104. številka. Ljubljana, v soboto 9. maja. XXIV. leto, 1891 Izhaja vsak dan »večer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po pošti prejemati za avstro - oge rsk e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. SO kr , za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za< oznanila plačuje se od četiristopne pot it-vrste po ti kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Gospodskih ulicah št. 12. DpravTiifitvn naj se blagovolijo pofiiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. V zmislu §. 17. društvenih pravil sklicuje se OBČNI ZBOR delniškega društva „NARODNE TISKARNE" na dan 24. maja 1891. leta ob 11. ari dopoludne v prostorih. „Narodne Tiskarne". 3D:ne"*rn.i red: 1. Poročilo predsednikovo. 2. Bilanca „Narodne Tiskarne" za I. 1890. 3. Nasvet upravnega odbora o izplačanji dividende. 4. Posamezni nasveti. OPOMBA. §. 16. Kdor v občnem zboru hoče glasovati, mora svojo delnico vsaj pet dnij pred občnim zborom v društveno blagajnico uložiti. Upravni odbor „Narodne Tiskarne", Adresna debata. Včeraj imela se je pričeti v poslanički naši zbornici adresna debata, o kateri smo skoro izključno govorili že v včeranjem uvodnem članku. Odkar se shaja avstrijski parlament ni bilo Se ob priliki, ko je poslancem naroda bilo dati odgovorna besede pre-stolnega govora, tako čudno zamotanega položaja, nego je oni, v katerem se nahaja danes naša zbornica. Tri velike skupine stoje si nasproti Na jedni strani močna levičarska stranka, na drugi klub konservativcev pod vodstvom Hoheuwartovim, v sredi mej njima pa kot posredovalen faktor poljski klub. Da bi se dalo pod jeden klobuk združiti dve tako nasprotni stranki, kakor sta Btara desnica in pa združena levica, o tem dvomil je prav močno že koj iz početka vsak razsoden politik. Jedna ali druga morala bi ae odreči glavnim svojim načelom, izneveriti se vsem mnogoletnim tradicijam in se takorekoč politično usmrtiti. Tega pa ni hotela niti ni mogla storiti nobena obeh strank in prišlo je tako, kakor je moralo priti. Ločili sta se obe Btranki, postavili vsaka na svoje stališče in to tako, da niti diplomatičoemu posredovanju poljskega kluba, ki je nekako prevzel ulogo posredovalca, ni bilo več mogoče pridružiti se odločno jedoi ali drugi ter tako omogočiti večino adresnemu načrtu. Zgodilo Be je res to, kar se dozdaj še nikdar ni pripetilo in o čemer smo na drugem mestu izrekli svoje dvome. Adresne debate niti ni bilo. Predsedstvu naročilo se je po jedno glasnem sklepu zbornice, da izreče zahvalo poslan i š k e zbornice ;m prestolnigo-vor ter naznani cesarja zagotovilo lojalne udaoosti njene. Predlog k temu nepričako-nemu razvozi janji zamotanega vprašanja stavil je predsednik zbornice dr. Smolka sam, ker bo Že pri svojih klubovih sejab vse tri skupine ga izvolile kot zaupnega moža vseh strank in je on naravni zastopnik poslaniške zbornice. Naj na kratko zabeležimo glavne točke te znamenite seje, kakor je Se ni bilo, odkar imamo ustavno življenje. Na ministerski klopi bili so na-vzočni: Tauile, Selionborn, Falkenhayn, Zaleski, Pražak, Steinbach, Gautsch, Bacquehera. Ko je zapustil dr. Smolka predsedniški stol ter se podal na svoj poslaniSki sedež, prevzel je Chlumeckv pred-sedništvo ter naznanil nujni predlog dr. Smolke. Nastala je splošna tišina v dvorani in prebral se je predlog, kakor smo ga že zgoraj na kratko omenili. Dr. Smolka utemeljuje ta svoj predlog, rekoč, da po tem načinu se najbolje da izreči zahvala za besede izrečene v prestoluem govoru in se vse različnosti v mnenji postavijo na stran. Vsi se strinjajo z iotencijami Nj. Veličanstva glede uspešnega gospodarskega delovanja, istotako so VBi jedini, da se ob tej priliki izreče kakor vselej ne-omajiva zvestoba in udanost zbornice. Ti nazori nahajajo se v vseh načrtih adres, na drugi strani pa se ne more zatajiti, da so bili stavljeni predlogi in dodatki, v katerih se v mnogib važnih in temeljnih točkah kažejo velike razlike v mnenjih, tako da se je bati, da bi sklepi, ki bi se dognali, ne bili pravi izraz velike večine te zbornice. Zatorej sem mislil — konča dr. Smolka — da se izrazijo ona čustva, ki so vsem strankam visoke zbornice jednaka, ne v obliki, kakor jo je pred- lagala večina ali manjšina adresuega odseka, nego v drugi, ne manj izdatni in slovesni obliki, ter dajo na znanje na nnjvišem mestu. V debati, ki se je pričela potem o tem predlogu, poprijel je prvi besedo dr. Plener, rekoč, da njegova stranka, ko je svoje stališče označila v posebnem načrtu adrese, pritrjuje predlogu dr. Smolke, ter bode glasovala zanj, kakor tudi za nujnost predloga. Grof Hohenvvart pravi, da tudi konservativna stranka je z dvema dodatkoma jasno označila stališče, katero zavzema proti adruBnemu načrtu od-sekovemu. Ne protivimo pa se — nadaljuje — razlogom, ki so čeBtitega našega seniorja napotili do njegovega predloga, ter sem pooblaščen izreči v imenu Bvojih somišljenikov, da so pridružujemo predlogu dr. Smolke, in bodemo zanj glasovali. Vitez Javo rs k i izreče v imenu svojih somišljenikov, da se pridružijo predlogu in to zato, ker potrjujejo njegovo utemeljenje, in ker se bode kmalu ponudila prilika, da bodo mogli izreči svoje principijelne nazore, katere so vedno naglašali. V imenu rusinskih poslancev izjavi Roman-czuk, da bodo iz razlogov, katere je navedel predlagatelj sam, pridružili se predlogu dr. Smolke, ter zanj glasovali. V imenu nemških nacijonalcev pravi dr. Bare uther, da njegovi pristaši pritrjujejo predlogu predsednika zbornice in to tem laglje, ker so že iz vsega početka izrekli misel, naj bi se opustila adresna debata. Grof C o roni ni se izrazi, da tudi njegovi somišljeniki r*»di pritrdijo predlogu in v njem izraženim mislim, ter bodo glasovali zanj in tudi za njega nujnost, kar še posebno poudarja. Dr. Luegger v imenu svojih pristašev izraža, da se popolnoma strinjajo s predlogom dr. Smolke, ter bodo glasovali za predloga nujnost. Dr. Trojan pravi, da tudi poslanci češkega naroda iz češke kraljevine bodo glasovali za predlog visokočestitega predsednika, kot izraz najuda-neje vernosti cesarju in kralju svojemu. Ob jed-nem pa naglasa, da ostajajo na stališči, katero so označili v svojem adresnem načrtu, ter si pridrže razložiti svoje težnje in želje pri drugi priliki. Dr. M e z n i k v imenu moravskih Čehov izreče jednako, da se pridružujejo z ozirom na politični položaj predlogu dr. Smolke. LISTEK. Nedeljsko pismo. Malo dnij in tolika prememba! Sveti Jurij in Marka kazala sta nam še samo suho vejevje, sedaj pa hipoma vse zeleno. Divna Vesna z vso prirodno svojo silo prišla je v nas v svate in z najbujnijim zelenjem in šopki raznobojnih cvetlic nasula nam goro in plan. Nastala je toli hrepeneče pričakovana spomlad, ko povsodi vzbuja pomladanjski cvet — „vesoljni v svate vabi svet", ko mladoletje vsacega spominja na nepozabnega Simona Jenka krasne stihe : „Podaj mi ljubica roku, Pod milo poj deva nebo, Kjer njiva zopet solenf Nad njo Skrjanec ivrgoll. Al' spet Bi tukaj, znanec moj? Le dvigni se, na glas sapoj, Ljubezni glas, veselja klic Naznanja prihod naj cvetic!11 Spomlad ima zares čarobno moč. Po dolgi kruti zimi, čuti se podvojeno jasnega solnca blago- dejni upliv. Vse se na novo oživlja. Potoki žubore v ravan, ob njih dvigajo nežne glavice spomladne pestrobojne prvenke, nad njimi letajo lahkokrili metulji, pod ažurnim nebom gostoli drobni Akrjan-ček, vse na novo vzdiha iu se v polnih požirkih veseli novega življenja. Tudi Človek je v spomladi ves prerojen, zlasti pa krasni spol. Bil je tudi po zimi dražesten in kadar je nastopal na plesnih veselicah, bil je njegovih očij tajnostni ogenj miru srca nevaren in mamil je gledalca in plesalca Bsneg beli njih životau in izredna gracija v vsem kretanji. Lepe, krasne so dame ob zimskih veselicah, neprimerno lepše pa o jasnem spomladnem dnevu. Na sicer naravno lepoto pritiska vender zimsko vreme, zorna lica so medleja, v okviru kožubovine in debelih toplih oblek ni one krasne poezije, ki se javlja ob jednem z zaželjenim zelenjem in s kukavico. Ko začnejo poljubljati prvi pomladanjski žarki zemljo in ljudi na njej, zdi se mi, da je vse preustvar-jeno, vse na novo diše, vse cveti. Razcvete se roža, razcveta se tudi ienski spol in v Bpomladoji luči hodi Žareč po šetališčih. Solnce igra s kodri Evinih hčerk, s cvetkami na novih ukusnih klobukih, s svi- lenimi trakovi na elegantnih krilih in oblekah, svežih kakor pomladansko jutro. Izpod nojevih peres, nežnih kakor zimsko ivje, izmej lahnih čipk in gub, prozornih tančic in pajčolanov pa sije zorno lice, čarobne oči, ustne, kakor mak rudeče, obličja tako sijajna, tako krasna, da strmeči gledalec ne ve, izhaja li vsa svetloba od zlatega solnca, ali pa od krasnega ženskega bitja. Mladoletno solnce izvablja posebno milobo okolu ženskih očij in usten in kakor cvetlice pomladi najlepše cveto, tako tudi ženski spol, ki se z vsem srcem veseli krasnih pomladan-skik dnij in — novih toalet. Veselje opaža se sedaj sploh v vsej naravi, vse bo raduje prebujene, zeleneče in cveteče narave, vse prireja izlete in biti pod vedro milo nebo, na nadih planin slikovite vrhove uživat krasni razgled in okrepčat si v dolgi zimi zasedena jetra in o bisti, ali pa prežat na divjega petelina, katerega rahločuteče srce je tudi prevzela nepremagljiva moč ljubezni, da na veji poje in poje, dokler mu svinčeno zrno ne upiha luči življenja in tako za stalno uteši nemir in strast srca. Te dni pripetil se je baš na petelinjem lovu Nujnost predloga dr. Smolke »e je potem jednoglasno potrdila, in predlagatelj je izrekel, da glede na jednoglasnost vse zbornice nema ničesar več dostaviti. Pri glasovanji bil je predlog jednoglasno vsprejet, kar je predsednik konštatoval in zaklical: Živio presvetli cesar Franc Jožet! Zbornica je trikrat naudušeno se odzvala, na kar se je sklenila ta znamenita seja še pred dvanajsto uro. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 9. maja. Notranji položaj. Neposredno pred adresno debato spremenil se je položaj prav nepričakovano — ako se sme verjeti glavnemu organu levičarskemu. Po tem bi utegnil obveljati predlog, da se sploh zbornica odreče debati in glasovanju o adresi in da bi na mesto adrese stopila druga izjava poslaniške zbornice, ki bi ne imela politiškega značaja. O sklepih treh glavnih klubov, ki so se sešli dan pred začetkom adresne debate, se ne izve ničesar, niti o včeranji seji sami nesmo včeraj do zaključka lista dobili niti najmanjega poročila od sicer precej zgovornega korespondenc-bureau-a. Obširneje o nepri-čakovauem razvoju položaja govorimo v uvoduem članku. Adresna debata na noben način ne bode predolga, ! er se jo hoče končati že v torek ali sredo, ker češki poslanci zaradi otvorjenja Praške razstave odidejo že iste dni in se začnejo binkoštne počitnice. Načelniki klubov so se dogovorili, da bode od vsake stranke gotovo število govornikov imelo besedo pri adresni debati. Sicer pa opozarjamo pri tej priliki na čudno iti skoro neverojetno vest, katero propaguje glavni organ levičarjev, ki morda s tem manevrom hoče le prikriti svoj poraz. Na vsak način boderao Bkoro vedeli kaj gotovega. Iz razni/i klubov. Poljski klub imel je sejo, da sklepa definitivno, kako postopati v adresni debati. Na vzorna sta bila tudi člana gospodske zbornice knez Czartoryski in grof Lanckrouski in minister vitez Zaloški. Sklenilo se je, da ostane debata in sklepi tajni do dne adresne debate. Debata bila je baje jako živahna. — Levičarski klub volil je naslednje govornike: grof "VVurmbrand, dr. Fournier, Krzepek, dr. T. ilaa&e, dr. Menger, dr. E. Suess, dr. Demel in dr. Jacques. — MladoŠefiki klub imenoval je za govor-uika dr. Edv. Gregra in dr. Uerolda za generalno, in dr. Kai/.la in dr. Kramarja za specijalno debato. — Coroninijev klub bode baje glasoval za načrt BilinBkega a proti dostavkotn Šukljeja in Dipaulija. Nemiri na Ogerskem, „Budapesti Hirlap" pravi, da je vlada sama kriva ustanka v Bekea-Czabi in Oros-hazi. Pri prodaji državnih domen bi se labko v okom prišlo mnogim agrarnim zlom. Tudi pri oddaji javnih del jemalo naj bi se ozir na tiste elemente, ki iz lokalnih ozirov ne dobe dela. Razvoj države prouzro-čuje vedno nove investicije in podjetja, ki bi za tisoče bila dobrota, če bi država znala in hotela spajati potrebno s koristnim. Bekeški delavci bi ne bili poslušali bujskačev, če bi se jim bilo ob pravem času dalo dela in kruha. Vnaiije države. I*oset kralja Aleksandra pri svoji materi o priliki pravoslavnih praznikov bil je, kakor se poroča iz dobro poučenih Belgrad-skih krogov, baje zadnji poskus, pripraviti mater kraljico do tega, da se uda sklepu skupščine. Kralj se je baje poslovil pri materi ter jo naprosil, da stori kakor njegov oče ter se preseli v inozemstvo. na Gorenjskem nekje zanimiv dogodek. Lovec Janko stal je že viHoko na hribu na svojem mestu. Kar uzre od daleč bližajočo se svetilko, koraki čujejo se vedno bližje in kmalu stoji pred njim prijatelj Stanko s svojim spremljevalcem. „Kaj pa Vi tukaj?" — .Na petelina sem prišel!" — „ Tukaj je moje lovišče!" odvrne Janko. — „A tako! reče Stanko in se s svojim spremljevalcem napoti v svoje skoro tikoma ležeče lovišče. Janko ostal je sam na svojem mestu; kmalu se je začul puške pok in imel je petelina, s katerim se je vesel vrnil domov. A stvar s tem ni bila končana, kajti v pogovoru mej prijatelji dognalo se je, da tudi Janko ni bil v svojem lovišči, ampak na nekem osredku, spadajočem v prijatelja Nadka lovišče, moral je torej g. Nadka prositi oproščenja in sploh zadostiti lovskim pravilom, kar je drage volje storil, ker mu je letus sreča precej naklonjena. Dočim se torej vse na svoj način veseli in zabava, se človeku Bkoro milo stori, gledajočemu, kako klerikalui moj kolega še vedno jezo kuha in nikakor ne more pozabiti, da so volilci kapelana Kalana in njegove brate poslali v april. Zares, silno JProklamacije kraljice Natalije. Po nekem »ladjarskem listu, bi kraljica Natalija, ako odide iz Srbije, razglasila na srbski narod proklamacijo, v kateri bi zahtevala, da se dvigne obtožba proti srbski vladi. Kraljica se opira na to, da je srbska podložnica in član kraljevske hiše. Ločitev njena ni legalna. Sklep skupščine nema pravomočne veljavnosti. Knez Črnogorski vsprejel je o*priliki pravoslavnega Jurijev dana v Peterburgu čestitke srbske in Črnogorske kolonije. Prejšnji dan vsprejel je srbskega ministra Vuiča in srbskega poslanika Petronjevića v avdijenciji. Srbski častniki v Rusiji. Od častnikov srbskih, ki so došli v Rusijo, so štirje vstopili v vojno akademijo v Peterburgu, ostali pa gredo k vojnim oddelkom v Moskvo, Odeso, Kijev in Harkov. Veliki knez Jurij MiJiajlovič vrnil se je s potovanja iz Italije preko Pontebe in Dunaja na Rusko. Prvotno je bil namenjen vrniti se preko Carigrada skozi Dardauele, a glede na zadnji konflikt mej Rusijo in Turčijo krenil je drugim potom. Francoska razstava v dEoskvi. Kakor se poroča iz Peterburga, se bode francoska razstava v Moskvi, katera je tudi v političnem oziru jako važna, odprla dne 11. maja. Draginja na Francoskem. Visoki cariuski tarifi, kakor jih nameravajo uvesti na Francoskem, nikakor neso pripravni, da bi blagodejno uplivali na vedno bolj razširjajoče se socijalno vprašanje. Baš vsled teh novih tarifov bi so podražila vsa živila, dobiček pa bi imeli le nekateri producenti. Baš v tem leži velika socijalna nevarnost, ker delavci pri svojih zahtevah že jemljo ozir na podraženje živil, ki bode nastalo Predlagali so torej neaateri, naj se misli na sredstva, s katerimi bi se prišlo v okom tej nepriliki. Italijanski senat potrdil je postavo, s katero je poslaniška zbornica vsprejela odpravijenje takozvanega skrutinija po listah. Potem je bila debata o dogodkih 1. maja. Nicotera je izjavil, da so zaprli mnogo anarhistov in da se vrše pogajanja zaradi anarhistov z drugimi državami. Senat je potem jednoglasno odobril postopanje vlade in izrekel priznanje vedenju vojske in oblastev Govor nemškega cesarja. Mnogo se komeutuje govor nemškega cesarja v Dlisseldorfu, sklepajoč iz njega, da evropski mir morda ni tako varen, kakor se sploh misli. Hotel bi, da bi evropski mir bil v mojih rokab, rekel je cesar Viljelm — storil bi vse mogoče, da ga ohranim. V notrauji politiki budem šel naprej po začetnem potu in skrbel, da dobe delavci in delodajalci svoje pravice. Mnogo se je posebno govorilo in pisalo o odstavku „Le jeden je gospodar v deželi, in ta sem jaz, drugega ne bodem trpel poleg aebeu. Ta stavek se sploh zmatra kot grožnja proti Bismarcku in njegovim težnjam. Domače stvari. — (Umrl) je preteklo noč gospod Aleš Pavlin, po domače „Francek", posestnik in vele-tržec na Brezji v 69. letu dobe svoje. Pokojnik bil je kot trgovec z vinom dobro zuan po vsem Gorenjskem, k „Francku" zahajali so v poletnem času jako radi izlutuiki iz Ljubljane in drugih krajev, ker ondu bili so dobro postrežem. Pokojni Pavlin bil je tudi odločen rodoljub in vzgojil je vso svojo obitelj v narodnem duhu. Blag mu bodi spomin! — (V Čemšeniku) umrl je v četrtek gosp. Miha Lozar, bivši katehet na podgimnaziji v mora peči klerikalnega kolego omenjeni poraz, kajti še sedaj viha temne obrvi, grize blede ustne in krči blagoslovljene pesti in še sedaj z nečuveno brez-stidnoBtjo ponavlja svojo legeudo o klofutah. In baš v tem kaže, da mu ga v brezBtidnosti ros ni vrstnika. Glede legende o zaušnicah dobil je bil že popravek, a ko je k popravku bil prilepil dostavek, da ima poročevalca, ki bode vse to pred Bodiščem dokazal, pozval se je jako kategorično, naj imenuje ljudi, ki bi kaj tacega mogli dokazati. Dasi je klerikalni kolega pri tej priliki dobil ne baš laskave pridevke „obreko-valec in lažnjivec" na hrbet, je vender vse mirno pubasal v svoj bogabojoči žep. S tem je javno priznal, da je neosnovano obrekoval, da je vsa bajka o klofutah izmišljena v uredništvu na Valvazorjevem trgu, a vender ima drzno čelo, da jo še ponavlja. Tako početje pač ni vredno dru-zega, nego zaničevanja vseh pošteno mislečih ljudij in posebno zadoščenje mora biti vsacemu, da ni prišla na krmilo taka stranka, ki še sedaj, ko že, kakor Višnjegorski polž, same onemoglosti pene tišči, Še rabi tako orožje. s. Eranji, v 56. letu dobe svoje. Bolehal je že več let in bil zaradi bolezni tudi umirovljen. Blag mu bodi spomin! --------- — (Osemdesetletnico) praznoval je dne 5. t. m. g. konz. svetnik Janez Habe, župnik v Ovsišči pri Podnartn. — (Muzejsko društvo za Kranjsko) poslalo nam je te dni svoja izvestja, mej katerimi nas je obveselil prvi slovenski snopič, obse-zajoč g. Antona Koblarja spise: Drobtinice iz furlanskih arhivov. — O človeški kugi na Kranjskem. — .Loško gospostvo frižiriBkih škofov." Nemške „Mittheilungen" ločijo se v zgodovinsk in prirodoznan.sk del. V prvem so za društveno kroniko in imenikom članov nastopni sestavki: Kunst-geKchichtlich.es aus Unterkrain. Von Konrad Črno-logar. — Das Urbarium der Herrscbaft Gottscbee vom Jahre 1574. Von Prof. Peter Wolsegger. Potem pa slede prof. Simona Rut a rja spisi: Die Krainer vor Agram iin J. 1529. — Archivalisches aus VVippach. — Dr. Franz v. Krones. Die deutsche Besiedlung der ostlichen Alpenliiuder. Bericbtigun-gen und Nachtrage. — V drugem delu oziroma zvezku so sestavki: Mveologia Carniolica. Ein Bei-trag zur Pilzkunde des Alpenlaudes. Von \V. V os s. Das Klima von Krain. Von Prof. Ferdinand Seidl. Letošnja izvestja bodo društvenikom gotovo prijala, ker je v njih mnogo in dobrega gradiva. — (Izlet v Kamnik.) Naprošeni smo objaviti, da je plačujoč član društva .Slavec" po svojem poverjeniku prosil gospoda podnačelnika, naj bi se „Slavec" udeležil izleta v Kamnik. Negativnega odgovora ni bilo, torej je bil plačujoči član preverjen, da je prošnja njegova uslišana. — (Spletski škof Nakič) podal se bode baje v Rim, da na merodajnem mestu stori potrebne korake za ureditev vprašanja o glagolici, o katerem je bilo toliko govorjenja poBlednji čas. — (Iz Trsta.) V raznib listih čitala se je že vest, da pojde srbski minister Pasić v kratkem na dopust iu reklo se je, da pojde v Trat. Zanimati utegne čitatelje, da se Pasič res semkaj pričakuje, ker si je, kakor čujem, izbral za nevesto lepo gospodično iz tukajšnje bogate srbske obitelji T. — (Včerajšnji mesečni živinski semenj) bil je z ozirom na ponedeljski veliki semenj še precej dobro obiskan. Prignalo se jo 289 konj in volov, 137 krav in 28 telet, skupaj 454 glav. Kupčija s konji je bila dobra, ker je bilo veliko vnanjih kupcev, za govejo živino pa je bilo srednja. — (Iz Srbine na Krasu) došla nam je pritožba, da se je triletna doba že davno končala, a nove občinske volitve šu vedno neao razpisane. Ali se kdo boji, da ne bode voljen zopet v starešinstvo, ali tiči uzrok kje drugejV Sicer pa kažejo znamenja, da utegnemo vender priti do novih volitev. Pred volitvami se namreč vselej začne govoriti, da se bode občinski pašnik razdelil. Ko so bile volitve završene, je pa vse tibo postalo, in pašnik še zdaj ni razdeljen. Ker se je sedaj zopet razglasilo, da se bode občinski pašnik razdelil, sklepamo, da so volitve blizu. A razdelil se bode pašnik le tedaj, ako pridejo novi možje na krmilo. Zatorej volilci pozor! — (V s pored) slavnosti otvorenja čitalnice v Brežicah dne 10. maja 1891.: I. del. Koncert vojaške godbe 53. pešpolka iz Zagreba na vrtu ob 4. uri popoludne. 1. L. Ganne: »Le* pere de la Vic-toire", koračnica. 2. ThomaB: Ouvertura k operi JUviiioiiiI". 3. Ziehrer: „Fonografski valček"! 4. Zaje: nDuet iz opere: Zrinjski!" 5. Kolor Bela: „Serenada Veneziana", koncertna Ca vat i na za rog. 6. Flottov: .Ouvertura k operi: Alessandro Stra-della." 7. Ziehrer: ."VViener Biirger" valček. 8. Lei-pold : .Venček slavjanskih pesmi". 9. Doring: »Na straži" pesem za rog iz daljine. 10. Komzak: „Wie-ner Volksmusik". Veliki Potpouri. II. del. V dvorani, začetek ob 8. uri. 1. Wagner: .Fantazija iz opere .Tannhiiuser". 2. Nedved: .Avstrija moja", moški zbor, poje čitalnični zbor. 3. Nagovor predsednika. 4. Moški zbor, pojd člani pevsk. društva „Kolo" iz Zagreba. 5. Rossini „Concertna arija iz opere „Seviljski brivec." 6. Kocijančič: „Oblačku", moški zbor z bariton- in tenor-solom, poje čit. zbor. 7. Moški zbor, poj o člani pevsk. društva „Kolo" iz Zagreba. 8. Lumbvc: „Sanje po plesu." Fantazija. (Razjasnenje fantazije „Sanje po plesu": Deklica zaspi ter sladko sanja o rajanju in plesu, in ko-nečno jo prebudi glasba mimogredoče vojaške godbe. III. del. Prosta zabava in ples. Priloga ,,Slovenskemn Naroda" it 104, dnć 9. maja 1891. — (Iz Trnovega na N o t r a n j s k p m) dne 8. maja. Preteklo nedeljo dne :;. t. m. popoludue počastila nas je vrla Zagorska požarna bramba pod vodstvom velezaslužnega poveljnika"gospodu učitelja Česnika in namestnika gospoda Čopiča. Došla je v bližnjo Bistrico in pokazala, kako dobro je iz-vežbana. Gospodu načelniku kot tudi njegovemu namestniku, ter vrlim Zagorskim korenjakom se mora iz srca čestitati! To je lep dokaz, kaj more sforiti in izvesti spreten učitelj na deželi. Za njegov trud in požrtvovalnost mu želimo mnogo priznanja. Živeli Zagorci! — (Občni zbor okrajne bolniške blagajne v Že nt Vidu nad Ljubljano) vršil se je v lepem soglasji 26. aprila t. 1. v navzočnosti c. kr. okrajnega komisarja gosp. Kleina, v društveni hiši. Udeležba je bila velika iz cele okolice, katera šteje 28 občin. V letu 1890 je imela blagajna 5277 gld. 72 kr. dohodkov, premoženja z inventarjem ji ostaja 561 gld. 60 kr. Od 234 delodajalcev je bilo oglašenih 1848 udov. Bolniška podpora se je dala 238 bolnikom za 4151 bolniških dni. Umrlo je 6 moških in 2 ženski. Na novo so bili vsi odborniki soglasno izvoljeni. V načelništvo g. Anton Belec iz Šent Vida predsednikom, g. Simon .Jovan iz Šent Vida podpredsednikom. V nadziralni odbor g. Peter KoBler, tov. pivovarom1 v Spodnji Šiški, Jak. Traven, trgovec na Viči. V razsodišče: Gosji Alojzij Vodnik, kamnoseški mojster Podutikom, in Fran Bi/jak, mizarski mojster na Vižmarjih. — (Hrvatsko šolstvo.) Koncem šolskega leta 1888/89 bilo je glasom zdaj izdanega stati-sliškega poročila v Hrvatski in Siuvoniji vsega vkupe 1248 ljudskih šol, in sicer: 1189 javn h, 19 cerkvenih in 40 privatnih, Učni jezik je bil: v 1081 šolah hrvatski, v 49 nemški, v 14 modjnrski, v dveh ruski in v dveh slovaški. — (V Karlovci) je vfiera] velik požar uničil Koslerjevo pivovarno, v kateri jo bil nastanjen oddelek reservistov. Vojaci £o komaj življenje rešili, jeden vojak je v oguji poginil, dva sta težko, šest je lahko ranjenih. — (Semnji v Sežani) so, kakor se nam brzoj avlju, popolnoma odprti, živiua iz Kranjske ima prost prihod in odhod. Telegrami »Slovenskemu Narodu". Praga 8. maja. Na razstavi je mej viharjem veter podrl lesen paviljon. Jedna oseba težko, tri lahko ranjene. Pri rešilnih delili bil jeden ognjegasec težko ranjen. Prostor za razstavo vsled dežja preplavljen. BeligTad 8. maja. Danes podpisalo se je 5000 delnic srbske parobrodske družbe. Peterburg" h. maja. „Novojo Vremja" piše: l*o sklepu triodstotnega ruskega konverzijskoga posojila stavil Pariški Rothschild razne zahteve glede ruskih zidov. Višnegradski je te zahteve zavrnil, Rothschild se je pa na to pogodbi odpovedal. Namen, da bi se ruski papirji potlačili, se ni dosegel, ker ima liusija znatne množine zlata, liusija ima v inozemstvu okolu 358 milijonov ruhljcv zlata. t'e se torej pokrijeta odpovedani posojili iz 1859. in 1860. leta., ostane še 150 milijonov in v inozemstvu ostane ruski finančni upravi še do 100 milijonov na razpolaganje. Kar se tiče tega slučaja praktičnega pomena, utegnil bi morda za nekaj časa ovirati konverzijo inozemskih posojil, nikakor pa konverzije domačega dolga. Peterburg' 8. maja. Srbski minister Vuić in srbski poslanik Petronjević zajutrko-vala danes pri knezu črnogorskem. Peterburg 8. maja. Velikega kneza Nikolaja truplo položilo se je danes v sv. Petra in Pavla cerkvi k večnemu počitku. „Novoje Vremja" javlja, da je bolgarska deputacija na Nikolaja krsto položila venec z napisom : ,,Svetlemu poveljniku v boji za osvoboditev domovine — hvaleži Bolgari." Koloni 8. maja. Iz zanesljivega vira izvedela je „Post", da novi ruski brezdimni smodnik ni jednak francoskemu, tudi ruska puška hitrostrelka je različna od Lebel-ove. Novi York 8. maja. sjedinjenih držav maršal, ki bi imel zapleniti parobrod „Itala", povrnil se je v Sandiego, ko so se osem milj od Sandicga bili izkrcali. Maršal pravil, da ga jo kapitan „ I tale" šiloma zadrževal na ladiji in mu pretil s smrtjo. Na krovu • je več sto čilenskih vojakov, (lovori se, da vojna ladija „Charleston" zasleduje „ Italou. Lvov 9. maja. Nadvojvoda Fran Sal-vator in nadvojvodinja Marija Valerija došla dopoludiic semkaj. Benetke 9, maja. Cesaričinja udova Štefanija semkaj došla. Beligrad 9. maja. Po vojnega ministra naredbi, objavljeni v uradnem listu, prično vaje pehote prvega sklica sredi junija, vaje đruzega sklica sredi julija. Vsi resen ni podčastniki sklicani so v službovanje pri obstoječih kadrih na 14. dan maja. Rim 9. maja. Uradni list objavlja zakon, s katerim se odobruje prememba 29. člana avstro-italijanske trgovinske in plovstvene pogodbe. .Razne vesti. * (Pisatelj.s ki honorari n a Angleške m ) Lord Randolph Churchilli bivši minister in jeden najodličnejžih vodij aristokratsko - bonservativnej stranki, odpotoval je v Afriko ter se dogovoril z lastnikom časopisa „I)aily Telegraph", da bode za ta list pisal dvajset poročil iz Afrike, za katere i mu bode plačalo 2000 funtov sterlingov, torej več nego 20000 gld. i K r;i I j M ila n o SVO je ga si na odgoj i) Pred svojim odhodom iz Belega grada imel je kralj Milan tudi daljšo konferencijo 8 svojega Bina učitelji, ter jim posebno priporočal, naj pazijo na mladega kralja jezikovno izobrazbo. Bazen materinega srbskega jezika odi bo kralj Aleksander Se latinski, francoski, angleški in nemški, a ker mu nedostaje časa za praktično vaje, določil je očo Milan, da morajo učitelji vsak teden po jedenkral b kraljem obedovati a tedaj ima biti Konverzacija francoska, oziroma nemška in angleška. * (Nove ruske puške.) V navzočnosti carja se je dne 18. aprila (r. št.) vršila posknSnja z novimi puškami, ki je imela jako povoljen uspeh, Streljali so razni oddelki, najbolji, poleg njih pa tudi novinci, ki so še le pričeli vaje \ streljanji, Daljave bile so od 300 do 1000 korakov. Tudi na hitro streljanje in na salve je posebno jemalo ozir. Car in vse spremstvo in generali bili .so jako zadovoljni z uspehom prikušenj. Posebno zadovoljni so bili vsi z ugodnimi uspehi novincev, katerim se je samo narekavalo kako imajo meriti na večjo daljave. Privrženci starih Berdank, mej katero je spadal car sani, so prepričani o izvrstnosti novih pušk. ki se bodo uvedle kar narhitreje mogočo. Vsak vojak, ki se je udeležil poskušenj dobil je od carja jeden rubelj. * (Italijansko kraljico M ar gor i to) zasramovala je preteklo dni, ko se je proti večeru peljala po mestu, neka delavk.i imenom Teivsa Cenzi na prav surov način Predrzno delavko so takoj zaprli. * (1) e ni o n s t r a c i j a zaradi draginje Parmi bila je ljudska demonstracija zaradi povišanj;! cene kruha. Velika množica ljudstva s«1 je zbrala pred mestno hišo, kjer 80 /.ahtevali, da se /.op t vpeljejo stan- cene za kruli Kolarstvo jih je kmalu razgnalo, a ženske hitele so zopet di» delavnic, ter hnjskale delavke, naj ostavijo delo. Policija zaprla je nekatere najglasnejših. * (Nezgoda v zverin jaku.) I/. Belega grada se poroča, da je v nekom tamošnjem zveri-njaku angleški legacijski t.t|iuk Mr. Muclnur 86 za naval a tem, da je slonu dajal raznega peciva. Ko mu je tega zmanjkalo, zgrabi] ga jo slon z rivenn okolu vratu ter vrgel kvišku. Ko bi čuvaji ne l>ili z debelimi Železnimi drogi primorali jean^ga slona, da popusti svojo /.rtov, bil bi gotovo e svojimi nogami poteptal radodarnega gospoda. Občinsto bežalo je prestrašeno iz zverinjaka. v (II g ra b I j e n a n «• v e s ta.) Mej niohamodanei v Bosni in Heroogovini je še običaj, da snabač odpelje deklico ki mu je draga, in jo s silo navedi za svojo soprogo. Vse piizadevanjo vlado ni moglo /atleti to šego. Mnogokrat prouzroči taka Sega tragičen konec-. Te dni odpeljal jo na ta način neki Ivo Prolo lepo hčerko Savo nečega Acima Antonija in sicer z dovol oii|om njenega očeta po turški šegi. Uboga deklic a pa se jh čutila vsled toga tako nesrečno, da se je nekaj dni pozneje obesila na nekem drevesu blizu svojega novega domovanja Narodno-gospodarska stvari. Trgovska in obrtniška zbornica*) Zadaja Beja trgovske in obrtniške zbornice so je vršila pod predsedstvom gosp. podpredsednika Iv. Perdana, v navzočnosti gosp. vladnega zastopnika Ludovika marklja Gozanija in našle in jih zborničnih članov: Ivaua Doguuu, Oroslava Dolenca, A. *) To izvestje jo dobil prvf „Slovnice", IZTOStnu B izrecnim naroči lom, d,i ntuu da krtnoni odttlok pravoftSfDO. A gospodje pri ..Hlovcnci" ho tako Ijubejenjvl kolego, da no nuni |)OHlnli krtačili Ofltiiak dno 6, t. m. o b "U B* fi. uro zvočor. Ker tuko poHtopnnje ni drugega- nego zloba, izjavljamo jcdtnkrat /a vmilej, da no budemo nntis-n H nobenega tneega Izvestja vefi, »ko no no bod« s muni pettopulo pravilno. Uredn. Kleina, Frana Kollmauna, Maksa Krennerja, Vasa Petričiča, Karola Pollaka, Josipa Ribiča, Avgusta Skaberneta, Frana Ks. Souvana, Feliksa Stareta in Jerneja Žitnika Važnejše sklepe iz te seje smo že naznanili, zdaj pn poročamo svojim bralcem nekoliko obširneje o njej. — Gosp. zbornični podpredsednik izjavi, da je za sklepčnost potrebno število zborničnih članov navzočuih, otvori sejo in imenuje za overovatelja zapisnika gg. zbornična s\čtnika M Krennerja iu Frana Ks. Souvaua. Potem naznani, da je gospod deželni predsednik z dopisom z dne 24. marca 1891. I., št. 7 17 javil, da jo pre vzvišen i gospod trgovinski minister imenoval namesto c. kr. vladuega svetnika gosp. Josipa Ihalke za vladnega zastopnika pri trgovski in obrtniški zbornici c. kr. deželni vladi pridcljeuega gosp. c. kr. okr. glavarja markija Ludovika Oozanija. Zbornica vzame to na znanje. — Gosp. podpredsednik Perdan predstavi potem gosp. vladnega zastopnika ter ga prosi, da bi podpiral od zbornice zastopane interese, na katun zagotovi, da bode po svoji moči rad podpiral zbornico. Zbornica vzame to radostno na znanje. I. Zapisnik zadnje seje se odobri. II. Gospod zbornični svetnik Anton Klein poroča o prošnji krojaškega mojstra Matija Kunca, naj bi se mu dovolilo napraviti v Ljubljani učilnico Za krojite? obleke Prosilec je dokazal r spričevalom, da se je učil in utmosobil za krojenje moške in ženske obleko leta 1889. na Dunaj i pri Ivanu Dicbterju, koncesijovanem učitelju za prikrojevanjo obleke po metodi, ki jo je odobrilo visoko c. kr. naučno minislLMstvo. Da je vešč. svojemu poslu, dokazal je najbolje « svojo knjigo „Krojaštvo", s katero je ustvaril podlogo za pouk v prikrojevauji obleke. To metodično sestavljeno delo so pohvalili mnogi strokovnjaki. Ker je prosilec tako v svoji si tok-, izobražen, gotovo bode znal tudi pralctl&no učiti prikrojevanje. V imenu odseka nasvet uje |>o-rocevalec: Častita zbornica naj v svojem por« čilu do visoke c. kr. deželne vlade priporoča prošnjo M. Kunca. Gospod zbornični svetnik Vaso IVtričič po-zdravlja Z veseljem imsel g. Kunca v Ljubljani ustanoviti učilnico za pouk v krojenji moške in ženske obleke To bode gotovo povzdignilo krojaštvo na Kranjskem, kateremu konfekcijonarji veliko konkurenco delajo. Šola hude tudi pomagala, da en bode obli ka ukusno izdelovalo in tedaj V tem ozlru tudi krojaški obrt lož je konkuriral s konh-kcijonariji. Z o sirom na to je tudi dolžnost zbornice, da prošnjo priporoča. Predlog odsekov &e je enoglasno sprejel. lil. Gospod zbornični svčtuik Avgust Ska-berno poroča o prošnji občinskega zastopa gorenje -logaškega, da bi smeh oh svojih treh kramarskih semnjih prodajati tudi živino in ila se jim dovoli še jeden semenj za blago in živino v 7. dan februvarja meseca. To prejšnjo sta priporočala e. kr. okr. glavarstvo logaško in c. kr. krnetijs o družbe; kranjske osrednji odbor, in sicer iz naslednjih razlogov: Živinski semnji zelo uplivajo na povzdigo živinoreje iu živinske kupčijo, in ker v občini gornjelogaški in po bližnjih občinah zelo umno goje živino, zato bode gotovo lepo napredovala in uspevala reja goveje živine v tem okraju. Gorenji Logatec pa leži tudi prav blizu železni čne postaje v Logatci in zatorej se je nadejati, da bode prihajalo veliko kupcev i/. Trsta, Gorice, Ljubljane in od drugod. Prebivalci okolo Logatca že zdaj vedno bolj umno in pridno rede živino, od katere dobivajo največ dohodkov, ker jun pa od leta do leta bolj ginejo gozdovi, poprijeti se bodo še močneje žlvinorejstva, kati ro jim bode v bodoče najglavuejda podpora. Ker sosedne seiuenjske občine niso ugovarjalo, zn- torej predlaga odsek glede na navedene razmere: Častita zbornica naj blagovoli prednjo občine gornje-logaške priporočati visoki c. kr. deželni vladi. — Predlog »e je enoglasno sprejel. IV. Gospod zbornični svenik Jernej Žitnik poroča o prošnji oM ne horjulske za štiri kramarske in živinske semnje. Ta občina su je poganjala že leta 1869 in 1877 za tri enake semnje, zbornica pa se j.1 obakrat izrekla zoper dovolitev. K temu jo [6 nag ilo največ to da je vsako leto 1"» semnjev ne daleč od Horjula na Vrhniki, Dobrovi, Brezovici iu v Polhovem Gradcu, vrhu tega pa v Ljubljani G vidikih, in zatorej bi novi semnji v Horjulu le škodovali drugim. Osr« dnji odbor c. kr. kmetijske družbo Krauj-ke predlaga v svoji izjavi, naj se zopet odkloni prošnja, ker ni dokazano, da so semnji v Horjulu potrebni. Po mnenji odtekovetn zadostujejo premnogi semnji j>o bližnjih krajih, snsehno pa na Vrhniki in v Ljubljani, kjer so tudi mesečni, popolnoma pottebam in razmeram občino horjulske in zatorej nasvetuje: Častita zbornica naj se izjavi KOper dovolitev zaprošenih semnjev. — Predlog so je sprejel. (Dalje priti.) (ICoKHšku UlNoliiui.> Moj vsemi U i.-celinami je brez dvejbo najiivrstnejla KogaSka, kajti tako zdravilno in ob jediicin tečno pijačo, kakor je ta, jo ni najti i/, lepa. Zal, da so »o ponarejalo! okoriščali dobrega imena zdravilne to kiseline tor »lnhe izdolko proizvajali in raillrjall v voliki množini, daj66 jim imo „Kopačku kisedina". — Štajerski deželni odbor, kot bistnik Blatine. zgradil jo xd«j nov na- tukidni prodah, tako, đS jo zdaj nio^.i točiti kisolitio na-ravnoHt v steklonlco, os da bi poprej Izgubila kuj ogljctieu. Vrhu tega ho »teklonfco dokaj trjo, nogo proj, In ker hd jo znižala tudi cona, nI đvojltk dasi bodo krepka in zdrava Itoir,' fika kintdiniL nafilu v Umil*«.« «iai.. *..-*n----- s Atiatlimniiv,] nsina voda in zelmi prašek s ohrani usta, krepea Čeljustno meso tir odpravlja slabo sapo iz ust. .le.ina steklenica ustno vode volja 40 kr. : jednu Akatlja sobnega pralka 20 kr.; 12 steklenic 4 ; 19 Ikatelj sarao 2 gld. (81—68) Lekarna Piccoli, „pn angelju", v Ljubljani, Dunajska cesta. NaroČila so izvršujejo l obratno poŠto proti povzetju zneska. „LJUBLJANSKI ZVON" za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. k i ***************************** Tujci: .s. maja: Tri Mulo Frohlich, Czassnv, Ziininorman, Sitikie-vriei z Dunaja. — Cegnar iz Trsta. — Pogačnik i/. Cir- knice. — Runzlngcr s sinom iz Kočevja. — Brol s hčerjo ii Idrije. Jelaschitscb iz Hrvatskega. Dr. pl Duca a Ptuja. — ljaiii: G. maja: Augola Rabič. ključarjeva bči, 2 mes., Tržaška cesta št. 98, /a božjastjo. 7. maja: VSSO (iregorić, doktorjev sin, 6 dni, Dunajska cesta št. 3, Icterus nialignus. — Jožefa Ceh, delavčeva 11 i. I mes., Cesta ua Loko št,. 11, Rachltil. — Eliza Bregar, uradnikova vdova, -si let, židovske nI ce št. 3, Marasmus. \' deželni b o 1 n t c i: 6. maja: Frane Prcmrov, delavec, 40 let, vnetiea možganske mrene. — Ivana VVarminger. trgovčeva vdova, f> I hrt, vodenica. Meteorologično poročilo. 1 Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. es "S1 a 30 7. zjutraj. 2. popol. i». ZVctV. 720-1 mm. 726*fi mm. 726'0 bob, 14V C 17<1° C 12 Ho C si. K/.ll. si. jzb. si. jzb. old. obl. obl. 38'SOsn dežja. Srednja temperatura 16*1°, za 2T#U pod normalom. Izkaz avstro-ogerske banke ■/. dno 7. maja 181*1. Bankovcev v prometu Zaklati v gotovini Portfelj..... Lomhard..... Davka prosta ban kovena resorva . 10J,H84.000 ^ld. ■Jl4.-J71.0O0 , 149,691.000 , 20,681.000 „ 45,190*000 r (+ (-{+ (— (+ Prejšnji teden 867.000 gld.) lU.'i.OOO 2,646.000 2,481.000 206.000 , ) ID-us-najsl^si borza dne* 9. maja t. 1. (Izvirno tolegrafiono poročilo.] Srebrna renta ..... Zlata renta ...... ri°/0 marčna renta .... Akcijo narodno banke Kreditno aheijo..... London ....... Srobro ........ Napol......... (\ kr. cekini .... Noinskn marku..... 4u/0 državno »ročke iz I. 18."i4 Državi e srečko iz 1 1H»>4 8gorska zlata renta 4°/0 . gorska papirna renta bu a . Dunava veg. srečko B* „ . Zomlj. 0DČ. avstr. 4' , zlati Kreditno sročku..... Budolfove srečko .... Akcijo anglo-avstr. banke TrHinway-druftt. volj. 170 gld. \ Senu — daru h gld. 92-10 «vj_ - gld 8206 «»• — ~~~ n «>99 — n 2i>8 00 n 800*50 n 118 10 a 118'16 » n 984»/, " n 9 88»/, _ 5*68 s B 58 h :>7 72' , f>7 90 260 gld. igbi. — kr IO0 , 182 ■ »6 , 104 n 66 „ 101 , 56 , D)0 gld. 180 ■ 60 „ sasf listi . . 1 Iti n ■ 1O0 gld. 185 . 60 „ 10 „ 20 n -r>0 „ 120 . . -r>0 , a. v 226 „ - n Zahvala. Za dokaze sočutja, došle nama od sorodnikov in znancev o izgubi ljubljenega našega sinčka VABA tarekaVS tem potom vsem iskreno zalivalo. Poli so tolažilo tuge naše. Pomladno zdravljenje. Prvi pomladni tedni so navadno čas, v katerem so išče ozdravljen jo motenja telesnih funkcij, ki je nastalo po zimskom načinu življenja. V ta namen opozarjamo na O LAVNO S K L. A D I 8 T H__. mBm IJo I kakor za samostojno zdravljenje, kakor tudi /a predzdravljenje za toplice: Karlovo vari. Vliirijlnc topliee. i iioi/cushail in druge od zdravniške strani priporočano. « Gostilnica pri ^ari na Blclca.li, pripravna tudi za kak drugi obrt, (350—2i daje se začasno v najem. >"eč pove upravništvo „Slovenskoga Naroda'-. I Pozornosti vreden stranski dohodek ki so vedno vekla iu več let traje, morejo dobiti spretne iu zanesljive osebe, ki pridejo mnogo z občinstvom v dotiko. Neomadeževana preteklost Je pogoj. Do- služeni žandarji in podčastniki imajo prednost. — Vprašanja pod ,,G. S. 1891" Gradeo poste restante. (84—14) ♦♦♦♦♦♦♦♦'S* o a t Na najnovejši in najboljši način II lil « - t II 4 - j arobe In zobovja j ► iiHtavlja brez vsakib Indočin ter opravlja jploiubo* , ► tnuju iu VSC «ol»ii<' o|M-riieije. — odstranujo I /.oltiit- i»ol«-4-in«* z UBiurtenjem živca | l zobozdravnik A. Paichel, i ► poleg BrsdeokegS .čevljarskega) mostu, I. nadstropje i Kvvizde izključno priv. restitucijska tekočina umivalna voda za konje rabi sc nad :to let z izbornim iiMpolioui v mno-gth dvomili iil«-»ili, v VOltelb lilcvili vojaAkili in zasebnik kot Unjn ilo pr«'Ios(nli, pošta Loho«. Štajerska deželna Rogaška kiselina iz Tempeljske in Stvrijske slatine v posebno močnih steklenicah, napolnjenih v novic zgrajenem natakalnem preduhu, kamor bo slatina naravnost izliva. Te glavberjevosolne kisline, katera ni satno Izborno Nredstvo proti boleznim pi-obavulli «>rga-iiiiv. nego tudi Jako prijetim bliidiln» pljaeu, ul znuieiifnti ~^BU z drugimi kisobnami, katere so prodajajo pod imenom „Rogaške". Dobiva se prt slatinarstvu v Rogatcu in na Slatini iu pri glavnih založnikih v Ljubljani: Mihaela KMNtueriu in .Vlorlen Wngner|i» mlini, kakor tudi v vseh prodajalnicah mineralnih vod, v špecerijskih prodajalnicali in droguerijah, ki so na dobrem glasu. (388—1) Tinktura za želodec. (Tinctura Rhei Comp.) lekarja Piccolija v I^jnh-ljani, narejena z večine iz samega pristnega kineškega revnja, je ukusno in izdatno zdravilo, katero ureja funkcije prebavnih organov. Razpošilja jo izdelovatelj v zabojčkih po 12 steklenic. Jedna steklenica velja 10 kr. __(7ia—:io> ES kfi "i^fr. - -''t^Ži____itff*--r^)^ ,_.^«/»._.-<^«/i .... rt^o... Naznanilo. P, t. občinstvi! naznanjam, da seni otvoril na Kohlmarkt št. 22 Vsprejemam vsa dela, spadajoča v to stroko, upeljavo električnega svetla, prenos električne Bile in dr. ("ene računam najsolidncj.se. Vsa pojasnila dajem /. največjo natančnostjo in hitrostjo. J. ŠČUKA & Comp mV0f~~ Tehniški izobraženi strokovnjaki iščejo se kot zastopniki za posamezne kronovine. (.»21—8) Najnovejše! Najnovejše! Dežne plašee, žakete in mantelete za dame in dekleta ima veliko zalogo ter po nizki ceni v IJiifjlJaui, v Monotili ulicah. U WL A W W M 1 1 se išče za veliko trgovino z mešanim blagom, v zvezi s kupčijo z deželnimi pridelki, s perutnino, z jajci itd. itd., ki se vodi v lastni hiši v jako obljudenem večjem trgu na Slovenskem. Ne gleda se toliko na premoženje v gotovini, nego na dobro ime, poštenje, na trgovsko sposobnost, posebno na vešče prodajanje, k čemur je potrebno znanje obeh deželnih jezikov. Pisma naj se pošiljajo pod šifro „Sreća" upravništvu Slovenskega Naroda' (391—1) 064^70917477 WZ Tri železna vrata s kamenitimi stežaji oddajo wo po niv.lil ooul pri (382—3) Feliksu Urbanc-u, trgovcu „Pod Trančo". Velikansko peso večno lleteljo (Luzerne), mnogovrstna semena za vrte in trav- niUr. zanesljivo kaljiva prodaja po najnižji coni (115—11) Peter Lassnik v Ljubljani. rt" "C i ci S :§ i « m -m a fcir o ob- i- rt i"* L; «j — 0 "7* =- S >» «5 T* N ■» co o i- X ^ e bi IU frl °" "s 3 S .5 « a S •r: _! "3 2 •g " —i g i = 3 o i: e« "a PN Nepresegljivo za zobe .i« I. salicilna ustna voda aromatična, upliva okrepćevajode, zabranjuje gnjilobo zob ter odstranjuju iz ust neprijetni duh. — .Tedna velika steklenica 50 kr. II. salicilni ustni prašek splošno pri ljubi j on, upliva jako okrepcevajoče, obrauuje zobe svetlo-bele, a 30 kr. Navedeni sredstvi, o katerih jo došlo nifibffo zahvalnih pisem, ima vodno sveži v zalogi tor vsak dan po posli pošilja le k ama Dtal. pl Trnkoczy diploniovani posestnik lekarne in kemik poleg rotovža v Ljubljani. 7T -T3 5 B Zunanja naročila se s prvo pošto izvršujejo. Zobozdravnik Scheiger staiaitje Iiotel , S taci t ^VVien* (pri Malici) št. 23 in 24 — II nadstropje. Ordinira vsaki dim onieni pasli" 13, H u s o v a (Dominikanska) ulice 13, V LJubljani pri Albinu Slioarji, trgovcu na Dunajskej cesti iti 9. Zaloge na deželi imajo tam, kjer so naznanjeno po plakatih. (338—2) Po o. kr. priv. občni zavarovalnlol v Trata nstanovljeuo ogrsko delniško društvo za vzvratna zavarovanja in za zavarovanja proti nezgodi po toči v Budimpešti prevzema zavarovanja g? proti nezgodam po toči ^5 in sicer proti gotovim premijam brez obveze na poznejša doplačila. Uplačana temeljna glavnica iznaža jeden milijon goldinarjev avstr. vel j. Zavarovalnina izplača se za s I utaj škodo točno in kulantno. — Premijo se inogo plaćati tudi ie le po žetvi, to jo 30. septembra, ako so izda menica. — Stranke, katere so bilo zavarovano pri tom savoda le lani in neso prijavilo nikako škode, dobe. IO ni odpust od premije, ako so zavarujejo znova. P. n. članom o. kr. kmetijske dražbe dovolil se Je brez Izjeme 5 nI odpust od premije. 0Bjr~ Pojasnila dajo v LJubljani plavni zastop za Kranjsko, v Gradiških nlioah št 4, v drugih mestih pa okrajni zastopnik«. (807 — 4) Preobleke.^ ~-J& Srajce za delavce iz najboljšega Molinskega ali Runiburake^a Oksforta, 3 komadi •£. gld. Pošilja ee po poiaaem povsetjl. — Userol ualnovejsega blafia ■m obleke aa gospode In gospe po*ll|a|o Ne brezplačno In fran-kovano. — Idsii s uioroi sa krojače nefrsnkovaau. (197—9) 1 fllllllfSIl i ^ > > I R I I I I I q K 0 V Brodu ob Kolpi je na prodaj ali se da v najem v jedno nadstropje zidana ležeča ob 4 glavnih cestah. Hiša ima v 1. nadstropji 6 sob in 1 kuhinjo, v pritličji pa prodajal-nico, kjer je že 34 let trgovina z mešanim blagom, skladišče, 2 kleti, 1 kuhinja, hlev itd. Več izvedeti je pri lastnici Frančiški Žagar (382— 2) v Broda ob Kolpi. ^a^AAAAAAAA,aVAA,aV,aVAAA puškar v Borovljah (Ferlaeh) na Koro« k eni izdeluje in prodaja vsakovrstne nove pušite in revolverje ter vse lovske priprave, patrone ter drugo strel|lvo po najnižjih cenah. — Puške so vse pre-Mkušene na ces. kr. iakuSavališoi ter zazuameuovane z znamko tega zavoda. (175—19) Za izbornost blaga jamči Udelovutelj. Stare puške popravljajo se oeno. OenikI pošiljajo se brezplačno. PRATER v MEDVODAH. vrt moje gostilne „pri Tosniku" v Medvodah. Ob nedeljah in praznikih so vselej MT koncerti. Obilega poseta proseč, priporočam se z odličnim spoštovanjem (38o-2> Anton aruber. Kdor ±eli kupiti Hfovo racijoiialn« zdravljenje. Vsem bolnim na živcih e naj topleje priporoča 81. izdaja izšlo brošure Koinann IVelNHmaun-a £ Ueber Nervenkrankheiten, Vorbeugung und Heilung. S Dobiva se zastonj ('632—2) v lekarni J. Svobode v Ljubljani. Spričevala /n.iiiih zdravnikov'. m s ??Primerna darila za birmo!! Ure v veliki Izberi In po nn j nižfih cenah priporoča (396—1) Slonove ulice. Za pomladansko sezono H priporoča Krasne vrhne suknje za gospode od 10 gld. do 30 gld. obleke vrhne suknje obleke dečke 12 6 4 34 18 18 Prihodnji semenjvSodražici Jo zaradi važnih uzrokov in bode mesto četrtek pred svetim Janezom na binkostni torek. t. j. na dan 12. maja 1.1. dne (>. maja 1891. (389—2) Ignacija Faschinga udove ključavničarnica v Suknarskih ulicah št. 3 priporoma bogato svojo zalogo ognjišč solidnega dela po najnižjih <•< imh. Zunanja naročila izvrše se točno. (.'115—4) iz dobrega, solidnega Graškega in Brnskega blaga v veliki izberi 0230-10) M. NETJMANN v LJubljani, v Slonovih ulicah. Zahvala in priporočilo. Vsem svojim častit i m gostom v moji dosedanji gostilnici „Pri zlatem sodeeku" izrekam prisrčno zahvalo za dosedanji obisk ter istim, kakor sploh slavnemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel staroznano gostilnico „Pri avs cesarji" na sv. Petra cesti katero bodem otvoril jutri, v nedeljo, dne 10. maja. Točit bodem pristna, dobra dolenjska, hrvatska in črna isterska vina ter stremel z ukusnimi jedili po nizki ceni. Za tujce, kateri hočejo prenočiti, pripravljene bodo za nizko ceno čedne in lepo opravljene sobe. V mnogobrojni obisk se spoštljivo priporoča Jakob Milavec (S-97-1) gostilničar. DEŽELNA RAZSTAVA t proslavo stoletnice prve obrtne razstave leta 1791 v Pragi pod pokroviteljstvom Njegovega ces. in kralj. Veličanstva presvetlega cesarja Frančiška Josipa I. ■V od dne 15. maja do dne 15. oktobra 1891. ~VLf V €•«!«. umetnosti, obrt. zeuilJcdeljNt v«. nIommiosII. xiieuNiie ruzatave, vodomet, sliodf, loteriji* I. t. d. (252-8) Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip No 11 i* Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".