279ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123)
Mednarodna znanstvena konferenca ob deseti obletnici
samostojnosti Republike Slovenije
»Dan prej« in odhod zadnjega vojaka JLA z ozemlja Republike Slovenije
Koper, 25.–26. oktober 2001
V Kopru se je 25. oktobra 2001 v organizaciji Znanstvenoraziskovalnega sredi{~a RS v Kopru,
Zgodovinskega dru{tva za ju‘no Primorsko, Fakultete za humanisti~ne {tudije Koper ter Narodne in
{tudijske knji‘nice v Trstu za~ela dvodnevna mednarodna znanstvena konferenca. Razlog zanjo je bila
deseta obletnica dogodka, ki je po mnenju marsikaterega sodelujo~ega pomenil konec boja slovenske
dr‘ave za svojo samostojnost, namre~ odhod zadnjega vojaka jugoslovanske vojske s koprskega pomola.
S tem dejanjem naj bi nova dr‘ava dokon~no prevzela vse niti oblasti v svoje roke in v celoti obvladala
svoje ozemlje. Organizatorjem je za govorni{ki pult uspelo postaviti zanimivo paleto politikov, zgodovi-
narjev in novinarjev, ki so bili po ve~ini tudi akterji v samem procesu osamosvojitve in s tem tudi posredno
ali neposredno odgovorni za to, da se je prisotnost jugoslovanske vojske na tem prostoru kon~ala na tak
na~in.
Tako je takoj po uradnem pozdravu vsem sodelujo~im uvodno besedo prevzel predsednik Republike
Slovenije Milan Ku~an, ki je navezal svoje poglede in spomine na osamosvojitev Slovenije z ugotovitvijo,
da se dogodkov iz preteklosti ne sme izkori{~ati za kratkoro~ne politi~ne cilje, temve~ jih je treba prepustiti
kriti~ni znanosti, saj lahko le-ta, v kombinaciji z ustrezno ~asovno distanco, najde odgovore na nerazre{ena
vpra{anja. Dr‘avljane je pozval, da se {e bolj potrudijo za strpnost in spravo ter vzpostavijo pozitiven
dialog o vpra{anjih, ki iz preteklosti negativno vplivajo na sedanjost.
S tem pozivom se je konferenca lahko za~ela. Dr. Jo‘e Pirjevec je spregovoril o mednarodnem
polo‘aju v letu 1991 in ugotovil, da se je slovenska osamosvojitev dogajala v nadvse te‘kih mednarodnih
okoli{~inah, saj so vse pomembnej{e sile nasprotovale razpadu jugoslovanske federacije. Za tako situacijo
je bilo krivih ve~ vzrokov, kot recimo nevarnost razpada Sovjetske zveze, ‘elja po ohranitvi statusa quo v
Evropi, vojna v Zalivu, rezultat pa so bile {tevilne napake, ki jih je nato mednarodna javnost storila pri
re{evanju jugoslovanske krize. O strategiji ZDA in nasploh o njihovem odnosu do slovenske osamosvoji-
tve je nato govorila dr. Sabrina Petra Ramet, ki je s pomo~jo vpogleda v zapise ameri{kega kongresa in
briefinge ameri{kega zunanjega ministrstva odkrila, da so bile najvi{je politi~ne institucije v tej dr‘avi
mo~no razdeljene glede priznanja Slovenije. Na eni strani sta bila senat in predstavni{ki dom v glavnem
naklonjena samemu diplomatskemu priznanju, medtem ko je zunanje ministrstvo trmasto vztrajalo pri
politiki nepriznanja. Ko so vse zahodne sile priznale Slovenijo in s tem prehitele ZDA, je bilo povsem
jasno, da je brezkompromisno vztrajanje pri priznanju izklju~no tistih odlo~itev, ki so posledica pogajanj
in konsenza, v razpadajo~i Jugoslaviji pa~ utopija.
Dr. Luigi Vittorio Ferraris se je spominjal odnosov med Italijo in Slovenijo v ~asu osamosvajanja. Kot
eden pomembnej{ih analitikov italijanskega zunanjega ministrstva je ostal pri ‘e znanih dejstvih in se ni
spu{~al v analize dogodkov, pa~ pa se je bolj posvetil njihovi kronologiji. Vseeno je pojasnil kar nekaj
stali{~ tedanje italijanske vlade in njenega zunanjega ministrstva do slovenskega osamosvajanja.
Naslednja je bila na vrsti {e ena sosednja dr‘ava. Avstrijsko politiko in njen odnos do osamosvojitve
Slovenije je predstavil dr. Karl Stuhlpfarrer.
Pogled na dogajanje v Sloveniji in Jugoslaviji v letu 1991 je skozi pisanje pari{kega »~asopisa za
intelektualce« Le Monde, podal Georges Castellan z INALCA, raziskovalnega in{tituta v Parizu. Ugotovil
je, kako je ~asopis o samih dejstvih sicer poro~al korektno, da pa je pri politi~ni presoji razmer pri{lo do
razkola med spo{tovanjem do ‘elja slovenskega naroda in tradicionalnim prijateljstvom med Francozi in
Srbi.
280 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123)
Dopoldansko serijo predavanj sta zaklju~ila dva Hrvata. Najprej je Zdravko Tomac govoril o sodelo-
vanju med Slovenijo in Hrva{ko pred osamosvojitvijo, o razkoraku, ki se je pojavil po sami agresiji JLA
na Slovenijo, ko Hrva{ka ni hotela v odkrit konflikt z zvezno vojsko, in o tem, kako se je ta razkorak skozi
leta vladavine HDZ {e pove~al. Po njegovem mnenju bi bilo treba to neskladje zdaj z novo hrva{ko vlado
in predsednikom na osnovi dolgoletnega prijateljstva med obema narodoma zmanj{ati in neko~ pod
okriljem Evropske unije celo izni~iti. Za za~etek naj bi se to prijateljstvo izkazalo pri oblikovanju meje med
obema dr‘avama. Nato je besedo prevzel Peter Str~i}, ki je diskusijo spet vrnil v bolj zgodovinske vode z
razpravo o ju‘noslovanski integrativni ideji in o propadu {tirih Jugoslavij, ki so bile z njo tesno povezane.
Popoldanski del predavanj je bil posve~en predvsem akterjem, ki so pomagali graditi slovensko samo-
stojnost in so nato kot politiki nadaljevali svoje delo pri oblikovanju slovenske dr‘ave do danes. Tako smo
lahko prisluhnili tedanjemu in zdaj{njemu zunanjemu ministru dr. Dimitriju Ruplu, ki je razkrival zunanjepoliti~ne
vidike osamosvajanja Slovenije, dr. Antonu Beblerju, ki se je posvetil voja{ko-politi~nim vidikom slovenske
osamosvojitve, in nekdanjemu obrambnemu ministru Janezu Jan{i. Ta je v svojem referatu predstavil predv-
sem strategijo graditve slovenskega obrambnega sistema pred vojno za Slovenijo, te‘ave, na katere so naleteli
pri organizaciji te »realne sile za zavarovanje slovenske osamosvojitve«, ter uspe{no sodelovanje vseh delov
tega sistema med dramati~nimi dogodki konec junija in v za~etku julija 1991. Opisal je tudi delo, ki ga je
slovenska vojska opravljala vse do odhoda zadnjega vojaka JLA iz Kopra.
Poslanec dr‘avnega zbora Aurelio Juri je pre{el z »globalnega na lokalno« in se posvetil natan~nemu
opisu vojnih dogodkov na obmo~ju koprske ob~ine, ki jih je takrat spremljal kot predsednik Skup{~ine
ob~ine Koper. Temu dinami~nemu in napetemu dnevniku je sledil France Bu~ar, ki je govoril o razpadu
Jugoslavije s sistemsko-teoretskega vidika. Poudaril je, da se dru‘beni sistemi integrirajo na temelju
skupnih lastnosti, ki pa jih je jugoslovanska dru‘ba ob koncu osemdesetih let imela ~edalje manj. Prisila
seveda ni re{ila ni~esar.
Antonu Per{aku se je zdelo v svojem referatu nujno izpostaviti dejstvo, da je politi~no dogajanje v letu
1990, z izjemo plebiscita, {e vedno precej neraziskan del samega procesa osamosvajanja Slovenije.
Posebno zanimiv se mu je zdel podatek, da DEMOS v Zboru zdru‘enega dela republi{ke skup{~ine ni
imel ve~ine in da je tudi to dejstvo prispevalo k specifi~nemu razvoju dogodkov, ki smo jim bili nato pri~a
v letu 1991. Nato je sledila {e ena teoretska razprava o nujnosti razpada Jugoslavije, to pot s strani dr.
Spomenke Hribar. Demokracija kot metoda za usklajevanje politi~nih in socialnih interesov, ne glede na
jezik, kulturo, narodnost, toda tako, da vse te pravice dopu{~a, je bila praksa, ki je bila tuja jugoslovanske-
mu partijskemu vrhu. Konflikt, ki je sledil, je potekal tako na osebni kot tudi na nacionalni ravni in je moral
nujno pripeljati do razpada skupnosti, ki posameznim narodom ni hotela priznati pravice do ohranjanja
lastne identitete.
Ker profesorja dr. Janka Pleterskega ni bilo, se je za~ela diskusija. Po zaslugi Janeza Jan{e se je vrtela
predvsem okoli desetdnevne vojne in dogodkov, ki so jo zaznamovali. Prvi~ se je zastavilo tudi vpra{anje,
ali je naziv »Dan prej«, ki se je za te dogodke uveljavil na Primorskem, upravi~en ali ne.
Naslednji dan je govorni{ki oder kot prvi zasedel dr. Egon Pelikan, da bi nas seznanil z dejavnostjo
katoli{ke cerkve leta 1991. Najprej je spremljal previdno politiko Vatikana, ki se je zavzemal za ohranitev
Jugoslavije vse do za~etka vojne v Sloveniji in na Hrva{kem, nato pa je opustil previdnost in za~el
ofenzivo za priznanje samostojnosti obeh republik. Tudi znotraj Slovenije je katoli{ka cerkev igrala zelo
pomembno vlogo na mnogih podro~jih, tako skozi svojo organizacijo kot tudi skozi delovanje Kr{~anskih
demokratov pod vodstvom Lojzeta Peterleta.
Dr. Boris M. Gomba~ je svoj referat posvetil delovanju »Odbora star{ev za vrnitev slovenskih
vojakov iz JLA«. Ta nevladna organizacija, ki je nastala iz pobud civilne dru‘be, je v svojem nekajmese~nem
delovanju postala sti~i{~e med osamosvojitvenimi te‘njami slovenske politike in legalnimi institucijami
Jugoslavije. Slovenskim oblastem je priporo~ala, naj pri osamosvojitvenih te‘njah mislijo tudi na ‘ivljenja
svojih vojakov v JLA, armado pa pozvala, da naj obveznikom iz Slovenije omogo~i doslu‘iti voja{ki rok
v normalnih predpisanih pogojih. Odbor se je ve~krat uspe{no obrnil tudi na slovensko javnost in jo o
svojih dejavnostih stalno obve{~al preko sredstev javnega obve{~anja.
Naslednji govornik je pri{el iz Trsta. Milan Pahor iz tamkaj{nje Narodne in {tudijske knji‘nice je
predstavil pogled slovenske manj{ine na osamosvajanje Slovenije. Ta naj bi na dogodke reagirala ~ustve-
no, naklonjeno in pozitivno, a z rahlim zadr‘kom. Po njegovem mnenju so se tedaj rodila nekatera
pri~akovanja, ki v naslednjem desetletju niso bila povsem zadovoljena.
281ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123)
Govorni{ki oder sta nato zasedla dva novinarja Primorskih novic. Najprej je Tomo Šajn opisal
dogodke v ilirskobistri{ki ob~ini med vojno za Slovenijo, kjer so se manj{i in ve~ji incidenti dogajali tudi
{e po sprejetem premirju na Brionih. Slobodan Valentin~i~ pa je sklenil pojasniti pojem »Dan prej«, ki se
je med Primorci udoma~il kot odgovor na »ljubljanocentristi~ne« opredelitve in ocene o preve~ mla~nem,
neodlo~nem ravnanju celotne Primorske in Primorcev med samo vojno. Tako se po njegovem mnenju
vojna za Slovenijo ni za~ela 27. junija 1991 s prodorom tankov iz vrhni{ke voja{nice proti Ljubljani in
Brniku, temve~ dan poprej, torej 26. junija opoldne, ko so iz ilirskobistri{ke in piv{ke voja{nice odpeljali
prvi tanki proti zahodni meji.
V diskusiji se je spet zastavilo vpra{anje o upravi~enosti uporabe pojma »Dan prej«, nekaj pa je bilo
tudi vpra{anj o delovanju »Odbora star{ev za vrnitev slovenskih vojakov iz JLA«. ̂ lani konference so se
nato preselili na pomol, ki je bil v referatih ve~krat omenjen in na katerem so s proslavo ob desetletnici
odhoda zadnjega vojaka JLA iz Slovenije zaklju~ili svoje delo.
Sam simpozij je poleg {tevilnih zanimivih informacij in novih podatkov opozoril tudi na nekaj drugih
problemov, o katerih je prav gotovo vredno razmisliti. Tako se je recimo izkazalo, da je komunikacija med
raziskovalno sfero in politiko v~asih izredno te‘ak in zapleten proces, {e posebej v trenutku, ko se dolo~eni
dogodki vstavljajo v kalupe, kamor po mnenju ene ali druge strani ne sodijo. Po drugi strani pa prav
politika lahko v~asih poka‘e dobro voljo in odgovori na vpra{anja, ki begajo raziskovalce, ker pa~ viri
zaradi najrazli~nej{ih razlogov niso dostopni. Tako je razveseljivo dejstvo, da bodo vsi referati zbrani in
objavljeni v eni od prihodnjih {tevilk revije Acta Histriae. Na ta na~in znanstvena konferenca in na njej
izpovedane izjave, podatki in spomini o teh dogodkih ne bodo utonili v pozabo.
J u r e  G o m b a ~