Poštnina platana r gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. 2 a V. 1931 ^j^^ens^po8ain^^||t(^ilki Din 1’50. TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, industrijo in obrt Naročnina za Jugoslavijo: letno 180 Din, za i/2 leta 90 Din, za y4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953. Leto XIV. Telefon št. 2552. Ljubljana, v soboto, 23. maja 1931. Telefon št. 2552. štev. 58. Predsedstvena seja Zveze trgovskih gremijev. V sredo 20. t. im. se je vršila v sejni dvorani »Trgovskega doma« pod vodstvom zveznega predsednika g. Josipa J. Kaivčiča predsedstvena seja Zveze trgovskih gremijev. Iz poročila zveznega predsednika posnemamo, da je bilo zvezino delovanje usmerjeno v zadnjem času zlasti na pereča vprašanja, ki so se pojavila v naši gospodarski zakonodaji. Stojimo neposredno pred uveljavljenjem novega obrtnega zakona, pa je Zveza z vso silo delovala, da bi se v čim večji meri ugodilo zahtevam našega trgovstva. V pogledu socialno političnega zako-nodajstva delo v zadnjem času ni napredovalo. Na izprememibi zakona o zaščiti delavcev je zainteresirano zlasti podeželsko trgovstvo, ker bi stopilo s tem v odločilni stadij vprašanje štiriurnega delovnega časa ob nedeljah. Glede novega zakona o socialnem zavarovanju so se vršile konference zlbornic, ki so ponovno razpravljale o zakonskem osnutku. V prometnem oziru ne moremo beležiti ni kak ih posebnih izprememb. Z naraščajočo krizo je v trgovskih vrstah vedno češ če zahteva po znižanju prevoznih tarif, znižanju ležarinskih najemnin, zboljšanju prometnih zvez, z ozirom na znatno znižanje tarif, ki jih je v zadnjem času uvedla Italija, postaja vedno nujnejša potreba po izgraditvi proge Ko-čevje-Sušak. iV davčno-zakonodajnem pogledu bo priredila Zveza za zvezni občni zbor obširno študijo in s konkretnimi primeri in statističnim materi jalom ponovila svojo zahtevo po reviziji zakona o neposrednih davkih. V našem notranjem trgovinskem življenju opažamo znaten zastoj. Po indeksu Narodne banke smo v prvih treh mesecih tekočega leta zopet nazadovali. Položaj se je šele v aprilu nekoliko zboljšal, pa upamo, da bo letošnje živahno stavbno delo poživelo nekoliko tudi trgovino. V organizatoričnem oziru z zadovoljstvom ugotavlja izboljšanje. Prav polagoma se je pričelo, zlasti radi težkega gospodarskega položaja, trgovstvo vedno bolj zavedati važnosti in namena svoje stanovske organizacije. Kljub temu, da nam manjkajo v organizaciji še mnogi pripomočki, ki bi pospeševali gremijal-mo delovanje, vendar opažamo na letošnjih občnih zborih večjo živahnost. Zvezni tajnik J. K a i s e r je podal nato poročilo, ki opisuje uvodoma naše trgovinske prilike v I. četrtletju tekočega leta. V letošnjem I. četrtletju je padal! izvoz od 1696 milijonov Din v I. četrtletju 1930 na 1159 milijonov dinarjev v I. četrtletju letošnjega leta, to je za 537 milijonov Din. Pa tudi izvoz je znatno nazadoval, in isioer od 1740'5 milijonov dinarjev na 1341 milijonov v I. četrtletju letošnjega leta, to je za 399'5 milijonov dinarjev. Zlasti se je .poostrila kriza v lesni trgovini. Izvoz drv je padel v I. četrtletju napram lanskemu I. četrtletju za 37%, izvoz stavbnega lesa 50%, izvoz lesnih izdelkov pa za 59%. Skupen izvoz lesa izkazuje v I. četrtletju 1931 napram I. četrtletju 1930 padec za 45 odstotkov. Poročilo navaja nadalje akcije Zveze v davčnem pogledu in nato obširno razpravlja o določbah, ki jih vsebuje osnutek novega obrtnega zakona. Živahno je bilo delo Zveze glede posečanja zasebnikov po potnikih, skupnega davka na poslovni promet, prodaja alkoholnih pi- jač lastne polnitve v trgovinah z mešanim in špecerijskim blagom, glede trgovanja zadrug in konzumov z nečlani in krošnjarstva. Zveza je podala Zbornici za TOI izjavo radi zakonske ureditve obročnih poslov in intervenirala glede prodaje molitvenikov po župniščih pri kr. banski upravi. Tajniškemu poročilu je sledila razprava o določitvi in porazdelitvi zvezne doklade za leto 1931. na posamezne gremi-je. Dosedanja pavšalno odmerjena doklada se je enakomerno porazdelila po 15 Din za člana. Zvezni predsednik g. Josip Kavčič je v svojem govoru poudarjal, da število trgovstva pod težkimi gospodarskimi prilikami pada, da so pa nasprotno naloge stanovske organizacije vedno večje in je radi tega potrebno, da morajo imeti organizacije trdnejšo finančno podlago. Porazdelitev doklade na posamezne gremije je bila po osebnem pri-trdilu navzočih gg. gremijalnih načelnikov odnosno namestnikov soglasno odobrena. Po sklepu seje se bo vršil zvezni občni zbor 6. in 7. junija t. 1. v prostorih Trgovskega doma v Ljubljani, ki naj bo manifestacija slovenskega trgovstva. Na občni zbor so vabljeni vsi trgovci, ki se zanimajo za delovanje svoje stanovske organizacije. Pri >Raznoterostih« se je razpravljalo o predlogih k predpripravam za zvezni občni zbor in na predlog g. Senčarja o ukinitvi devizne uredbe ter mednarodnega telefonskega kabla, nakar je gosp. zvezni načelnik zaključil jako lepo uspelo sejo. Od kdaj se sme pobrati zvišana občinska trošarina? Na konkretno vprašanje, od kdaj sme pobirati občina trošarino, katero je v proračunu za leto 1931. povišala, pojasnjujemo, da sme občina pobirati zvišano občinsko trošarino šele od dne, ko je izšel Službeni list banske uprave, da sme občina pobirati zvišano trošarino. Merodajen je torej za pričetek pobiranja povišane trošarine dan, katerega je bilo v Službenem listu objavljeno, da je bil občinski proračun v pogledu pobiranja trošarin odobren. Za čas, dokler ne dobi občina pravice pobirati povišane trošarine, je smela pobirati tudi v 1. 1931. trošarino v izmeri, v kateri jo je pobirala za leto 1930. Na nadaljno vprašanje, kako je pobrati trošarino na zaloge, smo mnenja, da je občina od zalog na dan, ko se prične pobirati povišana trošarina, upravičena pobrati povišano trošarino. Madjarska dela težkoče našemu tranzitu. Kakor so dnevniki že javili, je te dni Madjarska ustavila prevoz pošiljk iz Jugoslavije čez svoje ozemlje. Gre za 7 vagonov jajc in zaklane živine. Ker transport ni bil namenjen na iMadjarsko, nego je bilo blago samo tranzitno, je jugoslovanski narodni odbor jugoslovansko - madjarske gospodarske zbornice mnenja, da se tej pošiljki mora dovoliti neoviran prevoz. Da prepreči take ovi- Kdaj se pobere skupni davek na vrednost ovojnega materiala. Neka firma se je obrnila na ministrstvo za finance s predstavko, v kateri je pojasnjevala, da kot lastnica mineralnih vrelcev, odnosno tvorničarka ogljikove kisline prodaja mineralno vodo, odnosno kislino na ta način, da vodo, napolnjeno v steklenice in zavito v slamo, razpošilja v zabojih, ogljikovo kislino pa v železnih sifonih ter da smatra za prodajno ceno odškodnino brez steklenic, zabojev, odnosno železnih sifonov, ker teh ne prodaja, temveč se ji vračajo. Za pravilno pobiranje skupnega davka je ministrstvo za finance z odlokom z dne 4. maja 1931 pod št. ‘23017 odloči- lo, da se mora skupni davek pobirati po fakturni vrednosti blaga, bodisi da je v tej vsebovana samo cena blaga (v predmetnem primeru mineralne vode), ko jo se stvarno hoče prodati, bodisi da je v tej vrednosti vsebovana poleg tega tudi odškodnina za ovojni materija!. Tako v prvem kakor v drugem primeru se pobira davek po stopnji za blago, katero vsebuje ovoj, nikdar pa ne po stopnji, katera je eventuelno določena za oivojni materijal. Ako je vrednost ambalaže v fakturi posebej zaračunjena, se tudi na njo pobere skupni davek po stopnji, ki je določena za blago, če materijal, iz katerega obstoji ovoj, ne podlega skupnemu davku na poslovni promet. V nasprotnem primeru se na vrednost ambalaže ne pobere davek, razen če je pošiljatelj obenem fabrikaiit za ovoj porabljenega materijala. re, je zbornica ukrenila vse potrebno na pristojnih mestih tako /,a zdaj kakor tudi za bodoče, da ise podobni primeri več ne pripete, ker bi ovirali promet in skalili dobre odnošaje med 01)61113 sosednima državama. Jugoslovanski narodni odbor jugoslovansko - madjarske zbornice upa, da bo njegova intervencija imela popoln uspeli. SLOVENSKO GOSTILNICARSTVO OD LOČNO ZA SKUPNE ZBORNICE. Na zboru delegatov gostilničarskih zadrug iz vse dravske banovine, ki se je vršil ob priliki gostilničarskega kongresa in vinske razstave v Mariboru, so bile soglasno sprejete številne resolucije, o katerih smo že poročali. Na koncu zborovanja pa se je vršila še krajša debata o vprašanju zbornic. Pri tej priliki so delegati gostilničarskih zadrug soglasno zavzeli že ponovno izraženo stališče, da je slovensko gostilničarstvo odločeno za sistem skupnih Zbornic za trgovino, obrt in industrijo, v katerih pa naj se da gostilničarstvu zastopstvo v avtonomnem gostilničarskem odseku. Delegati so obenem izrekli priznanje in zahvalo naši Zbornici za TOI za njeno intenzivno delovanje v korist gostilničarskega stanu. Vsak smotren gospodar čita »Trgovski list«! Zato. čitaj list redno in priporoča/ ga tudi vsem svojim prijateljem! Diplom, oec. Grampovčan Janko: Narodni voditelji se oglašajo. Na mojo študijo v Trg. listu štev. 40, z dne 9. aprila t. 1. pod naslovom »Kje je polje zadružništva?«, se je oglasil v imenu slovenskega zadružništva g. Vladimir Valenčič, doktor narodnega gospodarstva v »Slovencu« dne 18. IV. t. 1. Ne bom odgovarjal g. Valenčiču; slovenskemu trgovstvu in gospodarstvenikom hočem le pokazati s tem člankom, kako nizko stoji pri nas ta-kozvani moralni barometer in s kakim blatenjem in neobjektivnostjo mora človek računati, ako želi, da bi že končno prišli do jasnosti v problemih, ki zadevajo naše narodno gospodarstvo, naše trgovstvo in nič manj kmeta ter delavca ter tudi naše zadružništvo. G. Valenčič priznava (na mojo trditev, da imajo Zadružne zveze 1600 milijonov vlog in od tega več kot polovico naloženega v bankah), da imajo slovenske zadružne zveze 110 milijonov dinarjev vlog naloženih v banke. To je kot pravi, skoro ena polovica. Dalje pravi v svojem članku, da je pri zvezah in bankah naloženih 400 milijonov dinarjev vlog, ako so imele slovenske zadružne zveze v 1. 1930., skupaj 230 milijonov vlog in če so bile te vloge samo od zadrug (gotovo pa imajo tudi nezadružniki pri zvezah svoje naložbe), tedaj je od teh 400 milijonov vlog, ki se nahajajo pri zvezah in bankah ostalo 170 milijonov vlog, ki so naložene v banke. Skupaj bi bilo po g. Valenčiču, naloženega zadružnega denarja v banke: 110 milijonov od zvez in 170 milijonov od zadrug, tedaj 280 milijonov, in to v sami — Sloveniji. G. Valenčič pa sam trdi, da mu podatki zadrug, zveze slovenskih zadrug, (ki imajo po »Slovencu« štev. 44 od 24. II. t. 1., stran 7, 604 milijone vlog) niso znani in tedaj te zveze tudi ni vpošteval. Kje so pa ostale kreditne zadruge in zveze izven Slovenije? Saj ima glavni zadružni savez 34 zvez in 3974 kreditnih zadrug! častiti bralci morejo videti, da sem v svoji študiji v Trg. listu štev. 40, z dne 9. aprila t. 1. generaliziral zadružne zveze in nisem pisal slovenske zadružne zveze. Tam pa, kjer sem mislil na naše lokalne prilike, sem to označil (glej Trg. list, štev. 40 z dne 9. IV. t. 1., stran 2, kolona 1, v oklepaju dodatek »našega«!). Na osnovi zaupnih podatkov in javno objavljenih, morem svojo trditev v polnem obsegu vzdržati. Ne morem pa prehajati v podrobnosti, ker bi znalo škodovati pravemu zadružništvu, katerega današnji predstavniki v večini pojmujejo tako, kakor bomo videli v kasnejšem citatu g. Valenčiča. V besedi »Zveza« in »zadruga« se išče dlaka v jajcu. Vsi vemo, da zveze nimajo podružnic, da tedaj ne zbirajo po deželi hralnilnih vlog, marveč zadruge. Vemo pa tudi vsi, da so »zveze« zadruge in da so podeželske zadruge članice zadrug-matic! In te zadruge-članice se imajo ravnati po določilih zadrug-matic in tudi v tem, kam imajo nalagati viške, jim dajejo matice direktive, če teh ne, pa — vzglede! Sicer pa ne gre za to, o čemur g. O^oiiiev XI Lj ubljanskega ve!e$e|nia 30. mafa ob 10. dopoldne Valenčič piše! Tu gre za tendenco, da se da zadružništvu monopol na vseh poljih narodnega gospodarstva. Vedeti moramo n. pr., ali imajo vinogradniki na bivšem Kranjskem, o katerih se toliko trdi, da preživljajo krizo, kako osrednjo vinarsko zadrugo; vedeti moramo, koliko zadružnega denarja se nahaja od 1.600,000.000 v živinorejskih, mlekarskih, prašičje-rcjskih, perutninarskih, jajčnih in drugih zadrugah, ki gredo za dviganjem kmetskega blagostanja! Vedeti pa moramo tudi, koliko je od 1.600 milijonov zadružnih vlog vporablje-nega za snovanje delniških družb itd. Zadružna statistika je v tem pogledu nema. Ničesar nam ne govori, kar bi morala, zgovorna je le tam, kjer nič ne pove. V kmetskih produktivnih zadrugah po primeru Danske je spas našega kmeta in tudi kmetskega odtoka v veliki meri! V zanemarjenju tega zadružništva pa je glavni vzrok naše kmetske krize, ki je potegnila za sabo v krizo še industrijo in povzročila tisoče in tisoče brezposelnih! V tem vidimo tudi glavni vzrok zapuščanja domače zemlje od strani slovenskih kmetskih deklet in fantov, ker jim doma obstanek ni več zagotovljen! Ugledni čitatelji vidijo, kako težaven je boj proti tradicijonelni nedoslednosti. Vidijo pa naj tudi, kako težak je boj proti ljudem, katerim je zadružništvo slepomišenje, zlasti odkar je padla ena največjih slovenskih žrtev, neumrljivi — Krek! Ni bila razprava: »Kje je polje zadružništva?« pisana proti bistvu Krekove ideologije, kateremu je zadružništvo služilo kot nekako sredstvo, da dvigne svoj narod materijalno in moralno, marveč je bila v soglasju s tem bistvom in dalje gradeča, na dognanjih, katerih Krek ni več doživel. Ni bila to tedaj kritika zadružništva, marveč kritika pseudo-zadružništva in ni to odgovor pravim zadružnim krogom, marveč krogom, katere bi Krek, ako bi vstal iz groba, sam obsojal! Treba je, da se to enkrat pove! Zadružne zveze so zadruge, ki imajo tudi svojo avtoriteto nad zadrugami in jih morejo zveze s sankcijami prisiliti na poslušnost! G. Valenčič piše v svoji razpravi: »Die slovenische Genossenschaftsbe-wegung«* na strrani 91, spodaj zadnji odstavek: »Alle slowenische Genos-senschaftsverbande bestehen heute in der Form der Genossenschaft. Der Verband slowenischer Genossenschaf-ten bestimmt den Zweck des Geld-ausgleiches in folgenderweise: Der Verband vermittelt unter seinen Ge-nossenschaften und Vereinen den Geldausgleich durch die Pflege der laufenden Rechnung, besonders so, dass er also tiberschiissigen Gelder seiner Genossenschaften und Vereine verzinslich in laufender Rechnung gewahrt, zu welchem Zwecke der Verband auch bei den Nichtmitgliedern Kredite aufnehmen kann und seine Geldtiberschusse bei den Unterneh-mungen, welche zur offentlichen Rechnungslegung verpflichtet sind, anlegen darf.« Iz tega je čisto jasno razvidno, kdo daje »inicijativo« za nalaganje odviš-nega denarja zadrug-članic v — banke! Gospod Valenčič v svojem članku v »Slovencu« dne 18. IV. t. 1. pravi med drugim: «... Pač pa vemo mi drugačne stvari glede konzumnih zadrug, kot pa jih ve g. Grainpovčan. V zadnjem času je neki ljubljanski konzum v kraju blizu Ljubljane otvo-ril svojo poslovalnico. Komaj je bila otvorjena, že so trgovci javno z ogla- * G. Valenčič vprašuje v »Slovencu« 18. IV. t. 1., kakšnih virov sem se posluževal. Da ne bo zmede, se bom poslužil to pot njegovih znanstvenih predpostavk v njegovi razpravi: »Die slovenische Genossenschaftbe-wegung. Dissertation der Rechts- und Wis-senscahftlichen Fakultat der Universitat Zii-rich zur Erlangung der Wiirde eines Dok-tors der VoIkswirtschaft von Vladimir Valenčič. si razglasili, da bodo koncem leta dali 3°/o povračjla od nakupljenega blaga. Dokler ni bilo konzumne zadruge v vasi, se na povračilo ni nihče spomnil. G. Grampovčan bo mogoče dejal, da je brez pomena, toda konzu-mentom pa to ni vseeno.« Brez vsakega komentarja pripišem, potrjujoč le vse kar sem v Trgovskem listu 9. IV. t. 1. napisal o naših kon-zumih, slediči citat g. Vlado Valenčiča iz prej imenovane njegove razprave, na strani 101 spodaj zadnji odstavek: »Die Konkurenz unter den Kaufleuten auf dem Lande ist gross genug, die Preise sind an-gemessen und durch Konsumve-reine ist keine Verbilligung zu erwarten. Auch befinden sich die privaten Handler noch deswegen im Vorteil, weil sie vorwiegend mit eigenen Mitteln arbeiten, vvahrend die Konsumvereine aber mit fremden.« (Podčrtal jaz.) Gospod Valenčič piše nadalje na strani 88 omenjene razprave: »Die Genossenschaft wird den genossenschaftlichen Ideeen un-treu; die Inhaber der Hauptge-schaftsanteile haben sie ganz in ihren Handen und betrachten sie als ein gewohnliches Erwerbsun-ternehmen. Wenn es einmal so weit ist, dann fallen alle Riick-sichten fort, es . wird nur der grosste Gewinn erstrebt. Die Ge-winnsucht wird so gross, dass man auch von risikoreichen Spe-kulationsgeschaften nicht zu-ruckschreckt... Diese kapitalisti-sche Bewegung in unserem Ge-nossenscliaftsvvesen ist heute lei-der sehr stark. Sie aussert sich schon in den Umvvandlungen von Genossenschaften in Aktienge-sellschaften. Es ist merkvviirdig genug, dass der von dem Vater des slowenischen Genossenschaft-wesens Mihael Vošnjak gegriin-dete Vorschussverein in Celje als erster diesen Weg gegangen ist. Diese Entwicklung bat ihren Ein-fluss auch auf die Raiffeisenge-nossenschaften. Viele von diesen haben ihre Geschafte auf ver-schiedene Gebiete ausgedehnt, welche bis jetzt nicht gepflegt wurden...« (Podčrtal jaz.) čudne, meni nerazumljive so te predpostavke, katerih se gospod Valenčič poslužuje sedaj, tem bolj čudne, ker so mu prejšnje služile kot nedvomni aksiom za »znanstveno razpravo«. Tem bolj pa me osupnejo v istem delu na strani 136 zapisane besede: »Es ist aber eine Frage in unserem Genossenschaftswesen, die noch immer auf ihre Losung wartet und die trotz allen Bemiihungen um kei-nen Schritt weit gekommen ist. Das ist die Frage der zentralen Organisa-tion der Genossenschaften. Die gros-se Zersplitterung, die da herrscht, die Vergeudung der wirtschaftlichen Krafte, die, die Folge kleiner Genos-senschaftsverbande ist das hiiufige Gegeneinanderarbeiten, das auch bei den Verbanden vorkommt, die objektiv gleiche Ziele verfolgcn und gleiche Interesse vertreten, alles das lasst uns eine Reorganisation wxin-schen. Diese ware aber nur unter ei-ner Bedingung zu erreichen, unter der Bedingung, dass das slowenische Genossenschaftswesen mit seiner Tradition bricht, in welcher es auf-gewachsen war und seine politische Einstellung aufgibt...« (Podčrtal jaz.) Končno pravi g. Valenčič, »da takega kritika kot je g. Grampovčan, z vso upravičenostjo odklanjamo!« Spoštovani čitaetlji naj izvolijo sami zavzeti v tem pogledu svoje stališče! Zame je jasno, da je pri nas nujno potrebna reforma socijološko-eko-nomske osnove in da tudi javna morala zelo šepa, ker tudi individualna ni na višini! S tem zaključujem polemiko. Carinske ugodnosti za hotelsko industrijo. Ker se često dogaja, da vlagajo lastniki ali upravniki hotelov, pensio-nov, zdraviliških (letoviških) domov, sanatorijev, okrevališč in počitniških domov svoje prošnje za oprostitev carine prekasno in ne prilože prošnji vseh dokumentov, ki so potrebni po zakonu in pravilniku o carinskih ugodnostih za hotelsko industrijo, se opozarja na naslednje opombe odseka za turizem ministrstva trgovine in industrije: 1. Prošnjo na ministrstvo trgovine in industrije je predložiti odseku za turizem in sicer vsaj tri tedne preje, v primerih točke 2 in 3 § 3 zakona (domi humanitarnih ali profesionalnih društev in hoteli v krajih, ki niso kopališča ali klimatski ali turistični kraji) mesec dni preje. Ker mora biti prošnji priložena tudi faktura, je treba, da jo uvozniki zahtevajo od dobavitelja blaga mesec dni preje, nego se blago odpremi. Ta čas je potreben za rešitev prošnje v ministrstvu trgovine in industrije in ministrstvu financ, ker se more potrdilo industrij sko-obrtnega oddelka izdati šele na podlagi izjave odseka za turizem in izjave tehničnih strokovnjakov. 2. Prošnja in priloge (faktura, prepis fakture in dva seznama materiala, eventualno slike in načrti pri instalacijah) je kolkovati po predpisih, faktura, prepis fakture in seznami materiala morajo biti lastnoročno overjeni od uvoznika. 3. Priporoča se, da prilože uvozniki svoji prošnji za ministrstvo trgovine in industrije takoj tudi po predpisih kolkovano prošnjo za ministrstvo financ, odelenje carin, kateri je treba priložiti še dva seznama materiala, po predpisih kovkovana in lastnoročno overjena. 4. Za vsa pojasnila glede carinskih ugodnosti naj se uvozniki obračajo na svoje strokovne organizacije, odnosno zadruge, katerim je odsek za turizem poslal zadostno število pravilnikov. 5. V vprašanjih evidence in drugih podatkov glede teh prošenj se uvozniki lahko obrnejo na »Središnji sa-vet gostioničarskih udruženja« v Beogradu, Kraljice Natalije ulica 14, ali na družbo »Putnik« a. d. v Beogradu. Iz ministrstva trgovine in industrije, odseka za turizem. 3i lUiih OfJJIlithii Uradni dan sreskcga gremija trgovcev v Celju za člane-trgovce v gornjegrajskem srezu se vrši v torek dne 26. maja 1931 in sicer od 9. do 12. ure v Gornjemgradu v posebni sobi gostilne M. š a r b ter popoldne od 14. do 16. ure v Mozirju v posebni sobi hotela »Pri pošti«. Načelstvo. Kako naj si to razlagamo? (Dopis iz trgovskih krogov.) Okrajni cestni odbor brežiški (odsek v Sevnici) je razpisal ljudsko de- lo na banovinskih cestah za binkošt-no nedeljo od 8. ure dalje na cesti Rajhenburg—Videm. Prebivalstvo že itak godrnja nad obveznostjo, katera se mu je naložila, dejstvo pa, da se ga sili k cestnemu delu na binkoštno nedeljo, pa ga naravnost ogorča. Poleg tega pa se razglaša, da se vrši ljudsko delo za leto 1930., dasi je cestni odbor pokril vse stroške, katere je imel v tem letu za vzdrževanje cest z cestnimi dokladami, ki tudi niso bile nizke. Predno se delajo poizkusi s takimi stvarmi, bi bila dolžnost cestnega odbora, da pojasni tistim, katerih se tiče, na poljuden, razumljiv način, kakšen pomen in namen ima kuluk in zakaj ga cestni odbor zahteva. Lokalni faktorji poznajo razpoloženje prebivalstva in vedeti bi morali, da lepa beseda lepo mesto najde. Naj bi ljudi poučili in ogorčenje bi bilo gotovo odpadlo, ali se vsaj zmanjšalo, ne gre pa, da se nevolja še stopnjuje s tem, da se razpisuje ljudsko delo na — binkoštno nedeljo. — Trgovec. f&^vetu Tudi Amsterdam je znižal obrestno mero, in sicer od 2X> na 2%. Doseedanja obrestna mera je veljala od 24. jan. t. 1. Mednarodni kartel žarnic, obstoječ od leta 1925. dalj©, j© podaljšan za 20 let. Philipps, podjetje žarnic v Amsterdamu, izplačuje za preteklo leto samo 6% dividendo proti 21% za leto 1929. Standard Oil oi New Jersey izkazuje za preteklo leto 42 milijonov dolarjev čistega dobička -proti 121 milijonom v prejšnjem letu in izplačuje na delnico dividendo TG5 del. -proti 4-65 dol. za leto 1929. Moravska banka je imela v preteklem letu nad 29 milijonov Kč čistega dobička proti 9 -milijonom v letu 1929., a izplačuje zopet le 4% dividendo ali 16 Kč. Zasleduje zelo previdno kreditno politiko in močno jači rezerve. Zunanja trgovina Ogrske izkazuje za prvo letošnje četrtletje napram lanskemu prvemu četrtletju v uvozu -padec od 198 na 143 milijonov pengo, v izvozu od 218 na 130 milijonov. Lani je bila aktivna za 20 -milij. pengo, letos je za 13 milijonov pasivna. Burmah Oil Co razdeljuje 22 'A % dividendo proti 30% v preteklem letu. Zgube Zveze hmeljarjev v Žatcu in okolici (Češka) se po redukcijah v pridelovanju itd. cenijo v zadnjih letih na 280 milijonov Kč. Trg konoplje je po poročilu iz Odža-cev v Vojvodini še zmeraj živahen. Za inozemstvo ne pridejo večje množine v poštev, ker morejo kmetje prodati -svoje blago domačim predelovalcem. Francoska plavbna družba Message-ries Maritimes ne bo iz čistega dobička 4,600.000 frankov izplačala nobene dividende proti 6 odstotkom lani ob čistem dobičku 6,100.000 frankov. Dohodki velikih angleških železniških družb bodo letos najbrž zopet padli. Že dosedaj so za 5,750.000 funtov manjši kot so bili lani ob tem času. Avstrijska Bronz-Boveri d. d. bo izplačala za preteklo leto 12-odstotno dividendo, to je 12 šilingov; lam jo bila dividenda 14-odstotna. Izvoz piva iz Češkoslovaške je bil v prvem letošnjem četrtletju za 40 odstotkov manjši kot v prvem lanskem četrtletju (35.776 lil proti 59.174 hi). Glavni vzrok je več kot polovični padec izvoza v Nemčijo (21.789 hi proti 45.537). številke nam tudi pravijo, da je Nemčija daleko na prvem mestu med odjemalci češkoslovaškega piva. Rusija hoče uvoziti v Kitajsko na leto 15 milijonov galon pet-roileja po prodajni ceni -maksimalno 0-80 dol., dooim je sedanja prodajna cena 1'25 dol. Rusi so naročili v Češkoslovaški zopet za 96 milijonov Kč blaga (žico, cevi, tračnice, kotle za elektrarne itd.). Od pričetka leta so naročili Rusi v Čsdiov. že za 500 milijonov Kč blaga. Znižanje obrestne mere v Angliji ima po listu »Financiail' Times« svoj vzrok v nenormalnih mednarodnih razmerah in v prevelikih množinah razpoložljivega kapitala. Znižanje kaže faktično nesposobnost industrije, da bi izrabila od bank ji na razpolago stavljene kredite. Žitno pridelovalno zemljo v Kanadi hočejo omejiti za 7%. Torej se bo pričelo isto kot v Evropi s hmeljem. Cena bakra je zopet padla in je določena sedaj z 9-525 cents. Na prostem ti-gu so trgovali že po 9'50 cents. Razni z velikimi stroški delujoči rudniki hočejo svoj obrat v poletnih mesecih sploh ustaviti. XI. velesejem v Ljubljani se bo vršil od 30. maja do 8. junija. Z velesejmsko legitimacijo je dovoljen 50-odstoten popust na železnici. Naj nikdo ne zamudi ogledati si te velike, krasne prireditve, ki presega vse dosedanje. Rekordno število domačih in inozemskih tovarn razstavi najrazličnejše blago. Zlasti opozarjamo na oddelke tekstila, usnja, papirja, pohištva, strojev, k°vin, poljedelskih strojev, moderne higijene, kuncev in umetniške razstave. Legitimacije se dobe pri Putniku, denarnih zavodih, trgovskih organizacijah, železniških postajnih blagajnah itd. in direktno od vfe-lesejmskega urada. Jubilej 25 letnega obstoja Saveza trgovaca v Zagrebu. Zveza trgovcev Savske banovine v Zagrebu je proslavila prošlo nedeljo na svečan način 25 letnico obstoja in delovanja. Slavje se je vršilo v veliki dvorani Trgovskega doma. Vršila se je ob tej priliki svečana glavna skupščina, katero je otvoril predsednik g. Ernest Griinwald. Prisotni so bili zastopniki banske uprave, Zbornice TOI, stanovskih organizacij in v velikem številu trgovstvo. Poslana je bila udanostna brzojavka Nj. Vel. kralju, nakar je predsednik Grtin-wald v obširnem govoru podal sliko današnjih gospodarskih prilik, podčrtaj oč velike težave, v katerih se nahaja celokupna trgovina. Po predsednikovem govoru je podal zvezni tajnik g. dr. Benko Julin daljše poročilo o delovanju zveze, ki je bilo sprejeto z velikim odobravanjem. Nato se je izvršila volitev nove uprave. Z vzklikom je bil izvoljen no- vi odbor s predsednikom Griinwaldom na čelu. Ob koncu zborovanja je tajnik 1927 1928 Avstrija 19-50 17-29 Nemčija 12-34 13-61 Češkoslovaška 19-20 17-89 Italija 12-90 11-99 Ogrska 4-91 6-63 Vidimo, da je v dobavah za Jugosla- vijo utrpela v letih 19*27 do 1931 največje izgube Avstrija in daleč zadaj Češkoslovaška, kateri sledita Italija in slednjič Ogrska. Nasprotno je pa mogla dvigniti Nemčija svoj izvoz v Jugoslavijo skoraj za 6 odstotkov. Nemčija dobavlja danes v Jugoslavijo odstotno za polivico več blaga nego ga je dobavljala leta 1927. To je velik uspeh Nemčije, zlasti če pomislimo, da je n. pr. uvoz Francije v Jugoslavijo ostal s 4 odstotki skoraj isti in da so druge države utrpele veliko škodo. Dočim je bila lota 1927 1927 1928 Avstrija 22-64 17-90 Nemčija 10-60 12-10 Češkoslovaška 11-35 8-99 Italija 24-84 25-06 Ogrska 7-63 8-80 Tu je razmerje nekoliko drugačno Kalija je še zmeraj najboljši odjemalec Jugoslavije in odkupi Jugoslaviji v zadnjih letih dobro četrtino njenega izvoza ali pa vsaj četrtino. To v Jugoslaviji tudi upoštevajo in je bila menda prav zato udeležba Jugoslavije na velesejmu v Milanu tako velika. Kakor vemo, so naši razstavniki živine in perotnine v Milanu prav dobro zaključili in so dobi- li mnogo prvih daril. Avstrija je v Izvozu Jugoslavije še zmeraj na drugem me-stu, kot je bila leta 1927; a dočim je bila tedaj Italiji prav blizu, se je sedaj umaknila daleč nazaj in je bila v pr- 10.000-kilometerska Veliko zanimanj© v »portskih krogih vzbuja vztrajnostna vranja nemškega avtomobilskega kluba, ki se vrša 'te dni, t. j. od 21. maja do 6. junija t. 1. in ki ipasira v dneh 2. in 3. junija tudi Jugoslavijo. Dolgost cele proge znaša 10.255 kilometrov, katero morajo prevoziti manjši vozovi v 16 dneh, torej dnevno 670 km in veliki vozovi v 13 dneh, t j. 800 km dnevno. Vsak avtomobil ist-sportnik pa bo vedel ocenjevati vztrajnost take vožnje, ki zahteva od vozača, kakor tudi od voza dnevno tako veliko ikLlometražo. Vožnja je porazdeljena v 9 etap in ne pozna nobenega nočnega počitka, tako da bodo morali vozači, ako hočejo predpisano etapo prevoziti, sedeti noč in dan za volanom. Edinole 'v Rimu je določen enodnevni odmor. Organizacijo ite tekmovalne vožnje je prevzel na našem ozemlju Avtomobilski Zbornice TOI g. dr. Fleischer čestital zveznemu tajniku g. dr. Juhnu za njegovo požrtvovalno in vztrajno delovanje. V imenu tovarišev iz zborničnega tajništva mu je izročil v spomin na 25 letnico zveze zlato cigaretno dozo. Lep akt tovarištva so navzoči navduešno pozdravili. Nato je predsednik zaključil svečano sejo. Zvezni predsednik, predsedništvo in zlasti tudi tajnik g. dr. Juhn so o priliki zasluženega jubileja prejeli čestitke od mnogih naših stanovskih organizacij in korporacij. V imenu Trgovskega društva »Merkur« za Slovenijo je čestital predsednik g. dr. Fran Windischer, ki je v četrtek osebno tolmačil želje, ki jih ima slovensko trgovstvo za prospeh in procvit Saveznega delovanja. Čestitkam se pridružuje tudi »Trgovski list« ter kliče vzorni organizaciji ob tej priliki: Vivat, crescat, floreat! 1. četrt- Diterenca 1929 1930 letje 1931 1927 -1931 17-43 16-80 15-32 —4-18 15-64 17-50 18-05 + 5-71 17-50 17-60 17-13 —2-07 10-84 11-25 12-00 —0-90 6-46 6-00 4-80 —0-11 Avstrija med dobavitelji Jugoslavije na prvem mestu, tik pred češkoslovaško, je stopila leta 1928 na njeno mesto Češkoslovaška, ki je obdržala to mesto tudi še v naslednjih letih 1929 in 1930. A že leta 1930 je bila Nemčija Češkoslovaški tik za petami in jo je v prvem letošnjem četrtletju potisnila na drugo mesto. Navedene države dobavljajo v Jugoslavijo do 70 odst. njenega uvoza. Če se ozremo na iievoz Jugoslavijo v imenovanih letih, dobimo sledečo sliko, v odstotkih jugoslovanske zunanje trgo- vi ne: 1. četrt- Diferenca 1929 1930 letje 1931 1927-1931 15-63 17-70 14-73 —7-91 8-52 11-70 13-44 + 2-84 5-38 8-20 9-31 —2-04 24-88 28-30 27-66 + 2-82 6-80 7-20 6-55 —0-78 vem letošnjem četrtletju samo še za dober odstotek jugoslovanskega izvoza pred Nemčijo. Češkoslovaška, ki je bila leta 1927 na tretjem mestu med odjemalci Jugoslavije, je že v naslednjem letu to mesto odstopila Nemčiji in je tudi še danes na četrtem mestu, dočim je bila enkrat medtem, leta 1929, celo na petem mestu za Ogrsko. Nemčija je s četrtega mesta leta 1927 prišla leta 1928 na tretje mesto in ga ima še sedaj, a je že blizu Avstrije in se zdi, da bo kmalu na drugem mestu. V izvozu Jugoslavije fungirajo gori označene dežele več kot 70 odstotkov. avtomobilska tekma. 'klub kraljevine Jugoslavije. Da se po možnosti olajša vsem tekmovalcem naporna vožlhja, je postavil Autoklub na najbližjih in najugodnejših cestah orientacijske table in sicer od naše meje pri Sušaku do Dubrovnika (kjer je kontrola časa), od Dubrovnika preko Bosne v Zagreb (kontrola številk), čez Va-iraiždiin-^Čaikovec na ogrsko mejo. K tej vztrajnostni tekmi se je priglasilo 100 vozačev s svojimi vozili. Tekmo valoi so porazdeljeni po jačini konstrukcije 'voz in vsebini cilindraže voza, v dve skupini, in sicer v skupino I, v katero se vpošteva vozove lažje konstrukcije do 2000 com vsebine. Ti avtomobili nosijo številke od 1 do 42, nadalje v skupino II, pod katero se raz-uemva avtomobile močnejše konstrukcije s preko 2000 com cilindraže. Vozovi skupine II so označeni s številkami od 43 do 100. Manjši vozovi, skupine I, so se odpeljali iz Berlina 3 dni pred odhodom voz II. skupine, po pravilih se pa morajo vozovi obeh kategorij vrniti ob istem času dne 6. junija v Berlin. Program celotne 10.000 km vztrajnostne vožnje je sledeči: Berlin, cilj 0 km skupina I: odhaja 21. maja ob 5. usri, skupina II. 24 maja ob 9. uri. Ženeva 1180 km: skupina I: 22. maja ob 23. uri, skupina II 25, maja ob 18. uri. San Sobastian, 2120 km: skupina I: 24. maja ob 8 in pol uri, skupina II: 26. maja ob 20. uri. Lizabona, 3285 km: skupina I: 26. maja ob 2. uri, skupina II: 28. maja ob pol 6. uri. Barcelona, 4625 km: skupina I: 28. maja ob 2. uri, skupina II: 29. maja ob 19 in pol uri. Rim (odpočitek), (1080 km: skupina I: 30. maja ob 6. uri, skupina II: 3l. maja ob 13. uri. Odhod iz Rima: skupina I: 31. maja ob 10. uri, skupina II: 1. junija ob 17. uri. Monakovo 7055 km: skupina I: 1. junija ob 9. uri, skupina II: 2. junija ob 9. uiri. Dubrovnik, 8270 km: skupina I: 3. junija ob 17. uri, skupina II: 4. junija o,b 8. uri. Budimpešta, 9325 km: skupina I: 5. junija ob 7. uri, skupina II: 5. junija ob 14. uri. Berlin, cilj, 10.255 km: skupina I: 6. junija ob 16. uri, skupina II: 6. junija ob 16. uri. Skupno bodo ttorej tekmovalci prevozili 10.255 km in sicer vozači I. skupine v 16 dneh in 11. urah ter vozači II. skupine v 13 dneh in 8 urah. Skozi Sušak bodo tekmovalci privozili in sicer skupina I: v popoldanskih urah dne 2. junija, skupina II. pa dne 3. junija prilično v opoldanskih urah. Kontrola časa v Dubrovniku se bode vršila na dvorišču garažne tvrdke Race & Co. in sicer za skupino I dne 3. junija od 16. ure 46 min. za skupino II. pa 4. junija od 7. ure 46 min. To kontrolo časa bode izvršila splitska sekcija Automobilskega kluba kraljevine Jugoslavije. Vozačem, ki bodo prispeli dovolj rano na ta cilj, bode omogočeno, da se tu nekoliko odpočijejo. Kontrola številk vozačev v Zagrebu bo izvedena pred Avtomobilskim klubom, Sekcija Zagrel), Zrinjski trg 19, in sicer je predvideno, da privozi skupina I v noči od 3. na 4. junija ter skupina II v večernih urah istega dne. Od tu bodo tekmovalci nadaljevali svoje naporno potovanje proti Budimpešti in dalje na cilj proti Berlinu. v urah barva, plesira in kemično snaži obleke, klobuke itd. Škrobi in svetlolika nrajce, ovratnike in manSete. Pere, suSi, monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH. Kje se dobe sejmske legitimacije. Legitimacije za obisk letošnjega XI. ljubljanskega velesejma od 30. maja do 8. junija po Din 30-— prodajajo vsi večji denarni zavodi, trgovske korporacije, županstva, prosvetna društva, tujskopro-metne ustanove in večje železniške postaje Dravske banovine. Kjer bi legitimacij ne bilo na razpolago, naj se zahtevajo direktno od urada ljubljanskega velesejma. Organizacije in ustanove, katere bi želele prevzeti prodajo legitimacij, se naprošajo, da se obrnejo na urad velesejma. Viktor neden veležganjarna, tvornica likerjev, ruma, vinjaka in brezalkoholnih pijač Ljubljana, Celovška c. 10 Avtomobilska razstava na letošnjem XI. ljubljanskem velesejmu, ki se vrši od 30. maja do 8. junija, bo res impozantna. Svoje avtomobile in motocikle razstavljajo največje tovarne Amerike, Avstrije, Čehoslovaške, Francije, Italije ih Nemčije. Razstavljene bodo 'sledeče znamke: Auburn, Chrysler, Ford, Inter-national-Harvvester, Chevrolet, G. M. C., La Salle, Oakland, Pontiac, Truck, Au-stro Fiat, Opel, Saurer, Škoda in Tatra, Bugatti, Peugeot, Renault, Fiat B. M. W., Brennabor, Mercedes-Benz, Wanderer. OKUSNA IN ZDRAVA JE KOLINSKA KAVA! Naloge trgovine. Dr. ivi. iviij.js.oviC je spisal Knjigo »iifeoviiia l unutrasnja trgovinsna poiiuKa«, iz Katere posnemamo sle- uece: i. liKonoinske naloge trgovine. jLigovina izvršuje nekoiiKo vaznih eKonomsKih nalog s tem, ua posreduje meu proizvajalci in konsumenti, odvzemajoč prvemu njegove proizvode ter stavljajoč jin drugemu na razpolago pod ugodnejšimi pogoji, ka-Kor bi bil v stanu organizirati producent in konsument ta proces izmenjave dobrin in pravic razpolagati z dobrinami. 1. Prihrani producentu napore, katere bi moral pretrpeti v svrho organizacije prodaje svojih produktov. .Poljedelski producent, obrtnik in industrialec, ki obračajo glavno pažnjo proizvodnji, so v toliko več vezani na ugodnosti posredovanja s pomočjo trgovine, v kolikor je njih gospodarstvo in podjetje manjše. Producenti ne morejo najti prav vsakega konsumen-ta. To nalogo izvršuje trgovina. Ona išče in najde konsumenta, vzbuja v njem željo po proizvodu, obvešča ga o koristi dobrin, katere nudi. Ta naloga iskanja konsumenta in obveščanja je postala važna v trgovini zlasti v dobi razvoja masne proizvodnje, kadar je mogel mehanizem brez težkoč in večjih ekonomskih žrtev proizvajati v kratkem času ogromno število enakih izdelkov gotove dobrine in to dosti hitreje kot prej človek. Ker pa so konstantni stroški (stroški za nabavo strojev) ostali isti ali skoro isti brez ozira na to, ali se proizvaja malo ali veliko število izdelkov iste dobrine, radi tega je čisto naravno, da je rentabilnost podjetja bila vse večja, čim bolj se je povečavalo število s strojem izdelanih produktov. Radi tega je podjetnik moral gledati na to, da proizvaja čim več in to radi rentabilnosti same, kakor tudi radi zmanjšanja proizvodnih stroškov posameznega izdelka. Vsaka nova tehnična iznajdba je povzročila povečanje proizvodnje. Za povečane količine proizvodnje, je bi- lo treba najti konsumente. Organizacijo prodaje te povečane industrijske proizvodnje je prevzela trgovina, uporabljajoč pri tem najraznovrst-nejša sredstva, s katerimi bi se pridobili konsumenti za proizvedene predmete. 2. Prihrani trud konsumentu pri iskanju proizvodov. Tako neposrednemu konsumentu proizvedenih dobrin kakor tudi predelavcu surovin, so ugodnosti, ki jih trgovina nudi, zelo potrebne. Za prvega je že to na prvi pogled tako. Potrošnja vsakovrstnih vsakdanjih dobrin bi bila onemogočena, če bi vsak konsument bil primoran nabavljati si te dobrine neposredno pri proizvajalcu. Pa tudi predelavska podjetja (industrije), katere rabijo na tisoče vsakovrstnih surovin, pomožnega materij ala, mazil, tehničnih predmetov, pogonskega materijala, pisarniških potrebščin itd., niso v stanu nabavljati si ves potrebni materij al neposredno pri proizvajalcu. Organizacija nabave vseh teh predmetov neposredno pri proizvajalcu, bi bila za industrijska podjetja Delež držav na zunanji trgovini Jugoslavije. Pretekle dni smo brali o najrazličnejših projektih in predlogih, kako naj se gospodarstvo Evrope uredi in se mu dajo novi temelji. Zato je dobro, če pogledamo, kakšne količine blaga je Ju- goslavija v zadnjih letih izvozila v razne države Evrope in kaj je dobila od tam. V uvozu Jugoslavije so bile glavne države odstotno takole udeležene: še manj e ekonomska, kakor ustanovitev velike komercijalne organizacije za prodajo proizvedenih produktov. Predmeti, katere potrebuje industrija v svrho predelave, so take različni, da mora biti njih nabava poverjena spe-cijainim trgovskim podjetjem. S tem da prihrani trud tako proizvajalcu kakor potrošaču, vrši trgovina posredovanje med osebami in podjetji — interpersonalno posredovanje. 3. Izvršuje koncentracijo povpraševanja. S tem da trgovina organizira prodajo proizvodov in jih stavi na razpolago konsumentom, izvršuje v gotovi meri celokupni pregled pro-vpraševanja in obvešča proizvajalce o količini povpraševanja ter o okusu in željah konsumentov. Na ta način se vzpostavlja do gotove meje zveza med potrošači in proizvajalci, ki je sicer prekinjena z forsiranjem obrtne proizvodnje in obrtno-mestnega gospodarstva. Industrijski in poljedelski proizvajalci zaznajo, četudi posredno, za želje potrošačev, njihovo ekonomsko sposobnost, okus in navade. Na ta način upliva trgovina na racionalizacijo proizvodnje in na prilagojevanje proizvodnje potrebam potrošnje. 4. izravnava ponudbo in povpraševanje. — Upliva na cene. V trgovini prihaja do izravnanja med ponudbo in povpraševanjem. Trgovina proučuje položaj na tržiščih, vodi pri tem račun o razpoložljivih dobrinah, določuje meje, do katerih more ponudi-lec znižati cene in mejne cene, do katerih potrošec še lahko kupi zaže-ljeno dobrino. S tem da prenaša do-brir e iz kraja, kjer jih je mnogo, a kjer je manjše povpraševanje, na kraj, kjer jih je manj, toda je po njih večje povpraševanje, se trgovina trudi, da dostavlja dobrine vedno potrošaču ob pravem času in v potrebnih količinah. To velja za posredovanje med proizvajalci in potrošači ne samo med različnimi kraji, nego tudi za posredovanje med raznimi osebami, gospodarstvi ali podjetji na raznih krajih istega okoliša' (interlokalno posredovanje). 5. Hrani blago v skladišču. Trgovina zbira proizvode od proizvajalcev v času proizvodnje, torej ko je teh dobrin v izobilju, jih hrani, pripravlja ter zbira v skladišču za čas, ko jih proizvajalec ne bo mogel proizvajati ali dostavljati. To velja zlasti za proizvode organske proizvodnje. To premagovanje vremenskih neprilik v svrho zalaganja z blagom (intertemporalno posredovanje) upliva pozitivno tudi na primerjanje cen, izmena na izenačitev cen med različnimi časovnimi razdobji. V času, ko je blaga v izobilju, povečuje že vsako povpraševanje po blagu možnost povečanja cen. Blago, katero je na razpolago v izobilju, se ne troši neekonomski. Ponudba tega blaga v času, ko ga proizvajalec nima več, povečuje možnost za znižanje cen, katere so se dvignile previsoko radi nezadostne množine iskanega blaga. 6. Kreditiranje potrošnje. Vloga trgovine v iskanju in najdbi konsumentov se ne končuje že s samim obveščanjem. Proizvod, katerega trgovina nudi, napravi tudi pristopnega konsumentu. Trgovina najde pri tem pogoje, ki bodo konsumentu olajšali nabavo zaželj enega blaga, a med temi pogoji je tudi prodaja blaga na upanje, ki privlačno vpliva na kon-sumenta s tem, da mu da daljši rok za plačilo ali pa dovoljuje odplačevanje v manjših obrokih v daljši dobi. Na ta način je omogočena prodaja ne samo vsakdanjih dobrin, življen-skih potrebščin, obleke, obutve, oprave in knjig, ampak tudi prodaja surovin za industrijo, pogonskega mate rij ala, tehničnih predmetov in tudi tovarniškega blaga. Ker se trgovina spušča v iskanje možnosti za finansiranje potrošnje in ker veže deloma sama, deloma potom kapitala proizvajalca na daljši rok, radi tega trgovina že v naprej vpliva na ustvarjanje stabilnih odnošajev v proizvodnji in potrošnji, prevzemajoč pri tem znaten del rizika za slučaj sprememb, pretresljajev, depresije in krize v bodočem gospodarskem raz voju. II Splošni kulturni značaj trgovine. Pomen trgovine se javlja istočasno tudi v nalogah, katere izvršuje v občem kulturnem razvoju človeštva. S tem, da izzivlje potrebe tam, kjer prej sploh obstojale niso, da prinaša konsumentom dobrine, katere mi prej sploh poznali nismo, da olajšuje prodajo dovršeno izdelanih predmetov, bolj praktične nošnje, obutve, oprave itd., vpliva trgovina tudi na splošni nivo življenja gotovega kraja, države, navade in kontinenta in s tem tudi na razvoj civilizacije. V krajih, kjer se je pojavil nekoč trgovec, je bil to dogodek, ki je prinašal ljudem glasove v drugih običajih, življenju drugih narodov, o dobrinah, ki se drugje proizvajajo ter o načinu njihove proizvodnje. Trgovina je bila prva med vsemi gospodarskimi poklici, ki je vplivala na gradnjo suhozemskih potov in vzdrževala promet na suhem in na morju; ona je vplivala na ustanovitev mest, sejmov, na ustanovitev trgovinskih naselbin v drugih državah, širila poznavanje tujih krajev, tujega jezika, pisave, zakonov, prava, ustanov in pridobitev v proizvodnji. Ni samo slučaj, da so bili trgovci ali trgovski posredniki prvi nositelji civilizacije in napredka v raznih državah ter da so ustanovitelji obeh dveh srbskih dinastij v začetku 19. stoletja. PRIVREDNI ADRESAR KRALJEVINE JUGOSLAVIJE. Zbornica za TOI v Ljubljani opozarja vse interesente, da je te dni izšel >Pri-vredni adresar Kraljevine Jugoslavije«, ki ga je s sodelovanjem vseh gospodarskih zbornic izdal Zavod za pospeševanje zunanje trgovino pri ministrstvu trgovine in industrije. Adresar vsebuje na 446 straneh velikega formata naslove vseh industrijskih podjetij, ki so porazdeljeni na 17 raznih skupin, dalje izvoz, tvrdk, porazdeljenih na 15 skupin ter importer-jev v 14 skupinah, končno vseh denarnih zavodov, špedicij, carinskih posrednikov, prometnih podjetij, borznih senzalov i. t. d. ter gospodarskih organizacij za celo kraljevino. To je prva službena točna in zanesljiva publikacija adresnega inateri-jala za celo državo ter bo kot taka nedvomno vsem pridobitnim krogom dobrodošla, to tembolj, ker so dosedanji privatni adresarji, ki so jih izdajali razni reklamni zavodi, že zastareli in tudi glede naslovnega materijala netočni. Naroča se bri Zbornici za TOI in stane v trdem povezu 100 Din, odnosno s poštnino 107’50 Din ter se nabava vsem intere-esentom toplo priporoča. Tečaj 22. maja 1931. Povpra- ševanje Din Ponudbe Din DEVIZE: Amsterdam 1 h. gold. . —•— 22-82 Berlin IM 13510 13-540 Bruselj 1 belga 7-9026 Budimpešta 1 pengO . —.— 9-9059 Curih 100 fr 1093-80 1096-80 Dunaj 1 šiling 7-9075 7-9965 London 1 funt 275-84 276-64 Newyork 1 dolar ... . 66-57 56-77 Pariz 100 fr 221-16 22316- Praga 100 kron —•— 168-30 Trst 100 lir 296-27 298-27 Veletrgovina A_ Šarabon v Ljubljani o m a N m M «0 a a v cJ priporoča špecerijsko blago več vrst žganja, moko ter deželne pridelke — kakor tudi raznovrstno rudninsko vodo Lastna pražarna za kavo in mlin za dišave z električnim obratom Telet 26-66 Izložba avtomobilov na letošnjem XI. ljubljanskem velesejmu od 30. maja do 8. junija. Kako se je razvil zadnja leta tudi pri nas avtomobilizem in v kakšni meri, da so si avtomobilske razstave ljubljanskega velesejma stekle tradicijo in zaupanje, se vidi iz tega, da bo letošnja avtomobilska razstava zavzela tak obseg kot še nobeno leto doslej. — Smotreni trgovci in industrij-ci čitajo vse dobavne razpise, ki jih redno prinaša naš list. Dobav potom javnih licitacij se more udeležiti vsak trgovec in vsak producent! Čitajte in ne opuščajte ugodnih poslovnih prilik, ki Vam jih nudijo udeležbe na javnih licitacijah! Razdelitev blagovnih skupin na ljubljanskem velesejmu. Kakor smo že poročali, je razstavni prostor za predstoječi XI. velesejem v Ljubljani že popolnoma zaseden in je tudi že izvedena porazdelitev prostora po~ edinim tvrdkam-razstavljalcem. V paviljonu E je nameščena stanovanjska oprema, pohištvo, glasbeni instrumenti in na polodprtem prostoru plutovina in zamaški, čolni, pleteno pohištvo, vozovi in drugi kolarski izdelki. V paviljonu F je nameščena strojna industrija (stroji za obdelovanje lesa, ključavničarje, kleparje, kovače), tiskarski stroji, pletilni stroji, mesarski stroji, poljedelsko orodje, fina mehanika in na polodprtem prostoru tudi razni stroji, turbine, stavbeni materijal in keramična industrija. V paviljonu G je nameščena vsa kovinska industrija, kovine in izdelki iz kovin (železo, jeklo, cink, baker, svinec, medenina), mlinski stroji, elektrotehnika, kemična industrija, avtomobili in na polodprtem prostoru poljedelski stroji, stroji za mlekarstvo (separatorjiitd.), kotli za žganjekuho in hladilni aparati. V pav. H. je nameščena živilska indu-strija, parfumerija, pisarniške potrebščine, pisalni in računski stroji, šivalni stroji, kolesa, kožuhovinarstvo. Na polodprtem prostoru živilska industrija, galanterija in bižuterija. V paviljonu J so nameščeni avtomo- bili in radio in na polodprtem prostoru motorna kolesa in kolesa. V paviljonu L je nameščena krasna in moderna higijenska razstava. V paviljonu K je umetniška razstava in radio razstava. Paviljon M je vzel pod svoj krov tekstilno industrijo. Paviljon N papir, lepenko, kartoteko, knjigovezništvo, usnje in fotografije. V paviljonu O je nameščena posebna razstava obrtnikov Dravske banovine. V čehoslovaškein paviljonu češka industrija. Ves prostor na prostem je popolnoma zaseden s poljedelskimi stroji, večinoma v obratu, bencinskimi motorji, avtobusi in tovornimi avtomobili, polnojar-meniki, stavbenim materijalom, zvonovi, hladilnimi napravami, oddelkom za prikazanje modernega avtogenskega va-renja in živilsko industrijo. Jestvinski in vinski oddelek je izpopolnjen z lepim zabaviščem (avtodromi, vrtiljaki itd.). Legitimacije po Din 30-— upravičujejo do polovične vožnje na železnici in parobrodih in se dobe na železniških postajah, denarnih zavodih, trgovskih in obrtniških organizacijah, Putniku in direktno pri velesejmskem uradu. Dobave. Direkcija dirž. 'rudnika Senj-skii rudnik (Srbija) sprejema do 1. ju-t. 1. ponudbe glede dobave stekla za okna. — Direkcija drž. železarne Vaireš-Majdan sprejema do 3. junija t. 1. ponudbe glede dobave 1800 kg čistega bakra in 30.600 kg pšenične moke. — Direkcija drž. rudnika Breza sprejema do 4. junija t. 1. ponudbe glede dobave Pressmann-papirja. — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 11. junija t. 1. ponudbe glede dobave kvadratnega in okroglega jekla, 8 komadov dežnih plaščev in 4 škripcev. — Vršili se bosta naslednji dentalni licitaciji: Dne 12. junija t. 1. pri Upravi drž. monopolov, ekonomski oddelek v Beogradu, glede dobave raznega maziva, bencina in petroleja. — Dne 11. junija t. L pri Komandi pomorskega arsenala v Tivtu glede dobave platnenih tlačnih cevi. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled. Prodaja sodov. Direkcija državnega rudnika (Breza sprejema do 4. junija t. 1. ponudbe glede prodaje 60 komadov sodov. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani). Prodaja starih avtomobilov se bo vršila potom ustmene licitacije dne 11. junija t. 1. pri Auto-komandi II. armij-ske oblasti v Sarajevu. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.) Oddaja zgradbo silosa v Ljubljani se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 8. junija t. 1. pri Inženjerskem oddelku Komande Dravske divizijske oblasti v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku.) Čevljarski mojstri si zamorejo na letošnjem XI. velesejmu v Ljubljani od 30. maja do 8. junija nabaviti vse, kar rabijo v svoji stroki. N. pr. vsakovrstno usnje, kremo za usnje, olje za stroje, lesene in železne žeblje, pasto za brušenje nožev, rinčice, vsakovrstne stroje za predelavo usnja, stroje za čiščenje spodnjih delov čevljev, stroje za izdelovanje igel za pritrjevanje spodnjih podplatov, čevljarske stroje sploh. Vse to so izdelki samo prvovrstnih, solidnih tovarn. Tnm poročili TRŽNE CENE V MARIBORU, dne 15. maja 1931. Govedina: 1 kg govejega mesa I. 18 do 20, II. 14 do 16, III. 8 do 12, jezika svežega 16 do 20, vampov 5 do 10, pljuč 4 do 8, ledvic 16 do 18, možganov 20, parkljev 4 do 5, vimena 5 do 10, loja 2 do 11 Dim. Teletina: 1 kg telečjega mesa I. 25 do 35, 11.12 do 18, jeter 20 do 25, pljuč 16 do 20 Din. Svinjina: 1 kg prašičjega mesa 14 do 25, sala 14 do 15, črevme masti 10, pljuč 8 do 10, jeter 8 do 12, ledvic 20, glave 8 do 10, nog 6 do 7, slanine sveže 12 do 15, papricirane 18 do 20, prekajene 18 do 20, masti 16 do 18, prekajenega mesa 16 do 24, gnjati 24 do 28, prekajenih nog 6 do 7, 'prekajenega jezika 18 do 30, prekajene glave 8 do 10 Din. Drobnica: 1 kg kozličjega mesa 22 do 25, 1 kom. kozlička 50 do 100 Din. Klobaso: 1 kg krakovskih klobas 20 do 30, debreoinskih 14 do 25, brunšvi-ških 16 do 20, pariških 25 do 28, posebnih in safalad 24 do 25, hrenovk 25 do 28, kranjskih 32 do 35, 1 kom. prekajenih 4 do 5, 1 kg mesenega sira 25 do 28, tlačenk 16 do 20, salame 80 do 100 Din. Kožo; 1 kom. konjske kože 150, gove je 8 do 9, 1 kg telečje kože 17, svinjske 7, gornjega usnja 65 do 90, podplatov 60 do 65 Din. Perutnina: 1 kom. piščanec majhen 15 do 20, večji 25 do 40, kokoši 30 do 45, race 30 do 40, purana 60 do 90, zajca domačega, majhnega 10, večjega 35. Ribe: 1 kg krapov 22, morskih rib 18 do 40 Din. Mleko, maslo, sir, jajca: 1 liter mleka 2 do 3, smetane 12 do 14, 1 kg surovega masla 36 do 40, čajnega masla 44, masla kuhanega 44, ementalskega sira 60 do 80, polementalskega 24 do 30, tra-pistaega 20 do 28, grajskega 25 do 28, tiiLsitskega 30 do 32, parmezana 80 do 100, 1 kg široka 7 do 8, 1 jajce 0'75 do 1 Din. Pijače: 1 liter vina novega 8 do 14, starega 16 do 26, piva 9, 1 steki, piva 5 do 5-50, sodček piva (25 1) 150, 1 liter žganja 36 do 44, ruma 36 do 56, sadjevca 4 do 5, 1 pokalica 1*50 do 2’50. Kruli: 1 kg belega kruha 4, črnega 3-50, 1 žemlja 0'50 Din. Sadje: 1 kg črešenj 36 (italij.), jabolk 12 do 18, posušenih sliv 9 do 12, 1 limona 050 do 1, 1 pomaranča 1’50 do 3, 1 kg rožičev 6 do 8, smokev 7 do 12, dateljnov 40, mandeljnov 42 do 56, orehov 8, luščenih 30 do 32, rozin 14 do 24, maka 10 do 12 Din. Krma: 1 q sena 120 do 140, otave 150 do 160, slame 60 do 65 Din. Špecerijsko blago: 1 kg kave I. 40 do 90, II. 40 do 52, pražene I. 44 do 96, II. 44 do 56, čaja 60 do 250, soli 2'50 do 2-75, popra celega 40 do 60, mletega 44 do 60, cimeta 54 do 60, paprike 30 do 60, testenin 7 do 11, marmelade 18 do 36, pekmeza 10, medu 13 do 20, sladkorja v prahu 13-50 do 14‘50, v kristalu 12 do 12‘50, v kockah 13-50 do 14, kvasa 34 do 40, škroba pšen. 12 do 20, riževega 16 do 24, riža 4 do 19, kisove kisline 45 do 50, kisa navadnega 2 do 3, 'visnkega 3-50 do 8, olja olivnega 16 do 20, bučnega 12 do 14, špirita denat. 5 do 10, mila 12 do 17, sode 1'80 do 2, ječmenove kave 10 do 15, cikorije 16 do 24 Din. Žito: 1 kg pšenice 1'90 do 2-50, rži 1'80 do 2*50, ječmena 1‘70 do 2, ovsa 2 do 2-80, koruze 1-50 do 2, prosa 1-50 do 2'50, ajde 1"75 do 2, fižola 1"75 do 3-50, graha 12 do 14, leče 10 do 14 Din. Kurivo: 1 kub. meter trdili drv 120 do 145, mehkih 90 do 110, 50 kg premoga trboveljskega 40 do 45, velenjskega 24 do 28, 1 kg oglja 1'50 do 2, koksa 0'75 do 1, 1 liter petroleja 7, bencina 7, 1 kg karbida 7, sveč 14 do 32 Din. Mlevski izdelki: 1 kg pšenične moke OOg 3-25 do 3'50, 0 3-20 do 3-50, št. 1 3-10, št. 21 3 do 3'25, št. 4 2’90 do 3, št. 5 2-60 do 3, št. 6 2'50 do 2-75, št. 7 1-60 do 2-50, ržene moke I. 3 do 3 40, II. 3, prosene kaše 3"50 do 4, ječmenoka 3-30 do 12, otrobov 1 do 2, koruzne moke 1-50 do 2, koruznega zdroba 2-35 do 3-75, pšeničnega zdroba 3'60 do 4, ajdove mke št. 1 5 do 6, št. 2 3-50 do 5, kaše 5 do 7 Din. Zelenjava: 1 kom. salate glavnate 1 do 3, 1 kupček regrata 1, motovilca 1, Tadiča 1, 1 .kom. karfijola 6 do 14, 1 šopek špargljev 6 do 12, 1 kupček špinače 1, 1 kupčeik graha v stročju 10 do 12, 1 šopek peteršilja 0-25, zelene 1 do 4, zelenjave za juho 5 do 6, 1 kg česna 18, čebule 5 do 6, 1 kom. pora 0‘50, 1 kom. korenja 1, 1 koleraba 1 do 4, 1 kg krompirja 1 do 1-50, hrena 16, zelja kislega 4'50 do 5, repe kisle 2 Din. Motfvoz Grosuplje ggjl| ToYarna in *rvama d d sip Verlič ^eletjČrouoni' Ljubljana 1~Velepražarna kave, Zaloga špirita, raznega žganja in a /cave. . / . o o konjaka. Mlini za dišave. ZJUTlCLJska Cesta 33 mineralne vode. ‘Sočna postrežba ‘Ustanovljeno leta 1840 Ceniki na razpolago Priporočamo Vam PUCH-KOLESA ki so vedno priznano odlična! Dobe se po soiidni ceni, tudi na obroke, le pri tvrdki LJUBLJANA : KRANJ : NOVO MESTO | OGLEDALA vseh vrst, velikosti in oblik STEKLO zrcalno 6-8 mm, mašinsko 4—6 mm, portalno, ledasto, alabastor itd. SPECmUHf D. D. I LJUBLJANA VII — Tel. 23-43 ZAGREB CELOVŠKA 81 OSIJEK Dsesasc IGN. VOK SPKMCIJSKO PODJETJE R. RANZINGER Telefon it 20-80 LJUBLJANA prevzema vse v to stroko spadajoče posl«. L a . t n o Carinsko ik/div! tirom od g^v. kolodvora ...J. . » s na tro*^rln, P'«*!* skladISc«. Carinsko po- s.edo#an,i. Privoz pohištva s pohištvenimi mod Ir avtomobili Brezobrestna posolila „JUGRAD“ za zidavo hiš, za nakup hiš in posestev, za prevzem hipotek na hišah in posestvih daje svojim članom Jugoslovanska gradbena in kreditna zadruga r. z. z o. z. v Ljubljani, Kolodvorska ulica štev. 35/1. Krajevno zastopstvo Maribor, Aleksandrova cesta št. 48. Pravila proti plačilu Din 5'— v znamkah. Za odgovor ________prosimo znamko. Uradne ure od 8—12. in 14.-18. I. Slanovic splošno ključavničarstvo Ljubljana, dajeva ulica 2 se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Specijelno za delikatesna in slaščičarska namizna in izložbena stojala iz medenine ali železno poniklovana. VELETRGOVINA kolonijalne in špecerijske robe Ljubljana Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode. Točna in solidna postrežba 1 Zahtevajte cenik! ■S SLOMA Železniško-carinsko, špedicijsko in transportno podjetje RABSPORT Špedicija O carinjenj e Tarifni biro Ljubljana, Miklošičeva 21 MEDNARODNI TRANSPORTI PREVOZI - PRESELITVE Telefon 27-18 Srečko Potnik in drug Ljubljana, Metelkova ul. 13 Telefon št. 2110 Rač. pošt. hran. 11.612 parna destilacija esenc, eternih proizvodov itd. priporoča: raznovrstne naravne sadne soke in sadne marmelade Vinccei tovarna vinskega kisa, J. z o. z. Ljubljana nudi najfinejši in najokusnejši namizni kis iz pristnega vina. Tehnično in higijenično najmoderneje urejena kisarna v Jugoslaviji Pisarna: Ljubljana, Dunajska c. la, II. nadstfr. Zahievajie ponudbo! DELNIŠKA DRUŽBA PIVOVARNE „UNI0N“, LJUBLJANA I PIVOVARNA IN SLADARNA Tovarna za špirit in kvas v Ljubliani I poštni predal 45. priporoča svoje izborne izdelke,in sicer: svetlo in irno pivo v sodih in steklenicah, pekovski kvas, čisti rafinirani in denaturirani špirit. PODRUŽNA PIVOVARNA v Mariboru Telefon: Ljubljana 2310 In 2511 — Maribor 2023 Brzojavi: Pivovarna Union Ljubljana - Maribor lf+Bltp’ f!!®',’ ra<5une, vliitke, memorande, kuverte, tabele, lepake, cenike kakor £ H? T bl?klh 8 PolJ»t>nt* Kevllom listov, barvotlske, cenah VM druge tiskovine dobavlja hitro In po unernih L Telefon 25-52 Jubljana, Gregorčičeva 23 ISKARNA MERKUR Lastna knjigo- veznica Kraljevina* Jugoslavifa v nominalnem znesku : t < l'i:in<0^kih frankov 1.025,000.000 - dolarjev Zedinj. amer. držav 40.158,525.225 - W Q07VW4a ?^'?58'13,i’n4or“ švicarskih frankov 208,126.307-40 - holandskih forintov 288 817 9K0 L 'S 149.850,827.225 - čehoslovaških kron 1.355,400.396-25 = belg 40»,»17.269.65 zlatih stabiliziranih dinarjev 2.280,141.510. m • • mednarodno posojilo je izdano na podlagi določil zakona z dne 14. maia 1931. v cilju izvršitve programa denarne stabilizacije in ekonomskega razvoja Kraljevine, snreie- TP0*J1 An K 1*0 I lAVCLm Til nrn d1 Airnn • l 1 1 -rr- ■. - Navije'' kraljCVske -frsoslovanske vlade ob sodelovanju Narodne banke Kraljevine Jugo- Emisijo tega posojila izvršijo: v Franclji: Banque de 1’Union Parisienne iz Pariza; v Cehoslovaški: Živnostenska Banka iz Prage ; v Švedski: Aktiebolaget Kreuger & Toll iz Stockholma ; v Švici: Societe de Banque Suisse iz Bazela in Credit Suisse iz Ziiricha-a; v Holandiji: MM. Mendelssohn & Co., Amsterdam in Neederlandische Handel-Maatschappij N. V. iz Amsterdama; v Jugroslaviji: Državna Hipotekarna Banka, Beograd. Emisija v Jugoslaviji ima 50.000 obveznic v nominalnem znesku fr. frankov 50,000.000. Ali 111,226.400 stabiliziranih dinarjev P« vpisni coni S7*50% odnosno 875 francoskih frankov ali 1.946-50 dinarjev po obveznici z obrestmi od 1. junija 1931., plačljivih pri vpisu. V kraljevini Jugoslaviji vršijo vpisovanje: Državna hipotekarna banka in vse njene podružnice; Narodna banka kraljevine Jugoslavije in vse njene podružnice; Poštna Hranilnica in vse njene podružnice; PriVilegOVana agrarna banka v Beogradu in sledeči denarni zavodi: v Beogradu: Beogradska Zadruga Beogradska Trgovačka Banka Vratarska Zadruga Generalna Banka za Trgovino in Industrijo Zanatska Banka Izvozna Banka Jadransko-Podunavska Banka Činovnička Banka v Leskovcu: Leskovačka Centralna Banka v Novem Sadu: Trgovačka i Obrtna Banka Gradska Stedionica v Sarajevu: Banka Gajret Gradska Stedionica Zemaljska Banka Srpska Centralna Privredna Banka v Subotici: Opšta Kreditna Banka Opšta Privredna Banka in vse podružnice označenih bank. v Zagrebu: Prva flrvatska Stedionica Gradska Stedionica Jugoslovenska Banka Jugoslovanska Udružena Banka Srpska Banka Hrvatska Kreditna Banka v Dubrovniku: Dubrovačka Trgovačka Banka v Ljubljani: Zadružna Gospodarska Banka Hranilnica Dravske banovine Kreditni Zavod za Trgovino in Industrijo Ljubljanska Kreditna Banka Mestna hranilnica v Splitu: Bračko-Amerikanska Banka Gospodarska Stedionica Prva Pučka Dalmatinska Banka v Celju: Celjska posojilnica Vpis se obavlj'a od 18. maja 1931. do zaključno 6. junija 1931. Državna Hipotekarna banka si rezervira pravico zaključiti vpis po potrebi tudi prej. Pogoji emisije: Posojilo bo izdano v obveznicah na donosilca v nominalni vrednosti po 1.000'—, 5.000-—, 10.000'— in 25.000— francoskih frankov. Obveznice tranš, izdanih v raznih državah, bodo v vsem enake. Vse obveznice bodo istega tipa in uživajo iste pravice in prerogative brez ozira na mesto njihovega vpisa, narodnosti in osebo vpisnika. Obresti 7% se bodo plačale donosilcu v šestmesečnih enakih kuponih, 1. junija in 1. decembra vsakega leta. Prvi kupon zapade 1. decembra 1931. Izplačilo dospelih kuponov se bo vršilo po želji imetnikov v mestih emisije v odnosnem nacionalnem denarju. Vse obveznice bodo amortizirane v toku 40 let, počevši od 1. junija 1932., bilo v polnem nominalnem znesku potom letnih žrebanj, bilo potom odkupa na borzi, v koliko bi bil kurs obveznic izpod paritete, oziraje se pri tem na vrednost tekočega kupona. Jugoslovenska vlada ima počevši od 1. junija 1936. pravico, da odkupi po nominalnem znesku bilo vse obveznice, bilo en del, kakor tudi da vrši izredne amortizacije potom odkupa na borzi. Objavljanje številk izžrebanih obveznic se bo vršilo preko »Službenih novin«. Amortizirane obveznice se bodo izplačale po želji imetnikov v mestih emisije v odnosnem nacionalnem denarju. Plačilo kuponov in izp-auls) obveznic se bo vršilo v Kraljevini Jugoslaviji brez odtepvenia za kske državne ali samoupravne davščine, takse in davke, tako sedenjih kakor tudi bodoč h. Kot garancija za to posojilo bodo služili celokupni čisti dohodki Uprave Državnih Monopolov s pravico prvenstva za ona posojila, ki so bila preje izdana. Kuponi, ki ne bi bili predloženi v izplačilo v teku petih let, računajoč od dneva njihovega roka, zastarajo v korist državne blagajne. Za amortizirane obveznice je rok zastarelosti 30 let, računajoč od dneva roka njihovega izplačila. Natančnejša obvestila in prospekte glede tega posojila dajejo vse banke, ki jim je poverjeno vpisovanje. Državna hipotekarna banka. Ureja