Leto L PoltnVna - * S?- - paviallrana* Ljubljana, sredo 31. decembra 1919. Posamezna Številka 40 vin. - NEODVISEN DNEVNIK Stcv. 241. Con« po poiti: 13 wia Irto . R 50*-n pol ista . R Z5*— n čitFf ietfi. K 13-za 1 ricsbc .. R ¥‘50 ZtiLjnbl}BROniBMlino V5r Uredništvo in nprnra: HupItnrjBca ulica it. 6 Upadli, telefon štn. SO Posamezna številka 40 vin. Katoliško ljudstvo! , V dneh družabnih prcosnov in preobratov, ki posegajo globoko v srca po-■MDezniJcov in v življenje narodov, v dneh, **» »e snuje usodna zgodovina in poraja aov vek, pozivamo in kličemo na manifestacijo krščanskega prepričanja. Jugo-slovanska katoliška telovadno - kulturna »ladinska organizacija Orel napravlja Polet v Maribor in sklicuje za dneve od julija do 3. avgusta 1920 PRVI SLOVANSKI ORLOVSKI TABOR. ^ Ob tem svečanostnem prazniku kadičke mladine naj slavi zmago socialna »i*el krščanske vzajemnosti; zato naj se »►ero vsi: delavec, kmet, obrtnik, urad-®j*» razumnik. Vsi stanovi naj se zavedo, tvorijo v krščanstvu eno družino. Prepričajo naj se, da je njih mladina nastopila Pot prave svobode, da se je uvrstila med ®°i«vnike za uveljavljenje katoliških na- . ***. za izenačenje pravic, za spoštovanje P°ltenega dela, za dosego stanovskega » mednarodnega bratstva. Katoliška mladina je seme nove, zdraho družbe. Posejano je v zemljo, ki jo je j^prala strašna svetovna vojska. Sistem 'riti in krivic je strl. Drevo večnih res-»c pa zeleni in ob tem drevesu se zbira *drava, čila, vzorna in značajna mladina, 1 ,°če ob navzočnosti kulturnih narodov •laviti svoj dan. Ob idealni mladini pa naj črpajo vsi, ki se zbero k skupnemu Prazniku, navdušenja za vzvišene vzore. Na ta slavnostni praznik vabimo torej vse bratske orlovske odseke iz Jugoslavije, vsa bratska orlovska društva iz češkoslovaške republike, iz Združenih in drugih ameriških držav, ter katoliška te-lovadno-kulturna udruženja iz Poljske republike. S srčnim veseljem bi radi pozdravili tudi vse dohromisleče brate iz Rusije in drugih slovanskih držav, kakor tudi iz Francije, Anglije, Belgije, Nizozemske, Švice, Španske itd. Vse vabimo in prosimo, naj se pravočasno pripravijo ter nam sporoče, v kolikem številu se nameravajo udeležiti slovanskega orlovskega slavlja. Vabimo končno katoličane vseh navedenih narodov in držav iz vseh stanov in organizacij. Prihitite k nam in dajte s tem izraza katoliško-kulturni vzajemnosti! Bog živi! Ljubljana, o Božiču leta 1919. Predsedstvo osrednjega pripravljalnega odbora za prvi slovenski orlcvski tabor v Mariboru: , Dr. Anton Korošec, pokrovitelj. Jože Pirc, predsednik. Leopold Eiletz, I. podpredsednik. Cilka Krek, II. podpredsednica. Ivan Mazovec, III. podpredsednik. Jože Stabej, glavni tajnik. Jože Gostinčar, odbornik. Janez Brodar, odbornik. Ludo-vik Tomažič, glavni blagajnik. Slovenski socialisti za nekrščansko Solo! te Ljubljana, 31. dec. Včeraj smo poro-da je liberalno-socialistična vlada na ^►kem uvedla nov šolski zakon, ki je n*>io šolske mladine razkristjanil. Starši *®daj nočejo pošiljati več svojih otrok v 90‘®. ker nočejo, da bi se otroci vzgajali v ^krščanskem in protikrščanskem duhu. AršČanski starši so začeli štrajk, dokler ne ?° šola zopet krščanska. Tudi pri nas ho-Ce»o liberalni kapitalisti ter socialisti tako ^■Praviti. Včerajšnji »Naprej« piše dobc-^du° tako le: , »Delavstvo hoče svobodno šolo. Noče, bi nam še nadalje vzgajali mladino du- hovniki, Socialisti zahtevamo ločitev cerkve od države! V politiko in izobrazbo naše mladine naj se cerkev ne vmešava!« To je isti program, ki ga je pred 10 leti objavil Kristan na shodu slovenskih svobodomislecev. Tedaj se je glasilo: Svobodna šola! Boj proti klerikalizmu! To je boj proti katoliški Cerkvi! Krščanski delavci in delavke! Kako dolgo boste še trpeli, da se bodo ti ljudje šopirili med slovenskim delavstvom! Proč ž njimi! Proč z njihovimi organizacijami! Ne grešite nad svojimi otroci! Srbski volilni red za celo državo. ,LDU Belgrad, 30. dec. Včeraj je imel pHjistrski svet sejo, na kateri so razpravni 0 v°lilnem zakonu za narodne po-nce. Kot osnova je sprejet srbski volil- ni red. (Tak volilni red, ki je zastarel, nedemokratičen in protidelavski, nam oklro-irajo kapitalisti s pomočjo socialistov. Sramota!) Socialistična Internacionala se povsod cepi. ® Allgemeine Zeitung« javlja iz Curi-i Internacionalni kongres socialističnih komunističnih dijakov v Ženevi se je Cepil. Komunistični zastopniki Švice, Francije, Italije in Nemčije so pristopili tretji internacionali in se konstituirali kot mednarodna komunistična dijaška federacija. Naša posojila na zapadn. LDU Belgrad, 30. dec. »Pravda« jav-(: "prašanje v najetju posojila v Ameriki * Kn mrvdl/s nrAi lr.ntnr co ►cv, da .®eterad, 30. dec. Zvedeli smo, ,,.1® naši državi izplačan nov avans 50 Oj‘,,?nov frankov. Od tega smo prejeli °d Fr "-k6 ^ milijonov in ravno toliko **ancl|a dolžna nad 200 mlII-jard. valec p ^ar^< 30. dec. (DunKU) Poroče-v komisije senata ugotavlja dne 3n . >..^a j® narodni dolg Francije m‘lijonn znašal 34 milijard 188 m*iiiarH .ov' ^ Pa znaša danes 207 90 milu, i m,kjonov frankov, med tem _J^0ard nezaloženega dolga. . - • "... j LDl f ^or. - . P° bre,i -^DStcrdain' 30, dec. (DunKU) rezi»cnih poročilih iz Moskve «o na- sledili v guberniji Pensi monarhistično organizacijo. Na povelje izredne komisije so ustrelili 35 oseb. Pouk tudi v hrvatskem jeziku na Mažarskem. LDU. Budimpešta, 30. dec. (ČTU.) Minister za bogočastje in pouk Haller je izdal naredbo, ki določa, da se ima v občinah, kjer n. pr. žive Nemci, Hrvati ali kaka druga narodnost, vršiti pouk v jeziku naroda, ki je v večini. Japonska proti bolievtkom. LDU Amsterdam, 30. dec. (DunKU) Kakor poročajo »Newyork Times« iz To-kija, je izjavil japonski ministrski predsednik, da japonska proti boljševizmu naperjena politika kratkomalo ne more dopustiti, da bi se nevarni vpliv boljševikov razširil do japonske meje. Sedaj se razmo-trivajo skupno z Ameriko vojaške odredbe. Japonska ne bo osvojila nobene pedi sibirske zemlje in bo odpozvala vse svoje i vojake, kadar .mine nevarnost. Ob novem leto. Danes jc zadnji dan leta. Poglejmo malo nazaj, da ložje napravimo načrt za bodočnost. Krščanska delavska organizacija stoji pred važnimi nalogami. Oglejmo se v glavnih obrisih svoje doslej zapečeto delo. Leto 1919, je bilo leto hudih bojev in velikih težav. Razpredli smo svojo strokovno organizacijo po vseh delih domovine, šli smo med vse stroke, marsikje orali ledino, vedno pa stali v hudem boju — ne s socialno demokratsko idejo, ki ni in ne more biti močnejša ko je krščanska socialna — ampak v boju s socialno demokratskim terorjem. Lahko rečemo, da je požrtvovalnost in prepričana stanovitnost naših tovarišev zmagovala. Za leto 1920. nam je treba pričakovati še hujših bojev, ki pa se jih ne bojimo, ker bodo naši izurjeni borci tudi poslej brez dvoma storili svojo dolžnost povsod in vselej. Vidimo že, da se vkljub socialističnemu nasilju naše vrste skoro povsod vedno bolj tesno združujejo, medtem ko se vrste nasprotne teroristične organizacije sumljivo majejo. Delavstvo uvideva, da je socialistična strokovna organizacija voditeljem le bojno sredstvo v dosego političnih namenov in osebnega profita. Zato se med socialističnim delavstvom pripravlja razkol, medtem ko se pri nas vedno bolj tesno združujemo. Socialna demokracija se je pokazala v svojem delovanju brezplodna. Kaj po--maga vsa njena navidezna mop in kupčij-sko preračunan radikalizem, ko pa sedaj, ko je že pol leta na vladi, ne more in ne zna za delavstvo doseči ničesar. Delavska zakonodaja ni bila še nikdar bolj zanemarjena kakor je danes. Dobili smo edino 8 urni delavnik, pa še tega je izdelal naš tovariš Gostinčar, ko je par mesecev bil mestu socialista Korača minister za socialno politiko. O vsem drugem socialnem delovanju ni nobenega sledu pod vlado socialistov. S tem prehajamo na politično polje. Politična naša organizacija je zaostala. To bo treba popraviti takoj! S politično organizacijo si bomo izvojevali zahteve svojih strokovnih organizacij. Pa ne le to! Poglejmo le prehrano, ki je je deležno ljudstvo, odkar jo socialistični minister vodil Kruha vedno manj, cene vedno višje, nič soli, nič petroleja, premoga, obleke itd.! Pač pa je mesto teh naših potrebščin vedno več verižnikov, milijonarjev in oderuhov. To je delo socialističnega ministra! Davek na vojne dobičke spi, o socializiranju ne čujemo nič, agrarno reformo zavlačujejo, bolni delavci in invalidi čakajo socialnih postav — vse zaman. Socialist je postal hlapec kapitalizma! Kaj mu je mar usoda delavca — proletarca! Delavec potrebuje danes poštene, nepodkupljive ljudske in delavske politike! Zato razpredimo svojo politično organizacijo! To bodi važen kos našega dela v letu 1920.! Zavedati se moramo, da se še tako dobra misel brez požrtvovalne propagande ne more razviti. Propaganda pa je stvar vnetih agitatorjev, še tako vnet agitator pa ne more trajno biti na delu, če nima za seboj propagandnega materijala. Lahko sicer pobija delo socialne demokracije, ki 8e sama razkriva za deklo kapitalu. Toda treba je širiti pred vsem naše ideje, naš program. V to naj mu služi delavski tisk. Menimo, da krščanski delavski tisk v sedanjih razmerah vrši svojo dolžnost. Zato i® naloga vseh, ki so dobre volje, da ga Sirijo, krepe in tako dajo celokupni organizaciji možnost, da se razvija in poglablja. Zato poživljamo na delo za Večerni list! Vsak organiziran krščanski socialec ga mora imeti! Dajmo ga čitati tudi družim,^ ki niso še pri nas! Naj se razširi resnica in razmahne naša ideja! Tudi dnevno izdajo naročajte in širite! Saj ni draga. Borih 4.50 K na mesec bo zmogel pač marsikdo! Zavedajte se, da smo vsi desettisoči organiziranih kršč. socialcev brez lista obsojeni v molk, da je naše delo in naš razvoj zavrt! Ne pustite, da bi krščanski delavski dnevnik moral hirati vsled pomanjkanja naročnikovi Zato na delo za »Večerni list«, na delo za delavski tisk! Potom tiska širimo kršč. socialno delavsko misel! Na veselo delo v letu 1920! Nezaslišano nasilje. Belgradsko finančno ministrstvo je odpustilo v zagrebški tobačni tovarni vse kr-ščansko-socialne delavce in delavke iz podjetja. To je storilo na zahtevanje socia-listično organiziranega delavstva. Liberalci in socialni demokratje so Se torej postavili na stališče, da delavci v naši državi ne smejo imeti svobode mišljenja, ampak da morajo misliti socialistično. Ali social patriotsko ali boljševiškp^ tega ne vemo. Borba med krščansko-socialnira m socialističnim delavstvom v zagrebški tobačni tovarni se je odigravala že dolgo Svoječasno je storil bivši minister Gostinčar vse, da ščiti krščansko-socialno delavstvo, t oda socialistično delavstvo ni prenehalo s svojim terorizmom ter je celo z dejanjskim nasiljem nastopalo proti krščanskosocialnim delavcem in delavkam. V tej borbi se je sedaj finančno ministrstvo postavilo ob stran socialistov ter krščan-sko-socialne delavce kratkomalo vrglo na cesto. Demokratje, socialni in liberalni, so začeli izvajati boljševizem, in sicer od njegove najslabše strani, da nastopajo z nasiljem.. z diktaturo! Kdor ne misli tako, kakor sedanji mogotci na ministrskih stolih, on mora neusmiljeno na cesto, brez zaslužka, brez kruha.. Boljševistično nasilje pa se ni začelo, čujte socialdemokraške mase, proti kapitalistom, vojnim dobičkarjem, izvozničarjem, verižndkom, ampak proti ubogim delavcem. To je značilno za liberalne in socialpatriotične »boljševikc*. Mi slovesoo protestiramo proti temu nečuvenemu nastopanju) sedanje vlade proti krščanskim delavcem. Ali se je v resnici že začel kulturni boj? Ali hočete pogaziti vse, kar je zavedno katoliško? Ali nimajo krščansko-socialni pristaši nobene pravne zaščite več? Bridko nam je pri srcu, ako pomislimo, da se taka nasilja vršijo v naši novi državi, ki smo si jo predstavljali državo svobode in pravice. Slovensko krščansko-socialno delavstvo gotovo ne bo zamudilo te prilike, da se izreče solidarnim z zagrebškim delavstvom in da mu priteče na pomoč. Proč z naslijem, proč s tiranstvom, proč z diktaturo! Svobodo in pravico hočemo! Ruska bolfševiška vlada. Že dne 24. t. m. nam je radiobrzojav iz Moskve naznanil, da se je v ruski sovjetski vladi izvršila velika izpremeraba. Mi smo jo javili, vendar smo čakali na kak popravek ali dopolnilo, ker je prišel brzo-jav preko dvomljive postaje, preko Bero-lina. Do danes ni nobenega nasprotnega poročila, zato je verjetno, da je vest resnična, čeprav si še vedno ne upamo trditi, da je vest absolutno verjetna. Vest pravi, da je združeni sovjetski kongres dne 20. decembra volil nov izvr-ševalni odbor in da jc izvolil z veliko večino Kalinina za predsednika. Ljenina je izvolil za drugega predsednika. Iz tega sklepajo, tako pripoveduje radiobrzojavna vest, da v sovjetski Rusiji pojema Ljeninov vpliv in da ugaša njegova zvezda. Kalinin jc v svojem govoru po volitvi izjavil, da bo prva naloga nove sovjetske vlade, da se preskrbijo živila in se blaži vladajoča beda. Ne verjamemo, da bi se la izvolitev zvršila proti Ljeninovi volji, kajti Ljcnin ni slaboten starček, kateremu bi sc dobro zdelo, ako ga izvolijo vsaj za drugega predsednika. Ljenin je gotovo izmed največjih osebnosti, ki so se pojavile tekom svetovne vojske in dobro prečenja svoje in svojih sod ru go v moči. Gotovo prisoja Ljenin Kalininu več spretnosti v prehranjevalni politiki in ga bržkone smatra tudi v sedanjem mednarodnem političnem položaju za odo osebnost, kateri bo lažje nego Ljeninu Stran 2 Večerni Us«, dne 31. decembrii 1919. Štev. 241. samemu priboriti priznanje ruske sovjetske vlade. Da sta Angleška in Amerika precej nagnjeni, priznati sovjetsko Rusijo, jc znana stvar. Le Francija se še upira z vsemi močmi. Dne 23, t, rn. je tiger Clemenceau govoril v pariški zbornici o Rusiji. Izraže-val se je še nenavadno ostro proti sovjetski ruski vladi. Imenoval jo je najbolj barbarsko in najbolj osovraženo državo, ki je kedaj obstojala ter nadaljeval: »Mi ne samo, da ne bomo nikdar sklenili miru s sovjetsko Rusijo, ampak mi je tudi ne bomo nikdar dopustili. Nemčija se pripravlja, tla na tihem kolonizira del Rusije, zaraditega se mora Rusija obkoliti z bodečim žičev-jem,« Kaj namerava Nemčijar tega ne ve-Toda da hoče Clemenceau s svojo mo. glavo prisiliti Rusijo, kako vlado naj ima in po katerih socialnih principih naj uredi svoje notranje razmere, to se nam zdi smešno prizadevanje, Anglija in Amerika sta že opustili misel, da bi še nadalje igrali jako drago ulogo policajev za Rusijo in se previdno umikata, Francija ima sicer interes, da bi se zopet upostavil kapitalističen režim v Rusiji, kajti caristična Rusija ji dolguje 15 miljard frankov, vendar bo tudi ona morala pripoznati navsezadnje princip: Rusija Rusom! Slišimo, da tudi v Belgradu simpatizirajo s starimi predstavniki caristične Rusije. Nam se zdi neumestno, da bi se mi na kak način vmešavali v notranje ruske razmere. Ako ruski narod ne bo hotel sovjetske vlade, se je bo znal sam iznebiti, ako jo bo hotel, mi nimamo pravice, intri-girati proti njegovi volji. __________ PolltlCne novice. -j- Na mariborskem kršč, socialnem delavskem shodu, ki se je vršil 21. dec., in o katerem smo že poročali, so bile po govorih posl. Gostinčarja in tovarišev sprejete naslednje resolucije: 1. Kršč. misleče delavstvo, zbrano na shodu J. S. Z. v Mariboru, protestira odločno proti temu, da sedanja vlada razpušča samovoljno občinske zastope in nastavlja gerente, ki naj bi pripravljali in izvedli volitve v občinske zastope v zmislu in po volji sedanje vlade. Razpišejo naj se občinske volitve in izvršijo popolnoma nepristransko. — 2. Protestiramo odločno proti temu, da bi sedanja vlada oktroirala kakšen volilni red, ki bi ne odgovarjal pravim demokratičnim načelom in pravi ljudski,volji. 3. Pribijamo, da sedanja vlada ni znala urediti prehrane htevamo, da ostane v naših ljudskih in srednjih šolah versko-nravni pouk itf vzgoja. — 5. Protestiramo proti izmenjavi krone v kakem drugem sorazmerju kakor iii. — 6. Mariborsko kršč. misleče delavstvo, posebno železničarji, protestirajo najodločneje proti nasilni agitaciji m terorizmu socialno-demokratičnih hujskačev v delavnici južne železnice. 4- Sol za Slovenijo. Slovenski trgovci so kupili in plačali 280 vagonov soli, toda Avstrija še ni dobavila niti enega vagona soli, ker baje nima ne vagonov ne premoga. Ministrstvo za prehrano, oddelek Ljubljana) namerava poslati naše vlake po S°L da jo dobimo prej in se rešimo občutnega pomanjkanja soli. Gotovo bo s tem ljudstvu bolj ustreglo, nego da daje kapitalističnemu Ekonomu za politične namene vagone na razpolago. .... « -}- čudežni kroparski bankovec. Povest o kroparskem bankovcu je romala že po Belem gradu. Sedaj, ko se je iz gore neresnic, ki so jo z združenimi močmi gradili demokratje in socialisti, porodila miš, jun vendar ta presneti bankovec ne da še^miru. »Sl, Narod« pravi včeraj, da je goLufija jasna. Mi pa našemu prijatelju vseh bank povemo, da ni še vse jasno in ne še vseh dni konec. Komisijo je sodišče oprostilo. A možje, ki so po nedolžnem trpeli, ne bodo -f Socialdemokratka vsiljivost. Iz Tržiča. Socialisti so začeli bavzirati po občinah. Prodajajo staro že obležano blago, namreč laž, da so klerikalci krivi vojske, draginje, da drže s kapitalisti in druge budalosti, katerih ne veruje drugi kakor kak s kurjo pametjo obdarjen socialist. Tako blago so prodajali v Križu, Kovorju in pri Sv. Ani, Opravili so malo, ker vsiljivcev nikjer ne marajo. Ljudstvo postaja nezadovoljno, ker vidi, da je stranka rdečih bogata na obljubah, revna pa na delih. Obljubi veliko, izpolni pa presneto malo, najraje pa nič, -r Socialni demokratje — sovražniki ljudstva. Iz Kovorja se nam piše: Socialisti so se \'rgli z vso močjo na našo občino. Hočejo jo pri prihodnjih volitvah dobiti v svoje kremplje. Vedno prirejajo sestanke, na katerih vzgajajo svoje kmečke odbornike, zabavljajo čez občino in dosedanje kmečke odbornike ter lažejo vsevprek. Kot govornika nastopata Bedina in Dobrin Gašper iz Bistrice. Kako požrtvovalno delujeta ta dva v prid občine in revežev se vidi iz tega, da se jima mora dobro plačati vsako pot,, ki jo napravijo drugi možje zastonj, Bedina si zaračuna pot v Kovor s 15 kronama, ko je imel opravka na Brezm je hotel celo sto kron in to v škodo občine. Ko se je vozil v aprovizacijskih zadevah v Ljubljano, so mu morali vsako pet drago plačati. Tako zastopajo delavstvo ti socialisti, ki vedo toliko povedati o izkoriščanju občin po katoliških možeh. Dočim se drugi edberniku žrtvujejo brezplačno v korist občanov, se mora socialistom vse plačati. Gorje občinam, ki bi jih dobili taki možje v rvojo oblast. Zato hočejo kmetje skupno s krščanskim delavstvom nastopiti proti tistim, ki iščejo le svojih koristi in si na občinske stroške polnijo žepe. Nič ne bo pomagaj shod, ki so ga v zakotni gostilni na Brezju zadnjo nedeljo priredili. Vse kar so nakva-sili radovednežem ne bo nič izdalo, tudi harmonika ne bo rešila rdečih. 4- Sol in tobak — monopol demokratskih verižnikov. Novosadska »Zastava« prinaša dopis izpod Kapele v Liki, kjer dopisnik odkriva neodgovorno početje demokratske uprave pri razdeljevanju soli in tobaka. Oba ta dva predmeta dobivajo v roke posamezni demokratski oblastneži, ki ju prodajajo dalje tistemu, ki več ponudi. Tako gre blago skozi verigo pohlepuih rok, in ko pride končno do prodaje na drobno, stane n. pr. kilogram soli 30—40 kron! Podobne so csne tobaka. Ljudstvo si ne more kupiti ne enega ne drugega, a po cestah dan na dan škripljejo V Slunju, Voj-Petrinju itd. je so jo zaprli v skladišča, namesto da bi jo razdelili ljudstvu. V časopisju je naznanjena nova po-šiljatev soli, toda tudi o tej količini pravijo, da je že razprodana in da je ne pride med ljudstvo niti vrečo. S to soljo razpolaga organ dr. Poljaka, »Gospodarsko društvo« v Zagrebu, ki jo deli brez kontrole ter jo dobe v roke povečini zasebniki. Po mestih in vaseh se ponuja sol na vagone, a ljudstvu je vsled strašnih cen nedostopna. Kako so take razmere mogoče? Vsi veliki šolarji in trafikanti so demokratski pristaši, in zato danes nedotakljivi. Boljše bi bilo, da se lotiš strupene kače ali da pogaziš največjo svetinjo, nego da se dotakneš teh ljudi in njihovih lopovščin, Odvisno uredništvo molči, a ljudstvo si ne ve pomagati. — Tako do- Siisnik »Zastave«. Tako se godi ubogemu judstvu, ki je preživelo strašne vojne dni pod tujo upravo — po vojni pod domačo streho in domačo upravo! Demokratov in njih hlapcev socialistov se bo narod spominjal kot strašne šibe. ~{- Razpust uradniške organizacije. Hrvatski ban je razpustil »Zvezo javnih nameščencev«, češ, da je vodstvo zveze (ob nastopu za izboljšanje plač!) prekoračilo društveni delokrog. -|- Proti albanskim tolpam, Nedavna so albanske tolpe pod vodstvom italijanskih častnikov in orožnikov izvršile več bila potrebna, ker nemški socialni demokrati niso boljševiki. Dnevni novice. — Blagoslovljeno in uspehov polno novo Isto 1920 želi vsem tovarišem, prijateljem in somišljenikom uredništvo »Večernega lista«. — Za siromake in invalide v Sloveniji je dobilo poverjeništvo za soc. skrb iz Belgrada nakazanih 2% milijona kron. — Sredstvo proti neopravičenemu po-draževanju mesa. V Splitu so bili mesarji še nedavno povišali cene meso na 28 in 30 kron kilogram. Nato ie mestna občina odprla svojo mesnico, kjer prodaja meso po 22 in 24 K. Sedaj so tudi mesarji znižali cene na isto mero- — V socialističnem konsumu tržiškem imajo krizo. Dosedanji voditelj konsuma Vrhunec bo moral iti. — Resnica ati šala? Pod tem naslovom smo včeraj poročali, da je na finančnem ministrstvu v Belgradu padla beseda: »Katoliških cigaret ne marairo.« To se je baje zgodilo ob priliki, ko je šlo za vprašanje, da dobi ljubljanska tobačna tovarna več tobaka na razpolago. Danes smo od ljubljanske tobačne tovarne sprejeti naslednje pojasnilo: »Pod gornjim napisom objavljena notica »Večernega lista« bi utegnila izzvati mnenje, da uprava državnih n-c-?apelov zapostavlja tobačno tovarno v Ljubljani namenoma in to ali iz plemenska ali verske mržnje. Da se ta dejansko pcpclnoma krivi nazer ne ukorenini, izvolite v svojem cenjenem listu priobčiti sledečo uradno pojasnilo vodstva ljubljanske tovarne: Ljubljanska tobačna tovarna je bila po razsulu starega režima v nekaterih vrstah tobaka razmeroma dobro za slavno drav, div. oblast, da pouči železniške oblasti, da bodo znale njena povelja, uvaževati, ali pa naj takih povelj nikar izdaja, če nima moči, da jih uveljavi, tako da bo vojak vsaj vedel, pri Čem da ie, 10 da ga ne bo medtem, ko stop v službi domovine, vsakdo lahko surovo šikanirati Sicer morajo zgubiti vojaki še to zaupanje v državo, ki ga imajo, kot ga je zgubilo ljudstvo v našo vlado od katere že itak #e pričakuje nič več. — Velika železniška nesreča se je pripetila 26. t, m, blizu postaje Dubica-Saš n® Hrvatskem. Na vlaku št, 5851 je btia #® dosedaj neznan način nastala eksplozija« vsled katere so bili mnogi vozovi unk'2al in proga v dolgosti 30 m z vsemi nasipa popolnoma porušena. Ravnotako telefon«* in brzojavna napeljava. Izmed ljudi i®.*5? en vojak ubit, vlakovodja Baze g, en vojak in en civilist težko ranjeni, petorica kov pa lahko ranjena. Na pomoč je priS* vlak iz Zagreba z zdravniki in komisijo. Ra-njence so prepeljali v zagrebško bolnišoi" co. Eksplozija je bila tako silna, da so V° bližnjih vaseh popokale šipe v oknih, in zadušljivi plini so se širili daleč naokrog. Zgorelo je med drugim šest vagonov diva. Vlaki so morati nekaj časa w*t» preko Novske in Dugega sela; 27. t, #L l® bila proga zopet v redu, • — Klaverjev koledar za leto 192ft>J® izšel. Obsega zanimive povesti in člani® iz življenja zamorcev v Afriki. Stane 1** mo 1 K 50 vin. in se naroči pri Klaverje** družbi v Ljubljani, Pred škofijo 8. . 1 — Valuta na zagrebški borzi dne 3ft decembra. Ameriški dolarji denar 9iflft blago 9300; avstrijske krone d. 56, bL 58* levi blago 180; carski rublji d, 144, bi. dinarji d. 397, bi. 400; franc, franki d. 90ft bi. 910; napoleonder, en komad d. 340. b« 345; marke d. 242, bi. 247; leji d. 294» W> 298: ital. tira bi. 735. — Tatvine in ropi na Dunaja. Švicar* ski list »Tribune de Geneve« javlja iz molčali in bodo še govoriti resno besedo s caoil4in.u, m urutmttuv »«=u tistimi, ki so celo afero zakrivili. Takrat bo napadov na naše ozemlje in ujele en naš šele vse jasno. Trditev pa. da so izginili oddelck broječ 20 mož in enega čaatnika kolki, da nihče ne ve zanje, jeproste iz- N g t scdaj alban#ke & pol. mišljena. Toliko resnici na ljubo in »Slov. 1 - •• - r - -r Narodu« v spomin -j- Čigav je Žitni zavod? Samo da bi prikriti neuspeh Bugšegove prehranjevalne politike, so socialpatriotje v včerajšnjem »Napreju« posegli po novem obupnem sredstvu: proglasili so Žitni zavod za zavod Slovenske Ljudske Stranke. Patetično pozivajo ministerijalni hlapci: »Poživljamo SLS in vodstvo klerikalnega zavoda, da nam odgovore, kam so prišla vsa (nota bene še pod dr. Brejčevim vladnim pred- noma razkropile in upostavile red. Jugoslovanska vojaška oblast zahteva od poveljnika v Skadru, da se naše vojake, ki so jih odvedli v Clementi, nemudoma izpusti. -j- Avstrija proti Ogrski. Angleški ti' sti poročajo, da vsebuje mirovna pogodba z Avstrijo poseben dostavek, ki se glasi: Avstrijska vlada se zavezuje, da bo na zahtevo vlad Združenih držav, Velike Britanije, Francije in Italije prepovedala uvoz, ssdstvom) uvožena živila za Slovenijo?« izvoz in tranzitni promet za vse blago Gospodje vladni hlapci, dajemo vara ta-le med Avstrijo in Ogrsko za toliko časa, do- odgovor: Žitni zavod je od svojega početka kler ogrska vlada ne bo forroelno spre- . » Iv * J \ Ti !__-.1« Jn «r I nn.teiou en 551% rJafllll 7aV07flil/1 do danes državni zavod. Vi imate vlado v rokah in vsak dan lahko preiščete tudi delovanje Žitnega zavoda. Zavod ni naš, zato tudi nimamo ne vpogleda, ne odgovornosti, Poživljamo vas torej, da nam odgovorite! Ob tej priliki vas tudi poziv Ijamo, da nam odgovorite, kdo je izvažal živila in kože v Italijo?, jela pogojev, ki so jih stavili zavezniki. 4- Protiboljšaviški načrt nemškega generala. V pogovoru s poročevalcem tista »Echo de Pariš« je izjavil nemški feldmar-Šal Kluck mnenje, da bi se morala med Francijo, Anglijo in Nemčijo skleniti zveza za pobijanje boljševizma. Odstranitev današnje nemške socialistične vlade ne bi ložena. Vendar bi biti morali že zdavnaj izredno omejiti fabrikacijo, da nam ni dobavila osrednja monopolna uprava blizo *« —- sto vagonov tobačnih sirovin. Zlasti bi bili I naja: Dunaj je danes po banditih najbol) morali že ustaviti vso izdelavo priprostej- I vznemirjena prestolica. Nikjer človek #* ših vrst tobaka, da nismo dobiti vse sploh I varen. Vlada je nezmožna, da bi napravil® razpoložne množine banatskega tobaka iz 1 rcd jn preprečila nerednosti, ki se dan#® letine 1917 in 1918. Tudi tobak za izde- i dan ^nože. iN je noči, da se ne bi izvfi# lavo cigar, s katerim smo bili najmanj za- j roparski umor ali napad. Zlasti se m#®8® oženi, je dospel baš zadnje dni. Da nismo | žepne tatvine po kolodvorih. Mnogo kol#' Preskrbljeni v vseh vrstah tako, kakor bi želeti, temu pa ni kriva monopolna uprava, ampak razmere. Upoštevati je, da je po pokrajinah, kjer se v naši državi prideluje tobak, divjsda še v oktobru prošlega leta vojna furija in se je ob ti priliki od pičlega pridelka na tobaku dobršen del na r i • ____________11 f x_1__ • J ..S______ dvorskih nameščencev je v zvezi z zlo«#*« ki mnogokrat nastopijo v uniformah, *® svoja hudodelstva lažje izvajajo. Uubll&itske novice® vse strani razvlekel, tako da je državnemu I ljKatotilko društvo rokodelskihi jp®j monopolu slednjič prav malo ostalo. Na- močnikov vabi k novoletnici, ki jo mire« Ir n n izven državnih meia na se mora radi i dne 1. januarja 1920 v Rokodelskem do®"] kup izven državnih meja pa se mora radi naravnost fantastičnih nakupnih cen na najnujnejše in najpotrebnejše omejiti. Kritika, ki se v tem cziru na ta ati oni način oglaša, je krivična še posebno zategadelj, ker je glede kadiva v primeri s sosednjimi državami naša država, zlasti Slovenija, še najbolje preskrbljena. Očitanje, da monopolna uprava glede zalaganja z sirovinami zanemarja tovarno v Ljubljani, pa je še najbolj neutemeljena, ker od vseh sirovin, ki so bile iz letine 1918 razpoložljive, so do malega vse v Ljubljano prišle. Tobaka iz pokrajin prejšnje Srbije pač nismo dobili, to pa zato, ker do zadnjega ni bilo tja železniške zveze. In izrek: »Katoliških cigaret ne rabimo!« naj bi bil padel, ko so se kompetentni činitelji obrnili na finančno ministrstvo radi dobave sirovin! Kar se tiče kompetentnih Činiteljev tobačne tovarne, se isti niso nikdar obračati na finančno ministrstvo, ampak na monopolno upravo. Tam pa glede dobave tobaka ni izšel nijeden odklonilni odlok za našo tovarno. Ta govorica o katoliških cigaretah Komenskega ulica 12, točno ob pol 6, #“ zvečer. Spored; 1. Kammerlander: Bo®* na pesem. Zbor s tenorsolo (g. A, Jalov” nik) in spremljanjem harmonija. 2. F. zin: Križaci na moru. Zbor. 3. Ant. F#*? ster: Povejte ve planine! Zbor. 4. F-i® Vilhar: O ti dušo! Samospev (poje g. **i Rus). 5. Hrabroslav Volarič: Oj rožmari« Samospev (poje g. Fr. Rus). 6. »Sv. 3**$ in ropar.« Igra v štirih slikah. Priredi* Steska, 7, Govor. 8. »Ob gozdnem zn®*#®' nju.« Božična igra v-dveh dejanjih. VstoPf nina: Sedeži I. vrste 4 K, II. vrste 3 III. vrste 2 K, stojišča 1 K. Vstopnice ** prodajajo dne 1. januarja dop. od 10. J 12. ure v Rokodelskem domu, Komenske#* utica 12, in pred pričetkom Novoletni« pri blagajni. K obilni udeležbi vabi odb®^ Ij »Dramatičen večer« na Ljud«k®£ odru se je obnesel zelo dobro, v zad 'rnmvasrmiessemm. Krščanskim delavkam! B* govora urednika Fr. Kremžarji na slavnostnem zborovanju 23 letnice Krekove prosvete.) Rad bi danes, ko praznuje svoj jubilej važna veja naše krščanske delavske organizacije — Katoliško društvo za delavke — Krekova prosveta, rad bi z Vami vred, da bi s tega mesta zadonela beseda našega učenika Kreka, ki mu je tudi Vaše društvo hvaležno za svoj obstoj. Ko je dr. Krek pred 25. leti zaklical po slov. zemlji: Bratje in sestre, čas je, da vstanemo!, te-jfej je katoliška delavka bila med prvimi, ki je vstala in šla na organizacijsko delo. Iz Krekovih idej je zrasla celokupna krŠČ. fpc. delavska organizacija, katere središče |® Jugoslovanska Strokovna Zveza. V imenu te najprvo iskren pozdrav! Zasluga Janeza Evangelista je, da je organiziral delavke in delavce ob času, ko se zanje nihče ni brigal. Danes stoji delavsko vprašanje pri nas v ospredju. To je treba ugotoviti ob današnjem jubileju. ( Današnja doba ni primerna za praznovanje jubilejev. Podobna je — in ž njo človeški rod — mrtvi, zamrznjeni grudi, ki JO pokriva led in sneg, grudi brez solnca ^ življenja. To je podoba modernega človeštva, našega modernega časa, polnega 2u®anjega sijaja, pod katerim pa se skriva Mrliška trohnoba. »Mrlič je povit v go-®POske cape«, bi rekel dr. Krek. Malo je «Mo dob v. zgodovini človeškega rodu, ko hi množica delavskega ljudstva bila tako fOnižana ko je danes. , Bolj ko kdaj oblastno govorimo, da kttalu zavlada na svetu socialna pravica, ? »olj ko kdaj slavi zmagoslavje krivica nasilje. In v ornatu poganskih «ecev se pojavljajo gospodarji modernega *U|nja; verizniki, kapitalisti, bankirji ,se-“ičaej&i, izkoriščevalci vseh, ki pošteno ti0, *mec* delavcev si je zbral svoje jPOstole, in delavsko ljudstvo onega časa njim™0 razum®l° njegov nauk in Ilo za ba so t‘rani- Vrgli jih niso nevedni in s tc,r. plašljivi zajci, marveč prepričani . junaški spoznaval«, mučeniki, agitatorji canske ideje med ljudstvom. Krščanska sloj J.e Prekvasila delavske in proletarske ' po njih je ozdravelo človeštvo. a*nia doba, v marsičem tako po* kf..0a, P^i dobi krščanstva, terja od nas in '- . f žrtev. Teh niso zmožni backi r0j l^1' te»u je kos le junak in prepričan dol*„ eČa, duJla Wed ljudstvo! To je prva Sflada*- krščanskih delavk, med katere varni1 L. 7anes Prav tako delavke v to-nje ? Prodajalke v trgovinah, služki-, lnah in uradnice po pisarnah! 2akljCainj a„~,lv°i znak je žrtev!« — je društva °b 10 letnici katoliškega t®r, trn J* delavke! Tihe žrtve naših ma-kl«t žrtve žena, plemenite žrtve de- 0roži» ,.Vsc žrtve so bile in so mogočno iSL ' V Socialni K KniiU »»aL _L.. jih socialnih bojih vseh časov, v bo-^Odmr ° družine, v bojih za svobodo • za enakopravnost delavskih sta- nov, za moralno in krščansko osvoboditev Človeštva. Vidim in slišim jih, kako se rogajo, ki so ponosni na svojo moč in silo, češ: Saj to so le ženske! Toda za tem porogom vidim le strah pred vstajenjem zavednih organiziranih množic ženskega proletari-jata. Ta strah je viden; saj se Vas tako boje, da si Vam niti ne upajo dati volilne pravice, marveč Vas od pje izključujejo! Vedo naj ti mogoči, da je človeštvo danes podobno z ranami pokritemu orjaku. Ni ga, ki bi se zavzel za njegove rane, če mu ne bo krščanska ženska donašala leka. In le tista bo znala izvršiti to nalogo, ki pozna trpljenje sedanje dobe. Zato se ne obračam na gospe z briljanti in na žene mogočnjakov! Premalo poznajo trpljenje in bedo človeštva, da bi mogle prav doumeti ta klic. Obračam se na Vas delavske žene in dekleta, najsi Vam glavo pokriva ruta ali klobuk, ki poznate, kaj je trpljenje, kaj je gorje, krivica, lakota in zapuščenost! Več ženskega srca v javno življenje! Pa bo manj sile in krivic, ko bi ženske qdločevale usodo držav, pa bi ne bilo voj-skžt. Več ženske miline in plemenite ženske požrtvovalnosti, pa bo manj maščevalnosti in krvi na svetu! Zenska kot šibkejše bitje — in prav posebno delavska žena — šele prav razume resnico, da je sila le tam mogoča, kjer vsak gleda za svojim dobičkom in uživanjem. Le tam pa je nemogoča, kjer ni druge volje, kakor ona, ki hoče končni in skupni smoter človeka! Še vlada s pomočjo sile liberalizem s svojim kapitalizmom. Še kvari stotisoče s svojo sebičnostjo, a nezavestno ali zavestno se milijoni obračajo k načelu bratstva in ljubezni. To pa je socializem, krščanski socializem, misel vzajemnosti, bratske skupnosti vseh! Socialna demokracija se dela, kakor da bi bila šele ona zanesla med svet tega duha. Toda socialna demokracija ne bo kos svoji nalogi. Njena sredstva, s katerimi pobija hudiča, so hudičevega izvora: Nasilje, sovraštvo in surova sila, egoizem, sebičnost, ki jo socialna demokracija pro-klinja v liberalnem kapitalizmu, a jo postavlja sama na oltar, ko uči razredni boj, sebičnost razredov, nestrpnost proti krščanskim sotrpinom, ko bi nam v našem boju morala nuditi roko. Preveč je pre-kvašena onega zlokobnega duha, ki ga je sejal vrag, da bi podjarmil ljudstva, da bi uničil krščansko idejo, edini v bratstva in ljubezni med ljudmi. Kaka prevara za uhoge delavske mase, ki menijo, da služijo delavski stvari, da delajo za bratstvo med ljudmi, Že tavajo za rdečo internacionalo. In vendar je tako jasno, kar je povedal tudi naš Krek: »Čim dahne duh krščanstva, duh Kristusove cerkve v uboga srca, pa dobe odgovor vse razumne smeri komunizma, socializma in tudi anarhizma. Komunizem ljubezni odmeva iz vseh naukov Jezusove vere in večno nihalo pravičnosti v silovitih taktih razbija vsako sled oderuštva in zatiranja. Tu ne vlada teorija (ki v socialni demokraciji pobija ena drugo), marveč resnica. In ta resnica je že od prvega nastopa sera obsojala oderuštvo neprimerno jasneje, nego tavajoči poskusi socialistiških velemož naše dobe.« Tako jasno je to za svobodnega inpo resnici hrepenečega duha, da je Lacordaire, veliki krščanski sociolog, zaklical: »Po^ vem vam, da sem po svojem prepričanju na socialnem polju prišel tudi do katoliškega prepričanja!« Nič ni zame bolj resnično ko stavek: »Družba je potrebna, zato je krščanstvo božja vera; kajti ono je edino sredstvo, da izpopolnjuje družijo, ker se ozira na človeka z vsemi njegovimi slabostmi in na socialno življenje z vsemi njegovimi potrebami. Od Boga do človeka in od zemlje gori do neba je vedno in samo ljubezen, ki vse združuje in napolnjuje ki je začetek, središče in konec vseh stvari.« Te velike ljubezni nositeljica na zemlji pa je katoliška cerkev! Svet noče sicer Se nič slišati o ponižnosti, čednosti, apostolstvu besed in dejanja; vendar hrepeni po bratstvu in ga kliče na dan. To bodi skupni temelj, na katerem se srečamo mi, krščanski socialci, z zapeljano maso socialistično mislečih in organiziranih sotrpinov! Prišlo bo vstajenje človeštva, prišla svoboda za delavsko ljudstvo, vstala bo ožarjena v vsej lepoti čast žene in delavke-trpinke. Na vas je, da ta trenutek pride čimprej! Pridobivajmo svoje brate, ne s surovo silo, ne z grožnjami, da jih vržemo na cesto. Ta sila je sredstvo, ki je je iznašel vra*g; teh sredstev se poslužuje socialna demokracija! Mi pa jih pridobivajmo s silo krščanske ljubezni, ki naj jo podžigamo v sebi dan na dan, s toploto krščanskega prepričanja, ki naj v nas raste, da bomo zmožni, ko pride naš dan in se naša organizirana sila razlije po Sloveniji, Jugoslaviji, Evropi in po celem svetu, da bomo zamogli tedaj svojim revnim tovarišem zaklicati v grobišče sedanje dobe: Lazar, naš brat! Čeravno si umrl, poslušaj naš glas, ki te kliče! Vstani iz grobišča in hodi z nami za večnimi cilji kr- ščanskega socializma in njegove organi- Delavska zdravilišča Slovenski kmet bo dobil svojo zemljo nazaj, ono zemljo, ki so mu jo nekdaj agrarni velekapitalisti iztrgali kos za kost m iz rdk. Agrarna reforma bo pomnožila število samostojnih kmečkih gospodarjev in ho dvignila blag >s'.anie kmečkega ljudstva. To se bo zgodilo tedaj, ko si bodo zavedne ljudske množice izbojevale odločilno besedo v državi in bodo pravično in radikalno izpeljale agrarno reformo. Delastvo pozdravlja agrarne reformo, ker je tudi v njegovo korist, če se produkcija živil dvigne. Vendar mora zahtevati, da se pri izvedbi agrarne reforme ozira tudi na delavske interese. V naši državi, predvsem v Sloveniji, imamo celo vrsto grajščin na veleposestvih, ki se imajo razdeliti. Na teh grajščinah naj država osnuje delavska zdravilišča raznih vrst: za jetične, ponesrečene, obnemogle itd. Bolniške blagajne bi prosto razpola- fale z mesti v teh zdraviliščih; vplačevale i podporo, ki jo sicer dobi delavec, v zdraviliško blagajno. Razume se, da bi država in podjetniki morali ta zdravilišča denarno podpirati, ker bolniške blagajne same nimajo za to dovolj sredstev. Na ta način bi se dalo urediti tudi vprašanje naših invalidov, od katerih mnogi beračijo po ulicah, se preživljajo s trudom in mnogi žalibog tudi — z veriženjem. Zdi se, da je na te največje siromake država pozabila. Naj se jih spomni vsaj takrat, ko bo razdeljevala zemljo, ki so jo naši proletarski dadje pojili s svojim znojem. Vlada, ki jo sedaj imamo, tega ne bo storila. Ne bo sz oziral ne na bolne delavce in no na invalide. Ljudska vlada, ki si jo bo delavni narod sam izbral, bo upoštevala tudi to upravičeno zahtevo delavstva. Zastopniki kršč. socialnega delavstva bodo prihodnjemu državnemu zboru predlagali, da so sklene zakon o zdraviliščih za delavce in invalide. Zavarovanje ptoll brezposelnosti. Zavarovanje proti brezposelnosti je le tedaj potrebno, ako ne deluje posredovalnica za delo. Torej bi morali ti dve organizaciji biti poslovno zvezani. Vsak brezposelni delavec bi se moral javiti pri posredovalnici, in ako mu ista tekom gotove dobe ne oskrbi dela, primernega njegovemu znanju, zmožnosti in starosti, ima potem pravico do dnevnine za brezposelne podporo to ne smemo imenovati, ker ni iz usmiljenja, ampak ima delavec pravico do nje. Vprašanje je samo, kdo naj plačuje doneske za zavarovanje. Gre za to, ali je družba, ki jo predstavlja država, dolžna vsakemu poedincu preskrbeti toliko delovne priložnosti, da more sebi in svojim zasigurati obstoj. Če je to dolžna, je tudi dolžna vzdrževati ga brez posebne zavarovalnice. Zavarovalnino naj plačajo isti, katerim država varuje množino pridelovalnih sredstev in izdelkov, in tisti, ki jim država nudi delo. Kako hitro sprejmemo stališče ,da je naloga države in nje dolžnost, vsakemu posamezniku dati na razpolago toliko delovnih sredstev, delovne priložnosti, da more isti svoje delo plodo-nosno uporabiti in si zaslužiti zase in svoje potrebne dobrine za človeka vredni obstoj, je stvar jasna. Zaraditega še ni potrebno podržavljenje produktivnih sredstev, posredovanja za delo in distribucije pridelkov, a kontrola po državni kontroli je nujna. »Razženefo na| se nune!“ Tako je pozival na •socialističnemu shodu dne 31. t. m. sodrug Uršič svoje so-druge, kateri so seveda to odobravali. Prašam pa Vas, g, govornik, zakaj naj bi se to zgodilo. Vidi se Vam, da ste zelo slabo poučeni o samostanskem življenju in govorite nekaj javnosti, česar sami ne veste, Ker ste v tem oziru Še zelo potrebni šole, dovolite, da Vas malo seznanim z življenjem v samostanu.- Bil sem 11 mesecev bolnik pod oskrbo redovnic. Rečem lahko, da sem bil težko bolan in naveličan življenja, vendar pri tej oskrbi in prijazni ter požrtvovalni postrežbi sem lahko prenašal vse gorje, kakor sem popreje težko čakal, da me smrt reši. Tu sem dobil zopet veselje do življenja, in to ne samo jaz, ampak vsak bolnik, ki je bil pod njihovim varstvom. Katera sestra v civilnih bolnicah pomiva tla itd., tu pa so sestre vsaki dan po, dvakrat pomile sobo, v kateri se je nahajalo do 30 bolnikov. Bolnike so same nosile na sobice itd., zraven tega so opravljale sestre v istem zavodu delo v šoli kot učiteljice in nadzornice v pelrazredni šoli, oskrbovale s hrano, stanovanjem in peri- lom do 150 oirok in do 80 dijakov, oprav« Ijaie delo na polju, na vrtu, in držale gospodinjsko šolo. Vse to delo je izvrševalo približno 40 redovnic. In te ženske, katere žrtvujejo vse svoje življenje samo v blagor ljudstva, preganjate radi tega, ker žirijo v, veri in dostojno. Prašam Vas, g. govornik, kam mislite z vsemi, ki stanujejo v samostanih in kaj nameravate naseliti v te hiše. Vi bi gotovo rajši videli, da bi se tu rajalo in popivalo kakor pa, da se uboga deca po-t steno poučuje v krščanski veri. Kadar bodete zopet govorili, se najprvo prepričajte o življenju ljudi, katere hočete postaviti na. cesto, da Vas ne bode glava bolela. Ako rabite Še podatkov, sem Vam rad na raz- ^ A. Ž„ pohabljen vojak. Tako mislijo opeharjeni delavci! Prejeli smo: Ker sem naročnik »Večernega listaj se čutim dolžnega spregovoriti nekaj besedic glede g. Kristana in njegove stranke, ki veliko obljublja, a nič ne stori. To resnico potrjujem saiji kot delavec. Bil sem na njihovem shodu, če se ne motim je bilo 11. oktobra v dvorani Uniona. Pri zabavljanju na g. Korošca, in v svoji jezi do »Večernega lista«, ki mu je trn v peti, je omenil g. Kristan tudi tisti vagon jajc, ki je čakal na Brezovici odrešenja, da pojde v Trst. In je res potem šel. A g. Kri-< stan je rekel, da gredip ta jajca v zameno za m ar :! fakturno blago, da bo vsak delavec debi' ko za 400 K. Veselil sem se tega« da dobiiii,' ker sem vpisan v konzumnem društvu, a od tega blaga ni sluha ne duha. Kdo ga je dobil, ne vem. Gotovo zopet kak' verižnik. Toda člani »Vojne zveze« so nagi in bosi. Pa kaj je g. Kristanu mar? On je sit irvlep gospod na pogled, a srca nima za reveža. Reveži smo ga obogateli, da ten ko lepo sukno nosi in povrhu še na vladi nem stolcu sedi. Bil sem vnet za socialdem. stranko, ko nas ic znala tako lepo za nas voditi. Bii eein tudi naročnik »Napreja«, a; ko sem uvidel njihovo politiko, sem ga odpovedal, S temi bogokletneži nočem imeti nobenega opravka več. Enako sem slišal veliko doslej socialdem okraskih delavcev* da izstopijo iz te stranke vsled njene kapitalistične politike. Tako bodo socialisti vec ljudi izgubili, ker se delavci zavedajo teh' vladnih patrifotov, kakor so Kristan, Buk« šeg, Korač, Socialdemokratki delavci preklinjajo dan na dan Kristana. Delavci, prej socialni demokrati se že zavedajo, da so edino krščanski socialisti sposobni rešiti sedanjo gospodarsko in socialno krizo. Kani smo prišli! Brett svobode smo prodani tem divjakom starega veka v suženjstvo. Nimamo svobode, katero smo pričakovali. Varali smo se, A pri volitvah bomo glasovali za Slov. ljudsko stranko ter bomo obračunali s temi krivimi oreroktl Delavec. Preskrba s koriti. (Mežiška dolina.) Meseca novembra 1918 se je osnoval za Mežiško dolino »Narodni svet* s sedežem na Prevaljah. Predsednik mu je Wl g. Andrej Oset. Imel je na razpolago okrog 20.000 K obratnega kapitala. Storil je v začetku mnogo dobrega, ker je razmeroma dobro vodil aiprovizadjo. Obračuna o svo-> jem poslovanju pa še do danes ni podal, akoravno sta se še g. predsednik in g, t* nik davno preselila iz doline. Vigred letošnjega leta ee je osnoval poseben aprovizacijski odbor, kateremu So občine žirirale čez 1*4 mil. K. V vodstvu sta bila zopet omenjena gospoda, potem g. župan Lahovnik in zastopnik socialističnih' delavcev g. Mrkva. Meseca avgusta je prenehal s poslovanjem. ObSne pa še do danes niso odveeane svoje obveznosti. Še do danes nimajo ves denar vplačan, akoravno je blago že davno razprodano. Pred dvema mesecema je bil Bkvidirajoči občni zbor, vendar do danes še ne vejo občine, pri čem da so. Dne 22. grudna 1919 pa se je osnoval tretji aprovizacijski odbor, ki prevzame zalaganje konzumentov s pocenjenimi živili in onimi, katerih promet j« vezan. Torej zopet en provizorijum In kadar bode istega konec, pa stara nuzerija. Opozoriti pa je treba da obstojijo v črni, Mežici, Prevaljah in Guštanju socialistični konzumi in na Prevaljah tudi konzum krščansko mislečih' prebivalcev, ki bi po vladni odredbi priiti v poštev pri razdeljevanju pocenjenih živil. Kar je edino prav. Isti bodo to gotovo tudi dosegli. Aprovizacija pa bode oskrbovala potem en mal odstotek prebivalstva. Naš občutek je, da so nekateri ljudje, ki hočejo imeti korito; zato pa jih eno za drugim snujejo. Kakor hitro pa bode tega korita konec, pa zopet novo. Na tak način se naše gospodarske razmere ne morejo ustaliti. Vsako korito zahteva višje cene. Kdo jih plača je vseeno: ali vlada ali konzumenL .Naše go^otakc a§&&v£ pa porivajo Slrau 4 MU «&w; UC vstran, pa bodisi socialistične ali krščanske. Torej nov način boja kapitalistov in njih ovčic s konzumnimi organizacijami, ki bi morale poslati temelj gospodarske obnove. Kjer so mili'eni podpor, tam naj zaslužijo zasebniki, koazumi pa hirajte; ko bode pa treba zopet postaviti se nasproti brezobzirnemu kapitalu brez vladne subvencije, potem pa riskirai zopet organizacija konizumov. Od vseh udeležencev pa se najbrž niti eden ni zavedal položaja. Lepo po starem tiru naprej... dokler gre, potem pa scdn.i dan. Čc pa ootem kakega župana vprašaš, kako stvar stoji, ti reče: »Ne vem, kako delajo na Preval jah<, in nihče noče biti za poslovanje odgovoren. Delavska politična organizacija. Katoliško delavsko društvo. V nedeljo, dne 4. januarja 1920, ob 10. uri dopoldne se vrši izredni občni zbor v prostorih Jugoslovanske tiskarne,' III. nadstropje (v knjižnici). Ker je na dnevnem redu važna t ’eva, se prosijo zaupniki, da se zanesljivo in v obilnem številu udeleže tega občnega zbora. — Odbor. Krekova prosveta. 25 letnica Krekove prosvete — Katoliškega društva za delavke, služkinje in zasebne nastavljenke, se je vršila z vso prisrčnostjo in slovesnostjo v cerkvi in izven cerkve. Cerkveni govor v nedeljo je imel škof dr. Karlin. Ob 5. popoldne je bilo slavnostno zborovanje, zvečer pa dramatični in pevski večer v Ljudskem domu. Bog daj obilo uspeha vrli organizaciji, ki šteje danes že 1500 članic. Po prazniku znova na delo! Organizacifski sklad. Za razvoj delavske organizacije. Skupinam, ki igrajo v korist organizacijskemu skladu J. S. Z., se spodobi hvaležnost in pohvala. Tudi za doneske v obrambni sklad, tiskovinski sklad izrekamo vsem skupinam iskreno zahvalo! Zrno do zrna pogača, kamen do kamena palača. Spomnimo se besed velikega vojskovodja, kateri je rekel, za . ojno je treba treh reči: prvič denarja, drugič denarja in tretjič zopet denarja. Prispevajte v organizacijski sklad J. S. Z. Za vzgled naj Vara bodo sledeči: Skupina J. S. Z. Mengeš 52 K 72 vin. Neimenovan 10.71 K, skupina Kropa 210 K, Z. M. 26 K, skupina Preska 300 K, skupaj 599 K 42 vinarjev. Bog plačaj I Zavedajte se na'.oge, ki ste jo sprejeli od Vaše organizacije. Dolžnost skupin in članov je, da zbirajo za »organizacijski sklad J. S. Z.« Vsak vinar je dobrodošel! Pišite po nabiralno polo in položnico in v krogu prijateljev se spomnite organizacijskega sklada. Zbirajmo in sezidali si bomo stavbo, katera bo zavetišče vsem poštenim in krščansko mislečim delavcem in delavkam. Jugoslovanska Strokovna Zveza. Mariborsko zborovanje leta 1920. Na prvi strani današnjega lista priobčujemo oklic na tabor krščanske mladine, ki se bo avgusta leta 1920, vršil v Mariboru. V pripravljalnem odboru je tudi naš predsednik tov. Jože Gostinčar. Ker se bo istočasno zbrala v Mariboru tudi naša itršč. delavska organizacija, opozarjamo tovariše in tovarišice na to s pozivom, da se pripravljajo na ta naš zbor! Tržič. Jugoslovanska strokovna organizacija je v nedeljo ponovila »Divjega lovca« v našem Domu. Pravijo, da je blagajničar zadovoljen z uspehom. Tobačno delavstvo. Nad škandalozno upravo tobačnih monopolov in finančno ministrsko upravo je tobačno delavstvo skrajno ogorčeno. Obljubljene draginjske doklade, ki bi morale biti izplačane tobačnemu delavstvu s 1. novembrom, še zdaj niso izplačane. Delavstvo je dalo že duška svoji nevolji s tem, da se je zbralo vse pred ravnateljstvom tobačne tovarne. Zglasilo se je tudi v svrho posredovanja pri narodnem predstavniku Jožefu Gostinčarju, predsedniku Jugoslovanske Strokovne Zveze. V fmenu 900 tobačnih delavcev in delavk JSZ je zahteval odbor JSZ posebno deputacijo v Belgrad. Delavstvo se'pripravlja na nov demostrativen shod. Delavstvo papirnic. Vevče. V nedeljo, dne 4, januarja, ob 8, uri dopoldne se vrši velik delavski shod v prostorih Ljudskega doriin pri Devici Mariji r Polju. Ker gre za koristi pa- pirniškega delavstva, je dolžnost vsakega papirniškega delavca in delavko, da se udeleži shoda. Obenem se bodo razložile ovire in zapreke, katere so napravili gotovi ljudje s političnim ozadjem. Pokažite jim z obilno udeležbo na nedeljskem shodu, da ne marate pri mezdnem gibanju nobenih političnih spletk. Železničar. Izredni občni zbor »Prometne zveze« se vrši prvo nedeljo v januarju, dne 4. januarja 1920 ob 10. uri dopoldne v Ljubljani v prostorih poleg pisarne JSZ — Jugoslovanska tiskarna, II. nadstropje. — Dnevni red je: Nova pravila »Prometne zveze«, reorganizacija »Prometne zveze« in slučajnosti. Udeležite se občnega zbora vsi člani železničarji; vabljeni so tudi vsi ostali železničarji, ki žele, da se razmahne »Prometna zveza« in da bo prinašala čimvečjo stanovsko korist. — Kdor zanemarja se sam, ga zanemarijo drugi. Kovinar, Sava-,Tesecice. Pol go časa r? fe r;s?"o oglasili v našem strokovnem g’arilu. Tovariši drugod bedo mogoče mirlili, da *pir mo spanje pravičnega. Da pa ta rvm vržemo od sebe, bomo navedli v kratkem delovanje naše skupine med ča«om tiskarske stavke. Imeli smo slučaj, da ni tovarna hotela sprejeti delavca, člana skupine, v delo, akoprav je imel omejenni že čez 20 službenih let v tovarni Kranjska industrijske družbe na Jesenicah. Sprejet je bil na posredovanje skupine J. S. Z. na Jesenicah, Nadalje smo vložili več spomenic na različna merodajna mesta glede raznih težkoč in ovir, ki jih ima delavstvo. Poleg tega se vrše redni tedenski sestanki, na katerih se člani utrjujejo duševno in telesno. Tovariši! Le s pravo izobrazbo nam bo mogoče kljubovati nasprotnikom in si priboriti pošteno, delavca vredno življenje. — Somišljeniki in tovariši! Oklenimo se svoje organizacije Zveze kovinarjev, ker le v njej je rešitev krščanskosocialnega delavca trpina! Guštanj. Mezdno gibanje je prineslo delavcem 30 % poviška plače, 33 delavcem pa šesttedenski dopust ali s polovično plažo ali pa s tolažbo na boljše čase. Ne od prvega ne od drugega ne morejo živeti. Žalostno pa je, da ta »prisilni dopust« pri rdečih delavskih zastopnikih ni našel »sir pora. Da so bili poslani na dopust na zimo kmečki sinovi in lastniki hišic, se imajo edinole zahvaliti svojim zaupnikom. Pravijo, da dela ni, ker ni premoga. J, S. Z. se je z odločnim protestom obrnila na deželno vlado in sedaj pride premog. Sedaj pa surovega železa ni, ne olja, ne karbita. Vse nekako čudno izgleda, kot bi gotovi ljudje imeli svoj dobiček, če so delavci nezadovoljni in je grof z obratom pasiven. Tudi od poviška plače delavci nimajo nič. Sedaj so nam takoj zabelo nastavili na 42 K in pše,-nično moko plačujejo po 7 K in sol po 7 K. Klin žene klin, sreče in miru pa ni. Delavci so izdani po svojih rdečih voditeljih na mu lost in nemilost demokratskemu kapitalizmu. Potem ko bodo isti popolnoma podjarmljeni, pridejo na vrsto kmetje in obrtniki; potem pa »Živio Jugoslavija!«. Sociji in kršč. delavci in kmetje pa se le bijmo medseboj, saj kapitalizem gode koračnico. Guštanj. J. S. Z. se lepo razvija in dobiva vedno novih članov. Vedno bolj prodira prepričanje, da socijem vera res ni privatna stvar, kar so prej mnogi verjeli in obenem tudi spoznanje, da sila v naši državi ne prinese rešitve, ampak pošteno delo, združeno z organizacijo, ki ima zaslombo pri vseh stanovih, razen pri kapitalistih. Guštanj. {Smrtna kosa.) Dne 20. dec. 1919 je umrl delavec Ivan Dretnik. Bil je svoj čas član J. S. Z. Ob času rdečega nasilja meseca majnika pa je omahnil k socijem, Po mišljenju krščanski mož in pošten je bil rajni. Zapustil je ženo in četvero otrok. Rudar. Črna. V torek dne 6, januarja 1920 dopoldne se vrši shod Jugoslovanske Strokovne Zveze. Poroča glavni tajnik Anton Komlanec. Pridite v obilnem številu. Shod je važen, ne zamudite prilike! Črna, Nezadovoljnost z našimi delegati je velika in splošna je zahteva med delavci, da isti odstopijo. Zato pa se tudi že prav živahno razpravlja o volitvah novih zastopnikov. Da po starem načinu, kakor se je volilo do sedaj, ne gre več, mora sprevideti vsak, kdor sodi nepristransko. Ker pa je danes vse, kar se količkaj briga za. delavska vprašanja, organizirano pri eni ali drugi organizaciji, bo treba misliti pri novih volitvah tudi na nov način volitve. Gotovo bo r.ato najprimerneje proporc, ker na ta način bodo zastopane vse organizacijo; kar pa ni organiziranega delavstva, se razdeli med organizacije. Radovedni smo, kakšno dtMiSče bodo zavzel? socialni demokrati, čc imajo količkaj demokratičnega duha, morajo ta predlog odobravati; če bodo pa skušali zopet z nasiljem spraviti za zastopnike samo svoje pristaše, je to jasen dokaz, da že sedaj čutijo, da je zaupanje do njih med delavstvom že zelo plitvo in da tudi strah pred raznimi grožnjami vedno bolj gine ter se njih vpliv že zelo nevarno maia. Zato pa čem hujši bo teror od strani socialnih demokratov na delavstvo, tem večji bo odpor proti nasilju in tem prej se bo porušila že itak trhla stavba socialne demokracije! Mežica. V torek na dan sv. Treh kraljev, to je 6. jan. 1920, ob 3, uri pop. se vrši shod J. S. Z. Predava glavni tajnik Anton Komlanec. Ker so shodi zelo redki, zato se gotovo udeležite v obilnem številu vsi. Če bo med člani vladala zavest, da ne smet zamuditi nobenega shoda ali sestanka, bo šele organizacija res organizacija. Cestar. Cestarska seja JSZ se vrši prvo nedeljo, dne 4. januarja 1920 ob 9. uri dopoldne v Ljubljani v pisarni JSZ, Jugoslovanska tiskarna, II. nadstropje. Celje. Občni zbor državnih cestarjev, organiziranih pri J. S. Z., se vrši na Kraljevo, dne 6. prosinca, ob 9. uri dopoldne v vrtni dvorani hotela Beli vol. Tovariši! Pridite mnogoštevilno, ker gre za vaše važne zadeve! 28 mest cestarjev. Gradbeno ravnateljstvo razpisuje 28 mest cestarjev, in fher v gradbenem okraju Ljubljanskem 1, v Kranjskem 4, v Novomeškem J, v Celjskem 1, v Mariborskem 4, v Velikovškem 14 in v Borovljskcm 3, z mesečno mezdo 69 K, pravico do 8 štirijetnic po 60 K in nagrado za. službeno stanovanje v letnem zn»sku 100 K za one, ki niso nastanjeni v erprični cestarski hiši. Dokler velja nared-ba o draginjskih dokladah, re izplačujejo te po določilih naredbe z dne 28. |unija 1919 štev. 575. Pravilno kolekovane prošnje za ta mesta je vložiti pri gradbenem ravnateljstvu za Slovenijo v Ljubljani (Turjaški trg št. 1) ali pa pri vodstvu dotič-nega stavbnega okraja do dne 31. januarja 1920. Prošnji je treba priložiti: 1. rojstni (krstni) in domovinski list; 2. sp:se o dovršeni vojaški službi; 3. uradno zdravniško spričevalo o telesni sposobnosti za cestarsko službo; 4. izpričevalo o naravnosti; 5. dokazilo, da je prosilec vešč slovenščine v besedi in pisavi. Mesto se podeli definitivno po enoletnem zadovoljivem službovanju, onim pa, ki so v cestarskih poslih poslih že izvežbani, takoj ob imenovanju. Pro‘silci, izurjeni v kakšni stavbeni obrti, nadalje oni, ki so bili že pri vzdrževanju eest zaposleni kot stalni delavci, in vojni invalidi, ki so sicer sposobni za tako službo, imajo prednost pri podelitvi izpraznjenih mest. V ostalem pa si gradbeno ravnateljstvo glede podelitve služb pridržuje prosto roko. — V Ljubljani, dne 24. decembra 1919. Slamnikar. Zahvala. Podpisani se najiskrenejše zahvaljujem tovarišicam slamnikaricam, ki so mi izročile po gdčni. Brigiti Cedilnik iz Rodice nepričakovan dar v znesku 100 K. Bog vam povrni! Želim vsem obilo sreče v tujini, ker vam domovina žal ne more dati vašega kruha. Ob povratku kličem vsem veselo in srečno svidenje. Vaš vdani Anton Kogej. Viničar. Ljutomer. Na Stefanovo se je na prvem občne«) zboru izvolil odbor skupine Jugoslovanske Strokovne Zveze, ki se je konstituiral sledeče: Jožef Šut, viničar, predsednik; Ig. Topličar, viničar, podpredsednik; Alojzija Terstenjak, zapisnik in blagajna; Rubin Jožef, viničar, Mihalič Malija, delavec, Vogrinec Janez, viničar, odborniki; Pukšič Alojzij, viničar, Zadravec Franc, viničar, zaupnika. — Skupina šteje sedaj 60 rednih članov. Daljše poročilo sledi. _ Viničarska skupina JSZ se je ustanovila v Podgradju. Šteje 70 članov. Bolniški strežniki. Skupina na Studencu je priredila božičnico z vprizoritvijo iger »Na Božič« in »Kmet Herod« dne 24. dec. 1919. Zanimivost iz vladnih upravnih krogov. V garnizijski bolnici je vojaška uprava odpustila vse bolniško strežniško osobje zaradi pomanjkanja denarja. Nekatere osebe so služile v bolniški strežbi že 20 let. Zdaj so brez dela in jela in doma ko vrabec sredi zime. nist. Bedo organistovo in njegove družine si lahko predstavljaš, če pomisliš, da so mnogi imeli po 30, po 27 K mesečne plače skozi vso strašno vojno, njeno pomanjkanje in grozo in da še zdaj ni boljše. Recimo, da si kdo izrednim potom priživotan na razne načine še drugih 70 ali 100 kron. Kaj je to danes 3 krone na dan zate. *a družino, za hrano, za perilo, za obutev,» obleko? To se pravi z lakoto in pomanij konjem ubijati in ubiti še več ljudi, kot jih je meč. Organisti so si organizirali svojo sku' pino, organistovsko zvezo v okviru J. S. *• Obrnili so se za izredno podporo na vlado, na poverjeništvo za uk in bogočastie i# na socialno skrbstvo. Organisti niso krivi; da je nastala vojna. Organisti niso kri** draginje in pomanjkanja. Organisti ni*0 krivi neznosnih razmer. Krive so javfle razmere. Krivi so tisti, ki imajo te ra** mere v rokah. Javne razmere uravnav* država. Država ima moč in sredstva, o& krivico popravi, da nedolžno trpečim d* zadoščenje in jim varuje življenje. Država izdaja sicer denar za umet* nostne stvari. Vzdržuje muzeje in podpk* nabiranje narodnoumetnostnih zbirk. A* kaj je več vredno na zemlji ko človeško življenje? Pa tudi če gleda kdo stvar ® ljudske umetnostne kulture. Kdo je bolj združen z njo in v čiščem smislu ko oc* ganistovski stan? Ugovor, da naj posamezne cerkv® gledajo na življenje svojih ljudi, je v da* našnjih časih bridko slab izgovor. Cerkve niso krive koruptnih javnih razmer, in c* še tako gledajo, neumnosti javnih faktom jev zabraniti ne morejo. Tudi posameZ® kraji niso krivi. Zdaj v teh nasilnih čaJ» ima velepremoženje tistih, ki so sokrivi in del njihovega donosa v rokah držav«* zato more in mora pomagati. Organizirani organisti pomnite« ima vsak pošten delavec pravico do ljenja. Hribar, zastopnik naše države, sej* vozil po Pragi s šestimi konji. Mislim, bi se ravno tako lahko vozil z enim P*! rom. In Kristan na svojih potovanjih “ tudi lažje izhajal z enim tisočem na d** kot organist celo leto. Kjer je denar ** nepotrebne reči, mora biti tudi za P®* trebne. . Organisti vkup! Treba bo novih' rakov. AprovizacUa. a Krušne komisije bodo uradoval«*^ soboto, dne 3. januarja in v ponedelj** dne 5. januarja 1920 vsakokrat od 8. 12. ure dopoldne. Izdajale se bodo nice za cenejša živila strankam, ki SO »JJ vložile vprašalno polo, in sicer: Stranka*’ s črkami od A do K v soboto in strank**® e črkami L do Ž v ponedeljek. a Novih vprašalnih pol krušne ko®*' sije ne bodo sprejemale ih reševale, fcff morajo priti preje pred posebni odsek« presodi, ali je prosilec potreben ali Zamudniki zamorejo oddati svoje pol« “ na magistratu, in sicer od torka naprej. a Zamudniki, ki so že predložili ypt* isalne pole, pa ne bi prišli h krušni misiji, dobe izkaznice za živila šele tedni ko se to objavi v listih. a Vsi krušni komisarji se vabijo, ^ se zanesljivo udeleže kratke seje, ki vrši v petek, dne 2. januarja 1920 ob * uri zvečer v veliki dvorani na magistrat* Narodno sledili«. Openu Dne 3!. decembra, sreda popoldne ob * uri: -Dijak prosjaki. Izven abon. . Dne 1. januarja, četrtek: »Lepa na«. Izven aboo. . Dne 2. januarja, petek: »Rusa!*** Abonement B. Drama. Dne 31. decembra, sreda popoldne 3. nri: »Na Pologu«. Izven abon. Dne 1. januarja, četrtek popoldne 05 3. uri: »Pepelka«. Izen abon. ^ Dne 1. januarja, zvečer: »Korenč®'6 — Ženitev.« Izven abon. «r 2. januarja, petek: »Hlapci«. Abon« ** Izdajate!} konzorcij »Ve£«rn*ga lista«. Odgovorni urednik Jota Katar. Tlaka »Jugoslovanska tiskarna« v Ljubi i«®*4 Organist. Organistoysko krušno vprašanje je pereče; Malokdo ali pa nihče ni bil vsled vojnih razmer tako prizadet kakor orga- druŠtva >'Dobrodelnoai« v Ljubljani ii korist sirot, slepcio, fiioai Hinicee. 131? dobltiioo o skn?»< ®r* nosfi 80.000 K. Glavni dobitek d vrednosti 20.000 kron. . SrcCka 2 kroni. Srečka Z rni r Srečke naročajo v loterijski Ljubljani, Poljanski nasip šL žrebanje bo 3. febr. 1920 ob 6. ari .-vri : .m