P osantezne Številke* Navadne Din 1*—> ob nedeljah Din 2*—. »TABOR* izhaja vsak dan, recven nedelje in prormlcorr, ob 18. uri a datumom naslednjega dne ter stas e mesečno po pošti D 18*—, za ino* •emstvo £>26*—, dostavljen na dom D IV*—> na izkaznice D18*—* mserati po dogovora. Naroča ae pri opravi »TABORA*, MARIBOR. Jurčičeva ulica štev. 4, PoSfnfna yš esssa današnje š3@v. ■mi m a® Posamezne StevUkei Navadno Din 1*—^ ob nedeljah Din ~ UREDNIŠTVO •« nahaja v Mari* boru, Jurčičeva ul. št. < I. Mc). stropje. Telefon intcnurb. žt. 27A UPRAVA se nahaja v Jurčičevi alici št. A pritličje, desno. Telo-f<*» št. 2*. — 'SHS poštnočekovtii račun štev. 1L787. Na naročila brez denarja ae mm •■tra- — Rokopisi M oe vračajo. T Tit Naslov: Knjižnica licej Ljubljana ' TELEFONSKA ZVEZA PRAGA- • BEOGRAD. : .:jr. ;i;V / BEOGRAD, 4. junija. Danes- je tila jbročena prometu direktna tektonika (zveza Praga—Beograd. .-a- ,Konvencija z madžarsko o potnih LISTIH SPREJETA IN PODPISANA. BEOGRAD, 4. junija. V današnji seji l&onforciioo . madžarsko - jugoslovensike (konvencijo za sklep konvencije o potnih •listih jo konvencijo definitivno sprejela i-Z madžarske strani jo je podpisal Wal ter, z našo strani Lazarevič, Taksa za vizum! jo določena na 5, tranzitni vizumi na 1 zlati frank. to te, HUPO ATENTATU NA KANGELAHJA SEIPELA. . i v Sožalje italijanskega parlamenta. — So' žalna brzojavka našega kralja. DUNAJ, 4. junija. O zdravstvenem fctanju zveznega kancelarja jo bil izdan ejedleč buletin: Zvezni kancdlar je noč dobro prespat Zjutiranja temperatura 37.3, puls 100, respiracaja 28, subjektivno počutje zadovoljivo. •- RIM, 3. junija, (Stofa.ui). V današnj seji1 zbomjce jo izjavil poslanec Tupini da jc atentat na avstrijskega zvečanega kancelarja Soipela povzročil na celem1 svetu veliko vznemirjenje. Italija so priključuje občutkom’ colo Evrope. Poslanec je (predlagal1, da se prod predsedn iku avstrijske skupščine izreče sočuvstvova-njo Italije. Ministrski predsednik se jo pridružil izvajanjem! Predgovornika in izjavil, dia pozna in coni: delo Seipla, čigar delavnost in neutrudljivo,st jo občudovanja vredna. Prosil je zbornico, da izrazi avstrijski skupščini' njeno sožalj; (Živahno odobravanje). Zbornica je nato sprejela predlog poslanca Tupinija. DUNAIT, 3. junija. Zvezni predsednik Hadnisoh je sprejel naslednji telegram: Tožko prizadet ipo poročilu o atentatu na zvezno,ga kancelarja odkritosrčno soeuv-s tv ujemi in želim) skorajšnjo ozdravitev. Kradj Aleksander. Maribor, četrtek 5. Junija 1924. Revolucija aacijonalistov v Albaniji. • _____ SkacSar3 Tirana m VaSorsa v rokah ustašev. Vlada koncentrira čete pri Elbasaiiu. — Težki boji pri Kroji. — Albanska vlada razpustila skupščino in proglasila obsed no stanje. Odklanja tujo intervencijo. Italijanska terpedovka pred Lje šom. — Pozornost naše vlado. TlNj ■ BEOGRAD, 4. junija. Vsa pozornost političnih ' rogov je obrnjena na Albanijo. Beograjske politične kroge predvsem1 zanima, vprašanje, alt bo Italija pod vzela oboroženo intervencijo ali ne. O temi jo razpravljal tudi včerajšnji ministrski svet, na katerem je minister zunanjih zadev dr. Ninčič obširno poročal o dogodkih v Albaniji. Stališče našo vlade je jasno, če bo prodrl princip neodvisnosti Albanije, bo naša država ostala povsem nevtralna. Vsaka intervencija kake tuje države ali. morebitna zmaga naših nasprotnikov v Albaniji, bi imela seveda za posledico spremembo našega stališča, V političnih krogih se n oglašaj da h[ v slučaju zmage nacijonalistov stali pmd sličnim1 problemu ml, kakor je bil svojčnis ob prev ral n v Bolgariji. V zvezi s temi dogodki, edipotuje dr. Ninčič te dni na Bled, kjer bo obširnejše poročal kralju o razvoju dogodkov v Albaniji, v kolikor so v zvezi z našo zunanjo politiko. TlR.ANA, 4. junija. Vesti o zavzetju Skodra se potrjujejo. Vlada je v vsej Albaniji progldsila obsedno stanje ter odredila mobilizacijo Boh letnikov. Večina čet je dirigirana v Elba san, kjer sc koncentrira jo vladne čete. Par bataljonov je odrejenih v Krn jo. Provizorična narodna Skupščina jo bila razpuščena, vendar pa. jo Večina poslancev ostala v Tirani. Splošno se že računa z intervencijo Italije iu pričakuje prihod italijanskih vojnih ladij v albanska pristanišča. Albanska vlada sito ji na stališču, da je vsaka intervencija nepotrebna in bi jo morala; smatrati za sovražni čin. RIM, 3. junija. Listi poročajo, da. so albanski vatast včeraj zasedli Tirano in da je vlada odstopila, lije v slučaju zmago Vmešavanje Ita-r evol uci jon aircev ni izključen^ Prav tako kakor v Skadru je prišlo tudi v Valoni do pouličnih iz gredo v. BEOGRAD, 4. junija. V tukajšnjih političnih krogih se dogodki v Albaniji zasledujejo z največjo pozornostjo. Po informacijah s kompetentne strani dobiva opozicija v Albaniji vedno bolj na terenu in položaj se vedno bolj komplicira Albanska vlada je po na j novejših vesteh v zelo težavnem! položa ju in pričakovat je. da bodo ustaši v nekaj dneh pcevla dali. BEOGRAD, 4. junija. V zvezi z albah skimi dogodki je zunanji minister dr Ninčič danes konferira! s svojim pomočnikom Panto Gavrilovičcm in šefom al banskega oddelka v ministrstvu zunanjih zadev, Lazarevičem, ki je izboren poznavalec Albanije. BEOGRAD, 4. junija. Glasom najno vejštjh vesti vlada v Albanija velikanski nered. Vstaši so zavzeli Valono. Na -pohodu v, Tirano so zasedli tudi Fieri. V okolici Kroje se vršo v zadnjih urah ljubi boji med vladnimi četami in uporniki pod vodstvom Bairum Zurija. Obe sku-iui sta danes dobili ojačen ja. Mu harem Barraktar je težko ranjen, vendar pa ni hotel odložiti poveljstva. PODGORICA, 4. junija. Glasolml poročil iz Skadra je danes dospela v vode pred Liješom italijanska torpedovka, — Ahmed Zogu je obkrožal vse svoje pristaše ter razen toga stavil vladi na razpolago 3000 mož, katere na lastne stroške oskrbuje z orožjem; municijo iu živežem. Pred velikim Prabičevičevim zborom v Beogrado. BEOGRAD, 4. junija. V skupščini je bilo danes zelo mirno. V klubih jo bite te malo poslancev. Davidovičevi so moli dopoldne klubsko sejo, v kateri se je rodigiral definitivni tekst proklama- cijo na volilce, ki bo objavljena danes popoldne ali jutri. Samostalni demokrati so sklicali za nedeljo v veliko dvorano kazina plenarno zborovanje, na; katerem bo govoril Pribičovič. Leto: V. — Številka: 128. politiko narodnega in državnega jedin-stva in za boj z vsakim; kdor je političen ali verski separatist. G. Davidovič pa jo za sodelovanje z vsakim, kdor ni radikalec in kdor mu da ali posodi moč za pobijanje in rušenje radikalne stranke, ne glede na to, kakšne bodo posledice. Na ša borba je velika, idejna in načelna. Gl Davidoviča borba pa je drobna, osebna in partizanska. Izmed teh dveh taborov izbere ni težka, če je človek pravi in prepričani demokrat.« O bclj.ševioki orientaciji radičovcev piše zagrebški »Pokret« v pondeljkovi številki in ugotavlja, da se jc 25. maja Vršita v Zagrebu tajna konferenca radi-čevcev in komunistov. Zastopanih je bilo 13 radioevskih okrajev z 18 delegati. Iva tej konferenci je bilo sklenjeno o snovati delavsko-kmečki blok, ki se bo z revolucijskimi sredstvi bori.l za zruše-nje naše monarhije in ustanovitev sovjetsko republike. Prisotni delegati se proglasili Radičeve mirotvorne fraze za smerne. Radicevci morajo prisiliti svo-jega voditelja; da prestopi v rdečo inter-nacijonalo iu da sprejme revolucijonar-ne metode. V tem’ smislu se je že začela propaganda v širokih masah. »Pokret« dobro pravi, da bo Radič mJirno zavrgel »pacifizem« in »čovječanstvo«, če se bodo mase orientirale v strrfer proti komunizmu, saj so je vedno ravnal po masah', ne pa mase po njem. Med njegovimi aigl-torji je veliko/ takih, ki so v Rusiji u- H3- MEDN AHODNE AVTOMOBILSKE DIRKE V VARŠAVI. ■VARŠAVA, 3. junija. (Poljska, Tel Ag.’) 12. tm;. pricrao v Varšavi medu ar od-ne avtomobilsko dirke. GLV.t, to Bc bo ino. rala prevoziti mori 2.480 (kuni tor vodi mi-moVaršave, Krakova) in Poznanje zopet-nazaj v Varšavo. !’• H3- *5 ■ v, * Z ideologijo in brez ideologije. G. Svetozar Pribičevič je objavil v 46. številki »Reči« članek: »Treba iinati ideo-logiju«, v katereiV ostro kritizira politiko g. Davidoviča in ugotavlja, da ta politika nitma ideologije, načel in progra-inatično jasnostiL Zveza g. Davidoviča z Radičem/ jo popolnoma zgrešena, ker so mied obeon/a strankama nepa-enioRtlji-vo razlike. »Na terenu, kjer se bijo boj med demokrati in radičeve! — pjg0 Pribičovio — v tzv. prečanskih (krajih ni pomirjonja m ne kompromiiisa med tema dvemia antlpodaiimia stališčema in borba so bo vodda takoi dolgo, dokler ne bo radičevščina podlegla in izginila.. Mi i tete* m j živali blagcdati plenjenja. Temu se je pridružila besna mržnja na Srbe iij ni čuda, da so šli z Radičem1, ki jim je izglodal n a jpri p ravne j ši za ustvarjanje anarhije v tej državi. Ker so se destruk-tivisti zdaj plemensko dovolj iznoreli, se vračajo ponovno h komunistom'. Odkar Radič ni uspel s svojimi metodami, jim preostaja samo še beljševiška revolucijska pot Pok ret« meni, da bi bilo prav, če bi se radičevsko vodstvo i spremenilo moskovsko - boljševiško ekspozituro. Tako bi ga lahko zgrabili za vrat . . Mi! imiamo za radičovski b olj sevi z r u Obzna^ no, ne pa korjenščin-e v podobi Ljub« Davidoviča . . * Bolgarski službeni list prot! lažnjiv« cu Stjepanu. List »La Bolgarije« nasto-pa z ostrimi besedami proti lažnjivemu St jepanu, »predsjedniku HRSS«, ki neprestano vtika Bolgarijo v račune, ki jih' ima s Pašičem1. O vrednosti Radičevih iz-jav izraža bolgarski list tole mnenje; »Sicer pa so bile Radičeve izjave zmerom čudne. Tako različne so in toliko protislovja jo v njih, da jih niti ni treb« ocenjevati . . « Hrvati pa bodo, seve, še nadalje iskali v njih božjegia razodetja.' * Češki Nemci nazadujejo. Pri nedeljskih občinskih volitvah v Brnu so Nerodi izgubili tri mesta v občinskem) zastopa. Oslabl jeni so češki in nemški socialni demokrati v korist narodnih socialistov. * Ruski sporazum s Kitajsko. Vest, ki' jo došla iz Pekinga, dia je kitajska vlad« priznata de iure moskovsko’ sovjetsko/ vlado, je važna politična novost. Priznanje s strani pekinške vlade je dokaz, da sovjetska politika na daljnem1 vzhodu vedno bolj uspeva. Rusija in Kitajska sta. sc sporazumeli v številnih gospodarskih vprašan j ih, zlasti v sporni zadevi glede kitajske vzhodne železnice, oije u-prava preide v rusko oblast. Sovjetska •vlada je priznala kitajsko suverenost nad skrajno Mongolijo in j©- odtami u-mahnila1 svoje čete. 4 Kako je v Rumuniji? Naš zunanji) minister dr. Ninčič jo sicer odločno demantiral vest o revoluciji v Rumunnji, vendar pa včerajšnji beograjski Listi! prinašajo nove senzaoijonalne vesta o dogodkih' v Rum/uniji. Vzlic vsej rezervi, (ki jb je treba imeti napro/rn takimi vestem; je vendar zelo ver^etno^ da y no- š£ra*r§? VT K C O K V mama-- 'V Mariborti, dno 5. ijuhija 192.jQ tranjosti Ru-munije vre in (la se pripravljajo dogodki, ki utegnejo biiti velikega pomena za nadaljni razvoj rumnn-skega političnega življenja. Govori se o pojačani boljševi.ški akciji, dočiiin nekatere vesti že poročajo o t>o-l jševiškem u-padn v Besarabi jo. * Krvava pomlad v Albaniji. Po vesteh iz Tirane je albansko revolucijsko giihamje že nekoliko pojenjalo. Eli jas ;Vrion.i je sestavil novo vlado, ki je včeraj stopila prod konstituanto in je dobila soglasno zaupnico. Kova vlada bo skušala vzpostaviti red- in mir. Vat-aši so zasedli Skader in držo v oblasti tudi nekatere druge krajo v notranji Albaniji, tako da položaj šo ni povsem jasen. Vlada je odredila obsedno stanje nad Ska-drom in okolico. * Kriza v Franciji je stopila v akuten štadij. Večina senata je sprejela resolucijo, ki izreka nezaupanje predsedniku republike Millcrandu. S temi je postala Milleramdova pozicija nevzdržna in je pričakovati njegov odstop. Dopisi. Sloverijgradec. Tudi pri nas imamo že 'davno ustanovljeno kmetijsko podružnico, kateri že dolga leta načeluje predobro znani Nemec, kateri sovraži vse, kar je slovenskega. Gotovo bo kdo rekel, da kaj takega v šestem letu osvobo-jenja ni mogoče. Pa kaj ni danes mogoče, ko ima vso moč v rokah nazadnjaška, slov. ljudska stranka. Največje zasluge ža ta narodni greh so si priborili gg! župniki iz Starega trga, Šmartnega in Slovenjgradca, kateri svoje ovčice tako učijo. Na občnem zboru smo videli razen enega Nemca same napredne Slovence, toda kljub temu si g. župnik niso upali predlagati koga drugega načelnikom. — Če se peljem po cesti od Kolneja proti mestu ali iz mesta proti Podgorju ali kolodvoru, se nehote spomnim na zanemarjene dolžnosti okr. zastopa, katerega tudi vodi po zaslugi garaj imenovanih gospodov neopravičeno Nemec G. Ceste so jfako zanemarjene, da se človek že boji stopiti na voz. Izgovor: da nema pare, ne drži nič, saj tudi drugod ni več pare, a ceste pa so vendar boljše. Pa kaj se Nemec briga za naše ceste, njemu rovajo bolj po glavi bližajoče se občinske volitve, za katere se tuk. nemčur-stvo z brutalno silo pripravlja pod hinavskim imenom »Gospodarske liste«. Opozarja sc že v naprej, da je vsakega zavednega Slovenca sveta dolžnost, da z vso energijo bojkotira vsakega obrtnika, kaiteri se je vpisal na nemško, tako-zvano »Gospodarsko listo«. Želeti bi bito, da bi Orjuna tudi pri nas začela s svojo izdatno lekcijo. — Strcafrc. Iz Šmarja pri Jelšah. Tukajšnja Čitalnica je priredila na praznik Vnebohoda popoldne s pevskim' zborom v Podčetrtek izlet, katerega se je udeležilo nad 40 tržanov. Od izletnikov so se vozili pevci na lepo okrašenem tovornem avtomobilu, katerega jo poslal trgovec g. Pečar iz Imen ega, ostali izletniki pa so se vozili na vozovih. Sprejem v Podčetrtku je bil nad vse prisrčen. Tamošnje učiteljstvo fn ostali tržani so sprejeli izletnike pri gostilni »Sfcaroveški« z burnim »Dobrodošli!«, jih obdarili s šopki ter jih nato povedli v spremstvu godbe na lep senčnat vrt. Kmalu se je zbralo o-Srrog sto gostov iz Podčetrtka in okolice 1n celo iz Sv. Petra pod Sv. gorami je došlo učiteljstvo. Po kratkem oddihu se je razvila najživahnejša zabava. Pevci r- moški in mešan zbor — so nastopili opetovano v gotovih presledkih pod vodstvom znane gč. Zinke, hčerko tnnvošnje-ga nadučitelja. Želi so pri vsaki pesmi burno odobravanje in prhvah). Proti ve-^®ru se je nadučitelj ff. Lovrenc v imenu občine in trga zahvalil izletnikom1 za poset. V svojem vznesenem' govoru je povdarjal, da je z ustanovitvijo glavarstva v Šmarju, ki prične poslovati že s 3, junijem, nastala naravna potreba, da se ondotno ljudstvo bližjo Neznani ter stolpi v stike s Šmarjem. Nato se jo predsednik Čitalnice g. živinozdravnik Goljar zahvabl Podčetrtčanom za prisrčen sprejemi ter pogostitev in pa šc posebej g. ječarju za njegovo* velikodušno naklonjenost, da je dal pevcemi avtomobil na razpolago. Izletniki šo se vračali okiug 9. ure zvečer veseli ter z lepim spominom n« Bodoe.trtek proti Šmarju, ■1 S a b ®j šf] a s @ 3 E JO B [51 SENZACIJA! Od četrtka do vključno nedelje miernationalno velikansko filmsko delo I. del. Prekrasna drama v dveh delih po romanu A. Dumasa. V glavni vlogi: Vladimir Gajdorov, Albert Bassermann, Helga Molander. Največji film te dobe. Živ, opojen in pester je ta film. Napeta vsebina, zgodba kraljevega življenja. @ saj E E E E s E 13 B B B B B B B SEBSEEEEBO Zadnja pot padlih junakov. Veličastni pogreb. — Nad 30 tisoč ljudi. — Ginljlvo slovo. Zadnja pot žrtev zahrbtnega komunističnega napada v Trbovljah se jo razvila v triumfalno manifestacijo nacionalistične Meje. Ljubljana in ž njo vred vsa Slovenija je pokazala, da hoče veliko oporoko, ki so jo napisali Franco Šlajpah, Stanko Žnideršič in Žarko Bol-tavzar s svojo srčno krvjo, čuvati kakor svetinje in jo izpolniti do konten! Na tisoče ljudi iz vseh krajev Slovenije je prihitelo danes v Ljubljano, da se zadnjič pokloni imamom! junakov.Narodni dom je ib tl pravcata 'božja pot. Pip,d krsto so ves dan polagali vence društev im korporacij in avla je izglodala kot pravi cvetlični gaj. Ljubljana, 3. junija. kali ,jc i'; o.voli 50 vencev . junaških in drugih narodnih društev in korporacij. Za nosilci vojaškega in sokolskih vencev je korak ni praporščak Orjume na Rakeku, Josip Kukec, ki je bil v Trbovljah močno ranjen v desno roko, z blazinico, na kateri so bila odlikovanja Rdečega zmaja pokojnikov1. č Pred pegrebem. Že več kot uro pred napovedanim časom je zagrnila Narodni dom nepregledna množica, ki je istočasno tvorila gost špalir po ulicah, kjer se je pomikal sprevod. Orjmnaške in' sokolske čete so hitele, da še enkrat pogledajo v obraz padlih bratov. Ob pol 18. uri so krste zabili in po trgu jo zavladala grobna tišina. — Kljub ogromnemu navalu je vladal vzoren red. Polog častno vojaške čete so se v velikem polkrogu razvrstili civilni in vojaški dostojanstveniki. Po izvršenih cerkvenih obredih so odnesli krste skozi špalir, ki so ga tvorili sami naredniki, v mrtvaške vozove. Vojaška godba je za-svirala žalno koračnico. Nad grobno tišino je s stopnjiiščn Narodnega doma spregovoril v slovo pisatelj Vladimir Levstik. Bilo jo kosti in1 mozeg pretresajoče slovo. Žalni sprevod. Po Levstikovem1, v srce segajočem govoru so združeni pevski zbo ’ /apeli »Na-grobnico junakom'«, nakar se je razvil žalni sprevod, O tvorila ga je sokolska konjenica s, praporom, za katero jo korakalo starešinstvo JSS s starosto Ganglom in načelnikom Ambrožičem na čelu. Za 19 sokolskimi prapori se je razporedila mogočna sokolska, armada, ki jo prihitela iz Vseh krajev Slovenije v Ljubljano, da izkaže zadnjo čast svojim mrtvim* bra-j tona. Bilo je okoli GOO članov in oddelek; naraščaja, pred katerim je švigala jese-i niška sokolska godba. Za sokolskim na-{ rušenjem' so se razvrstili junaki s soluu- j ske in' d ob ruško fronte, med njimi tudi j stari bojni tovariš Petra Mrkonjlča, A-; Iteksander Toman. Praporščaki orjuna-j ških društev, 11 po številu, ho korakali j z globoko pcvoSenln:! zastavami. Krasen in veličasten je bil pogled na uniformirano or junaško armado. Same krepke postave, cvet našega naroda. Mrkih pogledov in globoko zamišljeni so korakali pred krstami svojih padlih bratov. Sledila je okoli 500 mož b roječa četa Grju-našev v civilu, vseh skupaj pa je bile okcli tisoč. Žalni križ je nesel vojak tu-1 knjšnje garnizije, za žalno zastavo pa se . jo razvrstil vojaški oddelek z godbo. dravsk© divizijo na čelu. Izredno častna] jo bila udeležba na rodnega ženstvu, na-j cionalisjičTic omladine in narodnih d.ru-1 Sledili so zastavonoše 4 pevskih štev. društev in pevski zbori, nato pa. nosilci .v^K^.-Nairpidinp žeji^jst) v, žalnih <>bie-| Žalosten in pretresljiv je bil pogled na mrtvaške vozove. V prvem1 so peljali truplo Žarka Boltavzarja, v drugem Stanka Žnideršiča, v tretjem* Franceta Žlajpaha. Ob vsakem vozu je bilo častno špalirno moštvo, obstoječe iz dvoli vojakov, dveh Orjunašev s karabinka mi, dveh Sokolov z golimi sabljami in' dveh akademikov »Jadrana« in »Trigla va«. Svojci in sorodniki žrtev so v sprevodu heroično zatajevali svojo težko bolest, zavedajoč se, da kri ni bala zastonj prelita in da bo rodila bogate sadove. Za mrtvaškimi vozovi je stopal veliki Čolnik vojvoda Ilija Trifunovič z oblastnim odborom) Or.ju,n e pori vodstvom' predsednika inž. Kranjca. Za njimi je korakal celokupni oficirski zbor ljubljanske gar nizije z generalom) Živko'vicem1 na čelu. Neposredno za oficirskimi zborom! smo opazili reprezentanco JDS. Na čelu sta korakala predsednika oblastnih organizacij JDS v Ljubljani in Mariboru dr. Gregor Žerjav in dr. Franjo Lipold, za njima pa člani predsedstev JDS bivši minister dr. Kukovec, dr. Koderman1 in dr. Boštjančič iz Maribora ter Lovro Petovar iz Ivanjkovcev. Ljubljansko predsedstvo so zastopali dr. Puc, kranjski župan Ciril Pirc, univerz, profesor dr. Plemelj in ravnatelj Jelenc. Nato je sledila delegacija kluba ljubljanskih občinskih svetnikov JDS. Sprevod so zaključili zastopniki raznih oblast" in korporacij ter številno občinstvo; Sprevod je trajal nad Kure in mu je prisostvovalo 30.000 ljudi ter se nemte klanjalo man o m junaških borcev j ugasi o venske nacionalno ideje. Ob grobovih. Prv*c večerne sence so pad v dolino, ko jo dospel sprevod na pokopališče, kjer je žo mnogo proi velikanska množica obstopila fri sveže jame, izkopano druga ob drugi. Sokolstvo in vojaštvo jo tvorilo zadnji špalir krstam1, ko so jih Orjunaši odnesli h grobovom1, katere so obstopile or junaške čete in reprezentance. Vojaška četa je oddala salvo, pevski zbori pa'so zapeli turobno »Vigred se povrne...« Pritajeno ihtenje je trgalo tišino, ko je oblastni predsednik inž. Kranjec nad odprtimi grobovi povzel besedo v zadnjo poslovilo. Plamteče besede jo mestoma prekinjalo globoko ihtenje cele množice. Ko je ob koncu vrgel v grob najvišje odlikovanje, or junaško redove Rdečega zmaja, je vse Hitelo. Trikratni »Slava!« se je zlil v spontano prisogaje: »Kri bo maščevana! Živela Jugoslavija!« Nato sta spregovorila še vteliki čelni k vojvoda Trifunovič-Btrčnnin in starosta Sokola Fntr. Gangl. V lepih besedah sta se nato poslovila šo dobrovoljen, dr. Ttirk in zagrebški a^aik Beedslav Angjelovid- Pretresljiv je bil prizor, ko so or junaški in sokolski ,. upori poljubili krste. Akcijska četa je trumno izkazala salut, in med splošnim' ihtenjem so krste legale v hladni grob. Mi pa, ki smo ostali, smo čutili, da duh padlih borcev ni legel ž njimi v jamo, temveč živi med nrm-i in bo večno krepil nacijonalistično idejo, za katero eo prvi mučeniki prelili svojo srčno kri in darovali domovini mlado svoje življenje. Večna jim slava Skerličeva proslava. Mesto proslave se vrši v sredo 4. jun. ob 20. uri radi žalovanja za padlimi brati le predavanje o Jov. Skerliču, nakar se vrši žalno mani-festacijsk-o zborovanje za trboveljskimi žrtvami. Nacionalisti, udeležite se polnoštevilno! Člani Orjune naj se udeleže današnje žalne manifestacije v krojih. Zdravo! Celjske vesti. Seja celjskega mestnega šolskega sveta se vrši v petek, dne 6. trti. ob 18. uri v; sejni dvorani mestnega magistrata. Trboveljski komunisti v celjskih zaporih. Včeraj je pripeljala z vlakom ob 21. uri orožniška patrulja deset osumljenih komunistov v celjske zapore. Pred kolodvorom se je zbrala velika množica občinstva, ki je zaslutila njihov prihod. Čuti so sc ogorčeni klici in policija je komaj preprečila, da ni prišlo do kakih neprimernih incidentov. Letno kopališče in plavališčc »Diana« v Gelju je s 1. junijem zopet odprto. Letos se je preuredila že večina kabin, tudi je nastavljen novi oksrbnik kopališča, ki bo skrbel za točno postrežbo. Vstopnina je za enkratno uporabo kopališča brez perila 1.50 D, za dijake pa l D. Umrli so tekom meseca maja: V mestu Celje 7 oseb, v celjski javni bolnici 29 oseb in v vojaški bolnici 2 osebi. Vi javni bolnici je umrlo več otrok na Škrlatici, ki so pa večinoma iz drugih krajev, K pobunl v zaporih starega okrožnega sodišča v Celju se nam šc poroča: U-gotovilo se j* naknadno, da je begunec,-ki ga doslej vkljub ojačenju orožniške patrulje še niso mogli zajeti, kaznjenec Košane in ne Keršič. Skriva se po Košni-ci v bližini Celja in mu, kakor se pripoveduje, daje prebivalstvo celo potuho. Včeraj so se raE-širilc doslej še nepotrjene vesti, da je Košane oropal že dve neobljudeni letoviščarski koči, blago pa spravil pri okoličanih na varno. Medtem, ko -lovijo tega nevarnega begunca, sta pobegnila danes proti jutru iz istega poslopja zopet diva nevarna vlomilca, neki Hanjšck in Lužar, prvi obsojen radi tatvine v trgovini Beranič v Rog. Slatin!, na dva in pol leta težke ječe, drugi na več mesečni poostreni zapor. Begunca sta ponoči z -nekim železom, ki sta ga morala najti v celici, dvignila pod, si_ izkopala medtem, ko je vladal pod njima vslc-d privedenih osumljenih komunistov; iz Trbovelj precejšnji šunder, luknjo, skozi katero sta prispela v spodnjo slučajno prazno in odprto celico. Vdrla sta tudi ta dva v paznjško sobo, vendar se jima ni posrečilo vzeti kaj s seboj. Lužarja so kmalu nato ujeli, Hanjšek pa je baje pobegnil v smeri proti Rogaški Slatini, kjer ga šc zasledujejo. Glavni vzrok, da se je vsem tem kaznjencem posrečilo uiti, leži v tem, da so jctniškl prostori v že razsulu nahajajočem starem okrožnem sodišču popolnoma neprimerni. Verjetno pa je, da vlada med kaznjenci nek dogovor, kar potrjuje dejstvo, da se zadržuje Košane v neposredni bližini mesta in namerava morda celo oprostiti kakega drugega tovariša. Porotno sodišče. Celje, 3. junija. Včeraj se Je zagovarjal pred celjsko poroto 14-letni Vincenc Pratnemer, ker je zakrivil dne 20. maja tl. v nekem gozdu zločin posilstva nad 10-letnim dekletom. Bil je obsojen pa 1 leto težke ječe. Nadalje sta bila na sporedu dva slučaja detomora in sicer Je bila ona obtoženka Marija Razboršck oproščena, druga, 23-letna Marija Černelč, posestnikova hči, ua obsojena na ’3 Jeta težke teče. *T n rs xr is«». fj\i a r m ottC^^^'^rjiiTiTTa " m-5.^ i ............. — - Mariborske vesti Maribor, 4. junija 1954. m POZIVAMO vsa narodna društva, pevska, telovadna in druga, da se udeleže nage žalne proslave dne 1. im. v veliki dvorani Narodnega doma. Mestna Oriona V. . r. —D— xq Smrtna koscu V sredo popoldne je ti-mrla po daljšem bolehanju gospa Emilija PuoelJk, vdova davčnega upravitelja. Pogreb se vrši v četrtek, dne 5. j lignju ob 16. iz ‘mrtvašnice na magdulen-skem pokopališču.. Prizadetim uaše sožalje! * mi Jadran, društvo Primorcev. Vse pevce in pevke se nujno vabi, da pridejo na sestanek jutri v četrtek zvečer ob 8. uri v društvene .prostore, Grajski trg 1. «— Predsednik. m Orkester Glasbene Matice nadaljuje z rodnimi vajami v četrtek tečno ob 20. uri. Udeležba vseh članov pri vsaki vaji jo ne obhod n o potrebna, ker tnal se vtrši koncert že 15. trni. m Ženski zbor Glasbene Matice ima pevsko vajo v četrtek dne 5. tin. od 7. do 8.45 uro zvečer. mi Ljudski knjižnici je daroval ravnatelj Trgovsko banke g. Ciril Toman 12 novih vezanih knjig Srbske književne zadruge. Trgovska banka saima Pa je poklonila knjižnici večji denarni .auesek. Iskrena hvala! m Železničarski shod. Zveza jugosl. železničarjev sklicuje za 5. junija v Narodnem domu javen društveni shod. — Odbor. ) m Železničarski shod v četrtek dne 5. tm. V včerajšnjo notico pod: tenn' naslovom se je vrinila tiskovna napakn: shod, ki ga sklicuje Zveza jugosl o v. železničarjev, se vrši v četrtek 5. tin„ ne pa 6. L m. m Dirkanje v Tomšičevem drevoredu se oživlja na novo. Predeli smo: Nekaj dni ix> objavljenih protestih je dirkanje trpalo ponehalo, malo pravim, kajti v zadnjem času so že zopet lepo vozijo po krasni poti. Pa to ne morebiti samo delavci, kaj še, nred kolesarji so oficirji, uradniki, razne gospodične, mnogo Nemcev in tako naprej. Naša nesreča je, d>a pride straža zmiraj o nepravem« času, enkrat je prezgodnja, drugokrat prepozna, če pa protestiramo sami, se na,m« pomilovalno posmehujejo na konju. Kor se vozarijo navadno zelo hitro,, ne razločujemo natančno odgovorov, ki jih kriče na pro+«3s*.aaie. Toliko pa se le vidi, da jiim ni vse. ono, kajti« besede »Mani«, »briga« »angre« »prej vozili«, ki jih ču«je za svoj .protest občinstvo, lo preveč jasno kqžejo na opravičeno ogorčenost dirkačev, ki se hm jemlje »človečanska pravica« po obljudenih drevoredih. če se policiji ros ne posreči, bomo pač morali odnehati od svojih pravic. Kaj pa če hi dva orjunaša prevzela stražo v drevoredu'? g temi vrst amil pa seveda nikakor mislimo očitati straži kako fiepazno-sti, ona stori kar jo mogoče, ati impossi-bilitatem neano ten.etur, ko bi bila vsaj nekaj dni So ena, pa hi bilo konec temu divjaštvu. tm Tujci v Mariboru. V noči od 8. na 4. tm. je prenočevalo v mariborskih hotelih’ in gostilnah skupno 63 tujcev in sicer: Mer »n 21, P rivalk cxt©l 5, Zaimorec 18, Orni orel 7, Pri groždu 4, gostilna Kosovo 3, gostilna HaM>widl 2. tm Novi vozni red. S 1. junijem! 3924 jo stopil na državnih železnicah, v veljavo novi vcmnt red. Dnevno rodno vozijo sledeči potniški vlaki: Prihod v Maribor iz Dunaja ob 0 40, 1.55, 8.12,. 13.1,1, 18.47, Ljutomer (St. Uj) 10.21, 21.01, Sl U j 7.14, 14.30 Ljubljana (Trst)3.20, 4.10, 9.32, 11.52, 14.49 16.17, 22.38, Za«grob (Beograd) 14.34, 22.38, 23.58. Poljčane 7.34. N. Kanizsa (Buda-post) 1-15, 1.32,10.13, Kotoriba 16.H Čakovec 6.07. Pragersko 19.02, Pliberk (Be-. 1‘rak 12.48, 20.45, Prevalje 7.39. Fala 18-50. Bistrica (Koroški kolodvor) 6.28. Odhod ■iz Maribora: Dunaj (Praha) 0.30, 4.10, 524,15.37, 20.-. Ljutomer (Št. Tl j) 6.20,17, Št. Ilj 5.40, 13.10, Ljubljana (Trst) 2.25, 4-57, 9.44 13.20, 13.54, 17.55, 23.30. Zagreb (Beograd) 145, 457. 14.1n. N.* Knnizsa (Budapest) -145, 4.57, 35.25. Kotorjba 8.34, Gakoveo 21.24, Pragersko 7.53, 19.15, Pliberk (Boljak) 5.58, 14.55, Preval jo 19J10,! JlUUk 32A5. Bistrica (Koroški kolodvor) 6. trn! Nepotreben strah. Včeraj so se širilo po mestu cčiVidno z gotove strani namenoma Tancirane vesti, da nameravajo Orjunaši napasti Ljudsko tiskarno in Ljudski donii. Ne le, da je bila polovica Orjunašev iz Maribora odsotna«, tudi ne ve;mio, kakšen povod naj bi imeli za to. Kljub temu pa je smatral g. policijski šef za potrebno, da je mobiliziral vso polici jo ter baje dal zastražitfi »ogrožena« poslopja .Detektivi pa so lovili po mestu Orjunaše ter j«ih tirali na koraisa-rijait, kjer so jih izpraševali o nameravanem)! napadu. Gm: icdje, ne slikajte va-afga na zi«d, sicer bo še ros prišel. Take odredbe so v stanji- doseči ravno nasprotno od nameravanega in le še povečujejo razburjanje prav po nepotrebnem. mi Zgorela električna žica. Dime 3. junija ob 2.45 uri je nenadoma pričela goreti pod mostom čez ulico napeta električna žica visoke napetosti. Žica je padr la na strehe in deloma na ulico, ki so jo stražniki zaprli, dokler niso dospeli nameščenci električnega podjetja, ki so stvar zopet popravili. m Policijske prijave. Preteklo noči je dobila policija sledeče prijave: 1 sum tatvine, 1 lahka telesna poškodba, 1 trpinčenje živine, 1 prekoračenj® polic, u-re, 1 nagla obolelost na cesti, 4 prestopki cestno polic, reda in 1 poročilo. m Jazz Band — originalna amerikan-ska godba in petje; izvaja družba zamorcev »Wellmont« od 1. junija v klub baru. Polog tega plesne zvezdo Clare Eurghard, Ice Tejo in Mari Clar. 771 Narodno gledališke. REPERTOIRE: Sreda, 4. junija »Čardaška kneginja«. Ab.B. Četrtek, 5. junija »Magda«. Ah. E. Petek, 6. junija. Zaprto. Sobota, 7. junija »Čardaška kneginja«. Ab. A. Za petek _ vodoma preiai.v.m »Ka-mela sko/j uho šivanke« za ab. B. je preložena na poznejši čas. Na novo stilizirana inscenacija Remce ve drame »Magda«. Ravnatelj drame g. V. Bratina si je omislil v svrho hitrejšega jn enotnejšega poteka drame »Magda«, irtscenirati to dramo še bolj stilizirano, vsled česar bo drama pridobila na efektu in bo tudi konec najmanj pol ure preje kot običajno. C-ABONENTOM. Z Langerjevo komedijo »Kamela skozi uho šivanke« je dobil C-abonma 15 dramskih predstav In je torej dramski repertoar za ab. C v sezoni 1923-24 zaključen. Remčeva drama »Magda« za C ab. torej ne pride več v poštev. Radi tega da gled. uprava C-abonentom t - ugodnosti, da se lahko pri predstavi »Magda« v četrtek, dne 5. tm. poslužijo kuponov. Abonentom. Zadn.ii obrok za vplačevanje abonmana je že davno potekel. Zato prosi gled. uprava, da vsi. ki še niso poravnali tozadevnega vplačila, to nemudoma store, posebno še, ker se nahaja naše gledališče v zelo opasni finančni krizi im mora koncem sezone poravnati šc mnogo nujnih računov. Film. Grajski kino, predvaja v četrtek, petek, soboto in nedeljo I. del velikanskega filinrskoga dela po romanu Aleksander Dumias-a »Človek z železno krinko« z znamenitimi, igralci Vladimir Gajda-rov, Helga Molander in Albert Basser-mann v glavnih vlogah. Opozarjamo na ioserat na 2 stran'!. i: p Sokolstvo. Prijave za pokrajinski zlet v Sarajevu na Vidov dan dne 28. junija 1924. Članstvo so-kolskrh diru št e v, ki se želi udeležiti toga zleta, ima na železnici in Parobroflu 50% popust, telovadci pa 75%. Polovična vožnja po železnici od Maribora do Sarajeva stane 114 D tor do Motkoviča 34.50 in Kotorja 73.25, odkoder se more vrniti s pa rob rodom preko Sušnika. Jz Kotorja odhaja paroh rod vsako sredo ob 8. uri ter pristane v Erocgnn-vem, Gružu, Korčuli, Hvaru, Splitu, Šibeniku in Prekom ter prispe na Sušak v petek’ ob’ 8. uri zjutraj. Vožnja s 50% popustom stane: v I. razir. 422.5, II. razr. 281, in III. razred 140 D- Iz Metkoviča pa odide pa-robrod vsako nedeljo ob 7. uri zjutraj ter vozi mirno Makarskega, Šibenika in Preke ter dospe na Sušah v torek ob 8. uri zj. Vožnja stane: I. razr. s 50% popustom: 202,50, II. razred 195, jn III. razr. 97.50 D. Postelja pa stane v I. razir. 40, v II. razr. 30 D. Udeleženci, ki se pravočasno prijavijo, dobe v Sarajevu tudi privatna stanovanja, ker pa je na teh veliko pomanjkanje, se bodo morali zadovoljiti tudi s skupnimi prenočišči. Člani, ki imajo zlet ni znak, imajo pravico do brezplačnega skupnega prenočišča in prost vstop k vsem javnimi nastopom) in tekmam, po-temi v razstava, muzej, zabavam) in vsem1 drugim sokolskim prireditvam za časa zleta. Zavarovani so za ves čas vožnje tja in nazaj za slučaj smrti z 10.009 D in za slučaj nezgodo s 30.000 D. Zn,"1: stane 25 D, ki g,a je treba takoj naročiti v društveni pisarni med uradnimi urami. (Uradne ure v sredo od 18.—19. ure in nedeljo od pol U. dio pol 12. ure.) Vsakdo od članstva, ki se želi udeležiti tega zleta, na,j se javi v društveni pisarni najkasneje do 8. junija. V društveni pisarni se dobe tudi ostale natančnejše informacijo glede prehrane, prenočišč in ostalega. Prijave se sprejemajo le do gornjega roka! Ker ima članstvo ob tej priliki priložnost si ogledati celo naše Primorje in rr-.ne druge krasote, se mu udeležba nr '-.'m najtopleje priporoča. Zdravo! Sokol v Mariboru. Dnevna kronika Kmet. svetnik Ivan Belle na zadnji poti. Sv. Jurij o'b juž. žel., 3, jun. Danes popoldne je bil za naš kraj dan žalosti. — Poslovili smo se za vedno od našega ravnatelja kmetijske šolo., g. Ivana Belleta. Velike množice ljudstva so ga Hodile cel dan kropit, ko je ležal na mrtvaškem odru v svoji ravnateljski, pisarni šole, katero je z nepopisno ljubeznijo vodil skozi 14 let- Njegova rakva je bila pokrita z neb rojem -vencev in cvetja. Ob 4. uri popoldne o se zbrale od vseh strani množice naroda, prijatelji njegovi so prihiteli iz vseh k-‘ jev Slovenije, iz Ljubljane, 5« Guma, iz Maribora in od drugod ter mnogo domačega kmečkega ljudstva, ki je vkljub najlepšemu vre-mtonu pustilo svoja dela na poljih In prišlo izkazat zadnjo t preblagemu pokojniku. Sokoli so mu ob krsti tvorili častno stražo in ga prenesli pred hišo žalosti, kjer nmi jo sokolski pevski zbor zapel v slovo večnolepo »Vigred«. S praga kmetijske šole se je poslovil v imenu učencev, katerih je vzrojil podenj n iflt 242, obiskovalec šole Jezernik z lepim nagovorom. Sprevod, kakor ga je težko že kodaj videl Sv. Jurij, se je pomlikal v globoki tugi proti Cdlju. Krsto so nosili Sokoli. Na meji trške občine se jo sprevod u-stavil. Tam1 so je pori ivi! od pokojnika v tugepolnemi nagovoru g. Jožo Podgoršek v im*uu kmet1 • in kmetijske podružnice, inž. Zidanšek v imenu velikega županstva, v imenu društva kmetijskih strokovnjakov in kot prvi pomočnik pokojnika na šentjurski kmetijski šoli, g. Drofenik v imenu trško občine Sv. Jurij, v imenu šolsk, občine in v imenu narodnih društev, g. Levstik pa v interni slovenskih sadjarjev. Pevski zbor jo zaipel še »Blagor mu« in tužni sprevod je odpeljal pokojnika proti Žalcu. —D— Žalec. 3. jun. Ob 'A na S. je dospel voz s krsto pokojnega Reli e ja v prestolioo Savinske doline, kjer smo nepozabnega pokojnika ob ogromni udeležbi naroda položili k večnemu počitku v rodbinsko grobnico rodbino Kukčevo. . < 1 1 Slava in večen Ti spomin, Tvan Belle! • — IKiten.;,: v Rogatcu. Rrej.Ij V soboto jo priredil celjski Zangger v hotelu Sporn s štirimi goslači koncert, ki so sc ga vdele žili nemškutarji v polnem številu, pa na našo sramoto tudi nekai S la vance v„ Bili so to: .od lin. kpa- __________________________________ -gmrtra^ • 4 trolc Kcrndl in Krašovec, sodni sluga Klampfer, advokat dr. Leščnik in njegov solicitator Hrušovar, pa železniški1 inžernjer Vosou iz Ptuja. Navdušenost za nemštvo, ki jo je ščitil sam gospod Schauer, ni ponehal s prekoračeno policijsko uro, nadaljevala se je s kalen jem nočnega miru in izzivajočim prepevanjem nemških pesmi vso noč, naposled' pri »Veleslovanu« Hollmannu, kjer seje zaključila s klici »Heil Rohitsch« ravno ob času, ko se je prosto ljudstvo zbiralo k pozni maš L Da, da, gospod Hollmann, Vaša lojalnost, Vaša slovanska narodnost, to so čudni pojmi! Kličemo na odgovornost župana radi kalenja nočnega miru in izzivanja; višje oblasti pa pozivamo, da takoj pometejo z nezanesljivimi nameščenci, ki takorekoč z državno pomočjo podaljšujejo crkauje nemčur-sitva. — Končna ureditev prejemkov železničarjev. Na izrecno zahtevo prometnega ministra dr. Popoviča je končno tudi ljubljanska direkcija tako daleč končala delo okrog prevedbe bivših južnih železničarjev, da bodo s 1. julijem1 prejemali plače po novem zakonu. — Oddaja javnih del brez razpisa. Kakor posnemamo Iz ponovnih pritožb, se jo pri nas upeljaia navada, da se javna dela oddajajo brez razpisa ali pa so razpisi premalo dostopni širši javnosti. Tako se od več strani zatrjuje, da se jo na ta način oddalo slikarsko delo na okrajnem glavarstvu v Mariboru, a v Sv. Lenartu v Slov. goricah se je oddala večjai poprava na sodnem poslopju — šušmar-ju. Glede teh pritožb se obračamlo na tukajšnjo gradbeno sekcijo, da se ugotovi, v koliko so te pritožbe upravičene. Vsa javna dela morajo biti razpisana, kakor je to v tozadevnih določilih določeno, kar tudi brezpogojno zahtevamo. — SL obrtno društvo, — Inšpekcija dela, kje si! Notico t št. 118 od 23. maja so nekatemiki razumeli tako, kakor bi bila inšpekcija dola edina merodajna in odločilna glede zar poslenja inozemoev v naših podjetjih. Ta seveda mi -"is. Inšpekcija dela oddaja samb svoje mtnenje, odločitev pa je pridržana oddelku min. trgovine oziroma! ministru sannomu. Znano nami je tudi, da( je v mnogih slučajih baš Zveza slov. m-dustrijcov krila razne nepotrebne tujce z razlogi, ki pri natančni preiskavi ne drže. V poslovanje te Zveze v Ljubljani bo žrebalo ob priliki malo natančneje posvetiti. — Kar Vi potrebnjete, te je Elzaflnid. To pravo domače sredstvo, katero pre« žene Vaše bolečine! Poizkusna pošiljka 27 D. Lekarnar Eng. V. Feller, Stubic« Don j a, Elzatrg št 201, Hrvatska. 2736 — Nov pravilnik o kuluku. Iz Beograda javljajo, d- je bil na predvčerajšnji seji ministrskega sveta sprejet nov pravilnik o kuluku in sioer na tej osriovh da kuluk n© bo več državnega, ampak samo občinskega, srezkega ip okrožnega značaja. Vlada hoče na ta način priskočiti na pomoč od cinam glede vzdrževanj a njihovih cest, za vzdrževanje drža*' nih cest pa ne bo kuluka. . T — Roparski napad v Beogradu. Včeraj se je odigral v Beogradu nečuven roparski napad. Ob’ pol 7 uri zjutraj se je podal poslovodja Mašič, ki je nameščen v menjalnici Medina; po najbolj prometni Kolaričevi ulici v urad. 10 minut zatem! je stopil v urad boljše oblečen človek. Kmalu nato so slišali najbližji sosedi in pasanti strašno kričanje to klice na pomoč. Dva zaudarja to trije pa-santi so prihiteli in med vrati urada trčili na nioža, ki je v svojih okrvavljenih rokah držal kup bankovcev. Zaudarja sta hotela storilca prijeti, toda on je vrgel bankovec od sebe in pričel z njima! ljuto borbo, da bi mogel zbežati. Vendar sta ga zaudarja s pomočjo paaantov obvladala in odgnala v zapor, dočiml so o* stali vdrli v urad im našli poslovodjo M mlaki krvi. Atentator je udaril poslovodjo z 1 in b m dolgim’ železnim drogom skozi okno po glavi, da se j© krvaveč zgrudil na tla. Poslovodja j« imel! šq toliko zavesti, da se je takoj dviapnih zaprl blagajno ih pobral po pultu razmetan denar. Prepel jali so ga v boforioo, —-Urad so zaprli jaf zapečatili. Storilec jel bdi takoj zaslišan'. Ugotovili so, da je tel nekdanji vojni akademik Vasilij Kurei-šij, star 21 lot, doma iz Nežaue v guberniji Črnigow. Sedaj je dninar. Izpovedal je, da, je storil zločin vsled glada. I P 11 (7‘ dvoinim podplatom) 1 1 !11111^1 lil Majice, perilo, palice, I IH 11 ii lili dežnike, plašče J. t. d. t te ©ul črn &u m b iy nU(jj p0 konkurenčni ceni f | Jakofe Laik, Maribor, Glavni irg št. 2. |j ■HBMfflHBSBHraHSBBBaHBEMSMEBCTSSafflmEBEHPaEESSi prebriaki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da je naša preljubljena mati, odnosno tašča in babica, gospa Emilija Paičelik vdova po davčneia upravitelju danes ob ur8 previdena s sv. zakramenti v svojem 80. letu mirno v Gospodu zaspala. Pogreb predrage pokojnice se vrši v četrtek ob 16. uri iz mrtvašnice župnijskega pokopališča sv. Magdalene v Mariboru. Sv. maša zadušnica je v cerkvi Matere milosti č. č. oč. frančiškanov v petek ob y29. uri. V MARIBORU, dne 3. junija 1924. Katerina Pučelik, roj. Bohnt, Marija Pučelik, roj. Gorjanc, si-nahi. Miroslav Pučelik, Jasna Trstenjak, vnuk in vnukinje. — Miroslav Pučelik, nadučitelj, Emilija Trstenjak, vdova po okr. sodniku, J7ojteh Pučelik, poštni kontrolor, otroci. V Mariboru se posebno parie ne bodo izdali* ursKa,air ate ves mu sam A. VICEL, MARIBOR uv ."•''■■tturt trgr St 5 «m*jtJr*w>'te«ato posodo znmrale LOoUatk* k foe« vret«, gosko-intrreifrnge proizvod«, pločeri-VkMto k Bo posodo, porcelanasto, tanentnavto in stekleno ro-bo Nfcjboijie vrata. Vse kupuje ■rtlfrm. Uto 'tttL d« ne na-M4 uradi*. «0-4 Oblastveno tfoveifetna vseh vrst bBaga, periBa, nogavic itd. *« vrši K, SW RADI OPUSTITVE TRGOVINE | počensi z četrtkom 5. junija In naprej vsak dan od pol 9. do 12. ure In od 14. do 17. ure popoldne v tigovlnl IVO VEKJET, MARIBOR, ŠOLSKA ULICA 4. m,,.., 1 ImtNlUrj* rg^daarcoiraiii.injriftHniiV- Vekoslav, auJjtd-Lftx. Tialm: Mariborska ttekocMa d.jt, /seancu iW, Maribora, tlne 3. Junija. 1924, Gospodarstvo. ~ 'g Novosadska .blagovna borza 3. junija: pšenica baška 297.5—300, oves baški 285, koruza baška 2275—280; cene molke ne-epretmfenjone. 'v '1 i g IV. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo o stanju hmeljskih nasadov doma in drugod. Žalec v Savinjski! dolini SHS, dne 1. juni ja 1924. Od n šega zadnjega poročila smU imteli prav ugodno vreme, katero je pospeševalo rast. hmeljske rastline; imteli' smo tople noči in zadostno množino padavin. 'Rastlina 'je 'ddfeegla V? do % visokosti drogov, oziroma žic, je prav čvrsto in brea vsakega mrčesa. V: nekaterih občinah se je pokazal bolhač, vendar ni povzročil posebne škode. Nekateri hmeljarji so žc svoj letošnji; pridelek prodali in sicer po ICO in več Din. za 1 kg. Predprodanega hmelja jo približno 50o stotov. Hmeljarsko društvo se bori ves čas svojega obstanka predprodaji hmelja, kar navadno skazi ceno vsem1 hmeljarjem, ali pa oškoduje posameznika ter povaročujo g 170 milijonov dinarjev novih kreditov izvozničarjem bo dala na razpolago Narodna banka. Lani je znašal ta kredit samo 150 mil. din. g Vzorčni semenj v Barceloni. V Barceloni se vrš-i vzorčni semenj od 30. maja do 10. junija t. L ... .-j-i,;. \ Listnica uredništva. eijo, da je zadeva popolncmla privatnega značaja in vsled tega ne spada v politi- ičen list. Ugotovili pa smo naknadno, da dopis sploh ur odgovarja resnici in da smo bili mš-stifidirani. Oba prizadeta gospoda naj vzameta to našo izjavo vil znanje, ker niti oddaleč nimamo namena, jima delati krivico. V št, 102. od 4. maja smo na tem mestu omenjali dopis, ki smo ga prejeli v prepire in tožbe. Seveda so tudi redke j zadevi gimn. vcroučitelja v Mariboru in izjemo! Društveno vodstvo. < 1 ■■■■■ [ katerega objavo smo zavrnili z moti v a- Ne pozabite maročnisia! Popravljalec za pisalne stroje pride na klic telefona 100! ANT. RUD. LEGAT, Maribor, Slovenska ulica 7. Mala oznanila. IVAN L.E8AT, Prva Spcei-jalna popravljalnlca za pisarniška stroje. Samo-prodaja najboljšega ratmno-ievalnega aparata ,0 p a 1 o -g i a p h“ ter njegovih pripad-kor. Prodaja novih tar rabljenih pisalnih strojev, kopirnih strojev, registrirnih blagajn, •gljenega papirja, barvnih trakov, voščenega papirja, voščenih barvil, itd. Maribor, V«-tr In jaka ul. 30. 1175 7-3 Trgovska hiša v Mariboru na selo ugodnem prostoru na pro -daj. Pojasnila pri upravitelju A. Skas«, Maribor, Krekova ulica 16 in pri lastniku Robert StOhr, St. Pfilten, Sohiofi-stattpromenade 3, Osterreich. 1202 6—1 Dve dijakinji se sprejmeta za prihodnje šolsko leto na sta' novanje in hrano. Naslov v upravi ,Tabora". 1213 Odda se lepo opremljena solnčrta soba, električna luč ceparirtn vhod. Sodna ul. 25, vrata 3, pritličje. 1212 Vsakovrstna ročna dela .vzamem v komisijsko razprodajo v moji filialki na Bledu. Naročila je poslati na „Ateljo ' ročnih del" Nika Zipser, Kranj (telefon 31). 1196 Popravilo čevljev brez izjeme kaker tadi vsa narečila po 1 'HSSMSSfflillfflEEiEBSEaiBIEEJHiSaSiEiianSSIBISIKp meri sprejema čevljarska de-; g lavnica R, Monjac, Jurčičeva | 0 ul. 9. Cene zmerne! Postrež-i ba točna! 1045 10-8 Prodajo se gosli in otročji voziček. Jenkova ulica 4/1 " 1200 2—2 KLOB-BHB 1.-15. junija Dve SObl z uporabo kopalne sok« se oddasta s 1. julijem. Naslov v upravništvu. 1286 Dobe z uporabo kuhinje se odda tistemu ki odkupi komplet-- no pohištvo. Naslov v upravi Usta. 1210 2—1 Kdo posodi proti primernim obrestim 40.000 Din. na prvo > mesto, dobi kompletno opremljeno sob« s kuhinjo. Naslov v upravi. 1211 2-1 Moderno In hlgljensko urejeni brivski salon Fr. Novak, Aleksandrova ««sta 22, s« cenj. občinstvu priporoča, prvovrstna postrežba, gg. gostom in abonentom narazpolago predalniki xa lastne brivno orodje. Uradnikom m poduradnikam v predplačilu popust. 2682 50 50 koroška cesta štev. 10 — Nasproti Cirilove tiskarne TRGOVINA STEKLA IN PORCELANA STEKLARSKA DELAVNICA Velika zaloga stekla, porcelana, šipe za okna, ogledala, vsakovrstne posode, svetilke itd. — Vse po najnižji ceni. ra 9 s: i ti 6! i hi ! American colo«red entertainers CLARE RURGHARDT ICE TEJE MARY CLER. Začetek ob 11. uri. Ustop prost. 366 H1H1BB3B Vremenski preroki. Če z ledom li streho razbil je Matija, pa v Račju opeko ti nudi'Zofija. Ob Jurju če zebe te v strgani koči, opeko tl v Račju ai urno naroči. Če Filip dal kmetu prehladno je vreme, kmet urno naj v Račju Opeke si vzeme. HSMHBSIl Teina in solidna [s©s8r©ISsa Poskusit© in p?©g3rilaj}?e se I' 9 a E HRHHIKHBIsSSiaBBBaBiaGHBaRQXaiai8E!OBaSIDraaSI3tSnC!9 Podpirajte slovanske tvrdke! Draženi ©klic V soboto, dne 7. junija 1924 popoldne ob 3. uri ra' prodalo se bode na javni sodni dražbi v Mariboru, a;Tržaška cesti št. 8 (pred gostilno „Mesto Trst“) en g| I par konj in približno 1000 do 1200 kg sena, na kar M J se opozarjajo interesentje izvoščki in špediterji. h j K draženju se bode začelo pozivali še le pol ure po n zgoraj navedeni uri, med tem pa se stvari lshko ogledajo. Kupnino je treba takoj položiti v roke sod. odposlanca. Okrajno sodišče v Maribora odd. XI., dne 27. majnika 1924. 1208 Od danes naprej vsak dan II' K O IV C 3E> KS. T v krasnem, sredini mesta ležečem vrtu. kavarn® Zlgari. Pri slabem vremenu koncert v lokalu. 1204 Ugodno kupite kravate, srajce, klobuke, čepice, robce, nogavice, palice, in parfumerijo v modni trgovini B. VsdenK 1 a Maribor, Gospo3ka ulica 2® = Najlepše novosti « 128 le TSiUi . j temveč le, kdor hoče imeti lepe in zdrave zobe, uporablja ITO“ zobno kremo. Dobi se povsod! PravosFadska rafgnarilla roiroefatoessa otia. Brasosraid. olj v Sloveniji nudi vse v to stroko spadajoče predmete prvovrstne kakovosti iz domačih in inozemskih surovir Zaloga iralarlne prostega bomcSraa za polfecla ifsskifo strojev! Prva in edina rafinerija mineralnih olj v Sloveniji nudi vse v to stroko spadajoče predmete prvovrstne kakovosti iz domačih in inozemskih surovin po brezkonkurenčnih cenah. Vaino za poljedelci Dalje nudi; Najfinejši bencin v lekarniške svrhe, lak, bencin kot nadomestilo terpentinovega olja ter bencin za pranje, petrolej, motorna olja, špecijalna strojna olja, transformntorna olja, auio olja, dinamo olja, olje proti prahu ter plinovo olje prvovrstne kakovosti za pogon Dicseimotorjcv, tovorno mast, auto mast, najfinejšo mast za mazanje jermena, mast za jamske vozičke, la koloinast črno in rumeno, kovaško smolo, mast za živinozdravniške svrhe itd. 1209 Dobava se naravnost iz tvornke 2 ®®T Podpirajte industrijo S 2abf@vagte ccnifeet