PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradniški In uprevnlškt prostori: HIT South Lawndale Aro Offtoo of Publication: 1657 South Uwndalo Ave Tolophuno, Rockwall 4S04 MOMMMaaannnan LETO—YEAR XX* Cona lista Jo $10)0 asattor January It, ISM. at Um Km AO K OaagraH at Marali k litt. Acoaptanae for mnlltng at spocul aato of poataaa piovidao for CHICAGO 13. ILL., PETEK. K. JULIJA (JULY 16). 1141 fei «action 1101, Act of Oct 1, 1017, authoriird on Juno 4. 1111 Subocrlptlon M.00 Yoarly STEV.—NUMBER 13« Truman in Barkley nominirana na konvenciji Predsednik udaril po republikancih in naznanil izredno zasedanje kongresa. Rebelni delegati zapustili konvenčno dvorano Philadelphia. Pa.. 15. jul.— Predsednik Truman je bil nomi-niran kot kandidat za predsednika Združenih držav na konvenciji demokratske stranke, senator Alben Barkley iz Ken-tuckyja pa za podpredsednika. Truman je dobil »47 in pol glasu, senator Russell iz Georgije 263 glasov, pol glasu pa Paul V. McNutt, bivši governer Indiane. Barkley je bil nominiran z aklamacijo. Konvencija je bila zaključena danes zjutraj. Truman je prišel na konvencijo iz Washingtona. Čakal je pet ur v privatnem uradu dvorane, ko so bile v teku nominacije. Eno uro po nominaciji je nastopil pred delegati in gledalci, ki so zasedli vse sedeže v dvorani. . Trumanov nastop je bil dramatičen. Sprejel je nominacijo in v svojem govoru je udrihal po republikancih, ki imajo večino-v obeh kongresnih zbornicah. Obdolžil jih je, da so zavrnili vse njegove zahteve in .sugestije glede izvajanja stanovanjskega programa, kontrole cen in ustavitve inflacije. Bil je bojevit govor. Truman je o-smešil platformo republikanske stranke, ki je bila sprejeta na njeni konvenciji v Philadelphiji pred dvema tednoma. Truman ni imel spisanega govora, temveč le beželke. Na izčrpane delegate, ki so se kavsali med seboj 13 ur, je naredil globok vtis. Vsi so pazno sledili njegovim besedam. "Vašo pomoč potrebujem," je« dejal Truman pred zaključe-njem svojega govora. "Vsi moramo iti na delo, da bo demokratska stranka zmagala pri volitvah v novembru. Dežela si ne more privoščiti drugega republikanskega kongresa." Truman je naznanil izredno zasedanje kongresa 26. julija. Dejal je, da mu bo predložil v sprejetje obsežen program. Uključeval bo zahteve za resta-vriranje kontrole cen, pobijanje inflacije in stanovanjski načrt. Opozicija proti Trumanu je shlapela pred pričetkom konvencije,' ko je general Eisenhower povedal voditeljem opozicije, da ni kandidat za noben političen urad. Voditelji so ga skušali pridobiti za sprejetje nominacije, kar pa je general odklonil. V platformo demokratske stranke je bil uključen Trumanov program civilnih pravic kljub opoziciji demokratov iz južnih držav. Preden je bil Truman nominiran, je 26 delegatov iz Alabame in 22 delegatov iz Mississippija zapustilo konvenčno dvorano. Obhod je bil protest rebelev proti Trumanove-mu programu civilnih pravic. Glavni zagovornik programa je bil Hubert H. Humphrey, delegat iz Minnesote in župan Min-neapolisa. Znamenja so, da bo program civilnih pravic povečal razkol med demokrati. Sovjetska unija podprla ultimat Uspehi židovske armade v Palestini Lake Succeaa. N. Y.. 15. jul.— Sovjetska unija se je pridružila Ameriki in Veliki Britaniji in s tem podprla ameriško resolucU jo, naj varnostni svet Združenih narodov naslovi ultimat arabskim deželam in vladi Izraela z zahtevo, naj takoj ustavijo sovražnosti v Palestini. Izgledi so, da bo ameriška resolucija sprejeta. • Reprezentanti Francije, Belgije in nekaterih drugih držav v okviru Združenih narodov so izjavili, da bodo glasovali za resolucijo. Ruski delegat Andrej A. Gromiko je predlagal izločitev iz resolucije vseh opazk glede dela švedskega grofa Bor nadotta v Palestini. Grof je prevzel vlogo posredovalca \ konfliktu med iidi in Arabci. Glasovanje o resoluciji bo danes na seji članov varnostnega sveta. Resolucija med drugirr naglaAa, da bitke med Židi in Arabci v Palestini ogrožajo svetovni mir. Tel Avlv. Israol. 15. jul —Poveljstvo židovske srmade je naznanilo uspehe v operarijsh pro ti Arabcem v Palestini. Enote te armade so porazile arabske sile pri Shafa Amru in okupirale mesto. To leži 12 milj za-padno od Haife, pristamščnega mesta. V centralni Palestini je Židov-ska armada zasedla arabsko naselbino Ras al Ein. V bitki z armado ie padlo 120 sovražni kov. Prej so enote židovske armade okupirale dve arabski trdnjavi pri Latrunu. Aretacija duhovnikov na Ogrskem Postavljeni bodo pred ljudsko sodisče Budimpešta. Ogrska, 15. jul.— Trije katoliški duhovniki so bili aretirani na obtožbo, da so vodili agitacijo in propagando proti ogrski demokraciji. Justični minister je naznanil, da bodo postavljeni pred ljudsko sodišče. Aretirani duhovniki so Pal Nemeth, Antol Kolesso in Ajos Versanyi. Državni prosekutor je naznanil, da so bili obtoženi tudi Zsigmond Mihalovitch, direktor Katoliške akcije, ki je pobegnil iz dežele; Odon Lenart, načelnik prosvetnega depart-menta akcije, in Erzsebet Kosd-ky, tajnik. Oblasti so našle pisma, katera je Mihalovitch pošiljal duhovnikom. Pisma vsebujejo napade na ogrsko demokracijo. Letaki s slično vsebino so bili natiskani v tiskarnah Katoliške akcije. Mihalovitch je na listi vojnih zločincev. Tito obiskal mladinske brigade t. Unije mu zagotovile podporo Belgrad. 15. jul.—Maršal Tito, predsednik jugoslovanske vlade, se je že drugič pokazal v javnosti, odkar je Kominforma obsodila njegove smernice in obdolžila voditelje komunistične stranke, da so se izneverili Marks-Leninovi liniji. ČasniŠka agentura Tanjug poroča, da je Tito obiskar mladinske brigade, ki gradijo cesto med Belgradom in Zagrebom. "Člani brigad so navdušeno sprejeli in pozdravili /naršala Tita," praVi Tanjug. "Ponovno so mu izrazili svojo lojalnost in ljubezen." Jugoslovanske strokovne unije so zagotovile podporo maršalu Titu in voditeljem komunistične stranke, ki so bili nedavno tarča kritike Kominforme. Listi poročajo, da je bilo državno posojilo $70,000,000 podpisano. Vsota bo potrošena za financiranje industrializacije in gradnjo javnih projektov. Preiskava delavskih razmer naznanjena Curran bo odpotoval v latinsko* Ameriko New York.—(FP)—Odbor za zadeve latinske Amerike Kongresa industrijskih organizacij je naznanil preiskavo delavskih r(azippr v etleju, Mehiki, Um-gtfaju in na Kubi. Preiskavo bo vodil Joseph Curran, predsednik Splošna mornarske unije CIO. Curran bo kmalu odpotoval v latinsko Ameriko. Odbor CIO se je odločil za preiskavo, ko je prejel več pritožb od delavskih organizacij v latinski Ameriki. Načelnik odbora je Jacob S. Potofsky, predsednik unije Amalgamated Clothing VVorkers. On je dejal, da zlasti situacija v Čileju zahteva temeljito preiskavo. Čilejska vlada je odredila aretacijo več voditeljev delavskih unij, učiteljev in drugih intelektualcev po izbruhu stavke rudarjey lansko leto. Stavko so zlomile vojaške čete. Delavski voditelji so zaprti v koncentracijskem taborišču pri Pisaguau. Dva voditelja sta umrla v taborišču. Poročila, poslana odboru CIO, omenjajo neznosne razmere v taborišču. Vest iz Urugvaja pravi, da vojaške čete razbijajo stavko ladje-gradniških delavcev v glavnem mestu države. Masne aretacije stavkarjev so na dnevnem redu. ameriški kompanui dobili ležišča rude v venezueli Caracaa. Venesuela. 15. jul.— Dve ameriški kompaniji—United States Steel in Bethlehem Steel —sta sklenili pogodbo z vene-tuelsko vlado. V smislu pogodbe sta dobili pravico do izkoriščanja ležišč železne rude na o-'.emlju, ki leži 165 milj od ustja eke Orinoco. Ležišča bosta i rneli v najemu 50 let. Bethlehem Steel Co. je že podala inženirje v Venezuelo, kjer bodo nadzirali zgradnjo železni-ike proge od ležišč železpe rude io morja. Vlaki bodo vozili rudo do San Felixa, pristaniščne-ga mesta, kjer bo naložena na parnike, ki jo bodo odpeljali v Ameriko. Kompanija je naznanila, da bo zgradila hiše za rudarje in u-radnike električno centralo in laboratorije. Poleg vlakov bodo prevažali rudo tudi tovorni pomiki po reki Orlnoci Ležišča železne rude United States Steel Co so v bližini Ciudad Bol i vara. Ameriški poslanik Walter Donnelly, ki je sodeloval v pogajanjih za sklenitev pogodbe, je dejal, da bosta jeklarski kom-paniji izvozili šest milijonov ton železne rude letno v prvih le tih. Izvoz se .bo pozneje povečal. Kompaniji bosta investirali čez $40,000,000 v pod vzet je. Donnelly je dejal, da je to doknz, da kompaniji verujeta v stabilnost venezuelske vlade. Slednja se je odločila za razvoj svo jegs bogastva s pomočjo smeri-fckegs kapitala. Kakovoet venezuelske železne rude se lahko primerja oni f Minnesoti. Minneaotska ruda je bila glavni material jeklarskih kompanij v prvi in drugI svetovni vojni. Kompaniji sta poslali represents n te v Venezuelo lansko leto. Ti so se pogaiall z vlado več mesecev, Pogodba je bila kon čno »klenjena med vlado kom penijema. Domače vesti Oblaki Chicago.—Glavni urad SN P J so 14. t. m. obiskali Louis Bar-borič is Milwaukeeja, Wis. tpr Thomas in Jennlt škerbec iz Strabana, Pa., v spremstvu Anne Dervetič iz Chlcugu. V bolnišnici Chicago. — Tillle Ločniškar, Žena Vinkota Ločniškarja, nameščenca v upravnUtvu Pros veta, je prestala teiko operacijo v bolnišnici Hinsdale Sanatorium v Hinsdalu, čikaškem predmest ju. Tillle je članica društva 559 SNPJ. Obiski so dovoljeni. Nov grob Chicago.—V četrtek zvečer je umrla Mary Blazich, članica društva Slavije 1 SNPJ. Pogreb ae bo vršil v pondeljek. Pokoj-nica leži v pogrebnem zavodu na 2654 W. 21st st. Zapušča moža in hčerko ter mnogo drugih sorodnikov. Is Clevelanda 4 Cleveland. — Matt Intihar, o katerega smrti smo poročali včeraj, je bil star 57 ltt, doma iz Škrilov pri Igu, v Ameriki 39 let. Bil je član društva 53 SNPJ in društva 27 SDZ. Tukaj zapušča ženo, dva sinova, eno hčer in štiri vnuke ter tri sestre, v stari domovini pa eno sestro in več drugih sorodnikov—Naglo je umrl Stanley Skopelia (Step-ko), star 55 let, doma iz Zemu-nika v Srbiji, v Ameriki 14 lat. —Dalje je umrl John Mučlč, star 77 let, doma U vasi Trava pri Kočevju. V Ameriko ja pri šel pred dobrim letom. Tukaj zapušča ženo, dve sinova in dve hčeri v New Yorku in enega sina v Canadi. Amerika naj » prekliče embargo Washington, D. C., 15. Jul,— Rabinec Louis I. Newman je apeliral na Ameriko, naj prekliče embargo in dovoli izvoz orožja armadi Izraela, židovske države v Palestini. Britski urad za kolonije je obdolžil odgovornosti za obnovo bitk med židl In Arabci v Palestini. Bojna mornarica orodje diplomacije Lahko prepreči incidente povsod, pravi* admiral New York. 15. jul.—Admiral Arthur W. Radford je dejal, da je ameriška bojna mornarica orodje diplomacije. On se je sestal s časnikarji, ki so hoteli vedeti, kaj je namen kroženja ameriških bojnih lad>j na Sredozemskem in drugih morjih. Ameriške bojne ladje na Sredozemskem morju *o policijska sila," je rekel admiral. "V podpiranju diplomacije lahko preprečijo incidente. V slučaju Izbruha vojne bodo omogočile naši vladi ojačanje vojaških po-ssdk. Mornarica ie izkoristils vae znanstvene pridobitve. Tuje države vedo. da naša pomorska sila kontrolira vsa morja. Atomske bombe in raketna letala ni*o izločila vojnih komplikacij. Bojne ladje lahko izkrcajo vojake v vseh krajih, kjer je akcija potrebna Naša pomorsks sila je mobilno. Kot taka je mogočno orodje v podpiranju naše diplomacije Lahko se cnnaiamo na njo, da bo kos vaaki nalogi Pokopališče zgodovine uključuje narode, ki niso cenili važnosti po-morske sile " « Admiral Redfprd je podna/el-m 1 mk štaba operaelj ameriške po-'morake «lie. Rusija odgovorila zapadnim državam Obdolžila jih je krienja dogovorov London. 15. jul.—Rusija je sinoči odgovorila Ameriki, Veliki Britaniji in Franciji, ki so ji poslale note 6. julija z zahtevo, naj prekliče blokado zapadnega Berlina. V odgovoru je zvrnila vso krivdo za sedanjo kritično situacijo v Berlinu na zapadne države. Obdolžila jih je kršenja dogovorov med štirimi velesilami. "Sovjetska vlada," pravi odgovor, "je že večkrat posvarila vlade Amerike, Velike Britanije in Francije, da bodo morale prevzeti vso odgovornost za kršenje dogovorov in zaključkov, sprejetih na konferencah štirih velesil, glede Nemčije. Zaključki, sprejeti v Jalti in Potsdamu, določajo demilitarizacijo in demokratizacijo Nemčije in prt prečenje dviga Nemčije kot vojaške sile, da ne bo nikdar več ogrožala miru. Zapadne države so dale slovesno zagotovilo, da bodo skrbele, da bo Nemčija plačevala reparacije državam, ki so utrpele ogromno škodo zaradi nacij-ske agresije. * Zagotovilu niso izpolnile, temveč kršile sklenjene dogovore. Poru rje, središče nemške vojne industrije, ni demilitarizirano in ni več pod kontrolo štirih velesil. Blokada zapadnega Berlina je direktna posledica kršenja skle njenih dogovorov, Amerika, Velika Britanija in Francija so se odločile sa razkosanje Nemčija na dva dela in ustanovitev separatne vlade v zapadni Nemčiji na londonski konfereBsi. katere so se udeležili tudi reprezentanti Belgije, Holandije in Luksemburške/ S to odločitvijo so izpodkopal* temelja, na katerih je slonela njihova pravica do udeležbe y administraciji Berlina. Sovjetska vlada je za pogajanja z zapadnimi državami, toda le pod pogojem, da se bodo na našala na celotno vprašanje kontrole Nemčije po štirih velesilah. Amerika, Velika Britanija in Francija so tudi kršile dogovore. ko so uvelisvile denarne reforme v zapadni Nemčiji." Odgovor sovjetske vlade pomeni, da se bo blokada zapad nega Berlina nadaljevala. Stavke v Italiji po atentatu na Togliattija Vodja komunistične stranke težko ranjen. Vlada premierja Alcida de Gasperija v nevarnosti Rim. 15. jul.—Stavke in ne-1 najmanj pet oaeb ubitih in vt- miri so Izbruhnili v Italiji po atentatu na Palmira Togliattija, voditelja komunistične sranke. Togliattija je obstrelil in težko ranil Antonio Pallante, 25 let sar pravni študent iz Sicilija. Policija Je takoj prijela atentatorja. Oddal je pet krogel na Togliattija, ko je prišel iz poslopja poslanske zbornice. Z nJim je bila l^eonllda lotto, ko-munistinja in članica zbornice. Dve krogli sta preluknjali To gliattijeva prša, ena mu je o-praskala vrat, ko st Je zgrudil na hodniku pred poslopjem zbornice, dve pa sta zgrešili cilj. Pet ur po atentatu ao zdravniki izjavili, da bo okreval, ako ne bodo nastale nove komplikacije. Odredili so transfuzijo krvi. V žile ao mu vbrizgnili skoro dvs kvarta krvi. Splošna delavska konfederacija pod komunistično kontrolo je oklicala generalno stavko v znak protesta proti atentatu na To Mliattija. Stavka se je razširila na vse kraje in paralizirala industrije in promet. Od Palerme na Jugu do Trente na aeveru Je bilo delo ustavljeno. Poročila pravijo, da Je bilo Ameriiki konzul napaden v Jeruzalemu Jeruzalem, Pslestlna. 15, jul Ameriški konzul John J Mac-Donald je bil napaden is /ase de. Krogla iz pužke Je zadela njegov avtomobil in ga preluknjala, toda konzul ni bil ranjen Konzul Thomas C. Wasson. katerega je MacDonald nasledil, je bil ubit v Jeruzalemu 23, maja v teku bitke med Židi in Arabci. Stavka železničarjev odvrnjena Kanadski minister naznanil izravnavo konflikta Ottawa. Kanada. 15. Jul,— Splošna stavka železničarjev Je bila v zadnjem momentu odvrnjena. Delavski minister Hum phtev Mitchell je sinoči nežna-nil izravnavo konflikta med unl-lumi in kompanljaml. Unije so izvojevale zvišanje plače /a 17 centov na uro. Zvl-lanje )e retroaktivno od 1, marca naprej. Ako ne bi bil konflikt izrav nan. bi bilo danes zastavkalo 150,000 železničarjev. Unije so prvotno zahtevale zvišanje plače za 25 centov na uro. liko število ranjenih v nemirih, ki so sledili oklicu splošne stavke. Delavci so zasegli največje tovarne v Turinu. Mesto Piom-bino v centralni Italiji ob ob režju Sredozemskega morja Ja pod popolno komunistično kontrolo. V Bologni so bili lavršt-nl navali na urade desničarske soviallstične stranke. Razkačena množica Jih je zažgala. Napetost v Italiji ja velika. Bojazen Je. da bodo komunisti in drugi levičarji skušali strmoglaviti vlado premierja Alcida de Gasperija, voditelja stranke krščanskih demokratov, ki je zmagala pri volitvah v aprilu. De Gasperi Je obiskal Togllattl Ja v bolnišnici, v katero Ja bil pripeljan po atentatu. Dejal ja: "To je najstrajnejfte, kar se je moglo zgoditi." Na Piazza Colonna, glavnem rimskem trgu, se Je zbrala o-«romna množica. Več tiaoč policajev, in vojakov Je krotilo raz-kačeno množico. Oddani so bili streli in padalo Je kamenja. Močna vojaška posadka straši poalopje poslanske zbornice in druga Javna poslopja. Ekaekutivni odbor komunlatl-čne stranka je pozval ljudstvo, naj zahteva resignacljo Da Gasparijeve vlade. lUavil ja, da it, to vlada lakote, raskola in civilne vojne. Policija je zaslišala atentatorja, da ugotovi, ali Jt izvršil dejanje sam, ali bil orodja drugih, kot trdijo komunisti. Pallante je priznal, da se je že dolgo pripravljal za napad na Togliattija. Dejal je, da ni član nobtnt politične stranke, odkar jt Itato-pil iz liberalne (konservativne) stranke I. 1946, Kitajski komunisti v ofenzivi Zasedli so želeiniiko križišče Nanking. Kltajaka. 15. Jul.— Komunistične sile so v ofenzivi proti armadi diktatorja Kalšeka ob dostopih do centralne Kltaj- Stroškl železniških kompanij ^e in v provinci ftantung. Udr se bodo povečali za $76,500.000 ,r M' v ^»^»v križišče železni-letno, ker so bile plače zviša- CV Tlentsln-Pukow, in ga za- sedle. velika britanija revidirala strategijo obrambe imperija Washington, D. C.. IS. Jul Velika Britanija je revidirala | globalnega značaja, tradicionalno strategijo • glede obrambe svojegs Imperija in odslej naprej se bo zanašala na vojaško zvezo z Ameriko in drugimi zapadnfrni državami v svr-ho zaAčlte To dejstvo so rs/ krili veiev. Veliko Britanijo In njenimi do- „ rtob7v Nin. njem mog'ir ne bojne mornarice mlnlonl je še ti dna, in verige mornaričnih baz. Ve- Velika Britanija se /da) lika Britanija )e motala znižati naša na letalsko silo, ne na mor-. irlro v iKivojni dobi namo, za /ašllto Odlomila »e kingu ft.000.000 kitajskih dolarjev bojno mornarico v povojni dobi narlio, za zaščito Odločila »e' Infla« ija »e pripisuje sprosti-zaradi finančne stiske. je rs gradn|o letalskih baz in tvt novih bankovcev sa kritje Vzdrževanje ravnovesja sile v omrežja Njen vpliv je še ve- stroškov operacij Kstšekove ar-Evropi s podpiranjem najmoč-1 lik v mednarodnih zadevah, če msde piotl komunističnim ailam nejše države. To nI več mogo prav )e zabredle v ekonomsko Operatorji črnih tržišč grmadi jo če, ker ae vojne ne morejo orne- in flnsnčno kri m, J profile PETEK, 16. JULIJA 1948 tjloADVL nCL&ÜL naá&IbUL m let* MJO in pol Uu, 12.00 aa *Mft leas* sa Chicago in okotico Cook Co. M M u colo late. $4.7» ia pol lata; aa laosematvo 111-00. Subscription rata«: for tha United Stale« (except Chicago) and Canada M OO par rear, Chicago and Cook County 9I.S0 per year. foreign countries Si 1.00 per yen«. Cane oglasor po dogovoru.—ftokopiat doplsor |n nenaroienih ¿lankov sa na vra*a|o. Rokopisl Oterarne rasblne (¿nice, pevestl. drama, pesml lid.) «a vrnejo potttfat»l)a le v Sluiaju. 6s )s pfttaAil Razne vesti iz Fontane Fontsns, Cel. — Provijo, da pride za veseljem žalost Temu je čes tokrat tako. V nedeljo, 25 junija, sts praznovala rojak Ru-par in njegova žena 25, obletnico zakonskega življenja. Povabljen sem bil tudi jaz. Slavnost se je vršila As Ruparjem domu, kateri je kakor nalašč pripravljen za majhne zabave, kajti okrog hiie je-lep in velik vrt. Razumljivo, da je bilo za lačne in žejne vsega v izobilju. Zakoncema Rupar želim še nadaljnjih 25 let srečnega zakonskega življenja, zaeno pa se zahvaljujem za povabilo. Zvečer pa smo bili povabljeni v dvorano, kjer so praznovali god Lojzi in Lozjke. Mize so se šibile pod težo vsakovrstnih do» brot. Tudi riževih klobas in žovce ni manjkalo, tako da nisem vedel, kaj bi naj prvo ugriznil. Vse priznanje tem naftitn vrlim ženicam! Obenem pa sts praznovala 25, obletnico brat in sestra Pikal j. Tudi vama želim ie nadalnjih 25 let srečnega zakonskega življenja. Oba sts aktivna člana nsiega društva in med prvimi fontanlkimi Slovenci. Gostje so bili v jako veselem razpoloženju. In kdo ne bi bil vesel, ko je vendar L. Simončič neprestano vlekel svoje meh. Ženske pa so bik jako zapo slehe v kuhinji, zlasti Rozi Lazar, vertdar pa si je odtrgala čas, da se je tu in tam tudi zavrtela. Po končani zabavi pa sta se Rozi in njen soprog Tčrti zadov6Tj-no napotila domov, a prihodnji torek se je raznesla vest, da je umrla. Nismo mogli verjeti, da je kaj takega mogoče,, a na žalost je bila to kruta resncia. Po-kojnlca je bila zelo priljubljena rhed tukajšnjimi Slovenci. Bila je Članica društva 723 SNPJ, kakor tudi ostala družina. Bila je vestna žena in naprednega mišljenja. To je tudi pričalo, ko je ležala v krsti vsa okrašena s številnimi venci in šopki. Na zadnji poti smo jo spremljali vsi Člsnl in članici ter drugi prijatelji in prijateljice. Pogreb je bil civilen in njeno truplo vpepeljeno. Zapušča moža Toma, hčerki Josephine in Brever-ly ter sestro in brata. Tudi društvo 723 SNPJ jo bo zelo pogrešalo, ker je bile v resnici sestrs in zvesta članica. Na tem mestu se v imenu druitva zahvsljujem vsem člsnom in članicsm društev 723 in 560 SNPJ, kskor tudi vsem prijateljem za cvetice in udeležbo pri pogrebu. Br. J. Rudman pa se je moral podvreči težki operacili, kstero >a je srečno prenesel. Želim mu skorajšnjeg« okrevanja, članom n prijateljem pa priporočam, da ga obiščejo na domu. Na počitnicah so sledeči: br. Novak In žens, Sksvič in žena, sestra BlažiČ in br. Hočevar in lena. John Trstar in njegova (ena pa bosta nsvzoča na pikniku Pionirjev dne 7. avgusta. Tudi podpisuni jo bo popihsl v De-trolt in se udeležil 25. julijs piknika. ki ga bo priredila federa-cija detroitskih društev SNPJ. Na obisk v Fuptsno prihajajo rojaki iz vseh krsjev Zedinjenlh diiav. Vrelo bi preveč prosto ra, če bi vse omenil, omenim pa naj Rudita Vidmarji in njegovo družim», n kstero se bom odpeljal proti Detrollu. Torej na veselo svidenje' Dalje na) na kratko poročam o callfornijskrm dnevu SNPJ, ki I se jc vrSil v Los Angclcsu. To je bilo prvič, da so so californij-ska druitva rsv/els in priredila sa ali cvetice v Californiji, ki je ne bi imel Pete na svojem vrtu. Reči moram, da<^vobflá ves čas najinega bivanja^v fil-Cajtonu ^Diegu zelo lepó pogtrežena žini Benedict in Stankó Sta ñama razkazali vse zanimivosti tega lepega mesta. Pete naju je Vodil celo na božjo !pot'. [Prav lepa hvala! (Konec prihodnjič.) John Malovrh. Advertising rates on agreement—Manuscript« of eommunic and unsolicited article« will ntt he returned, pfher manus such as «lorias, plays, poems, etc. wOl be returfcdd te «entfsi when accompanied fat self-addressed sad stampbS eirrsfepe. Wsalov ns vse. kar Ims stik s lUtomi PROSVCTA 2817-51 So. Lawndalo Ave.. Cfakago 29. Illinois Ta 4ilea fa bila enOta V PM svtésnjo pokojnine radi voltio la kaže stara ljodl, Id sohtevajo tak dan. Uspeh je bil lep. Glede Fontane pa naj pojasnim, da je bilo dosti govorenja in pisanja, toda priznati moram, da je bila udeležba iz Fontane precej piikava. Vse priznanje članstvu društva 650 StfPJ iz Los Angelesa ln odboru, ki je vse tako dobro organiziral. Prvenstvo v balln-carski tekmi pa smo odnesli Fontančarti. Odbor je soglasno zaključil, da se bo vršil califor nijski dan ^NPJ drugo leto v Fontani. Pričakujemo, da nas bo prišel pogledat vsaj en glavni odbornik. J. Jane. N* obisku v Californiji Zadnji kKc na Proletarčev piknik Chicago, 111. — V Prosveti je bilo že nekajkrat poročano, da se bo vršil v soboto, 17. julija, piknik v korist Proletarcu. Pre-pričani smo, da bo naša slovenska javnost v Chicagu v velikem številu pohitele h Keght v Willow Springs, ssj Proletsrec zasluži podporo, ker tako vztrajno že toliko let izobražuje v naprednem socialističnem duhu našega delavca v tujini. V teh Izrednih časih, ko infla cija jsha visokega konja, jc zelo udarjen tudi ta naš delavski list, zato jc potrebno, ds mu vsi pomagsmo. da bo ic nadalje vršil svoje ncpreccnljivo delo. D« naši napredni rojaki cenijo ta Hst. pričata dva primers: velike priredbe v Wsukrganu. katere čisti dobiček je bil oddan v tiskovni fond P rolet s res. in priredbe v Det rot tu. ki je tudi prinesla nekaj nad h300 za Pro-letarca Kaj pa Cfkažani? Tudi mi moramo svoje doprinesti za Pro-letarcs To boste imeli priliko v m »IKito, 17. julija, in *tc*r s tem. da se v velikem številu u-detežlte plknlks Za ples bo igral izvrsten K*>-vpočev orkester Tudi postrežba bo dobra. Na svidenje' nlm pi i sadom Roditi Je bilo takrat skoraj tako nevarno kot zbo-leti na najhujši pljučnici. Semmelweis se je zazdel ofrakanemu gospodu profesorju in njegovim asistentom. Ki so goberdsll velike baoedr in vsemu pri-trjevali, ksj krnslu edinstvenlk Rstkričsli so ga za čudaka, ke« pač ni mogel mirno gledati, kako so te mlatit žene umirale. To ga jc gri/io. Bile so večinoma ubolne. brer stfehr in doma, revna dekleta, ki so |w*tala matere vcčtnoma hrrr cerkvenega hfjvpwlo-va, toda ta Semmclwei*a so bile p«č ljudje Z mnoco upov Jim jr zatrl pomagati v njihovem trpljenju in jih if>fvm?jafl ob bnloči poti prvega poroda. K*dar je odhajal odtijft», bile popolnoma Izčrpane, a kar žarele so od sreče, ds so mogle prtvlll k sebi svoje črvički* ... t Dvs dni—tn tu in tam se je začela zarja srpče upremmjatl v tdečino divje vročine. (Dalje prihodnjič.) Krojaška unlls Amalgama led Clothing Workers le v Hew Torku pričela graditi nov isdruini stsnovsnjski projekt sa svojo ¿leno. Stal bo S10 mili Ionov, ograjen v Bronx u ln v ninm bo dobilo 7sr druiln stanov snle. Stanarina bo anaiola Sli od soba na me ■oc. kar Jo v Naw York* nainiiis slaaartna. Pradaodnlk untis Jacob Potofsky Jo ssmdil prvo lope te ob pričetku gradbenih dol To bo »o tretji stanovanjski projekt to unijo v Now York«. meščane v oholi pozi angleški osvajalci iz preteklega stoletja. Vsi trgi in ulice se imenujejo po njih. Beli privleči še nadalje pašujejo v hotelih in najlepših stanovanjih. Služijo jim so ferji, rikše. zanje in za maloštevilne domače monopoliste delajo indijski ljudje v tovarnah jute in bombaža, v pristaniščih, na ladjah in v zatohlih uradih. Angleški gospodarji so še vedno šefi policije, postni upravniki, direktorji bank in upravniki ca rinarnic. Oficirjl-instruktorji in "svetovalci" so. Njim so voditelji Kongresa prodali neodvisnost Indije in z njimi si delijo zlate reke profita. Kalkuta reakcionarnih uradnikov, Angležev, hotelov, rikš, nesnage, beračev, Kalkuta bede, ponižanja—to še ni vsa Kalkuta, ne vsa Bengallja in ne vsa Indija, tu je še prava svobodoljubna pristna Kalkuta in resnična Indija, tu je številno kal-kutsko delavstvo, napredni nameščenci, dijaki in učitelji. Vsi ii so spoznali goljufijo Nehru jeve in Patelove "neodvisnosti" in vsi ti se vztrajno ter neustrašno borijo za pravo neodvisnost svoje velike dežele. Ta prava Kalkuta je korakala po mestnih ulicah v protiimpe-rialistlčni demonstraciji konference jugovzhodne Azije. Nekoliko dni pozneje je povzdignila svoj glas proti draginji. Pozdravila je II. kongres Komunistične partije Indije. Ta, resnična Kalkuta je žarečih oči in dvignjenih pesti zanosno pozdravljala mladinske delegate lz Sovjetške zv§eze in Jugoslavije. Ta Kalkuta Še živi v strašnih delavskih četrtih Ha ura h In Ša limor. Skriva se še v kleteh in umazanih mestnih kotih. Toda poznajo jo in se je bojijo. Od vsakem udarcu, ob slehernem izzivanju zatiralČeve oblasti, je zapustila svoja mračna stanovanja in delo za svoje gospodarje, stopila je na ulice ln tigč ter povzdignila svoj močni uporni glas. To borbeno množico so ubijali in jo ubijajo, mučili in jo muči jo angleški zavojevalci in "neodvisni" Indijski kapitalisti, toda ta množica, ki je indijska napredna zavest in je svetila tudi v najbolj črni temi sužnosti, jč zdaj močnejša kakor kdaj Koli prej. Niti demagogija o lažni neodvisnosti in ne krvavo nasilje včerajšnjih in današnjih go spodarjev, je niso zlomili in je ne bodo, zakaj prihodnost Indije je njena. ("Knjlševne novlne") Slovenska narodna podporna jednota MIMI 8© L.wnd«U Ave. Chkafo 23. llUaois hištva in 120 pisarniških garnitur. V to pamSgd Industrije bodo vložili 1,500,000 din, in sicer za misarsko delavnico in žago v Cepovanu 900,000, za škafar podjetje na Lokvah pa 600,000 din. Predvidena je razširitev okrajnega podjetja "Promet" ter gradnja modernih klavnic in hladilnic v Solkanu, D6rnbergu ln Ajdovščini z investicijo 6,728,000 dfiH. Dalje bodo zgrajene ItlH sušUniče sadja In sicer dvč v Levpl in dve v Brdfh, za katere je določenih 2,5$0,000 din. Mlekarske zbiralnice v Sent Vidu fn Čepovanu bodo preuredili tudi ža izdelovanje sita in masja, v bližini Gorice—bržkone v Volčji dragi—pa bo ustanovljena večja mlekarska zadruge. Produkcija žganja se bo dvignila tako, da bo dosegla 1, 1951 2500 hI žganja. Predelovalo le bo sadje, Iti ni ca1 drugo uporabo kot za žagnjei Proizvodnji usnjatne v Mir-nu se bo dvignila na 409,000 Kvadratnih metrov predelanih telečjih in ovčjih kož ter 80 ton podplatov. Okrajni čaVljafna v Mir-nu bo tudi razširila svoj obrat, da bo morfli izdelovati 40 tisoč parov čevljev letno, Elektrifikacija goriškega okraja Po načrtu ln Skladu državnih elektrarn Slovenije se bo v petletki elektrfflclralo v okraju 30 vasi in naseli] ter napeljalo 100 km omrežja nizke napetosti. Za ta dela je določenih 14 milijo-n6v din. Elektriko bodo dobili naslednji kraji: Predmeja, Otll-ca, Kovk, Medana, Neblo, Hlev-nfl, PMrnel1, Pristavi, Kozatno, Sredine, Kombreško, Lig, Zapo-tok, Senik, Kal nad Kanalom, Levpa, Podkraj, Selo na Kresu, Bfje, Gornji tokavec, Loikvica; Hudi Log, KoHtb, Volarji, Ri-javcl in Podgokd pri Peči, Brez dvoma bodo prebivalci teh Krijev z veseljem tudi ssml pomagali pri delln za flektrifi-kacljo, ker je v njihovem interesu, da čim prej zasveti električna luč v njih vaseh in na njih domovfh. Z elektrifikacijo bo mogoče predvajati v sadružnlh domovih teh krajev filmi ter se bo električna energija lahko porabili tudi za zboljšanje deli v kmetijstvu. Okrajni gospodarski plan bo popolnoma preoorazil lice Goriške. Na domačih tleh bo cvetela industrija za široke potrebe, prebivalstvo postalo v marsičem gospodarsko neodvisno! Iz načrta je rezvidno, da bo šlro-kopotezna dejavnost pritegnila še tisoče delavcev v središča lahke industrije, ki se že sedij razvija v tako hitrem tempu Obnovi, Industrializacija in elektrifikacija gre v korist širokim delavnim množicam in državi ter ima tako velike perspektive za bodočnost, kakršne so mogoče samo tam, kjer ima ljudstvo oblast v svojih rokah. Osvobojenim bratom se nI trebi bati brezposelnosti niti bede nlfi socialnega ali narodnega zatirinja, ker so sami kovači svoje usode in bodočnosti. r. a. v man. «i t*mik____________ LAW*HNC« ORADIHILK. tajnik I» ^«Ljsnc, etrsfet m n 4MTON U A HIJEN ZI^UlU^ I msr&MF&rvsz K, d rušo »kroti* M lirl|r <>k*wth» OHRTLa AsCSftOSlcM, SMto eki ....... i««»*■«» «IS Mera« Ši. Iv»l»J>, MImi JJ^tttflHttE :.::»S E^J..: ¡53: si" I Si «"iHirirdTf.. j*~ ■ -Hi a- hm et* Tudi furlanski kraji zahtevajo avtonomija Zopet oprostitev nacističnega vojnega ilollinc« Ameriški sodniki v Nuernber-gu, ki že nad ft mesecev zavlačujejo sodno razpravo zoper skupino znanih nacističnih diplomatov in uslužbencev hitlerjev-skega zunanjega rninistnrtva, so oprostili obtožbe in izpustili na piosto nacista Guatawa Adolfa von Mailanda, enega glavnih obtožencev. Bivši nemški cariniki v arabski legiji "Oesterrelchlsche Zeltung" po-roča, da so od početka sovražnosti v Palestini vodili propagando za prostovoljni vpis v arab»ko legijo med bivšimi nemškimi častniki v Avstriji. Častniki in moštvo bivše Luftweffe so prejeli pozive, naj prekoračijo italijansko mejo čim prej tet ae vpišejo v pisarni za nabirsnje vojakov v Bolcanu (južna Tirolska), od koder jih bodo poslali v eno izmed arabskih držav, da se bodo borili pfoti Židom Središča za rekrutacljo so tudi ustanovili v dveh kavarnah v 9 in 17 oktaju Dunaja List zahteva «»d vlade, naj fKtdvrame od-lo< ne ukrepe oroti temu novačenju. Avstrijski tisk tudi poroča, da Je bivši RS-general Kichrnan sedaj v Kairu, kjer sestavlja poseben stih l/med bivših nemških častnikov za Arabce. 20 hit-lerjevritlh vojnih i/Jetnikov v Egiptu se je pridružilo arabski vojski ' Yu«oalav Conenlate Oenaral IN Weel Randolpk llreet Pišete lahko v slovenskem, «rbohrvitskem ali angleškem J0-dku HH^^^Hf Dlvldend* Mim plačane hrenilfe* FT^^ brei prestsaks le o4 tela i Ml raaocz oiviotaot N«SS«I «MSI Sel *»J.UI«— ffl fMNSB^^VPMP^^VMMp BJBHBKBBS st. mul feieiu iavirii and Loan Association of Ckicago »KUPNO PIU MOTNJE ZNAftA NAP III 000 000 IIII West Čermi* IUL~CMcee« t-VlSfinla II» t a*««M**|MN la f4 M«M«in« »ua« niaina ^ Zgodovina ka por la preteklega atoletla r. DIMEZ strah kranjske dežele Cerar Anton Danilo ' (Nadaljevanje) "Ne pozabi name in imej doma zame vedno dobro besedo. Jaz sem nesrečen človek, saj.ne bom mogel te nesrečne soldašne prenašati!" "Ej, Urško boš pozabil," pravi Štofan, "in kar drugi zmorejo, boš tudi ti!" "Eh, kaj Urška, saj je še drugih lepih deklet na svetu. Bil sem zateleban vanjo, no, ie ras; kar blazen sem bil, toda to je ie minilo!" "Glej, oče U je odpustil, mati pa zasluži pri kravah lepe denarje, da ti bo lahko pošiljala kakšne rajniše v Ljubljano. Pa večkrat piši, ko znaš tako lepe besede postavljati v pismu!" Segla sta si v roke. Janez je odločno pograbil skrinjo in jo mahnil v kasarno. IV, Beg od Htraie Janez je služil pri sedemnajstem pešpolku barona Kuhna. A po treh mesecih se mu je vojaški stan tako priskutil, da se je pričel pečati z mislijo,* kako bi od vojakov pobegnil. Imel je prijatelja, ki mu tudi ni prijal komis ter je bil istih miili kot Janez, zato sta oba hodila večkrat v gostilno "Zum Jaeger" na Tržaško cesto. Mati mu je naskrivaj pošiljala denar, s katerim naj bi si olajševal vojaški stkn. To vedno ekserciranje dan na dan mu > grenilo življenje. a V gostilni "Zum Jaeger" je služila za natakarico mlada, lepa in stasita deklica, Roza Kovačeva iz Čeinice pri Železnikih. To dekle se je goreče zaljubilo v tako brhkega fanta, kakor je bil Siherl. Pri njej je dobil vedno tolažbo in pijačo, če je tarnal, da težko prenaša vojaško službo. ' "Prostosti si želim, prostosti," ji je vedno govoril. "Najrajši bi kar pobegnil od vojakov!'! K Rozi se je zatekal vedno, kadar je bil slabe in neutolažene volje. Roza ga je znala vsakokrat lepo pomiriti ter mu je z ljubečimi besedami prigovarjala, naj tega ne stori. Kaj bo potem z njo, če ga ne bo več videla, njega, ki ji je tako drag. Obljubiti ji je moral vsakokrat, da jo bo ubogal in ostal pri njej,—Toda to ni trajalo dolgo , . . Nekega dne je naneslo, da je stražil neko .vojaško barako na Rimski cesti v bližini gostilna "Zum Jaeger". Lepše prilike bi ne mogel pričakati. Večpr je bil Iq ko j* stal na straži, zatopljen v misli pobega, mu je hipoma prišlo r>a misel, da bi bilo najlepše, če bi kar danes izvršil svoj načrt. Cesta ja bila ta čas malo obljudena in Roza tako blizu. Končno je njegov sklep dozorel. "Zdaj ali nikoli!" Puško postavi v kot, postoji nekoliko in steče čez cesto v gostilno "Zum Jaeger" ... Roza ga je prestrašeno pogledala, ker je bil videti vas drugačen kot sicer. Sedel je v gostilniško sobo in Roza mu je prinesla pijače. Nenadoma pa reče dekletu: "Roza, če me res ljubiš, skrij me v svoji sobi vsaj za dva dni; jaz sem pobegnil od straže!" 'Roza je zatrepetala: "Kaj bo s teboj, če te ujamejo? Zaprli te bodo in jaz te ne bom več videla. Kaj bo s teboj?" "Ne boj ae zame. Tu ti dam nekaj denarja. Kupi mi primerno obleko in me skrij! Tu me ne bodo iskali." Ko so prihajali neki gostje, je stopil v vežo in tam obstal .., Roza ga je odvedla neopaženo v svojo sobo zadaj za gostilno. Tsm ja presedel dva dni in dve noči . . . Tretje Jutro se je poslovil. Roza se ni mogla ločiti od svojega fanta, saj ga je ljubila z vsem žarom prva ljubezni.—Zadrževala ga je dlje, kot mo je bilo ljubo. Naposled se je odločil, odprl okno, se zagnal ven in skočil čez cesto na Mirje. Vsa zasolzena je gledala Roza za njim. Šel je dalje po Tržaški cesti, preko polja čez Polhov gradeč proti hribom. Prikradel se je do Trzina v Ukmarjev boršt. Tako Je izginil zasledovalcem iz vida. Pri nekem znanem kmetu, ki je poznal starega Siherla, je našel zavetje in prenočišče. » * 9 Ko se je Janez čutil varnega, je pričel oprezno tikati po okolici. Tedaj mu pride naproti tuj človek ter ga vpraša: "Od kod si ti, ki te ne poznam?" Siherl ga premeri od nog do glave: "Z isto pravico vprašani jaz ,|ebe, Čemu se klatiš po tem okolju! Ne gledaš ravno, da bi imel čisto vest." ' Tujec se mu .nasmehne in odgovori: "Takšnih natf>' Vač, k( nimamo čftte vfesti. Lahko postaneš naš, če imaš dovolj poguma in srčnosti!" - • "Vsega imam, kar potrebujem, da se lahko vsakomur po robu postavim; še gosposki, če je treba." "Daj, povej že, kdo si prav za prav!" . "Meni pravijo Golfestdcher, pišem se pa za Boštjana Kocha." "Videti nisi delavec, imaš preneine roke in gosposko suknjo; prej bi mislil, da si bil 'šli-bar\" "Saj sem tudi bil. Pa sem pri nekem pretepu sunil nasprotnika s fovčem v goltanec; zato mi pravijo 'Gofelstecher'.—Če pa tebe takole opazujem, se mi prgv zdi, da si skrivaČ.—Prav lahko bi se pridružil naši bratovščini, ker bi se ti ne godilo slabo. Videti je, kakor da si študiral, in takih prebrisanih fantov potrebujemo—Posla nimaš, pridi torej po Marijinem zvonenju proti meji. Tam se nas nekoliko sestane, pa se bomo ža pogovorili . . Siherl 'premišljuje in pravi čez Čas: "Pridem in vstopim v vašo bratovščino! Zakaj pa ne? Saj vem, kakšen posel opravljate." "Denarja ti ne bo mšnjkalo, pa še drugih dobrot bo obilo." Tako sta sa razšla. Gofelstecher pa je zakli-cal za Janezom: "Le pridi, če imaš korajžo!" Siherl se je vrnil po poti, od koder je bil prišel. Govoril je sam i seboj: "Izbire nimam, hajd, da poskusimo!"— « V. Janet postane glavar rokovnjačev Janez je prispel »večer na rob gozda in zagledal tam aedam fantov in mož. Premeril jih ja, ko «o posedali tam okoli. Gofelsteiher ga ja fta od daleč pozdravil in dejal onim: "Glejta, to je naš novi pajdaš! Študiran je in zna dobro pisati, potrebovali bi ga." (Dalj* prihodnjič) Marsikdo sorazmerno železne dveri Bogomir Magajna (Nadaljevanje in konec.) se vpraša: zakaj je z dogodki, ki ao se dogajali, tako malo pisanega; vsi odgovarjajo najiačno na to vprašanje. To pa drži: umetnost Je vendarle predvsem otrok fsntazlje, ki jo projicira umet nik v resničnost, ali si pa dopolnjuje fantazijo z resničnostjo. V teh letih so pa dogodki preveč prekosili vsako fantazijo, vsak razum. Nekaj tako strašno go-rostasnega je bilo v vsem tem, da še ni mogoče poiskati pravega izraza Dogodki »o s toliko brutalnostjo udarili v razum ln srce umetnika, da je prehuda bolečina postala zavora za u-atvarjanje samo in bo delo zaživelo zopet na novo, ko se bolečina ublaM Danes pa je že lažje pisati o naaprotnem. ki jr tudi raslo \ tisti dobi: o plemenitem heroj-stvu, o nesebični pomoči, o sa možrtvovanju, o VM-m. kar je preprečilo, da ni moloh pogolt nil našega ljudstva Zakaj ao pa penmi nastajale tudi med borbo? — Pesmi ao bile tedaj aokrik, sok lic dogajanju, kot je »oklic: Na juriš Isio-čaano dogajanje jim je polnilo vsebino. Dogajanje samo je ietočasno ponazarjalo, dočim je treba aedaj za resnično ponazoritev strašnih stvari silnega notranjega napora, silnega vzpo- na fantazije, polnega sodelovanja razuma in čustev in istočasno popolno obvladovanje samega sebe. Vendar n-j bi vsi tisti, ki količkaj obvladajo pero in so sodelovali v borbah, do podrob-nosti zapisali svoje spomine, tudi brez ustvarjalnega namena, kajti to bo v bodočih desetletjih in v bodočih stoletjih bogato gradivo za pisatelja, umetnika, ki bo iskal nazaj. Vlak ni poslušal naših razgovorov in je drvel naprej in naprej. "Ljutomer!" "Že Ljutomer?" Peljali m» nas na knjižničarski tečaj polna soba skoraj samih kmečkih in vlnlčarsklh deklet in fantov. Spoznali bi nas radi pa saj ur vju poznamo že dol-«o, čeprav »e še nismo videli. Ali Je ies tisti tamle spisal Be-le tulpike-" — "Res", Najbrie nt> odgovarja čokata po glavi ©• >tri/ena (¡odtnova postava blv-¿i predstavi deklet. Bolj odgovarja pirdstavl mladi pesnik M mati. morda tudi pesnik Šinkovec l>««stl smeha in hudomušnih (»sledov j« v sobi. Ma-l.i Veioika nas opazuje s hudomušnimi. nekoliko poševnimi •m mi | h i sobi plava srebrni LI-nkin smeh, lepa Milena potresa v zadregi svoje kite. tudi fantje *o v račetku v radregi, a nad vsem je Mdeti silni potencial mladine, dosti zdravja, polno mladosti. Obrazi drugačni, srca ista kot na Primorskem, v Beli krajini ... Le dosti tega smeha in vedrosti naj poda Miško, ko aa ie bolj pomakne čez Muro gori v gorice. Ne vem. kaj mislijo o moji brdavsoški stokilski figuri. Zdaj prhne eno sedaj drugo dekle v smeh. Takoj smo •i prijatelji. Kaj vse so se naučile na tečaju, pripovedujejo. ZA a t o 1 a s a Ditglca, ki jim je bila za gospodarja in krušno mater, hodi vsa ponosna med njimi. Ni časa še kozarec dobrega Jeruzalem-ca vsakemu, potem gremo v dvorano. "Bo polna dvorana?" Kak-tl bi ne bila polna?" Pa se res napolnjuje, toda skoraj s samo mladino od petnajstih do petin-dvajaetih let. šum In hrum plava po dvorani—potem naenkrat tišina. Pesnik je moral na oder. Za vsako pesem posebej hudo ?loakanje, sicer popolna tišina Udi me»l prozo ae posreči vzdržati tišino V poldrugi uri je recitacij konec. Potenj nas obkrožijo in hajdl naravno»t v hotel. Debele klobase so tam na razpolago in dobro vino Kup mladine je ae-veda i nami, kolikor pač prostor dopušča Te) ko je kaj prida rat-govarjatl se, kajti kmalu zaori pesem za pesmijo, spontano brez prigovarjanja Od osebe do ooe-be pa hodi Luka od Sv Križa, vsaj tako se je poimenoval aam. ter razlaga ves navdušen, kako je bil a Cankarjem prijatelj v Ju-denburgu in kako se je tam Can- kar skoraj zaročil z natakarico Marijo. Le a Cankarjem je šla, dočim njega, Luke od Sv. Križa niti pogledala ni. V Pragi ja študiral Luka in v Parizu, a je pustil vse skupaj, kajti tukaj o^oli Prlekije ja pač najlepše na svetu. Med vojsko pa je bil seveda v Lackovem odredu. Kako bi t£-ga ne povedal. Ves vesel je Luka in kar naprej bi prepeval: "Dnes pa je en liiften den, ker sonce sije celi den, zato pa je en lušen den . . Dragica se jezi nanj, pa vse nič ne pomaga. Luka prepeva naprej. Mlada študentka Neva mi pripoveduje, kako je sedaj na gimnaziji v Murski Soboti. Potem zopet petje, smeh, zopet razgovori o dela tukajšnje mladine, zopet petja. Drugi dan sem se sam pomešal v gostilni med same kmetice: z gorie so bile pa tudi od onstran Mura. Z veliko radovednostjo so me opazovala; nekaj minut le in ie smo bili v polnem govoru ln polnem smehu. Pa tudi od oatalih miz je bilo slišati dosti smaha. V fantaziji sem si predstavljal, da ip tam onkraj Mure bolj tihi in vase zaprti ljudje, sedaj pa naenkrat toliko smeha, šaljivk, duhovitih zbadljivk, na moj račun in na njihov račun, da je dopoldne minulo kot bi imelo le dobro uro. Odkod le ae jim jemlje U ved-rost in živahnost? Pa te stoji tam sredi sobe zopet Luka in čeprav je dopoldne, že prepeva zopet: "Dnes pa je en lttšen dan." In res, čez Ljutomer plava pred-pomladno sonce v polnem siju, mimo njega pa romajo v hitrem vetru koamati oblački. Luka strmi ves blažen skozi okno za njimi. Tudi Ljutomer ima svojega pisatelja, ki je poleg vsaga razgleden v zgodovini teh krajev.. Kar nam je v nekaj urah povedal, bi bilo dosti snovi za več romanov. V nekaj minutah spoznaš dobri-čino, ki je Ža precej v letih, pa nas je s urnim, lahkotnim korakom vodil čez pokrajino. Neve pa ni bilo, kaj se pa6 hoče. Vrh hriba nad Ljittomerom smo 6b-stali ln ae zagledali v Prekmur-Je. Poprel bi menil, ravnina je pač ravniha, saj takih sem U dosti prehodil tam po Hrvaškem, po Sremu, tja1 čez Donavo. Pa ni res tako. Tudi od daleč je bilo videti z vrha nad Prekmur-jem nekaj posebnega. Kdo bi mogel povedati, kaj. Morda je vstalo iz silnih prepadov podzavesti občutje i* tistih dni, ko je praded korakal čez ta polja in naprej čez pokrajine proti Primorski—čudno občutje, da sem že nekoč bil tukaj—isto občutje me je potem zagrabilo gori ob staroslovanskih gomilah blizu Železnih dverl; ali pa je bilo morda spoznanje, da je Slovenija le večja kot sam jo gledal s Triglava; morda pa je bil refleks iz Miškovih podob. Mimo oblakov se je lomilo sonce in ustvarjalo svetle otoke po Prekmurju, dočim so bili hribi tam onkraj Lendave pogreznjeni v zelo temno modrino. Nekje iz ozadja se je dvignil fazan in zaplaval mimo nas navzdol čez trate in za hip za-blestel v predvečernem soncu. Tudi to je bilo nenavadno, saj doslej nisem še videl fazana v prosti prirodi. Tam na desno pa se je širila veriga gričev in hribov z blestečimi hišami, racaeja-nimi po pobočjih in vrhovih ter gradovi in faktorije raznih tujih grofov in patrov, ki pa so sedaj postale ljudska last. Med njimi so se dvigale pred nami ponosno Železne dveri, središče velikega viničarskega kolhoza. Ni dolgo tega, ko se ja Železnih dveri, par sto let starih, polastil Goering. Dal si je napraviti cesto navzgor do grada, preurejati je začel grad sam, zgradil si je v njem kopalnico. Kot zmaj se je hotel useliti tja gori, da bi potem s svojim nenasitnim gobcem sesal znoj in kri Iz teles slovenskih sužnjev. To ljudstvo ga je udarilo po gobcu, tako, da si nikoli več ne bo upal kak drugi Goering še siliti na te zemljo— če pa se bo upal, bo ddbil po gobcu tudi on. Odhiteli smo v dolino in potem smo šli po bregovih navzgor. Po Goeringovi cesti? Ne, veliko blato je sedaj na njej. Sli smo lepo med brezami in bukvami po stezah. Popje na drevju se napenja, malo še in svetlo zelenje bo zavladalo nad vajami. Tu in tam sili pomladanska cvetka iz vlažne zemlje. Budi spomine: premnogo tovarišev in tovarišic, ki smo tako cvetje nabirali v otroških letih, nI več. Mnogi med njimi so to zemljo napojili s svojo krvjo. Ko smo dospeli do prvih trt, je sonce zahajalo. In glej, zopet se je dvignil fazan, v zahajajočem soncu ves zlat, in zaplaval nad trstjem. Na tisoča in tisoče je trt, tudi one so mi ljube in in drage stare znanke. Kot otrok sem pomagal očetu povezovati jih in oče je bil ponosen, da mu ni bilo treba popravljati za menoj. Lepo ostrižena slone ob svojih kolih, ko ljubice ob svojih fantih. Kmalu bodo pognale svoje zelene cvetke in potem se bodo jagode napenjale od meseca do meseca—v jeSeni pa bo zopet praznik zrelega grozdja, velik praznik naših goric: Kurent, veseli fant, se bo valjal od smeha in radosti, ko bodo dekleta trgala in fantje nosili v brentah žlahtni sad po bregovih navzgor. Nič več ne bo jokal Kvrent, kot je jokal dolga stoletja ko je gle- In dvorano bo treba zgraditi novo, kajti ta postaja dosti premajhna za vse zadružnike. Življenje je živahno, prometa je bilo štirideset milijonov dinarjev, delo se komplicira z novo rastjo, treba po poenostaviti delo, zato pa je potrebna izobrazba, notranji dvig, ^la pojde vse od leta do leta lažje naprej, kajti veliko je treba znati sedaj. Včasih so vladali drugi, so prodajali in kupovali drugi, viničarjem ni bilo treba misliti nič; kaj ho-hoče suženj mišljenju! Sedaj pa je treba veliko misliti. Šest tisoč je bilo samo obiskovalcev doslej in jim je bilo treba razlagati to in to. Prihajali so od vseh strani domovine, celo prav od Gorice so dospeli sem. Treba je voditi knjige, zato so nujni tudi knjigovodski tečaji. Cvetoče mlado dekle, Krista je že napravila tak knjigovodski tečaj in že je začela pomagati v pisarni. Predsednik zadruge, vitek, suh možak in pa bolj Čokati ia ves veseli tajnik sta naju peljala v ogromno klet, kjer se vrste pet-desethektolitrski sodi. Gledal sem nanje in v glavo mi je šinil spomin iz balad, čitanih v otroških letih: Zaprta smrt—kako je stari smrt zaprl v sod. Prav taki sp ti ogromni sodi, kot je bil tisti, ki je bil naslikan ob baladi. Toda če {>otrkaš po potnih sodih, spoznaš, da ni v njih smrti, ampak zlato in rdeče življenje, sam sok te zemlje: šij>on, jeruzale-mec, rizling, muškat in druga vina raznih imen. Če bi vsak vi-ničar prodajal zase, bi ne bilo izbrano, tudi prodajati bi ne bilo mogoče tako načrtno. So sicer še težave in ponekod premalo razumevanja, toda vse težave bodo sčasoma premagane. Vino v sodih ni več smrt, življenje je. Pred vojsko je revščina silila ljudstvo v pijančevanje—pa saj prej, da pridejo, bi ne vedeli kam ljudmi," je rekel predsednik. Če morete, ostanite do jutri. Jutri bo tukaj igra Hlapec Jernej." Po recitacijah je ljudstvo obsedelo. Ni hotelo iz dvoranice. Vstal je domačin in nam govoril priprosto iz srca. Potem sem govoril jaz priprosto iz srca in se boril z ganotjem, ki ga ni pričaral samo kozarec muškata. Prišli so tamburaši in zaigrali. "Otvorite ples čakajo," je zaše-petal nekdo na moje uho. Tam nasproti se je smejala Krista meni naravnost v obraz. Nad štirideset let imam, ona komaj šestnajst. "Kot bi medved plesal z veverico, se bo zdelo," sem pomislil, a sem se zasmejal na široko in poprosil Kristo za valček. Zaplesala sva hitrih nog in naenkrat se je zbudil davni spomin, ko sem kot študent zaplesal s Silvo tam na bal j ar ju blizu Jadranskega morja. Takrat sem imel jaz sedemnajst in Silva šestnajst let. Kaj vse se je na tem svetu zgodilo od takrat! Mi' nati in Šinkovec sta odhitela vsak po eno dekle. Godina je bil Hud boj sam s seboj, dokler ni zmagalo razpoloženje tudi njega, saj je zaplesala vsa dvoranica ob lepi godbi tamburašev. Ta hip mi je bilo žal, da nisem jaz Minati in Minati jaz. Spisal bi lepo pesem Kristi na čant. Kot se spodobi za starejše ljudi, sem po prvem plesu lepo odšel v predsobo, a kmalu je pritekla Krista. "Nič ne pomaga, nazaj na ples! Tovarišice volijo!" In sem moral še enkrat nazaj. dal, kako je zgarano ljudstvo na- ,mu ni bilo dostopno drugega kot biralo grozdje za tujca, kako je (včasih do nezavesti napiti se, smelo skozi železna dveri samo drugače bi človek ponorel. Se-takrat, ko je tujcem polnilo so-; daj se pa ljudje iz zadruge ne de. potem pa so se žetone dveri napijejo več, vse drugačno živ-Nlč več ne ljenje jim pričara delo in vino. Kozarec dobrega jeruzalemca in ljutomerčana ' pa življenje po- zaprïe pred njinr), bo gledal gladu |n bede po stoterih viničarških hišah naokoli, nič več shujšanih rahitičnih otrok, ki so sedeli v kotih na tleh v medlem siju loščenk. Ljucbtvo nabira sedaj grozdje zase, prodaja vino zase. Pesem je zaplavala med trtami, telesa otrok so vzcvetela, lica rde v zdravju,, elektrika sveti po snažnih hišah viničarij» radio prepeva po bregovih. Silno se je čutil Kurent, ko so prvi radioaparati zaigrali po viniča-rijah. Takih godb v teh krajih še ni slišal. Z velikanskimi koraki je preskakoval Kurent trte ter prisluškoval ob oknih vini-čarji ter se radoval godb, ki so priplavale iz Maribora, Ljubljane, Zagreba, Beograda in Moa-kve. In še bolj mu je godilo, ko je mladina ustanovila orkester s tamburicami, orkester na pihala, pevsko društvo, dramatični odsek. Stoenajst mladincev in mladink je na delu, da dvigne prosveto. V gledališki dvoranici, ki jo je mislil Goering napraviti za svoj sprejemni salon« stoje lepo barvane kulise z gozdovi, vasico in gorami na sebi, v kotu pa ja velika omara s knjigami. Mi-lenka s kitami, ki smo jo včeraj videli na knjižničarskem tečaju, nam z vitko roko boia hrbte knjig, ki jih je nakupila zadru ga. Pripoveduje nam sakaj so ene knjige na svetu dobre in lepe. zakaj ao druge alabe in gr de/ Še veliko omaro bodo pripravili, kajti prva ja fta polna, in kam naj bi sicer dali nove knjige, če si ne pripravijo omare AB afta naroèenl na dnevnik "Prosveto"? Podpirajte svoj listi daljšfa. Deček je pritekel in postavil pred nas par buteljk. Pomeriš s kozarcem proti luči, in glej, skozi steklo se prikaže samo zlato sonce, prav tako Jcot tisto, ki je ¿oprej romalo nad trtami. Zopet smo šli drug za drugim na oder. Pred nami so sedele mamice, očetje, mladci, mladenke in otroci. Vladala je popolna tišina. Bili smo prvi pisatelji ln pesniki, ki so recitirali v Kamnitih dverih. Ljudstvo ni bilo kaj takega vajeno. Tišina, da bi miško slišal, je vladala v dvoranici med recitacijami. Mlada mati je vzkliknila: "Do jutra bi poslušala; kdo je vedel za kaj takega." "Da ste povedali malo po- TISKARNA S.N.P,J. 1 -sprejema vsa- v tiškartko obrt § padajoč a dola Tiska vabHa ta Veeelice tn shoda, vtsltnftee. časnika, knjiga, koledarja, letaka ftl v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem Jeziku In drugih...... VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO tNFJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI .... Vsa pojasnila daj« .... Cene šmarna, unijsko dalo prvs Pišite po Informacije na naslov: SNPJ P RIN T E R Y mi H S. Lawm*ale Ai FOR YOUR INFORMATION Mr. Frank P. Kosmach, President St. Paul Federal Savings and Loan Ass'n of Chicago, 2116 West Cermak Road, advises that now .are able tor give you greater service by making F.H.A. Title Loans. This lets you make improvements in your home without the usual red tape and requires only 10% down payment. On request we will mail ypu information in greater detail. At St. Paul Federal Savings and Loan you can open accounts by mail,—it is our quick and easy "Save-by-Mail" Plan. Remember, no amount is too small or too large. One more thing, don't overlook the change of office hours. Effective July 1, 1048: Monday, Tuesday, Friday, 0 to 3—Thursday, 0 to 8—Wednesday, 0 to 12— Saturday, 0 to 1. —(Adv.) "PROLETAREC" Socialistična dtlsrskl tednik Glasilo Jugoslovanske soc. zveze ln Prosvetne matice. Pisan v slovenskem ln angleškem Jeziku. Siane 99 sa celo. SIJI aa poL •1 aa četrt leta. NAROČITI SI OAI Naslov: PROLETAREC CKICAOO 99. ILL. 1901 South Lasmdale Avenuo "PROSVETA" MIT S. LAWWDALK AVE. Chicago 23, Dl.. Ji. Vaša naročnina na "Prosveto" ja potekla z dnem. V al «čaju. da Je od ekrani «pravnUtra kakšna tako) obveetlte. da sa lata popravil Z bratskim poadravom ZA UPRAVO "PROSVETI" CENE LISTU SOi Sa -Vselej kakor hitro kateri biti član SNPJ, ali fe zahteval sam svoj Hat tednik. | družino, ki Je take skupno naročena takoj nacnantti u prevalit vu lista. In članov, kl ae prüUti. proč od druUne In bo J Usti ¿lan Is «otičao dnevnik Prosveto. te doplačati dotična vsoto listu Proaveta. Ako tega ne atora, tedaj nora upravni* ra snlfatl datum sa to vsoto naročniku ali pa uatavtU dnevnik. PROSVETA. SNPJ. HIT S. Lannáala Aea. Chšeape 99, ¡K 1)