljudje, da toliko tiskanega papirja dajejo zastonj. »Štajerc« vedno trdi, da je katoliški list, od kod pa to, da njegovi pristaši tajijo božjo naravo Jezusovo. Trdijo namreč, da je Jezus imel dva brata in da se je s svojo učenostjo in modrostjo povzdignil tako visoko, da je delal čudeže in ljudi učil. Naravnost kratijo Bogu dolžno čast. Kako se še more torej »Štajerc« ponašati, da je katoliški list, ker njegovi pristaši in agenti izbruhajo take bogokletne besede. Zatorej, draga slovenska mladina, na vso moč delajmo za verske in narodne reči. Bodimo trdni v veri in zvesti besedi materni. Eno dekle. Sv. Peter pri Radgoni. Dragi gospod urednik! Naznanjam vam, da sc pri nas tako nekako čudno vse izpreminja. Pri nas se je zgodilo nekaj takega, kar se drugod redko, ali pa celo ne, namreč, da so se lisice izpremenile; prej smo imeli rujaye, zdaj pa imamo rudeče. Pa, oh strašno, rujave kradejo samo perutnino, rudeče pa dobro ime poštenjakom. Zato pa vam hočem nekoliko popisati, kako je hotela ta zvita prekanjenka ukrasti dobro ime našim dekletom in sploh vsemu bralnemu društvu. Najprej je obrekovala in opravljala našega častitega gospoda predsednika; mislila si je, če glavo vzamem, potem že strahujem druge ude, ker pa tu ni nič škodovati mogla, prizadevala si je na vso moč, nam vzeti dobro ime; ker pa se ji tudi tukaj ni posrečilo, potem irt po celi fari razkričala, da je čitalnic* norišnica, in da ne sodi za dekleta. Tako tedaj, gospod urednik, sem vam na kratko popisala, kako izgleda ta čudna stvar. A'i mi se vsega tegn nič ne ustrašimo in S® vkljub temu v obilnosti pristopamo; njej pa smo kar na kratko odgovorile, ravno zato hodimo v norišnico, da bi se sp*' metovale. Zato bi tudi tebi trebalo iti tj« v norišnico, (Ja bi se potem bolj spametovala, da bi častite duhovščine in nas ne bi toliko opravljala. Toliko smo me vendar pametnejše, da tega ne delamO' — Srčen pozdrav! Od Sv. Jerneja pri Konjicah. Dovolite, spoštovani gospod urednik, tudi z* nas majhen predalček, v katerem bodemo naznanjali naše razmere. (M vseh stran’ pošiljajo se Vam dopisi, a od nas šent' jernejske mladine ni še dobil Vaš cenjen1 list »Naš Dom« nobenega glasu. Gotovo ste mislili, da »e še tukaj ne brigamo z* svojo bodočnost. Pa tudi tukaj smo že v narodni zavednosti. — Ustanovljeno imam(; bralno društvo, ki je še dosedaj precej dobro napredovalo. V njem imamo na raz' polago mnogo dobrih knjig, podučnih n1 zabavnih; posebno pa v velikem številu časnikov kot: »Slovenski Gospodar«, »N^ Dom«, »Domovina«, »Domoljub«, »Narod11! Gospodar« in »Slovence«. Najraje pa 1,11 mladeniči prebiramo »Na* Dom«. Imam0 tudi močen pevski zbor, na katerega srn0 mladeniči in dekleta ponosni in ga krepk0 podpiramo. Vsako nedeljo nas vadi gosP' nadučitelj I. Čeh, naš pevovodja. Ko se priredi kak cerkveni shod ali veselica, ;sl lepo zapojemo na koru in tudi drugje. nekaj, gospod urednik, sem skoraj pozal,l‘ omeniti, namreč, da je tudi pri nas precej razširjen slaboznani ptujski lis^' Vendar gre ž njim nazaj, več kmetov m" je že obrnilo hrbet. Mislim torej, da moral tudi pri nas pobrati prej ali svoja kopita in se izseliti iz naše fare. '' veseljem pa vsi čitamo »Naš Dom«, težko pričakujemo dneva, ko izide ta i0^ naški mladeniški list. Mladeniči in deklet9' naročajte si »Naš Dom«. On nam natan^ razodeva spodnještajerske razmere. Zdru' žimo se in ostanimo vedno pod geslo111. Vse za Boga in domovino! Železnica Grobelno—Slatina— gatec. Postaje na tej novi železnici bod°‘ Sv. Vid pri Grobelnera, Šmarje pri JeBa1’ Mestinje (pri «Cigajnarju») s postajališč011. Podplat za Kostrivnico, Slatina (na južn01-koncu kopališča) in Rogatec. ZastopP1*1 okrajnih zastopov Celje in Šmarje so sta' vili pogoj, da morajo biti vsi napisi jezični. V imenu celjskega okrajnega stopa je govoril vitez Berks. Celjski trgov‘:( Josip Matič ima na črti Grobelno do fl10* rogaškega okraja 74 rudosledeb ter zahtev zanje primerno odškodnino. Ves ta jcral je zelo bogat izvanredno lepega prem0# Iz savinjske doline. Dragi Dom«! po naklučju mi pride v roke 20-»Štajerca«, hitro tam na vrhu je bilo n’ pisano »volitev v državni zbor«, 1119 nižje listek: »Soldačke Eve«. Kaj pa je ’ si mislim, saj sem bil tudi jaz vojak, 'l' toraj rad berem dogodke iz vojašk6^ življenja. Ali kake neslanosti »Štajer0 tukaj uganja, obide poštenega človeka n volja. »Štajerc« tukaj pred vsem svet0*fl očitno pokaže, kakšni poštenjakoviči h njegovi pristaši od mladih nog, kajti P°šten fant se tudi pri vojakih ne uda sem razuzdanostim. Sedaj smo vsaj spre-Ktili, kakšnega značaja si ti, siromačle. ‘koli ga več ne maram in Se v roke ne farnem. Srčen 'Našega Doma« 1 A Mar. ne maram in Se v Srčen pozdrav vsem čitateljem Savinjski fant. I* Polzele. Da je I. shod dekliških . ’• družb v Petrovčah obrodil mnogo obrega sadu, pač lahko z veselim srcem Pordimo. Poglejte no malo v zadnji NaS Pre'iubi Dom, kako so dekleta navdušena P° tem shodu neustrašeno stopila na ranik proti hudobnim napadom nasprot-P'kov. i)a, dokler bodo dekleta tako nav-PSeno stala za Boga in domovino, pač J.a nasprotniki zastonj pričakujejo uspeha. Pa glasno obsojamo postopanje na-^P.r°tnikov proti fantom, ki so našega . 'ljenja. Zatorej, postavimo se Se bolj P° v bran proti nasprotnikom, naSe geslo bodi: Z Bogom in Marijo za slovensko °movino. Nazadnje pa naznanjamo, da tal težko pričakujemo veselege časa, nam-I- mladeniškega shoda, da bi se Se 0li — in ne samo mi, ampak tudi drugi JP navdušili za boj, ki ga bijemo v se-j.atliem času. Vsem zavednim fanton širne ‘ °venije pa kličem krepki: Na zdar in na Vl(tenje 1 Kmetski fant. j Iz Dobja. Tako drznega človeka pa } dolgo ni bilo v Dobju, kakor je trgovski pločnik J. Toma. Samooblastno hoče sarekovati ljudem, ki pridejo v trgovino, Jpie nazore. Posebno pa se jezi na č. gg. Jsijonarje, ki so imeli pri nas sv. misijon. j°' upamo, da se ne bo dolgo. Kako ,1 *en je ta mož, ki živi le od slovenskega vj(]i se tudi iz tega, da je naročil J" jztisov »Štajerca«, da jih deli med pP'iane. Napravil je tudi pred mesecem >ad vrata nadpis: »Trgovina pri Štajercu«. ial- te.Vamo, da mož ta za Slovence skrajno „1 Pvi nadpis odstrani! — Ces. kr. okr. rjVarstvo v Brežicah pa prosimo, naj po-ebno ukrene, j Pismo mladenk iz Gradca. Kaj ne, la0iiPod urednik, mili «Naš Dom» bi si že bko mislil, od vseh strani, koder potujem, t;111 že sprejemal hvale in pozdrave, le iz adca še nisem nobenega dobil. Ali pa ?lorda tolaži, da ga bode tedaj dobil, „ b° zadnji iz Gradca prikobacal, kakor a Pravi. A, dragi «NaS Dom», ni lakol ka1 ravno nas je m n o g o S1 o v e n k tu-v.l> ali ker smo na tujem in ne v domo-p '> za to bi se ne spodobilo, da bi kar 6 v vrsto silile. Zadovoljimo se, ako ijr6sP*°h sedaj blagovoliš sprejeti od nas pozdrav. O, kako zelo se veselimo *V(j2e komaj čakamo, da nas obiščeš, da da 1110 Po tebi toliko lepega in zanimivega, Šol,l!!Vabis nam večkrat celo solze v oči. Sil? ker ne moremo biti pri onih vL s*avnostih, katere prirejajo in se njih tja a“uiei° naše tovarišice. Usoda nemila vese).le drugače naklonila. Posebno nas boju'1’. kako vstrajno se naSe tovarišice bie Pr°ti pogubnemu «Štajercu». Tudi ko se enkrat vrnemo v domovje, kar hojuT*' da se bo zgodilo kmalo, se vam ‘ŠttJp0 Pridružiti in pomagati teptati katerirc.a*> a^° ne bo že prej izginil. List, 'b kr««^'^0 *aže napada duhovnike Vi a,D8k0 slovensko mladino, ni krš-bpsju1 i'st, in se tudi ne bo nikdar v Psti ,r°kah grel! Tukaj se večkrat pri-tatUo jer.bivajo večjidel Nemci, da mo-u 'n tam, zaradi tebe preganjane biti. A me se ne ustrašimo. Živel »Nas Dom»! Živela slovenska domovina! Nevarnost za nadomestne rezerviste. Kakor se čuje, hočejo pomnožiti našo armado. Vlada zahteva, da se dovoli, ohraniti za dobo treh let pod zastavo tako-imenovane nadomestne rezerviste, ki po sedanjem zakonu služijo samo osem tednov. Ta usoda bi zadela naj prej tiste rezerviste, ki so sedaj v službi in imajo pravico zahtevati, da se jih koncem novembra odslovi. Ta vladni načrt je naletel na najhujši odpor pri vseh strankah, ki jim je v resnici mar blagostanje in korist ljudstva. Na Ogerskem so tako razburjeni, da so kar začeli revoltirati. Tudi naši poslanci bodo v tej važni stvari stali na strani ljudstva, to je, delali zoper ta načrt. Potres. Dne 24. p. m. so čutili ponekod na Spod. Štajarskem potres, ki je imel valovito gibanje. V istem času so čutili precej močen potres tudi v Zagrebu in na Primorskem. Volitve na Koroškem. Kakor je že »NaS Dom« poročal, dobili smo na Koroškem naravnostno volilno pravico, to je, da volimo volilci kar naravnost poslance, in ne po volilnih možeh. Dne B. novembra bo volil splošni volilni razred, dne 10. novembra pa bo se vršila volitev v kmetskih skupinah in tedaj bo stal vsak zaveden Slovenec, vsak volilec na svojem mestu za svoje kandidate. Prosimo vas, slovenski volilci, pojdite v s i brez izjeme na volišče, naj se nobeden ne izgovarja s to ali ono prazno rečjo. Od dobrega izida volitve je mnogo odvisno, da, odvisna je takorekoč bodočnost koroških Slovencev. Na zaupnem shodu, dne 16. oktobra, so se za slovenske okraje v kmetskih občinah (tretja kurija), ki volijo dne 1 0. nove m b r a, določili sledeči kandidatje: 1. Okraj Pliberk-Železna Kapla, ki obsega občine: Kotlje, Tolsti vrh, Libeliče, Švabek, Libuče, Blatno, Možica, Črna, Prevalje, Št. Danijel, Bistrica, Jezersko, Bela: g France Grafenauer, bivši deželni poslanec, posestnik in orglarski mojster na Brdu. 2. Okraj Velikovec-Dobrlavas, ki obsega občine Globasnica, Dobrlavas, Žitaravas, Rokarjavas, Grebinje, Škocijan, Velikovec, Tinje, Važen-berg, Vovre, Djekše. Grebinj, Št. Peter, Ruda, Pustrica: g. Valentin Podgorc, vikarij v »Marijanišču« v Celovcu. 3 Okraj Celovec-Borovlje:g. Janez dre, župan in posestnik v Šmartnu pri Celovcu 4. Okraj Rožek-Beljak-Pater-n i j o n : g. France Eller, nadučitelj pri Dev. Mariji na Žili. B. Okraj Trbiž-Podklošter: g. Janez Ehrlich, posestnik in poštar v Žabnicah. Za novi splošni- volilni razred (četrto kurijo), ki voli dne 6. novembra, je naš kandidat za kraj Celovec-Veliko-v e c tudi g. Janez Ure, župan in posestnik v Šmartnu pri Celovcu. — Slovenci 1 Rojaki! Tem možem izkažite svoje zaupanje, udeležite se polnoštevilno volitve in glasujte za nje. Vsak glas se šteje in zato ne sme ostati noben mož doma. Vsak poštenjak, ki mu je mar ljubi materni slovenski jezik, bo storil svojo dolžnost, in potem mora biti zmaga naša! Posebno pazite pa na glasovnice in poverilnice (legitimacije), da jih ne zamenjate ali pa po- zabite doma, ker nasprotniki bodo poskušali vse, ter pazili na vse, da vam prepovejo voliti. Koroške novice. V Velikovcu so dne 17. m. m. popoludne potegnili iz Drave trije delavci utopljenko, ki jo obvisela z nogami ob stebru tamošnjega dravskega mosta. Bila je stara 64 let, močna ženska s sivimi lasmi. Okrog vratu je imela majhen križec in zlate uhane v ušesih. Utopljenka je bila učiteljeva udova Marija Mihod iz Rožeka. Pliberk. Pri neki hiši blizu kolodvora so kopali globok vodnjak. Ko so spuSčali vanj železno trugo, v kateri so spravljali prst iz vodnjaka, se je težka truga odklenila, padla 10 metrov globoko nekemu delavcu na glavo ter mu napravila globoko rano. Prepeljali so ga v Celovec v bolnišnico. Nesreča pač nikoli ne praznuje. Režek. V torek, dne 14. m. m. so pogrešali vdovo po nekdanjem tukajšnjem učitelju. Šla je iz svojega stanovanja z besedami, katere je rekla proti svojemu sinu: »Bom Sla, da me ne boš več videl«. In res je več ni bilo, ker v petek so jo našli mrtvo na Spodnji Bistrici v Dravi. Ali je nesrečna žena res sama v vodo Sla ali pa po nesreči padla notri, se ne ve. Podrožica. Kar so združeni ljudje domačini enkrat trdili, namreč da bo potok Rožica gospodom inženirjem, ki gradijo novo železnico, delal preglavice, se že spolnuje. Da dobijo električno moč, so potok pregradili in nabirajo vedo, katero po ceveh peljejo k strojem, ki bodo elektriko delali. Minuli teden pa je potok pokazal, kar zna Zavoljo močnega deževja je priteklo malo več vode in ta je razdrla most, ki so ga imeli čez potok k drugi bolnišnici in nabiralnik za vodo pri mostu je zasula s peskom, da so morali menda en cel dan pesek ven metati. In to je bila Se le majhna vodica; kaj bo Sele, ko se bo sneg v vigredi tajal? Steben pri Bekštanju. (Ogenj.) Kako je hudourje včasih tudi k sreči, kaže sledeči slučaj: V sredo dne 22. okt. popoludne je začelo iz temnih oblakov liti kakor iz Škafa. Bilo je okoli 7. ure na večer, kar se iz Zagoričan, sosedne vasi, prikaže rudečesvitla ognjena zarja in zajedno začne tudi plat zvonš zvoniti. Gorelo je v Zagoričah v sredi vasi pri Koratu — skedenj in hiša. Vsa vas je bila v nevarnosti, ker hiše so tesno skupaj postavljene. Ker je pa silna ploha bila, po-žiralni ogenj bližnje hiSe ni mogel vneti. Med tem pa so hitro prišle tudi sosedne požarne straže in ognjegasilci na pomoč, ter so požar zadušili. Ako bi se bil ogenj en dan poprej oglasil, bi gotovo vsa vas, ki šteje čez 20 Številk, z vsem imetjem do tal pogorela. Le silna deževna burja, — čez katero se morebiti tolikokrat hudujemo, je bila tukaj največja sreča za vso vas. Medgorje. Dne 12. vinotoka se je vršilo zborovanje naše podružnice sv. Cirila in Metoda. Kljubu neugodnemu vremenu se je sešlo tako mnogo število občinstva, da je bila prostorna Martinčeva gostilna natlačena. Domači gospod župnik je v svojem govoru kazal na nevenljive zasluge slovanskih blagovestnikov za Slovane ne samo v verskem oziru, temveč tudi v duševnem prebujenju. Izmislila sta si pisavo za Slovane, takozvano Cirilico, zbirala sta okrog sebe nadarjene mladeniče in može, prestavljala sta bogoslužne knjige v slovanski jezik ter vpeljala slovansko božjo službo. V njunem smislu danes delujejo podružnice sv. Cirila in Metoda. Po končanem govoru se je predstavljala igra: »Jeza nad petelinom in kes«. Dekleta šo igrala izvrstno. Gospodinja Matilda se je odlikovala po naravnem obnašanju in govorjenju, dekli Kloti in Justina po izbornem kretanju in odločnem, lepem govoru, dekla Mali m botra UrSa pa po neustrašenem nastopu. Igri je sledilo splošno in živahno odobravanje. — Splošen smeh pa je zavladal, ko je »gramofon«, najnovejši govorilni stroj, napel svoje strune. Ta umetni stroj govori, poje, se smeji in jucka. Pozno v noč jo udeležence izvrstno zabaval, vmes pa je naS vrli pevski zbor pod vodstvom gosp. Blaža Kordaža lepo prepeval mile slovenske pesmi. Razšli smo se z zavestjo, da že dolgo nismo uživali tako izvrstne in nedolžne zabave. Zavednost, kje si?! Dobd sem v roke nemško pismo iz Zgornje Štajerske, katero zopet kaže prav lepo sad naSih ljudskih šol; a pogreški v njem bi še bili le malenkost. Gre za krstni listek, in stranka prosi, da se ime ne bi pisalo s »c«, ampak z »tz« in stranka še izrecno pripomni: »also in deutscher Form«, t. j. v nemški obliki. In zakaj tako? Ker to zahteva — nemška nestrpnost; kot vzrok namreč je naveden, da bi se dobila v ondotnem kraju lažje kaka služba? Ce torej Nemec gleda le na to, se li posel piše s »tz«, »tsch«, »sch« itd. — no s tem le pokaže, da mu v glavi ne more biti kaj v redu, pa še »hajl« navrh — potem je nemštvo rešeno. Kaj se naj pa uči mladina, ki službe išče, iz tega? Ne išči si službe pri takih nestrpnežih ; če vzame Slovenec, ki se mora le vendar v službo podati, seboj poštenost in marljivost ter verno srce, našel bo povsod odprte roke in trezno misleče stranke ne bodo vpraševale, li piše svoje ime s »c« ali »tz«. — ŠLajerc pa bo zopet čvekal in strašil okoli, da Nemci ne sovražijo slovenskega jezika. Poznamo se! Gašpar Held, znani cigan, ki ga je novomeško sodišče obsodilo zaradi roparskega umora v smrt, a je bil pomiloščen v dosmrtno ječo, je hotel uiti iz kaznilnice v Gradiški. Skočil je čez zid 32 met. globoko v jarek, in dasi je priletel na kup gnoja, pobil se je tako, da je obležal. Prenesli so ga v bolnišnico. Napaden orožnik. Dne 19. t. m. je šel postajevodja Filip Pušl iz Zatične na Kranjskem v družbi dveh deklet in nekega fanta po zatiški cesti proti Grižam. Pri nekem gozdiču so družbo napadli trije fanti. Orožnikov spremljevalec je bil pobit na tla in tudi orožnik je bil udarjen, na kar je vzel sabljo in udaril napadalca Eržena iz Griž po glavi. Eržen je bil težko ranjen, njegova spremljevalca sta pobegnila. Žalostna smrt čvetorice vojaških beguncev. Kako težko kaznuje vojaški zakon vojaške begunce, nam kaže sledeči slučaj, katerega poročajo madjarski listi. Štirje mladeniči, Ivan Gkll, Lovro Csibi, Ivan Mate in Mihael Fekes, vsi doma iz Csike, se nikakor niso mogli privaditi vojaški suknji in srce jih je vleklo proč v svoj dom, makari tudi v tujino. Ravno v trenutku, ko so hoteli pobegniti čez mejo v Rumunsko, jih opazi straža in jim za- kliče, naj obstoje. Ali vojaki so jeli še le zdaj pravzaprav bežati. Ko pa le niso na drugi poziv obstali, je straža dvakrat stre-lila na nje. Prvi strel je zadel G£lla in Csiba, ki sta po kratkih mukah umrla, drugi strel pa MAtea in Tekesa, ki sta težko ranjena obležala. Hitro se je naveličal. V Oseku se je pred tremi meseci oženil delavec Pec. Dne 16. oktobra je pa svojo ženo ustrelil. Morilec je na to pobegnil. Nenavadna dogodbica. V Brunšviku je stopila neka dama v kupč II. razreda vlaka, v katerem je sedela že neka druga ženska v črni žalni obleki z gostim pajčolanom do tal. Ko se je začel vlak premikati, sta vstopila v kupč dva gospoda. Dama ju je opozorila, da je kupč določen le za ženske, a moška sta molčala. Dama je ogovorila nato žensko v žalni obleki, ali tudi ta je molčala. Ko se je na prvi postaji ustavil vlak, je črna dama izstopila, takoj za njo pa tudi ona gospoda, ki sta žensko zgrabila in jo odvedla seboj. Dami sta povedala, da je črna ženska velika zločinka, ki je nevarna življenju. Živega v rakev. V Kabsrovsku v Sibiriji napila sta se dva vojaka. Eden ni prišel do vojašnice ter obležal nezavesten na ulici. Mimoidoča zdravniška patrulja ga je našla, položila na voz in ga, misleča, da je obolel za kolero, peljala v barako za okužene. Tam so dozdevnega mrtveca potresli z neugašenira apnom, zabili v rakev in ga takoj prepeljali na pokopališče za okužene. Ko je mrtvaški voz vozil čez železniški nasip, zadel je ob velik kamen. Rakev je odletela z voza, in pokrov je odskočil. Padec in sveži zrak sta vzbudila pijanega vojaka, ki je začudeno gledal celo komedijo, potem pa zbežal. Seveda je bil mestni zdravnik takoj odstavljen. Jokajočega postajenačelnika imajo na neki postaji blizu nove bregenške železnice. Kakor na vseh postajah te železnice upravlja tudi tu posel postajenačelnika ženska. Te dni ni mogla premeniti tira prihajajočemu vlaku in v tej zadregi jela je — jokati. Rešil jo je neljubih posledic neki slučajno navzoči inžener. Mrtvega so našli dne 24. m. m. v podstrešju neke hiše, kjer je nočeval, posestnika Andreja Bobnarja v Cerkljah na Kranjskem. Pretekli teden je močno popival in ker je bil prijatelj žganja, je bilo to gotovo vzrok njegove nagle smrti. Nesrečna jeza. v Liidenscheidu na Nemškem je vrgel neki delavec v jezi gorečo svetilko na svojega 21 letnega sina. Fant je kmalu no to vsled strašnih opeklin umrl, ker se mu je vnela naenkrat vsa obleka. Mati in mlajši brat, ki sla prihitela na pomoč, sta tudi močno opečena. Mati je celo oslepela. Poneverjenja v Nemčiji. Župan bavarskega mesteca Milbertshofen se je ustreld v vlaku. Poneveril je občini 70.000 kron. — V trgovski hiši Israel sta brata Julij in Bertold Desas poneverila 1,000000 mark. 400000 mark sta imela deponiranih pri neki banki. — Iz Essena sta pobegnila dva uradnika ondotnih tovarn za jeklo. Na vesti imata večletna pone-verjenja. — Iz Berolina je pobegnil blagajnik nekega hotela, Friderik Eisenreich. Vzel je seboj 8000 mark tujega denarja. Veliki učenjak — kuharica. Slavno-znani učenjak Newton si je zmerom sam kuhal. Nekoč je poslal gospodinjo, naj mu nekaj kupi. Ko se je gospodinja vrnila, j® stal Newton pri štedilni peči, ter kuhat Svojo dragoceno žepno uro je vrgel v krop, jajce pa, ki ga je hotel kuhati, je drža* v roki. Ostre postave proti samcem so se vpeljale v argentinski republiki. Ženiti se smejo ž 20. letom. Ako si kdo do 30. lela ne priskrbi družice, ki bi mu pomagal8 prenašati sladkosti tega življenja, pl^8 mesečno 20 mark! Ako ga tudi ta kaz 11 ne spameti, v petih letih se mu zviša kazen na 40 mark. Ako ostane vend8r še samec, se mu zviša kazen do 50 let8 na 80 m. Pri 50—75 letih plača 120 m' ako pa kdo srečno prekorači 75. leto, se mu zniža kazen na 40 m. Po 80. letu 3® mu sploh vsa kazen spregleda. Vdove| smejo samo 3 leta žalovati po svoji bolj"' polovici; po preteku treh let morajo zop®; stopiti v zakonski jarem. Ako pa kdo dob' (se mora s pričami dokazati) v enem letu tri »košarice«, se od kazni popolnem8 oprosti. Nikolo Tommaseo — Slovan. Mest0 Florencija je letos slavilo stoletnico rojst^8 slavnega pisatelja in politika italijanskega> Tommasea, ter je ob tej priliki brzojavil v Šibenik: »Pozdravljamo mesto, v kojem se je rodil velik italijanski rodoljub'; Mestni svet v Šibeniku pa je odgovor^ »Sprejemamo vaš pozdrav in vaše čestitk in to tem raje, ker je bil slavljenec Sl®' van in je slovanski čutil. Želel je tudi, ^ enkrat izgine laški jezik v Dalmacij1-Tega se FlorenČani niso nadejali. Princ Tuan, glasoviti bokserski vodi8' živi, kakor poroča neki angleški list, kar je v pregnanstvu, v taki bedi, da 1. bil prisiljen, sprejeti službo v neki trgovi v pokrajini Kuanfu, kjer prodaja čaj. Kdo je iznašel premog. Mož, ki 1 iznašel premog, imenuje se Phil Ginte,g Ta človek je živel v Pensilvaniji. Bil 1^ navaden pohajač in je stanoval z in otroci v neki votlini v gozdu. Bil 1 tam navadni lovski tat in s to °brtl redil je sebe in svojo družino. Ko je 11 kega dne tako po gozdu taval, vjel ga * j dež. Vedreč pod nekim drevom je zag'8®, neko črno kamenje, ki je tu in tam 0 svitalo. Spomnil se je na neko prav)!1^; v kateri je bilo rečeno, da so si Indija11^ netili ogenj s kamenjem. Pobral je zate|L dalj nekaj teh kamnov ter jih nesel d mov. Doma je zakuril ogenj in nam89 mo v. Doma je zaiturn ogenj m ■. med drva to kamenje. In glej, kameni8 začelo goreti, da je bilo veselje gleC* jj Phil Ginter se je podal koj drug dah , polkovniku Jakopu Weissu in mu poved kaj da je našel. Polkovnik Weiss P8 Gotovo mi to rad odpustiš«, feče mu se smehljaje, »da porabim ta ^enar „za ubožce11. Namenjena bi ga bila sedaj dati neki nesrečni siromašni ženi; ona bo brezdvomno molila za naju in to oo nama več koristilo nego najlepši cve-toći šopki«. — Drugo jutro je zaročenec 2°pet prinesel šopek cvetja, ki pa ni več stal nego 10 novcev. A zdolaj je bil ovit 8 tremi 'papirnatimi stotaki, kojim se je Blasil pripis: »Za ubožce«. Vedeževalka. Spisala Franica Macunova. Solnce se je pomaknilo k zapadu, ko ie vitka deklica Anica, hči bogatega kmeta, Oaložila na hrbet koš, napolnjen s travo ler se vračala s polja domov. Lepa je ta poklica, obraz ji rudeč, kakor vrtnica, a nebele in črne kite las je spustila po ‘‘rbtu. Lepe črne, kot blisk sevajoče oči Vdajajo nje veselo naravo. Pa zakaj bi se ne veselila — zaročena je in kraalo bo Sv&tba. Prišedši do vasi vzbudi jo iz veselih Sanj neka čudna prikazen. Na klopici sedela je stara, razmršena ^Banka, nagubančenega lica in sivih las. ybleka njena ni bila ravno lepa. Zraven 1® stal majhen, umazan, na pol gol deček. Ko se je Anica približala ciganki, pomolila ji je ta tresočo roko, proseč za ^ar. Anica ni mogla, da ji ne bi kaj dala. pišala je bila, da zadene nesreča tistega, kdor ne obdari cigana. Bala se je, da bi vsled grdih pogledov ciganke ne dobila ^okov in potem zbolela. Poseže v žep ter poda ciganki novčič. T" «Bog ti plačaj», zahvaljuje se ciganka ^hici. «Stopi bliže deklica, da ti povem »rečol. «Bolje je, da je ne izvem*, odgovori deklica in hoče naglo oditi, a ciganka jo Prime za roko. Deklica, v začetku malo razburjena, se Pomiri. — «Dete moje, kaj ne hrepeniš ^vedeti svoje sreče ? Vidiš, kako je to lepo, ?ko se komu ponuja sreča, da naprej 8ve, kaj mu je namenjeno!* Anica je po-mšala. — »Malone imaš pravi* — «Daj, dk vidim iz roke, kaj ti prinese bodočnost.* ^'ganka se bolj nagne čez roko ter začne Pozorno opazovati črte na njej, kimaje Pri tem z glavo, kakor da ji ni všeč, kar 1 •zvedela iz roke dekličine. ^Kaj si opazila?* vpraša dekle. 'Revica!* odgovori ciganka. *Ali mi ne prorokuješ sreče?* *Ti si zaročnical* reče žena. 0 Anica zarudi in odgovori kratko: — Seveda!» 'Ali mu verjameš?* 'Ba zakaj bi mu ne verjela?* Poh a roki berem, da ne veruješ tisren,emu moškemu, ker se še ni rodil ’’ kateri bi te imel osrečiti!* streAnica se pri teh besedah krčevito cieant — *Kai praviš?« šepeče. Stara Sinn a 86 Se bolj zamisli, opazojoč Ani- roko. dete! Sama ne vem, če bi ti aala, kaj te še čaka na tem svetu.* «Jaz pa ravno hočem, da to izvem*, pravi razburjeno Anica ciganki. «Pa poslušaj! Ti veruješ mnogim in zaupaš mnogim, ali kmalo boš videla, da se varaš; ti bodeš zapuščena, prevarana!* «O moj Bog!* vzdihne Anica. — »Trikrat bodeš vdova. Mnogo bodeš trpela, pa tudi umrla v siromaštvu.* — »Usmili se sveti Bog!» »Tvoje srce bode žalosti pokalo*, nadaljuje starka, toda Anica ni mogla poslušati. Hitro odtegne roko. »Pazi, sem ti rekla, ne veruj nikomur!* rekla je starka, moleč deklici roko, a ker se je Anica obrnola, da bi odšla, vprašala je še: »Koliko mi boš pa dala za vedeževanje?* Anica pa ni slišala teh besed in Sla počasi svojo pot. V prsih jo je nekaj stiskalo in srce ji je trepetalo v strahu. Stara ciganka pa se je jezila, da ji ni dala Anica ničesar za prerokovanje ter za njo upila na vsa usta. »Bog daj, da se vse to izpolni, kar sem ti vedeževala!* Anica, vsa obupana, vrže razjarjeni ženski hitro nekaj novčičev. »Ne preklinjaj me!» reče ji, potem pa zbeži proti domu, hitro, kakor da bi jo kedo tiral. Vsa preplašena prišla je domov. Tiho je opravljala svoj posel, potem pa šla v malo svojo sobico, da se tu v samoti razjoka. Pred nekolikimi urami bila je še vesela in srečna, zdaj pa ji je bilo, kakor da jo obdaja neka tema ter da jo preletava mraz. Nikdar še ni bila bolj žalostna in obupna, kakor ta dan. Kaj bi tudi ne bila? Vse je verovala, kar ji je bila starka povedala. Ni čuda! Vse po vasi in okolici je verovalo takim ženskam, beseda njihova bila jim je sveta. In kakor druge, verovala je tudi Anica. Noč je prebila nemirno; različne in čudne prikazni prihajale so ji pred oči. Zjutraj je sicer opravljala svoj posel, kakor po navadi, poznalo se ji je pa, da brez veselja. Tudi drugi so opazili to premembo. Zastonj so jo nadlegovali z vprašanji, zastonj so jo tolažili, ona je ostala jednaka. Pred očmi ji je bilo samo to, da se bode vse izpolnilo, kar ji je rekla ciganka. Bila je nedelja, Aničin zaročenec, Alojzij, zal fant, prišel je k izvoljenki, da se še kaj pogovorita. Drugikrat je bila vesela, toda danes je nezaupljiva in trda napram njemu, ne da bi mu povedala zakaj. Čudno je bilo njeno obnašanje proti njemu in zamerila se mu je, da je šel jezen v gostilno in svoj srd in svojo žalost potopil v vinu. Drugi dan razneslo se je na vse zgodaj, da se je Aničin ženin sprl z drugimi fanti, da so ga ti pretepli zaradi neke dekline in da leži na pol mrtev v postelji. Bilo je v resnici tako! Aničina prva misel je bila ta: Ciganka je govorila resnico! Vse je prav pogodila! To je začetek moje nesreče. Ta misel pretresla je Anico tako močno, i da je obolela. Huda vročinska bolezen se nje je lotila, a ko nekoč ni bilo varhinje pri nji, je skočila iz postelje in zbežala iz hiše. Iskali so jo sicer povsod, a še le drugi dan našli so jo v bližnjem globokem potoku mrtvo. Ponesrečila se je. To je bila posledica slepe vere Aničine v neumne besede ciganke — vedeževalke. Pravljica o Gradišču pri Gor-njemgradu. Pripoveduje Franc N o v š e k. Na vzhodu Gornjegagrada je hrib, katerega narod imenuje Gradišče. Tukaj je stal baje nekdaj mogočen grad, o katerem sedaj ni več sledu, pač pa še se o njem pripoveduje ta-le pravljica: V znožju holmca je imel kmet Adam posestvo. Gospodinja Adamka je hodila navadno na Gradišče iskat in nabirat drv. Nekega dne išče žena z otrokom v naročju zopet drva, a jih ne najde, dasi prehodi ves grič. Naposled zapazi votlino polno drv. Vesela, da jih tukaj dovolj naloži, gre v votlino. A ne more priti do drv, ker se ji vedno odmikajo. Hipoma izginejo drva in žena obstoji pred velikimi vrati. Tu stražita dva psa, katerima šviga ogenj iz oči in gobcev. Kmetica je vsa prestrašena in rada bi zbežala, a je prepozno. Vrata se odpro in žena je — ne vede kako — v sredi prekrasne dvorane. Odtod je stopala iz sobe v sobo. Povsod je bilo vse tako lepo in krasno, da je kar strmela. Tukaj je bilo tudi mnogo kadi napolnjenih z zlatom. Ko prehodi in ogleda vse prostore, pride do zlatih vrat. Tudi ta se odpro in, oj čuda, pri zlati mizi sedi krasna deklica, zgoraj človek, bela ko sneg, spodaj pa v podobi grde kače. Zapazivši ženo, reče ji prijazno : »Naberi si zlata, kolikor hočeš!* Kmetica odloži otroka ter si nabere zlata, kolikor ga je mogla nesti. Sedaj se tudi vrata zaprd in žena je v votlini. Tukaj se spomni otroka in hiti nazaj, pa zam&n išče vrat, ni jih več najti. Vsa žalostna gre vprašat župnika, kaj ji je storiti, da dobi otroka nazaj. Ko župnik to sliši, veli kmetici: »Idi čez leto dni j, ravno tisti dan, uro, minuto in sekundo v tisti kraj, tam najdeš zopet votlino. Idi ven, pa ne ozri se!» Ko preteče leto, gre kmetica ob določenem času na Gradišče, in takoj najde votlino. Ko po votlini dalje stopa, začne pokati, grometi in bliskati se, da je groza. Zena pa, pomneča župnikov svet, ne ozre se kar nič. Ko pride do vrat, strašno zarjovela nad njo dva psa, čuvaja. Ali ona se tudi sedaj ne splaši, temveč odpre vrata. Tukaj najde otroka, ki se je igralo z raznimi dragocenostmi. Takoj ga vzame in otide. Zakleta deklica milo zaplače ter reče: »Da bi bilo dete le še dva časa od polovice do sedaj ostalo, tedaj bi bila jaz rešena. Sedaj mi bo pa še dolgo, dolgo trpeti.* Ko pride kmetica, ki je delj časa po votlini iskala izhoda, domov, poznal je ni nihče več, a tudi nji so bili vsi ljudje neznani. Le povedati so vedeli, da je pred davnim Časom na Gradišču izginila kmetica Adamka. Zopet je mnogo let preteklo, dok kmet gre nekega dne na travnik kosit, kar zasliši neznan za seboj! Ko se ozre, zagleda prezalo deklico, tri četrt bela, četrt pa črna. Kmet se tako prestraši, da ne vč, kaj bi storil. Deklica pa mu žalostna pravi: »Tvojega roda rod bode sadil drevesce, katerega tretje bruno bode dalo zibelko, v kateri bode spavalo dete, ki me bo rešilo.* Na to deklica izgine. V Gradišču pa od te dobe večkrat čudno buči in bobni. nazgias! Meseca decembra 1901 v neki celjski prodajalnici zgubljeni denar se sedaj zamore dobiti pri kn. šk. župnijskem uradu pri sv. Štefanu. Andrej Zdolšek, 28 1 * župnik. SH&’ Novo! Potrebno za vsako župnijo! Pobožni ministrant navod, kako streti mašniku pri navadnih opravilih. Cena knjigi s poštnino vred je 63 vinarjev. Naročila se naj pošljejo izdajatelju Anton Kovačič, kaplan Slivnica pri Colji. Razpošilja se samo proti predplačila. Na naročila 27 brez denarja se ne bode oziralo. 2—1 Ivan Sirk v Mariboru Glavni trg — rotovž trgovina s špecerijskim blagom. Izvrstna ogerska pfienlčna moka št. 00 1 klg 14 kr.; ako se vzame cela vreča 1 klg 13 kr. Izborna moka za kruh 1 klg po 8, 9, 10 in 11 kr. Zelo sladka moka za svinje, 1 klg 5 in 6 kr. Kava, zolo ukusna, 1 klg od 1 gld. naprej. Vsak dan sveža žgana kava, RIŽ, 1 klg po 10, 11, 12, 14 kr. itd. Petrolej 1 liter 16 kr. Sladkor v grudi 1 klg 44 kr. Prosena kaia 10 kr. 26 10—1 Ooetna esenoa l liter samo 8 kr. Najboljši pralek za živino, sestavljen od dr. Jožef Ullaga, trgovina z mannfaltturiiiin Magom v lariliorn, Teg-etthoff-ova ulica Sil priporoča svojo veliko in raznovrstno zalogo manufakturnega blaga, platna in sukna, posebno lepo izbirko sukna za možke in ženske obleke po naj-nižji ceni, ter odeje in perilo lastnega is 26—13 izdelka. Zobozdravnik dr. Viktor Kac ordinira od 1. oktobra 1902 Maribor, Tegetthoff-ova cesta ŠteV. 17. 24 3-2 To?ariia joljeflaffl stroje? ? Hočali pri larim Josip Pfeifer-ja Knaus. Rozine In olbebe, lepo osnažene, kakor tudi vse drugo Špecerijsko blago, ceneje kakor drugod. TVajboljšo semena- ooooooooooooooo linnajcenejše URE se dobe pri T. Fehrenbach, urarju in optikarju v Mariboru, gosposka ulica St. 26 in dravska ulica St. 2. Niklaste ure od 2 gld. 50 kr. naprej, srebrne ure » 4 » — » » ure budilnice » 1 » 50 * » stenske ure » 2 » — » » očala » — » 30 » » Daljnogledi, zlatnina in srebrnina po tovarniški ceni. 26 6—2 Moštne vage iz Klosterneuburga. ooooooooooooooo izdeluje s parno močjo ročne mlatilnice naj no vej šib prednosti, ^ mahalnim bobnom, pri katerem se osišče vrti v bronski topovini. 1—2 m«** zadostujeta, da gonita celi dan in izmlatita v 10 urah od 500—800 snop0''* Cena prej 130 K, zdaj znižana cena 110 K. Enoletna garancija. tudi pet dni na poskus. Mlatilnice, ki se gonijo s kojnsko, volovsko, vodno ali parno močjo iztresajo, čimjo in vejajo. — Rezalnice za klajo, ročne in z nogo, ki režejo klajo dolgosti od 6—100 milimetrov. — Čistilnice za žito, pšenico, oves itd. — Ve jalni. Druzgalnice za sadje s kamnati, cementni ali železni valarji. Druzgalnice za groz« j — Stiskalnice in stiskalne obode. Lušnice za kuruzo. Amerik, stroje za sekanje sl nine. — Vzdigalnice. Sesalke za studence in cevi za napeljavanje vode. Sesalk® ^ gnojSnico. Mline za roko, ali katere druge moči gonijo. Žage za deske itd. Stroje lomljenje Skorje za usnjarje. Pluge in brane za travnike, za iztrganje brnela, pravila strojev se izvršujejo najboljše in po najnižji ceni. Sv. Anton v Sl. gor., 6. avgusta 1901. pO' gor i Dajem Vam naznanje, da sem z mlatilnico, ktero sem od Vas kupil 11. julija 1901 popolnoma zadovoljen. Mlatiti sem dal pšenico in oves, — in stroj dela izvrstno. Dva moža pjo lahko ženeta celi dan. Jaz bom Vas in Vaše mlatilnice priporočal. Z odličnim spoštovanjem Anton Vraz, župnik. Strapje, Reichenburg, 1. septembra l^'^o Vam naznanim, da sem s poslano r t0. mlatilnico prav zadovoljen. Hvala za njo. SP0! vapjem Franc Ra