Ste v, _ vsak dan, tadi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. r rc;. ništvc : Ulca Sv FrsnčiSka Asiškega št. 20, f. nadstr. — Vsi (Cjisi raj se pošiljajo uredništvu lista. Nefranklrana pisma se n« Vpreje-Tjajo In rokopisi se ne vračajo. UćeiJ»telj ir cdgovotni crednik Štefan Codina. Lastnik koosord) iiti- .Fdiresti'. — Ttek tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge s < n ejtnim jcroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančttka AsiSkega žt. 20. Telefon uredništva In oprave *«v. 11-57. fsiarofnina znala; Za cdo leto K Za p0' l«ta................. za tri mesece.............* * • , t— za nedeljska izdajo za caio leta....... . 5.20 za pol leta . ............ • • • • W a Trstu, v patak 31. marca 1916. _ Lažmh XII. Poiiatine Številke .Edinosti- se prodajajo po 6 vinarjev. zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolon«. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov . . . . - ■ mrn P° 10 vi:l-Osmrtnice, 2ahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ................tnm po 20 vin. Oglasi v tekstu "lista do "pel vrst........ K 20.— vsaka nadaljna vrsta.......- 2.— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema In se rat nI oddelek .Edinosti'. Naročnina tai reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti". — Plača in toii se v Trstu. Uprava In inseratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. FrančiSka Aattkega it 20. — PoJtnohranilnitai caCun St 841.661 Pregled najnovejših dogodkov. Italijansko bojišče. — Na Goriškem noč in dan srditi boji. Pred predmostjem na obeh straneh močni oddelki v boju. Na doberdobski planoti živahni topovski boji. Na višinah vzhodno Selc se nadaljujejo boji za en jarek. Napad naših letal na sovražne baterije ob izlivu Sdobe. Zapadno bojišče. — Zapadno Moze ponovni močni francoski napadi pri Avo-courtu deloma po srditih bojih iz bližine zavrnjeni. Na obeh bregovih Moze srditi topovski boji. Na ruskih bojiščih mestoma topovski boji, sicer mirno. Na balkanskem in turškem bojišču nobenih važnih dogodkov. Razno. — Podvodniško \-praŠanje v proračunskem odseku nemškega državnega zbora. — Demisija ruskega vojnega ministra Polivanova. — Potovanje As-quitha in Kitchenerja v Rim. — Nemški letalski napad na Solun._ Kaše onnliro poročilo. DUNAJ, 30. (Kor.) Urachio se objavlja: 30. marca 1916, opoldne. Rusko bojišče — Mestoma pred-stražni boji. Italijansko bojišče. — Na Goriškem so se vršili zopet noć in dan srditi boji. Ob predmostju so se bojevale na obeh straneh močne Naše čete so ujele tu 350 Italijanov, med njimi 8 oficirjev. V oddelku doberdobske planote je topovski skrajno živahen. Na višinah \zhodno Sele se vrše za en jarek nadalmi boji. Brodovje naših pomorskih letal je Gbme-talo sovražne baterije cb izlivu Sčobe izdatno z bombami. V oddelku Bele in Fioeckna, na dolomitski fronti in pri Rivi topovski boii. Jugovzhodno bojišče. — Nobenih dogodkov. * Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Poročilo Ccflorn?. DUNAJ, 29. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo italijanskega generalnega štaba 28. marca: Ob gornji Buti počasen sovražni artiljerijski ogenj proti postojankam, ki smo jih osvojili mi. Uspešen ogenj naše artiljerije je prisilil sovražno kolono, ki je po Valentinski dolini korakala na Mali Pal, da se je ume-knila. Dež in megla sta tudi včeraj pre-rrečevala artiljerijsko delovanje ob gornji Soči. Vkljub temu smo pa na Mrzlem vrhu razrušili sovražne postojanke, pri čemer smo z enim metalom za bombe zadeli v polno. V zagorskem odseku so naši drzni metalci bomb razdejali sovražni strelski jarek in pregnali sovražno posadko. Hudi, srditi boj na vrhovih severoza-padno Gorice, ki je trajal štirideset ur, se ie končal da\ i z uspehom našega orožja. Ko je sovražnik osredotočil svoj močni artiljerijski ogenj na naše okope na Grafenbergu, ki jih je že poškodovala prejšnja nevihta, je 26. t. m. zvečer srdito napadal z ogromnimi močmi. Trdovratno se upirajoč so vztrajali naši na krilih proti sovražnim naskokom, dočim ve je v središču en naš bataljon po besnem boju moža proti možu umeknil za kakih 400 metrov, pri čemer je vzel s seboj kakih 30 ujetnikov. Proti napadeni postojanki je trajal ves dan sovražni zaporni ogenj. Zvečer je zastavila naša pehota protinapad ter je, sijajno podpirana po naši artiljeriji, po ponovnih krvavih naskokih zopet zavzela izgubljene postojanke. 302 ujetnika, med njimi 11 častnikov, dve strojni puški, pušek in municije v velikih množinah ter veliko vojnega materijala je tako prišlo v naše roke. — Včeraj smo s svojim odvračalnim ognjem prisilili sovražen aeroplan, da se je spustil na tla pri Vittorio. Oba letalca smo ujeli. DUNAJ. 30. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo italijanskega generalnega štaba z dne 29. marca: V Val Vermeglio (Noče) je učinkoviti ogenj naše artiljerije razpršil sovražne čete, ki so bi- zaposlene z utrjevalnimi deli. Na železnicah in cestah v Val Lagarma in Val Sugana neprestan vlakovni promet in gibanja čet, ki jih, kjer je to le mogoče, moti naša artiljerija. Na Cima Val Piana (med Val di Calamento in Val Campelle) so napadli nekateri oddelki sovražne delavske oddelke ter jih razpršili. Proti postojankam, osvojenim od nas pri prelazu Freikofel in pri Passo del Cavallo (gornja dolina But) je razvijala sovražna artiljerija včeraj veliko živahnost Naša artiljerija je odgovarjala z uspehom ter je majhne sovražne oddelke, ki so skušali napasti, pognala v beg. — Na soški fronti živahen artiljerijski ogenj. Na kraški planoti so bili včeraj zjutraj odbiti napadi, ki jih je podvzel sovražnik v zvezi z akcijo na višinah pri Gorici, omenjeno v prejšnjem poročilu. Med Vermelianom in Tr-žičem se je posrečil lasten protinapad, pri katerem smo odvzeli sovražniku 10 ujetnikov. _ Nenifin uradno porotno. BERLIN, 30. (Kor.) VcBkl glavni stan, 30. marca 1916. Zapadno bojišče. — V ozemlju Lihonsa je manjši nemški oddelek s kratkega sunka v francosko postojanko pri-vedel s seboj enega stotnika In 37 mož. Zapadno Moze so imeli ponovni, z močnim ognjem pripravljeni francoski napadi za cilj zopetno osvojitev gozdnih postojank severovzhodno Avocourta. Bili so odbiti. V jugovzhodnem kotu gozda )e prišlo do srditih, tudi ponoči nadaljevanih bojev iz bližine, dokler se ni sovražnik danes zujtraj tudi tu zopet umaknil. Topovski boji se nadaljujejo z veliko silovitostjo na obeh bregovih Moze. — Poročnik Immelmann je v zračnem bofu vzhodno Bapauma spravfl dvanajsto sovražno letalo izven boja, en angleški dvo-krovnik, kojega letalca sta v naših rokah. Sovražne bombe na Metz so enega vojaka ubile, več drugih ranile. Vzhodno bojišče. — Južno Na-i oškega jezera so Rusi včeraj opustili napade. Njihova artiljerija je bila tu kakor tudi zapadno Jakobova in severno Vidsija še živahno delavna. Pri Postavih je mirno. Balkansko bojišče. — Nič novega. Vrhovno armadno vodstva S turških MBč. CARIGRAD, 29. (Kor.) Iz glavnega Ftana se poroča: Nobenih važnih dogodkov na raznih frontah. — Dne 27. marca ie eno naših letal plulo nad otokom Leninom in vrglo na sovražno letalsko lopo In na pristanišče v Mudrosu štiri bombe. Vse bombe so eksplodirale v hangarjih. V pristanišču se nahajajoči sovražni obrambni topovi in vojne ladje so brezuspešno streljate na naše letalo. Dogodki no morju. DUNAJ, 30. (Kot.) Uradno se objavlja: 30. marca 1916. Dne 29. marca dopoldne so štiri pomorska letala pod vodstvom poročnika linijske ladje Konjoviča bombardirala Va-!ono in dosegla več zadetkov na baterijah in nastaniščih, enem hangarju, enem skladišču in na francoski letalski matični ladji »Foudre«. Kljub srditemu obstreljevanju so se vrnila vsa letala nepoškodovana. LONDON, 30. (Kor.) Admiraliteta poroča: Vse naše ladje, ki so se udeležile akcije proti nemški obali, so se sedaj vrnile razven rušilca torpedovk »Medusa«, ki se je potopil, potem Jco ga je moštvo zapustilo. Med tem ko so bili naši rušilci zaposleni s sovražnimi predstražnimi ladjami, so bili napadeni od sovražnih letalcev, a niso imeli nobenih poškodb. Naše ladje so od potopljenih sovražnih patruljnih čolnov rešile 4 može z »Otona Rudolfa« in 16 mož z »Braunschweiga«. V soboto zvečer so zadele naše male kri-žarke na divizijo nemških rušilcev. Eden teh rušilcev je bil od križarke »Cleopa-tre« povožen in potopljen. Od posadke ni bil nihče rešen. (Prip. Wolffovega urada: Tu ge za torpedovko, ki se po nemškem uradnem poročilu po zasledovanju angleških ladij dne 25. marca ni več vrnila.) _ Kemiki letalski napad ai Solaa, SOFIJA, 30. (Kor. — Agence Tel. Bul-gare.) Generalni štab razglaša: Dne 27. marca je brodovje 15 nemških letal ob-metalo z bombami solunsko pristanišče in angleško-francosko taborišče v bližini mesta. Vrženih je bilo 800 bomb, ki so napravile veliko škode. Letalci so opazili eksplozijo v nekem, neposredno pred kolodvorom ležečem skladišču kakor tudi drugo eksplozijo na neki sovražni ladji. Sovražna letala so skušala napasti nemško zračno brodovje, toda njihovi poizkusi so ostali brezuspešni. Štiri izmed an-gleško-irancoskih letal so bila prisiljena, da so pristala. Ostala letala so se morala vrniti. _ Demisija ruskega vrtnega ministra. PETROGRAD, 29. (Kor.) Vojni minister general Polivanov je bil na lastno željo odpuščen kot vojni minister. Za njegovega naslednika je bil imenovan dosedanji načelnik generalne intendance, general pehote Šuvajev. Nov amertiko-iemikl spir. \VASHINGTON, 29. (Reuter. — Kor.) Državni tajnik Lansing sporoča, da je a-merikanski veleposlanik v Berolinu dobil nalog, da vpraša pri nemški vladi, ali so parnika »Sussex« in »Englishman torpedirali nemški podvodniki. • Oboroževanje trgovinskih ladU. BEROLIN, 29. (Kor.) Zastopnik Wolffo-vega urada poroča iz Washingtona brezžično: Zavezniki so vsak zase odgovorili na Lansingov predlog glede oboroževanja vseh trgovinskih ladij. V resnici so odklonili predlog. Zedinjene države izdajo v kratkem v svrfao Informacije vsem drža- vam obširno poročilo o svetem staHšfiu napram podvodniški vojni in oboroževa-i nju trgovinskih ladij v obrambne namene. Najbrž se odpošlje vlastim okrožnica. Ta objava, ki se pripravlja ob skrbnem upoštevanju zahtev obeh strani evropskih vojujočih se držav, bo rabila amerikanski vladi za vodilo pri prihodnjih pogajanjih. Izjavlja se, da Zedinjene države neizpre-menjeno ztstopajo svoja že povedana načela. Misli se, da bo objava podajala po vojni podlago za mednarodne določbe, ki se nanašajo na uporabo podvodnrkov v pomorski vojni.__ Kemiki državni zbor. BERLIN, 29. (Kor.) NVolffov urad poroča: V proračunski komisiji državnega zbora se je danes nadaljevala razprava o podvodnem vprašanju. Govorniki vseh strank so nastopili z obširnimi izvajanji, v katerih so bila natančno izražena nazi-ranja prediagalcev vseh struj. Državni kancelar in državni tajnik državnega mornariškega urada sta nastopala ponovno. K temu je prišlo daljše gospodarsko poročilo tajnika državnega zaklada. Splošno se je priznalo, da so poročila državne vlade razpravljala o vprašanjih, nahaja-jočih se v debati, izredno odkrito in zaupljivo. Diskusija, ki je sledila tem poročilom, se je raztezala na vse polje gospodarskih in političnih vprašanj in je posegla tudi po vojaškem momentu, v kolikor je bilo to potrebno v razjasnitev mnenj. Zaupnost razmotrivanj in vladnih izjav izključuje podrobnejša poročila za javnost. Člani komisije so naglašali, da stavitelji predlogov nikakor ne mislijo posezati v oblast poveljstva. Državni kancelar je priznal piatrijotične motive predlagateljev. Razprava v komisiji je bila prežeta s patrijotičnim duhom. O tem, da je treba nadaljevati vojno na morju v svrho uspešne izvedbe z najbolj učinkujo-čimi sredstvi, je vladala popolna edinost. Razprave v komisiji so se končale na način, ki bo ojačil splošno zaupanje v uspeh našega orožja. Pred odgoditvijo se je predsednik z odobrenjem komisije zahvalil državnemu kancelarju za sodelovanje pri razpravah. BERLIN, 29. (Kor.) Gosposka zbornica je sprejela proračun soglasno en bloc in istotako celo vrmto resolucij. V eni resolucij se naproia državni kancelar, da naj dela na tok da bodo vojaške oblasti omejevale tiskevno svobodo in društveno in zborovalno pravo samo v toliko, kolikor je to neobhodno potrebno v interesu zmagovitega vojevanja, kakor tudi, da naj bo razpravljanje o splošnih smereh mirovnih ciljev kolikor mogoče svobodno. Poročevalec grof Seidlitz je. poudarjajoč neomajno zaupanje naroda v armadno vodstvo, izjavil, da dejstvo, ako skuša sedaj kaka manjšina s svojim nastopanjem vzbuditi nasproten vtis, samo priča, kako strogo obsoja nemški narod tako izdajalsko početje. Grof Beer je podal imenom obeh frakcij zbornice izjavo, da se gosposka zbornica z naziranjem državne vlade o izključni pristojnosti rajhstaga za razpravljanje o vnanji politiki ne more strinjati, vendar pa priznava, da je treba tako razpravljanje z ozirom na vojni položaj omejiti. Izjava zahteva dalje takojšno inicijativo glede preskrbe hranil in obžaluje, da se razpravljanje o vojnih ciljih Često brez zadostnega vzroka omejuje celo tam, kjer zahteva domoljubno Čustvo razširjenje nemške sile. Končno naglasa izjava občudovanje in neomajno zaupanje v vodstvo armade in mornarice in v bojevnike in pravi: V vsem je gosposka zbornica združena v trdni volji, da.se izvede vojna do dosege zmagovitega miru, ki bo garantiral povečano moč in notranji dobrobit domovine. Nato je bil proračun sprejet. _ Mackensen v Sofiji. CARIGRAD, 29. (Kor.) Generalfeld-maršal pl. Mackensen je včeraj odpotoval s posebnim vlakom. Prvi krilni pobočnik sultanov, Salih paša, nemški veleposlanik grof Wolff-Metternich z veleposlaniškim svetnikom bar. Neurathoin, maršal Liman p 1. Sauders paša, vojaški ataše in prvi dragoman bolgarskega poslaništva ter tu se mudeči nemški častniki so prišli na kolodvor k slovesu. Tekom vožnje na kolodvor je občinstvo aklamiralo pl. Mackensen a SOFIJA, 29. (Ag. Tel. Bulg.) General-feldmaršal pl. Mackensen je danes o-poldne prispel semkaj iz Carigrada. Na kolodvoru so ga sprejeli zastopniki dvora, Generalfeldmaršal se je odpeljal v kraljevo palačo, kjer se je nastanil kot kraljev gost. Ob politreh popoldne sta kralj in generalfeldmaršal skupaj zajtrko-vala, nakar je Mackensen sprejel poset ministrskega predsednika Radoslavovega. Ob 6 zvečer je generalfeldmaršal odpotoval v glavni stan. Kralj ga je spremil do kolodvora. ._ Krali Ferdinand posetil Radoslavovega. SOFIJA, 29. (Kor.) Agence Tel. Bulga-re javlja: Kralj Fedinand je danes dopoldne posetil ministrskega predsednika Radoslavovega v njegovem zasebnem stanovanju. Poset, ki ni trajal manj kot eno uro, se smatra za znamenje posebne vladarjeve pozornosti napram ministrskemu predsedniku.___ Rekrutno vprašanje na Angleškem. LONDON, 2$. (Kor.) Parlamentarni ko-respondent lista »Times« poroča: Unijo-nistični vojni komite se je ravno tako kakor liberalni vojni komite odločil za splošno brambno dolžnost. Unijonistični komite se je odločil, da glasuje za Carsonov predlog, da se pusti vladi en teden časa, da najde sama zadovoljivo rešitev re-krutnega vpašanja. Ako se to ne bi zgodilo do prihodnjega torka, bo Carson v spodnji zbornici predlagal, da se pripusti debata o kakem primernem predlogu, kar se more ob obstoječih okolnostili smatrati sa^no za nezaupnico. Ali stojimo pred rešitvijo rekrutnega vprašanja na široki pocJagi ali pa pred krizo. — Unijonistični vojni komite obstoja iz 150 poslancev ter obsega faktično vso unijoni-stično stranko v spodnji zbornici. Asquith in Kltchener na potu v Rim. PARIZ, 29. (Kor.) Ministrski predsednik Asquith in vojni minister lord Kitche-ner odpotujeta jutri v Rim. Ministrski predsednik Salandra in minister za vna-nje zadeve Sonnino sta odpotovala danes popoldne. _ Francoska zbornica. BERN, 29. (Kor.) V živahni debati francoske zbornice o pomožni akciji v korist opustelega poljedelstva je, kakor poroča »Progres«, izjavil poljedelski minister Me-line, da se je površina obdelanega sveta zmanjšala za 3,394.000 hektarjev. Napram temu zelo resnemu položaju je očividno silno važno, da se stori vse, da se obdelajo zapuščene in neobdelane njive. Ob živahni opoziciji, zlasti s strani socijali-stov, je bil končno oni del vladne predloge, ki je bil v razpravi, sprejet z 261 proti 203 glasovom. __ Romunska zbornica. BUKAREST, 29. (Kor.) V zbornični seji je poslanec Pascal Toncescu (federalist) napadal poslovanje nacijonalne banke, izjavljajoč, da podjetje na račun države dela neupravičen dobiček. Govornik je zahteval, da naj se pri številnih vojnih davkih, ki jih predlaga finančni minister zbornici, ne pozabi naciionalna banka. Posl. Danielopol brani nacijonalno banko, ki je izkazala državi v težkih časih velike usluge, in meni, da predgovomik ni tako strog proti vsem podjetjem kot ravno proti nacijona'ni banki. Na neki medklic, ki je zahteval pojasnila o tej trditvi, je za-klicai posl. Bratianu, da pozna ves svet ulogo, ki jo je igral Toncescu v Marcayevi stvari. (To namigavanje se tiče igralske kazine v Sinaji.J_ Spor v nemški socijalni demokraciji. BERLIN, 30. (Kor.) Nova »Sozialde-mokratisehe Arbeitsgemeinschaft« objavlja v »Vorwartsu« izjavo, ki pravi: Ker smo bili dejanski iztisnjeni iz frakcije, o-stanemo združeni v novi skupini in zastopamo stranko. Poživljamo nujno strankine sodruge, da naj delujejo dalje v okviru naših organizacijskih pravil. BosensRa deputacija pri grofu Stflrghhu. DUNAJ, 29. (Kor.) Dopoldne je sprejel bosensko-hercegovinsko poklonitveno de-rutacijo ministrski predsednik grof Stiirgkh. Deželni šef, general Sarkotič. jc imel imenom deputacije na ministrskega predsednika nagovor, v katerem se je zahvaljeval v toplih besedah za dobrohotnost, s katero ste obe vladi vedno pospeševali procvit dežele. Ministrski predsednik je v odgovoru naglašal njegovo toplo osebno zanimanje za vse zadeve obeh dežel, obljubil, da bo podpiral vsa prizadevanja glede olajšanja trpljenja in škode vsled vojne, da se bo zamoglo kulturno delo nadaljevati s podvojeno gorečnostjo in dvigniti do one stopnje, ki jo je v očigled velikanski energiji monarhije v tej vojni mogoče doseči z vso sigurnostjo. Vlada računa pri tem, da bo prebivalstvo, kakor že izvršujejo hrabri sinovi Bosne in Hercegovine v okviru skupne armade vse možno, tudi na polju mirovnega kulturnega dela kolikor mogoče podpiralo težnje države. Ministrski predsednik je zaključil z željo po srečni uspešni bodočnosti Bosne in Hercegovine, za kar je najboljši predpogoj trajna pripadnost obeh dežel k monarhiji pod zmagoslavnim žezlom mogočnega vladarja. Deputacija je govor ministrskega predsednika ponovno prekinila z živahnim ploskanjem. — Grof Stiirgkh je priredil nato na čast poklo-nitveni deputaciji zajutrk, ki so se ga tudi udeležili: minister za vnanje zadeve, skupni finančni minister, vojni minister in vsi člani avstrijskega kabineta. Ministrski predsednik je pozdravil deputacijo z nagovorom, v katerem je naglašal, da je deputacija s poklonitvijo cesarju pokazala, da je prepričanje o trajni pripadnosti obeh dežel k monarhiji globoko vko-reninjeno v duši naroda. Monarhija Bosne in Hercegovine nikdar ni smatrala samo kot razširjenje lastnega državnega območja, ampak je vedno tudi ljubeznjivo skr- bela za obe deželi. Nadaljevanje zapriče-tega, a vsled izbruha vojne žalibog oviranega dela, z novo gorečnostjo in neuklon-jjivo odločnostjo, če mogoče še pred definitivno povrnitvijo mirovnega stanja, je trdna volja vlade. Občudovanja vredne izkušnje sile in energije, ki jih dokazuje monarhija vsak dan na fronti in v zaledju, so najboljša garancija, da bo monarhija po vojni nadaljevala zapričeto delo z nezmanjšano, da še s pomlajeno silo. Vojna je učinkovala v razmerju Bosne in Hercegovine do stare monarhije kakor razodetje. Hrabri sinovi teh ozemelj so ponosni, da so, bojujoč se pod zmagovitimi prapori cesarja, v polnem deležni velikih činov, s katerimi se zamoremo ponašati skupno z našimi zvestimi zavezniki. Ravno v tej vojni je zamoglo prebivalstvo teh dežel spoznati, pod kako mogočno zaščito se naiiaja, kako ničeva so šepetanja in obljube nasprotnikov in s kako silnimi udarci zna braniti monarhija ozemlja, ki si jih je izbrala za svoje mirovno delovanje. Prebivalstvo obeh dežel si je vedno bolj na jasnem, da si, čim vestueje izpol-nuje dolžnosti napram monarhiji, tem si-gurneje brani tudi domačijo in krepi podlago trajnega dobrobitja. Ministrski predsednik je končal z navdušeno sprejetim Živio! na cesarja. Imenom deputacije je odgovoril šef bosenske deželne vlade, general Sarkotič, z izrazom globoke hvaležnosti za podporo, ki ste je bili Bosna in Hercegovina vedno deležni od obeh vlad. Brez tega bi deželi ne bi mogli pro-cvitati. _ Portugalskim konzularnim uradom odvzet exequatur. DUNAJ, 30. (Kor.) Njegovo Veličanstvo cesar je na najudanejši predlog ministra c. in kr. hiše in za vnanje zadeve z Najvišjim sklepom z dne 23. marca 1916 ti-tulamim, v ozemlju avstroogrske monarhije se nahajaiočim portugalskim konzularnim uradom odvzel exequatur. Položaj. 30. marca. Nekateri francoski listi nanašajo, da se bitka pri Verdunu bliža svojemu višku. Nemci da se pripravljajo za odločilni udarec. Seveda ni pripisovati tern vestem absolutne veljavnosti. To pa že zato ne, ker vodstvo nemške vojske že iz najele-inentarnejih razlogov ne bo obešalo na veliki zvon, kaj in kdaj misli kaj storiti. One vesti so torej le ugibanja tja na slepo, ali pa imajo kako posebno tendenco. Eno pa je gotovo: da se pri Verdunu bije boj, ki naj bo v veliki meri soodločilen za končni izid na francoskem bojišču. Ni glavno vprašanje, koliko terena so Nemci že pridobili pri Verdunu in kdaj pade ta trdnjava, ampak glaven je strate-gični pomen te že nad mesec dni trajajoče bitke kot priprave za končno odločitev. Naravno je, da na strani entente trde, da je strategični uspeh na njih strani. To dokazujejo z naglašanjern, da so boji na zapadnem in vzhodnem bojišču v tesni zvezi med seboj. Boji pri Verdunu da otežujejo akcije Nemcev proti Rusom, a o-fenzivni sunki poslednjih da onemogoču-jejo Nemcem napredovanje pri Verdunu. V tem da je veliki strategiški pomen, u-goden za entento. — Ali to dokazovanje je zelo šibko in se da z veljavnimi argumenti zasukati na nasprotno stran. Namreč: Ententa je že dolgo napovedovala za to spomlad skupno ofenzivo na vseh frontah. Ta skupna ofenziva je onemogočena po nemškem podjetju proti Verdunu. Z obrambo te trdnjave «e francoska vojska tako zaposlena, da je izključeno, da bi mogla sodelovati na napovedani o-fenzivi na vseh frontah. To pa pomenja veliko razbremenjenje nemške vojske. In po tem momentu je strategični uspeh na strani centralnih vlasti, ne glede na že naglašeno okolnost, da ima bitka pri Verdunu pomen uspešne priprave za končno odločitev na zapadnem bojišču Nemčiji v Prilog. Vprašanje je sedaj, ah ostaja ententa pri svoji osnovi za hkratno ofenzivo na vseh frontah. Sedanje vojevanje na zapadnem in vzhodnem bojišču ne bi kazalo na to, ker na Francoskem ne čujemo nič o kakih ofenzivnih sovražnih poizkusih in vlada — razun pri Verdunu — relativen mir. A na vzhodnem bojišču bi se zdelo, da ruski ofenzivni sunki izgubljajo na jakosti in energiji. Tako bi se dozdevalo. Da-li pa je ententa v resnici odnehala od svojega načrta za splošno ofenzivo, o tem nas pouče prihodnji dogodki. Možno je, da so namero le odložili in mi bi nujno svarili pred vsakimi iluzijami v tem pogledu, posebno pa pred pretiranim optimizmom ljudi, ki*pričakujejo miru že v kratkem času. Vse vesti, ki prihajajo o konferencah v Parizu govore proti takim lepim nadam. V tem pogledu pripominja dobro dunajska »-Information«: »Na pragu edenindvajsetega vojnega meseca ne bi hoteli pasti v pogreško in delati račune, kako dolgo bo še trajala vojna, ker manjka za to vsake resne podlage. Zadovoljujemo se s tem, da — v kolikor si moremo ustvariti svojo sodbo — rečemo, da se v nobeni vojskujočih se velesil — bodi pri prebival- - / S trti/l II. •EDINOST- Stev. 91. ▼ Trstu, dne 31. marca 1916 stvu, bodi pri vladah — ne kažejo še m-kaki simptomi vojne utrujenosti. Demonstracije, ki se prirejajo tu in tam. nimajo absolutno nikakega pomena. Izhajajo iz odlomkov narodov, ne pa iz narodov, niti ne iz razredov. To moramo imeti pred očmi. če hočemo prav presojati skupni položaj!« To mnenje potrjajo tudi vesti, ki govore da Italijani pripravljajo novo veliko podjetje proti soški ironti. Graški »Tages-posti« poročajo z Dunaja, da so naši letalci opazili velik železniški promet na benečanskih progah. To da utegnejo biti priprave za novo ofenzivo, Čim se Ca-dorna povrne na fronto. Vzrok za nova podjetja proti soški fronti utegne biti tudi v okolnosti, da so v drugih gorskih krajih operacije sedaj — radi vremenskih razmer — silno otežkočene . . . Naj le! Naše čete so zvesto na straži in bodo vestno — kakor vedno doslej — vršile svojo dolžnost z istim dosedanjim uspehom. O tem smo uverjeni m zato moremo z mirnim srcem pričakovati povratka g. Cadorna na fronto. tla potu do velikega cilja. h. Da je v narodu češkem v vseh plasteh živa želja po koncentraciji, za to je naj-eklatantneji dokaz dejstvo, da je žeii in da je to željo med prvimi glasno izjavljala tudi stranka, ki jej je po nje ciljih in na-logali. po nje programu in nje načelih, po njei:em svojstvu stranke razrednega boja, pridruŽenje k drugim narodnim strankam še najtežavneje. Mislimo češko socijalno demokracijo. Ali tudi pri tej stranki so velika resnost Časov, potreba, ki jo ti Časi ustvarjajo, in pa ljubezen do naroda premagale vse druge ozire, da je prizadevanje za koncentracijo dejanjsko pod-TjiruJa: s posvetovanji z drugimi strankami in posebno tudi potom žurnalistike. Čitatelji se spominjajo, kako smo opetovano citirali izjave raznih voditeljev te stranke v strankinih glasilih. Nedavno se je zopet oglasil dr. Šmeral v listu »Pravo iidu* z znamenitimi izvajanji o vprašanju, ali in pod kakimi pogoji more ta stranka stepiti v uovo razmerje do drugih strank? »Mi moramo kot delavska stranka — je rečeno tam — staviti gotove pogoje, izjavljamo pa, da niti oddaieč ne mislimo na to. da bi stavili kake pogoje, pri katerih bi odločali strankarski oziri! Ravno v zadnjih časih smo dali toliko dokazov nesebičnosti, da se niti namigavati ne more na kako tako misel od naše strani. Toda, vsaka koncentracija, ki bi se Je mi m )gli udeležiti, mora imeti v sebi jamstva trajnosti. Tako jamstvo pa more dati le v naprej podano soglasje v programatič-nein, načelnem naziranhi glede vprašanj skupne politike, poleg lega pa tudi resnično iskreno in pošteno podrejanje drugih kompaciscentov napram skupnim interesom. Jasne pogodbe delajo dobre prijatelje in le te omogočajo resnično koncentracijo. Ob naši soudeležbi ne bi bilo možno, da bi se ponovile le zgolj mehanične koalicije iz prejšnjih časov, ki imajo pred očmi le posamezne konkretne svrhe, brez spoi-azumljenja v idejah, brez trajne blage volje, le v dosego komodne »delitve dela«, pri kateri naj bi eden vršil, kar je stvarnega in nepopularnega, in nosil za to odgovornost, a drugi bi se pripravljal za pri lodnjo agitacijo in bi hotel imeti za-se le dobičke brez žrtev. Taka »zveza« bi imela že v začetku v sebi kal razpadanja in ne bi dovedla nikoli do harmonije, marveč do še večjega razsula javnega življenja.« K tem izvajanjem socijalnodemokra-tičnega glasila pripominja »Union«, da k takim jamstvom trajne koncentracije spada tudi neka mera zaupanja v iskrenost in poštenje drugih kompaciscentov. Zaupanje pa je element, ki se ne more dograditi iz nikakih dogovorov. Tako govore v Čehih med seboj ljudje, ki jih politično naziranje in strankarske naloge ločujejo, a jih zopet družijo skupna zvestoba in ljubezen do narodne stvari in skrb za narodno bodočnost! Posebno visoko moramo ceniti to ljubezen in zve-itobo pri Češki socijalni demokraciji. V resnih, in velikih časih, ki postavljajo vse avstrijske narode na prag prihodnjega težkega dela, pušča češka socijalna demokracija na strani vse strankarske ozire in r:e stavlja za svoje sodelovanje na skupnem delu nobenega drugega pogoja, nego da zahteva iste iskrenosti od drugih strank, da bo to skupno delo — trajno! Cd nekdaj smo priznavali Čehom prvenstvo med avstrijskimi slovanskimi plemeni. Vedno so nam dajali z vsem svojim delom na vseh poljih narodnega snovanja jasnih uzorov, kako treba delati za moč in veljavo svojega naroda; vedno so bili učitelji drugih slovanskih narodov v monarhiji. Ali morda nikdar še nismo te njihove z bogatim delom prisili žene pozicije tako intenzivno občutili, kakor sedaj spričo akcije za češko narodno koncentracijo. Z dejanji zvestobe in ljubezni do narodne stvari so nam pokazali, kako moramo v teh velikih časih postopati tudi mi, ako res ljubimo svoj narod! Blagor nam, ako bomo sledili tem jasnim izgledom, a gorjć nam, ako ne bomo! Je sicer med nami tudi ljudi, ki ljubijo lahko besedo, ne pa težjega razmišljanja, in ki radi govore: kaj se toliko razgrevate za Čehe, kaj pa nam dajajo Čehi?! Naj le govore, mi pa izjavljamo, da se iz globine srca radujemo na sedanjih pojavih v češkem narodnem življenju, na teh dokazih ne le njih narodnega čutstvovanja, ampak tudi sijajne politične zrelosti v vseh strujah in vseh plasteh. Radujemo se tudi radi — sebe, radi slovenske stvari, radi naše bodočnosti! Kaj so nam Čehi? Neizmerno že s tem, da so in da so laki v svoji odporni sili. Složen in močan češki narod — tudi če ne poseza direktno v naše življenje, ali, kakor bi oni drugi rekli: če naru nič ne daje — olajšuje tudi nam borbo za svojo ekzisteitco. Radi bi nadalje razpredali to misel, ali današnje razmere nam ne dovoljujejo tega. Če bi smeli to, bi morda tudi marsikdo onih, ki danes še drugače sodijo, z nami blagoslavljali delo za koncentracijo narodnih sil v deželah češke krone s prisrčno željo, da to delo Čim hitreje dovede do velikega cilja! PODLISTEK Lepa Anka. Spisu! Avgust šenoa. Pri zadnjih besedah je začela Anka drhteti m v jasnih nje očeh se je pojavila neizmerna bol. Slabotnim glasom se Je obrnila do gospe Miličeve: Ali naj rečem, milostljiva gospa, o čemur me vprašuje gospod sin?« »Govorite od srca, Ančica!« je odvrnila gos^a dobrotno. »Lujte me torej, gospod Milan. Sodeč po svoji razsodnosti, sodeč po svojem, da-si v tej stvari neveščem srcu, pravim: Prav ste štorih. Sledite glasu srca, pojdite, pr iščite deklico, bodite srečni, povejte jej, da jaz vam in njej želim vso srečo tega življenja.« Pri teh besedah je zabJestela tajna solzica v Ankinem o-česu. Blažen je pristopil MIlan k deklici: »HvaJa vam na toli modri sodbi, g ospica Anka! Vaša glavica je modreja od kralja Salomona. Ali, čujte me dalje. Nisem Papež in kardinal Nerder. »Frankfurter Zeitung« je prejela naslednje brzojavno poročilo iz Berna: Kakor doznava »Berner Tagblatt« s poklicane, dobro poučene strani iz cerkvenih katoliških krogov, bo v kratkem sledila pismu belgijskega generalnega guvernerja pl. Bissinga tudi izjava Vatikana o postopanju kardinala Merciera. Članek izvaja: Papež Benedikt se sicer ni čutil odgovoren za izpodbitne politične čine kardinala Mercierja napram nemškim vojnim oblastim v Belgiji, toda v Merci-erjevem slučaju je bil Vatikan sam in papež osebno žaljen po različnih kardinalovih korakih, tako da je najbrž tudi pričakovati, da zadene kardinala Mercierja tudi cerkvena kazen. Mercier je tekom svojega bivanja v Rimu takoj začel oči vi dno zanemarjati cerkveno stran svojega poslanstva in je v svojih pogovorih s papežem poizkušal vedno zopet, da bi odvrnil papeža od njegovega strogega nevtralnega stališča in ga potegnil na stran četvero naravno ima na prodaj Goriško vinarsko društvo sedaj v Prvačini, po zmernih cenah. 138 Vino belo Na debelo samo za preprodajalce. Nogavice, sukanec, pipe. milo, gumijeve podpet-n;ket razni guiubi, denarnice, mazilo za čevlje, električne svetiljke. baterije, pisemski papir, kopirni svinčniki, r' .>onke, prstani rdečega križa, krema za brado, zlic razua re/.ila, robci, mrežice za brke, pletenine, srajce, spodnje hlače, ogledala, ustnike, razne glavnike, zaponke ,,Patent Knopfe" in drugo prodaja JAKOU LEVI, ulica S. Jdicolo štev. 19. 62 Fotograf fctev. 10. Anton Jerkič posluje zopet v s v. j ©m bie' eju v Trstu, Via delle Poste 246 S Trst, ulica Canaie štev. 13 platna 1\m** 14 karat od K 2-70 do K 3*10 lIUiU 18 „ „K 3-70 do K 410 j Prodaja go poStEHi cžiii m, iina?ie, prstane ili ili i UiTistno-fotosraflčiil ntel! Trst. ulico del RIvo il 42 (pritiičle) Trst Izvršuje vsako /otografično delo kAkor tudi razglede, posnetke notranjost lokalov, porcelanasto plošče /a vsako vrst. spomenike. POSEBNOSTI POVEŽftNJS tU VSAK£ FOTOGRAFIJS tli Kadi udobnosti gosp. naročnikov sprejema naročbe in jih ia vrauje na domu, ev. tudi zunaj mesta po naj zmernejših ceaali. ta! Trst, ul. del Rivo štev. ki ti za orožje is tisi. Čistilo 20 čevlje, poKelnHne 9wr prodaja ^K GAZULU & C.«r - Trst uBica Carpison 2, Novo Pogrebno podjetje. Trst-Corao 47. Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, ^prijateljem |ia uaacem žalostno vest, da | je gospa AMALIJA VOUK danes 30. t m. ob 1 uri pop. po dolgi in mučni bo ezni mirno v Gospodu zaspala. Pogreb predrago pokojnice se bo vršu ▼ soboto 1. aprila ob 9 pop. iz hiše žalosti v llocolu na hribu št. 1105. TKST, dne 30. marca 1916. Anton Vonk, soprog (odsoten). — Andrej Cegnar, oče in vsi drugi žalujoči ostali. ga videla prvikrat, a »rtaj ko sem ga Čula, sedaj sefli Izgubila pamet Oprostite, aH ne moremjlrugače.« (Dalje.) JL T Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo pretužno vest, da je gospod Ivan Spetiž krtavr in posestnik na Kaftlnarl ▼ sredo, dne 29. t. m. ob 7 zvečer po kratki bolezni mirno v Gospodu zaspal. Pogreb se bo vršil v petek, dne 31. t. m. ob 4 pop. iz hiše ža'osti na Katinait TRST-KATINARA. 30. marca 1916. Angela Spetlf, soproga. — Ema Spetič, hči. — Karel, Just (odsoten) in Josip SpetlČ, sinovi. — Justina Spetič roj. Pečar, nevesta. — Maks, Ada Spetič, vnuki. Ta oglas valja kot direktno obvestilo.