Poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt
KULTURNO
POLITIČNO
GLASILO
Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt	P« b.
b.
LETO XIX / ŠTEVILKA 32
CELOVEC, DNE 10. AVGUSTA 1967
CENA 2.- ŠILINGA
16. AVSTRIJSKI LESNI VELESEJEM
ofvoril zvezni predsednik Franc Jonas
Koroško gospodarstvo
- uspehi in težave
Danes ob desetih je najvišji predstavnik naše republike, državni predsednik Jonas otvoril 16. avstrijski lesni sejem na gospodarskem razstavišču v Celovcu. Za deset dni so se odprla vrata do ustanove, ki si je utrdila v 16 letih svojega obstoja položaj in v vedno večji meri znala privabiti tudi razstavi jalce iz raznih držav. Župan mesta Celovec in predsednik celovške sejmske družbe Hans Ausserwinkler je označil pomen razstave s sledečimi besedami:
»Združena moč v udruženju povezanih ustanov in interesnih zastopstev naj bi bila simbol skupnega hotenja, da bi velesejem bil v bodoče še bolj privlačen in zanimiv. Kakor surovina les, ki šteje k osrednjim nalogam velesejma, naj bi letni obroč za obročem pokazal, da je drevo še krepkejše in lepše. Še bolj pa naj bi sončni jug oplajal moč našega prizadevanja po miru in razumevanju za naše sosede v Sloveniji in Fur-laniji-Julijski Benečiji. Čisto v smislu dobrega avstrijstva odpiramo svoja vrata tudi bolj oddaljenim vzhodnim državam, od katerih štejemo Poljsko in Romunijo že več let in letos prvič tudi Sovjetsko zvezo med razstavljalce na našem velesejmu. V tem vidimo nadaljnji dokaz za pravo lego lesnega velesejma v naši lepi, na gozdovih, gorah in jezerih bogati deželi.«
Avstrija in še posebej Koroška se v rastoči meri zaveda posredovalne vloge ne samo na kultumo-duhovnem, ampak tudi na gospodarskem področju. 1236 tvrdk iz raznih dežel — med njimi iz Afganistana, Irana, Japonske, Libanona, Kanade, USA — dokazuje, da je ta velesejem zanje privlačen in predvsem gospodarsko interesanten.
Vendar merodajni krogi ob vsem tem uspehu, ki ga obeta nuditi lesni velesejem, nočejo zapirati oči pred resnimi problemi, ki nastajajo za Koroško in vso Avstrijo na sektorju tujskega prometa. Skorajda v vseh tujskoprometnih centrih je v letošnji sezoni število nočitev padlo. Objektivne razloge za to recesijo vidijo strokovnjaki v gospodarski recesiji Zapadne Nemčije, od koder prihaja večina naših gostov. Nemčija se v vedno večji meri z vsemi propagandističnimi sredstvi trudi, da bi ohranila državljana za časa dopusta doma. Anglija poskuša isti učinek doseči s tem, da dovoljuje pri potovanju v inozemstvo izvoz samo določene vsote denarja. Salzburg, mesto naših najbolj znanih slavnostnih prireditev, se pritožuje, da se letošnji gost ne zadržuje v Salzburgu. Gotovo pa obstajajo poleg teh zunanjih vzrokov za nazadovanje na sektorju tujskega prometa tudi notranje avstrijski vzroki. Vedno več je takih gostov, ki se pritožujejo zaradi pretiranih cen v prometnih centrih. Izgleda, da hočejo nekateri obrati primanjkljaj pri gostih nadoknaditi z zvišanimi cenami.
Anketa, ki jo je pred nedavnim izvedel namestnik deželnega glavarja dipl. ing- r-Walther WeiBmann, je pokazala, da situacija sicer ni kritična, da pa bo vendarle tre ba videti poti, ki vodijo iz te trenutne zagate. Eno je gotovo: tujci ne pridejo sami od sebe; za to je treba primerne propagande, v deželi pa mnogih investicij. Znano je, da Koroška neprimerno manj investira za tujski promet kot na primer Tirolska.
Vsi ti problemi čakajo učinkovite rešitve.
Danes so se že precej pred napovedano uro otvoritve začeli zbirati številni častni gostje in ostalo občinstvo. Točno ob deseti uri je predsednik velesejma, celovški župan Hans Ausserwinkler začel z otvoritveno svečanostjo in je pozdravil vse navzoče, v prvi vrsti zveznega predsednika Franca Jonasa, ki je prvič prišel kot zvezni predsednik na otvoritev celovškega velesejma, nato pa še vse vidnejše predstavnike javnega in političnega življenja, in sicer domače in one iz inozemstva. Nato je poslovodja, dr. Kleindienst, na kratko orisal pomen Avstrijskega lesnega velesejma in povedal, da je na letošnjem velesejmu 1236 razstavljavcev iz 33 držav. Poleg tega bodo v okviru velesejma še posebne prireditve in mednarodna strokovna zborovanja iz lesne
Po naj novejših poročilih beguncev, ki so prispeli v Hongkong, je prišlo v zadnjem času do odprtih bojev med pristaši Liu Sao Čija in enotami Rdeče garde, ki je naklonjena Mao Tse Tungu. Tudi prebivalci mesta Kanton pričakujejo večji spopad Rdeče garde z enotami takozvane »Narodne osvobodilne armade«, ki se nahaja v provinci Kvangtung. Kitajski obrambni minister Lui Piao, ki je »desna roka« Mao Tse Tunga, je označil stalne nemire na Kitajskem z »državljansko vojno brez pušk«.
Vse drugače pa poroča angleški časopis »Daily Mail« situacijo, potem ko je oficir
stroke. Kajti tudi letos stoji v ospredju gozd in lesno gospodarstvo ter njemu pripadajoča industrija. V tej zvezi so važne zlasti tudi posebne skupne razstave tujih držav, tako Sovjetske zveze, ki letos prvič v Celovcu razstavlja. Poljske, Romunije, Jugoslavije, kot tudi domače razstave.
V imenu dežele je pozdravil vse navzoče deželni glavar Sima, ki je omenil, da se letos že šestnajstič odpirajo vrata Avstrijskega lesnega odnosno Celovškega velesejma, in podčrtal važnost te ustanove za napredek avstrijskega lesnega gospodarstva, a tudi za tujski promet Koroške.
Po končanem govoru je zvezni predsednik dr. h. c. Franc Jonas odprl velesejem, ki bo odprt do 20. avgusta.
neke angleške tovorne ladje pojasnil krvave dogodke v Šanghaju. Tako so menda mogli angleški mornarji opazovati dalje časa^ pra-ve cestne boje tisočih Kitajcev, ki sb se oborožili s kamni in železnimi koli.
Vsi ti dogodki pa kažejo eno, da je večina prebivalstva »LR Kitajske« sita bombastičnih govorov in proslavljanj Mao Tse Tunga, medtem ko morajo gladovati. Dejstvo, da odločni odpor proti njemu in njegovimi (pristaši ne morejo le-ti spraviti pod kontrolo, priča o nezmogljivosti sistema in njegove ideologije.
PROTESTNA KONFERENCA JAPONSKIH ZNANSTVENIKOV
V Tokiu se je začela v četrtek, dne 3. avgusta, druga konferenca japonskih znanstvenikov, ki nasprotujejo atomskemu orožju. Konference se udeležuje 120 profesorjev, predavateljev in znanstvenih delavcev z univerz in iz raziskovalnih inštitutov. Na dnevnem Vedu je pravzaprav o vlogi in odgovornosti znanstvenikov v gibanju za prepoved atomskega orožja, za mir in proti vojni.
Prvi sestanek japonskih znanstvenikov, ki nasprotujejo atomskemu orožju, je bil minulo jesen v Hirošimi. Na tem sestanku so objavili poziv za okrepitev enotnosti in mednarodno solidarnost znanstvenikov v boju proti vietnamski vojni in za odvrnitev atomske vojne.
SUKARNO POD OSTRIM VARSTVOM
Poveljnik vojaške garnizije v Djakarti general Amir Mahmud je v četrtek, dne 3. avgusta, po radiu izjavil, da bo bivši predsednik Sukamo moral imeti dovoljenje vojaške garnizije, če se bo hotel 17. avgusta udeležiti proslave ob dnevu indonezijske neodvisnosti. Z nedavnim dekretom so namreč Ahmedu Sukarnu prepovedali prihajati brez dovoljenja v Djakarto.
Bivši indonezijski predsednik živi zdaj v Bogoru, 64 kilometrov daleč od glavnega mesta.
Vojaški krogi pravijo, da je vojaška garnizija nedavno zavrnila Sukarnovo zahtevo, naj mu dovolijo udeležiti se pogreba Sastro-amidjojeve žene.
VEČ KRVI ZA VIETNAM
Dva posebna poslanca prezidenta Johnsona, nekdanji poslanec ZDA v Saigonu, generala Taylor in odvetnik iz Washingtona Clifford, ki sta obiskala vzhodno-azijske in pacifične države, sta izjavila, da odobravajo aliirane sile nadaljnje bombne napade na Severni Vietnam. Istočasno so se te države izpovedale za poostritev celotne vojne.
V	poteku nadaljnjih operacij južnoviet-namskih vojnih čet je Vietkong izgubil 234 mož, 87 je bilo ujetih, med njimi največ 15- do 16-letniki. Od začetka leta pa je pobegnilo na podlagi amnestije sporeda »Odprte armade« na južnovietnamsko stran nad 20.000 Vietkongovcev.
RAKETA »EVROPA« SE JE PRI ENAJSTEM POIZKUSU RAZBILA Raketa »Evropa I« se je v petek po enajstem startnem poizkusu na poizkusnem prostoru Woomera v centralni Avstraliji razbila, potem ko se ni vžgala druga pogonska stopnja »Coralie«. Poročilo o neuspehu je prišlo šele nekaj ur pozneje, potem ko je Woomera javil, da je start uspel. Nasled-ni poizkusi bodo šele novembra.
SMRT SLAVNEGA BIOKEMIKA
V	Heidelbergu je v 66. letu starosti 31. julija umrl Richard Kuhn, Nobelov nagrajenec za kemijo. Kuhn je bil profesor za organsko kemijo in biokemijo na tamkajšnji univerzi od leta 1928. Nobelovo nagrado je dobil 1938. leta. Ker mu nacisti niso dovolili nagrado sprejeti, mu je bila dejansko izročena šele leta 1948. Rojen je bil 1900 na Dunaju, študiral pa je na univerzi v Miinchenu. Med drugim se mu je posrečilo izločiti in sintetično pridobiti vitamine B 2 in B 6.
BRANDT V ROMUNIJI
Zahodnonemški zunanji minister Willy Brandt je odpotoval na tridnevni obisk v Bukarešto. To je prvi obisk zahodno-nemškega zunanjega ministra v LR Romuniji. Brandt je vrnil obisk romunskemu zunanjemu ministru Comeliuju Manescuju, ki se je mudil v Bonnu januarja.
Noč in dan so hong-kongški policisti na straži v zakloniščih ob meji britanske kraljeve kolonije in Kitajske, kjer je v petek spet prišlo do ponovnih spopadov med kitajskimi komunisti in policijskimi četami. V bližini obmejne vasi Man Kam To je prekoračilo dvajset komunistov mejo in protestiralo, ker so vojaki odstranili propagandne plakate, ter vojakom iztrgali o-rožje iz rok, nakar so se vrnili nazaj čez mejo. O tem pripetljaju so nato hong-kongške in kitajske oblasti govorile pri skodelici čaja in končno spet sporazumele.
Državljanska vojna na Kitajskem
Politični teden
Po svetu...
RASNI NEREDI V ZDA
Zaradi rasnih spopadov so v mestih Wichi-ta (Kansas) in Elgin (Ilinois) določili policijsko uro. V obeh mestih so se črnski demonstranti spopadli s policaji.
Ameriški senator Robert Kennedy je izjavil, da bi morali del denarja, ki se uporablja za vojno v Vietnamu, uporabiti za rešitev številnih problemov v ameriških mestih. „Ne moremo dopustiti,“ je izjavil Kennedy, ,,da bi dejstvo, da smo vmešani y Vietnamu v imenu neodvisnosti in demokracije v tej deželi, škodovalo demokraciji za naše lastno ljudstvo." Kennedy je predlagal, naj se takoj pripravi program za zidanje šol in graditev cest, zato da se zaposlijo brezposelni črnci. „Zavrniti moramo," je dodal, „mnenje tistih, ki so pripravljeni odobriti zakone proti nasilju in ki hočejo potrošiti milijarde za svobodo drugih, medtem ko odrekajo svobodo našemu lastnemu ljudstvu,"	1
Voditelj ameriškega črnskega gibanja „Črna sila" Stokely Carmichael je v intervjuju havanskemu radiu izjavil, da ameriški
črnci nimajo druge izbire, da dosežejo svobodo, nego začeti gverilske napade v mestih. Dodal je, da je edina rešitev za rasno vprašanje v Ameriki „uničenje kapitalističnega sistema in uničenje severnoameriškega imperializma". „Edini naš izhod," je dodal Carmichael, „je uničiti ta sistem ali biti uničeni pri tem poizkusu. Na vsak način bomo uporabili orožje, da dosežemo našo osvoboditev."
Črnski voditelj je nato izjavil, da Wa-shington ne bo mogel uporabljati vodikovih ali napalmskih bomb v borbi proti črncem v mestih.
Carmichael je tudi izjavil, da je župan iz Detroita Jerome Cavanagh „tepec“, ker je izjavil, da se črnsko vprašanje lahko reši v kapitalistični družbi. Dodal je, da je ameriška vlada „najbolj fašistični režim na svetu".
KONGO
Radio Kinšaša je javil, da je predsednik Mobutu ukazal kungoški vojski, ki operira proti najemnikom v bližini Bukavu, naj ujame vse najemnike „žive ali mrtve". Včeraj so prednje straže kongoške vojske vkorakale v Lubutu in Punio v vzhodnem Kongu, kamor so se bili zatekli najemniki po begu iz Ki-sanganija. Sedaj se najemniki umikajo proti Bukavu z namenom, da se umaknejo v
Ruando. V zadnjih dveh dneh se je kongoška vojska spopadla z najemniki. Radio je javil, da je bilo ubitih 10 najemnikov med spopadi v Iterberu, na kongoški strani pa je bilo 16 mrtvih in 19 ranjenih.
Radio je dalje javil, da so najemniki med svojim umikanjem uvedli taktiko požgane zemlje ter so v Punii in Lubutu porušili šole, bolnišnice, javna poslopja in nasade.
USPEH KONGOVSKE VLADNE VOJSKE
Vlada v Kinshasi je v četrtek, dne 3. avgusta sporočila, da so kongovske čete v vzhodni pokrajini Kivu spet zavzele dve mesti po srditi bitki s tujimi plačanci, ki jih vodi belgijski major Schram. To sta Lubutu in Punta, ki so ju pripadniki kongovske vojske zasedli včeraj. Sodijo, da se je proti kongovskim četam borilo tisoč tujih plačancev. Kakih 50 kongovskih vojakov je bilo v spopadu ubitih.
ZDA ZAPLENILE SOVJETSKO RIBIŠKO LADJO
Obalna straža na Aljaski je zaplenila sovjetsko ribiško ladjo, ker je zaplula v ameriško ribiško območje, ki sega 19 kilometrov daleč v obalnem pasu. Ameriške oblasti navajajo, da gre za sovjetsko ladjo, ki so jo bili zasegli že prej, marca letos, zaradi enakega prekrška. Ladijskega kapitana so tedaj kaznovali z 10.000 dolarji globe,
VEDNO OSTREJŠI NAPADI NA LIU ŠAO ČIJA
TOKIO, 2. — Pekinški dopisnik japonskega lista „Sankei Šimbun" piše, da so rdeči gardisti poslali kitajskemu predsedniku Liu Šao Čiju ultimat, naj zapusti Čung Nan Hai (poslopje, ki je določeno za funkcionarje in visoke partijske voditelje) in naj se podredi „javni preiskavi", ki naj bi bila 5. avgusta opolnoči. Isti list poroča, da je na tisoče rdečih gardistov postavilo šotore okoli palače in da so uvedli dežurno službo. Po devetem juliju, ko je rdečim gardistom uspelo prisiliti predsednika republike, da je iz-
rekel samokritiko, se je gibanje, da bi ga privabili iz palače, zaostrilo.
Liu Šao Či je do sedaj izrekel tri samokritike: prvo 23. oktobra lani pred CK KP, drugo 9. julija v akademiji za arhitekturo, tretjo pa pred nekaj dnevi. V svoji tretji samokritiki je Liu Šao Či izjavil, da se je leta 1956^motil, ko je izjavil na nekem partijskem sestanku, da je borba med socializmom in kapitalizmom končana.
Dopisnik pravi, da so rdeči gardisti obsodili tretjo samokritiko predsednika in jo označili za „ofenzivo“ proti Maocetungu. Rdeči gardisti pravijo, da predsednik sicer priznava nekatere napake, toda pripisuje največjo odgovornost bivšemu pomočniku zunanjega ministra in centralnemu komiteju KP. Hkrati obtožuje predsednik bivšega pomočnika zunanjega ministra, ki se je bavil s kmetijstvom, da se je izognil svoji odgovornosti, s tem, da je razpustil 200.000 zadrug.
V Pekingu se je pojavil manifest, ki poroča, da se je predsednik vlade Čuenlaj komaj izognil ugrabitvi, ki so jo organizirali Maocetungovi nasprotniki v Vuhanu. Ko je imel Čuenlaj priti 23. julija v Vuhan, da bi se pogajal z voditelji tamkajšnjega gibanja proti Maocetungu o izpustitvi dveh kitajskih voditeljev, je politični komisar vojaškega
okraja v Vuhanu odšel na letališče v spremstvu velikega števila vojakov na 28 tovornjakih, da bi ujeli Čuenlaja in osebe, ki so ga spremljale. Toda čuenlaj je bil pravočasno obveščen o zaroti in njegovo letalo je pristalo na nekem drugem letališču.
ZAKLJUČENA KONFERENCA V KARTUMU
Danes se je zaključila konferenca arabskih zunanjih ministrov. Po končani seji je sudanski ministrski predsednik Magub prebral končno sporočilo, v katerem je med drugim rečeno, da so ministri razpravljali o sedanjem stanju z vseh vidikov in sklenili združiti svoje „napore, da izbrišejo sledove" imperialističnega in sionističnega" napada na arabsko zemljo.
Sporočilo pravi dalje, da so ministri pripravili potrebna priporočila za ozdravljenje arabskega ozračja in da se sprejmejo vojaški, politični in gospodarski ukrepi, ki so nujni v krizi, katero sedaj preživljajo arabske države. Priporočilo bodo predložili v proučitev konferenci državnih poglavarjev arabskih držav.
Ministri so se sporazumeli, naj se arabski ministri za gospodarstvo, finance in petrolej zberejo 15. avgusta v Bagdadu, da ocenijo in določijo vlogo arabskega gospodarstva. Sklenjeno je bilo, da se bodo zunanji ministri sestali 26. avgusta v Kartumu, da pregledajo priporočila konference ministrov za gospodarstvo, finance in petrolej in da pripravijo dnevni red konference na vrhu. Priporočali so, naj bo ta konferenca v Kartumu.
„A1 Ahram" piše, da so vsi zunanji ministri v Kartumu spočetka navdušeno sprejeli iraški načrt za gospodarski bojkot držav sovražnic Arabcev, toda nekateri ministri so nato menjali stališče, potem ko so se posvetovali s svojimi vladami. List pravi, da so najbolj razpravljali glede iraškega predloga, naj prekinejo za tri mesece od 1. oktobra dalje črpanje petroleja za vse države sveta. „Neka-tere tuje države so močno pritiskale na številne arabske države, da bi zavrnile ta pred-dlog," piše „A1 Ahram" in dodaja, da je bila v nekaterih trenutkih diskusija zelo ostra. List dodaja, da sta Sirija in Kuvajt predložila vsak svoj načrt, da podpreta iraški načrt. Ministri so na koncu sklenili, priporo-
SLOVENCI
domu in po sneta
Pisatelj Karel Mauser je prejel literarno nagrado »Vstajenje«
Razsodišče nagrade Vstajenje se je sestalo 3. junija 1967 v Trstu in prisodilo nagrado za najboljšo slovensko leposlovno knjigo, ki je izšla 1966 v zamejstvu, pisatelju Karlu Mauserju iz ZDA, za tretjo knjigo triologije „Ljudje pod bičem”.
Podelitev nagrade je razsodišče, ki ga sestavljajo Martin Jevnikar, Franc Jeza, Anton Kacin in Rafko Vodeb, takole utemeljilo:
,,Pisatelj je v triologiji zajel slovensko življenje od začetka druge svetovne vojne do prvih povojnih let, torej dobo, ki je bila najhujša za ves slovenski narod. V delu je prikazal tuje in domače zastopnike različnih nazorov in značajev, a do vseh je odkrito nepristranski in pošten. Zlasti je uspel v tretjem delu, kjer je na prepričljiv umetniški način zaključil usode svojih ljudi, ki so bili ves čas pod dvoj-nim bičem: enega so vihtele zunanje razmere, v prvi vrsti vojna in socialistična revolucija, drugega lastna vest; eni so pod udarci dozoreli (Silva, Viktor, Nataša), drugi so se zlomili (Razpet, Lidija), tretji so skušali neočiščeni zbežati v tujino (Bregar), četrti pa so zatrli lastno vest in šli po svoji poti dalje (Saša, Cestnik).
Pisatelj je vse osebe psihološko globoko doumel in življenjsko polno podal, da spadajo med najboljše v slovenskem slovstvu, trilogija sama pa je tehtna oživitev polpretekle dobe.”
»France Marolt« v tujini
V	soboto, 5. t. m. so člani folklorne skupine „France Marolt” iz Ljubljane odpotovali na tritedensko turnejo. Najprej so gostovali v Beljaku, kjer so s plesi nastopili tudi Avstrijci in Italijani. Profesor Marko Ramovš z Inštituta za narodnostno zgodovino pa je imel predavanje o medsebojnih vplivih in podobnosti plesov alpskih dežel.
Štiridesetčlanska skupina bo nadalje nastopila v Erbachu v Zahodni Nemčiji, nato pa bodo sedem dni gostovali v Oosterozebekeju v Belgiji. V Neu-stadtu pa se bodo udeležili mednarodnega folklornega festivala, ki bo prav tako trajal sedem dni. Folklorno skupino so povabili v goste tudi Angleži in bo tri dni nastopala v Londonu.
Msgr. Cocolin bo posvečen 3. septembra
V	nedeljo, 3. septembra, bo prejel v častitljivi oglejski baziliki v popoldanskih urah škofovsko posvečenje msgr. Peter Cocolin, novoimenovani nadškof goriški. Polnost duhovniške službe mu bo podelil Giovanni Urbani, beneški patriarh, škofa so-posvečevalca pa bosta videmski nadškof msgr. Zaf-fonato in tržaški nadškof msgr. Santin.
Slovenska nova maša
Sedaj imajo novomašnika Slovenca tudi slovenski rojaki v Avstraliji. Je to Edvard Sedevčič. Rodil se je leta 1941 v Mona Vale blizu Sydneya. Njegovi starši so iz vasi Breg v župniji Banuščice ter so prišli v Avstralijo že leta 1939. Novomašnikov oče je umrl leta 1949. V srednjo šolo je Sedevčič hodil k šolskim bratom v Manlyju, modroslovne študije je pa končal v velikem semenišču St. Patrick’s College v istem mestu.
Edvard Sedevčič je bil v novomašnika posvečen v sydneyski katedrali v soboto, 22. julija, naslednji dan je imel novo mašo v domači fari Narrabeen, v nedeljo, 30. julija, jo je pa ponovil med Slovenci v Paddingtonu. To je bila nova maša po slovenskem običaju.
Kamniško pevsko društvo Lira je od 5. julija do 1. avgusta gostovalo na Nizozemskem. V mestu Ulft je vrnilo obisk tamošnjemu pevskemu zboru. Pevci iz Kamnika so s svojim koncertom dosegli velik uspeh. Na koncertnem večeru so se slovenskim pevcem pridružili še člani nizozemskega Ulffs Manner kora ter so skupno zapeli slovensko pesem „kaj b’ tebi dau”.
benega naročila. Inž. Massak je to ponudbo sprejel.
60.000 SEZONSKIH DELAVCEV
Sredi julija je bilo v Avstriji okrog 60.000 tujih delavcev zaposlenih. Ti delavci nadomestijo vrzeli v gradbeni in kovinski industriji, v tekstilni industriji ter v tujsko-pro-metnem gospodarstvu, kjer vedno bolj primanjkuje domačih ljudi. Že sama gradbena industrija je zaposlovala 18.000 sezonskih delavcev, v kovinski industriji jih je bilo čez 9000, v tekstilni industriji in v tujskem prometu pa jih je bilo zaposlenih povsod po 5000. Največ sezonskih delavcev pride iz Jugoslavije, ki jih je 45.477. Na drugem mestu je Turčija s 6502, nadalje Zapadna Nemčija z 2702, Italija s 1329, Grčija s 380 in Španija s 353. Ostali sezonski delavci, 2760 po številu, pridejo iz drugih držav — predvsem iz Vzhodnega bloka.
V popolnoma praznih cestah v mestu Mihvau-kee se „sprehajajo“ vsak večer vojaki. Kajti v nekaterih ameriških mestih, kjer so rasni neredi, so uvedli policijsko uro. Kljub temu še pride do spopadov med belci in črnci.
čati, naj se v-najkrajšem času 'skliče v Bagdadu sestanek finančnih ministrov, da bi razpravljali o iraškem načrtu.
Nadalje „A1 Ahram" poroča, da so uvedli vrsto ukrepov za primer napada sovražnih padalcev na Kairo. Začeli so kopati jarke in pripravljati zaklonišča.
in pri nas v Avstriji
PODPOLKOVNIK INŽ. MASSAK BO ISKAL MINE
Avstrijski strokovnjak za razstreljevanje, podpolkovnik inž. Massak bo v prihodnjem tednu na Južnem Tirolskem delal za Italijo kot „politični sezonski delavec". Inž. Massak naj bi preiskal okolico Pfitscherjocha (vzhodno od Brennerja) za minami. Italijanske oblasti trdijo, da je tam polno min, vendar še do sedaj niso našli nobene.
Do tega „izposojevanja“ je prišlo na tajni konferenci med italijanskimi in avstrijskimi policisti v Ziirichu, kjer so Italijani avstrijske zastopnike prosili, da jim pošljejo inž. Massaka, ki je najbolj priznan med avstrijskimi strokovnjaki za razstreljevanje. Avstrijski zastopniki so to sporočili notranjemu ministru, ki je nato odredil:
Inž. Massak, če hoče, more to ponudbo sprejeti. Minister sam mu pa ne bo dal no-
Minimundus dosegel milijon obiskovalcev
Minimundus je imel 28. julija Svoj velilki dan: Sprejel je enmili-jonskega obiskovalca! Ob vhodu v liliputsko mesto so se zbrali k pozdravu predsednica avstrijske družbe „Rešite otroka", ga. dr. Marta Kyrle, namestnik deželnega glavarja dr. Hans Kerstnik, dvorni svetnik dr. Zojer in primarij dr. Moritz.
Nestrpno so pričakovali izid pri štetju obiskovalcev. In sreča je bila naklonjena inženirju Čepicka iz Par-dubic (Čehoslovaška), ki je potoval z ženo Marijo in hčerko Jano iz Jugoslavije preko Ljubelja skozi Koroško proti Velikemu Kleku.
Srečni dobitelj nagrad je presenečeno vzkliknil: „Tak obisk se je splačal!" ko mu je ga. Kyrle predala darove. AUA je stavila na razpolago poljubno vožnjo z letalom, družba „ Rešite otroka" je podarila zapestno uro in knjižna založba E.
Kaiser pa velik globus. Ljubka deklica v rožanski noši je predala jubilejnemu gostu rdeče-belo-rdeče nageljne. 999.999. obiskovalec Mi-nimundusa, nemški gost Carl von Engel, pa je dobil zapestno uro kakor tudi naslednik enmilijonskega obiskovalca dr. Unger.
To rekordno število obiskovalcev dokazuje trud dvornega svetnika Zojerja, ki je bil najbolj zaslužen pri ustanovitvi tega .žalega sveta". Število obiskovalcev je hitro raslo:
48.000 v letu 1959, samo lani jih je bilo že 190.000; letos pa je skupno število prekoračilo milijon. Čisti dobiček dobi družba „Re-šite otroka".
DR. METOD TURNŠEK:
Začetek in višek pokristjanjenja slovenskega naroda
(XIII. nadaljevanje)
Staroslovenski vir (Žitje Metodovo) zaključuje: »Ko so se (škofje in kralj) o tej besedi — namreč o Metodovem dostojanstvu, škofovstvu — prepirali, so se razšli. Njega pa so poslali na Švabsko in ga držali (v zajporu) poltretje leto.«
Prej so pa nadškofu Metodu odvzeli listino (dokument) o škofovskem posvečenju v Rimu, ki jo je imel s seboj. Sedaj se ta listina hrani v knjižnici sv. Emmerama v Regensburgu.
Panonsko-moravskega nadškofa so držali pod strogim nadzorstvom v ječi v Elhvan-genu, v samotnem samostanu sredi gozdov daleč proč od prometnih zvez, da bi nihče ne mogel do njega, da bi ga docela odtrgali od njegovih vernikov in od prijateljev ter podpornikov in mu tudi onemogočili sleherno zvezo tako z Rimom, s papežem, ki je moravsko-panonskega blagovestnika bil posvetil v škofa, kot tudi z Bizancem (Carigradom), od koder je Metod z bratom Konstantinom k Slovanom prispel, da bi se tudi Bizanc (cesar ali patriarh) ne mogel zanj potegniti. V samostanu v Elhvangenu na švabskem je nadškof Metod veliko trpel, duševno in telesno, ker so ga tudi tukaj, kot trdi nemški zgodovinar Viktor Burr, na razne načine trpinčili.
Čeprav so bavarski oblastniki prikrivali Metodovo ječo, je vendar knezu Koclju uspelo, da je zvedel, kje imajo zaprtega nadškofa Metoda in kako se mu godi. Takoj je pismeno obvestil papeža v Rimu, saj je latinskega dopisovanja bil vešč, in papeža zaprosil za pomoč. Oprt na Kocljevo zanesljivo obvestilo je papež Janez VIII. nastopil z vso odločnostjo. V začetku leta 873 je napisal ostro pismo bavarskim škofom in zahteval Metodovo osvoboditev. Dokler nadškofa Metoda ne izpuste, jih zadeva suspenzija maševanja in izvrševanja cerkvenih opravil. Do jeseni 873 se morajo tudi pred papežem opravičiti, sicer jih zadene še o-strejša kazen.
Papež je za rešitev panonsko-moravskega nadškofa iz ječe poslal še posebnega delegata, škofa Pavla iz Ankone. To je zaleglo, da je panonski nadškof bil izpuščen. Bavarski škofje so pa knezu Koclju, ki je pri osvoboditvi nadškofa — bržčas na sestanku bavarskih škofov, ki ga je sklical papeški delegat škof Pavel — bil osebno navzoč, zapretili z nevarnimi besedami: »Ako boš imel tega (nadškofa Metoda) pri sebi, se nas ne boš dobro iznebil!«
Kljub temu je knez Kocelj kot nadškofov pokrovitelj in prijatelj svojega panonskega nadškofa sredi leta 873 pospremil v Pano-
nijo, kjer je obnovil svoje nadpastirsko delovanje in se posvetil od papeža mu zaupanemu poslanstvu, predvsem da v svojo nadškofijo pritegne še druge na novo pokristjanjene slovanske dežele, najprej srbsko ozemlje, ki je mejilo na Kocljevo kneževino. Pri tem naj bi mu pomagal knez Kocelj, ki je doli v Sremu bil sosed pokristjanjenega srbskega kneza Mutimira.
Za nemoteno delovanje nadškofa Metoda, ki je imel svoj sedež v Blatenskem gradu pri knezu Koclju, se je papež Janez VIII. obrnil celo na Karlmana, sina kralja Ludo-vika Nemškega, s pismom, v katerem pravi: »Ko nam je zopet povrnjena škofija Pa-noncev, naj bo dovoljeno našemu bratu Metodu, ki je bil njim (panonskim Slovencem) postavljen od apostolskega prestola, po davnem običaju škofovsko službo svobodno izvrševati!«
Ali je ta papeževa prošnja pri Karlmanu kaj zalegla, se ne ve. In če je, za dolgo gotovo ne. Bavarcem nikakor ni bilo všeč ne cerkveno povezovanje nadškofa Metoda s krščanskim srbskim knezom Mutimirom in njegovo deželo in še manj posredovanje kneza Koclja za medsebojne krščanske stike. Bavarci so zoper nadškofa Metoda, za katerega se je tako odločno potegnil papež v Rimu, imeli samo eno srečno okolnost, da odstranijo svojega vazala v Vzhodni krajini, kneza Koclja. S padcem Kocljevim pade tudi nadškof Metod in vsa panonska nadškofija. Torej je treba uporabiti silo, poli-tično-vojaško silo.
Knez Kocelj, ki je šele pred dobrimi desetimi leti kot bavarski vazal prevzel za očetom Pribinom oblast v Spodnji Panoniji, ni mogel ustvariti tolikšne politične in vojaške moči, kot so si jo v desetletjih pridobili številnejši in odločnejši Moravani s svojimi borbenimi knezi, z Mojmirom I., z Rastislavom in s Svetopolkom. Knez Kocelj se je kot dober kristjan bolj trudil za notranjo, duhovno in kulturno rast svojega ljudstva, zato ni razpolagal z udarno vojaško silo, kakor so jo imeli Moravani, ki so z Nemci bojevali uspešne boje. Če bi Sveto-polk ne bil izdal svojega strica kneza Rasti-slava, ki so ga Nemci v ječi oslepili, bi knez Ras tis la v nedvomno knezu Koclju prihitel na pomoč. »Zmagoviti« knez Svetopolk se je pa z Nemci izmiril in se s tem odrekel vsaki vojaško-politični pomoči sosedu knezu Koclju. Nemci so imeli docela proste roke in so brez težave odstranili mejnega grofa Koclja ter ga zamenjali z novim upraviteljem dežele, z grofom Gozvinom, ki je v Panoniji vse prevrgel.
Tako je leto 874 bilo za slovensko Panonijo in ves versko-kulturni razvoj slovenskega krščanstva usodno. Knez Kocelj je bil odveden in ga je morda zadela podobna usoda kot kneza Rastislava, novi vladar Gozvin pa je takoj poklical nazaj prejšnjo duhovščino ali vsaj uvedel prejšnje stanje, nadškofa Metoda pa, če ga že ni sam izgnal, pa v deželi vsaj onemogočil.
Propadla je zadnja neodvisna slovenska kneževina Panonija, z njo pa tudi panonska nadškofija, kjer se je služba božja opravljala v ljudskem jeziku. Tako se tudi ni mogla razviti slovenska krščanska Književnost in samostojna slovenska kultura, katere podlaga bi bil narodni bogoslužni jezik. Staroslovensko pismenstvo, ki ga je pred prihodom k Slovanom iznašel genialni filozof Konstantin, so poleg Moravanov sprejeli tudi panonski Slovenci. S progo-nom nadškofa Metoda iz Panonije in zatrt-jem slovenske panonske nadškofije pa ni moglo pognati korenin med slovenskim narodom, izvzemši v Istri. Slovenski narod je bil oškodovan za veliko kulturno dobrino.
Še večja škoda pa je z zatrtjem panonske nadškofije bila prizadeta vesoljni Kristusovi Cerkvi. Če bi se ohranila in razvila panonska nadškofija, bi po zamisli rimskega papeža bili vanjo vključeni tudi Srbi, Bolgari in Makedonci in bi bizantinski cerkveni razkol ne zajel južnih Slovanov. Morda niti Ukrajincev in Rusov ne. Ti narodi bi ob živem in dejavnem katolištvu bili vse-bolj odporni proti komunizmu, ki danes cepi in tepe tudi nemški narod. Zgodovinske krivice in zgodovinski grehi se maščujejo dostikrat šele po stoletjih.
7. Duhovni cvetovi in sadovi slovenskega krščanstva
Slovensko krščanstvo so po smrti moravskega nadškofa sv. Metoda (leta 885) in po izgonu (886/887) njegovih učencev z Moravskega pričeli pretresati težki časi. Zavezništvo Arnulfa, nezakonskega sina Karl-manovega, ki je gospodoval sprva Karantaniji in Panoniji, nazadnje' pa je bil celo vzhodno frankovski kralj, s poganskimi Madžari je utrdilo madžarski narod v Podonavju, da je z veliko silo začel pritiskati proti Bavarski in Italiji, in sicer skozi slovensko zemljo, in je na svojih bojnih pohodih uničeval krščanska svetišča in krščansko ljudstvo. Okrog leta 900 ni bilo v celi obširni Panoniji niti ene krščanske cerkve več.
Tudi krščanske kraje pod Oglejem in pod Salzburgom na Koroškem so poganski Madžari ob pogostnih plenilnih vpadih pustošili cela desetletja. Pa ne samo slovenski, tudi nemški kraji so prišli na vrsto. V Madžarih so tudi Bavarci doživeli in občutili božjo šibo, ki jih je tepla celih 70 let. Ar-nulf, ki je umrl 899, je še na lastne oči mogel videti sadove svoje nekrščanske politike in bavarski škofje so ob 20 ogrskih velikih napadih v njihovo deželo doživeli preneka-tero bridkost, dokler leta 955 ni prišla rešitev z zmago nad Ogri na Leškem polju ob Donavi. Ogri so se ustalili v Podonavju in sprejeli krščanstvo.
Slovenskim kristjanom so v teh časih bili na Koroškem naslednji pomožni pokrajinski škofje: Salomon, Engilfrid, Alaricus, Dietricus, Kotapertus. Zadnji se omenja že 1. 923 in je bil še živ 945. O njih delovanju ni nič znanega. Z zadnjim škofom je prenehala misijonska pokrajinska škofija pri Gospe Sveti.
(Nadaljevanje na 5. strani)
Dogodilo se je . . .
...v Sheffieldu: 79 Harry Wood je nosil denar vedno v tobačnici, ki jo je skrival pod kapo. Ko je padel s kolesom, je zletel čez krmilo in padel na glavo. Zdravniki so ugotovili, da je tobačnica delovala kot amortizer (blažilnik) in ga zato obvarovala pred poškodbami.
... v Los Angelesu: 12-letna fantiča Richte Gartner in Richard Stautz sta v dveh letih zgradila pod avtomobilsko cesto, 'ki vodi v mesto, 15 m dolg tunel. Policija ju je odkrila takrat, ko je neki voznik povedal, da sliši vsako noč na določenem mestu glasbo. Fantiča sta se vsako jutro pravočasno vrnila domov.
...V Essexu: Enkrat na teden gre gospa May Davis k frizerju. S seboj vzame tudi svojega ovna Packija, da bi tudi njega polepšali. Ovna lepo skrtačijo, počešejo in za konec še pedikirajo (negujejo nohte).
Sodobni kulturni
■ ■ ■ H B I l portret
Lojze Ude
Lojze Ude se je rodil leta 18% v Križah pri Tržiču. Njegova dosedanja leta so ena sama ravna črta neomahljivega in vztrajnega dela v javnem in zasebnem življenju za to, da bi slovenski ljudje kot skupnost in kot posamezniki bili resnično deležni tistih demokratičnih pravic, svoboščin in enakopravnosti, brez katerih po njegovem globokem prepričanju ni pravega človečanskega in tudi ne družbenega napredka.
Od pomladi 1915 je bil avstrijski vojak. Avgusta 1918 so ga postavili pred c. k. vojaško sodišče v Furlaniji zaradi »jugoslovanske propagande«, 25. oktobra 1918 je sodeloval pri uporu slovenskega gorskega polka štev. 2 v Codroipu in se udeležil jugoslovanske zasedbe Gorice; 18. novembra 1918 se je pridružil prostovoljcem na Koroškem, do plebiscita je delal pri Narodnem svetu v Velikovcu. Leta 1919 je diplomiral. Tudi kot pravnik si pozneje ni izbral mirnih zatišij. Bil je koncipient v Murski Soboti, Lendavi in Celju, od leta 1935 pa odvetnik v Št. Lenartu v Slovenskih goricah, kjer ga je potem zatekla nemška zasedba. Vsa ta leta je vztrajno nastopal tudi kot publicist in bil eden glavnih sodelavcev »Slovenske misli« in »Mladine«, pozneje pa lista »Slovenija«. Posebno s svojimi članki o slovenskem narodnem vprašanju si je pridobil v napredni javnosti velik ugled. Še konec 1932 so opozarjali na jasnost, znanstvenost in doslednost njegovih člankov. Osnovna vprašanja slovenskega obstanka je obravnaval načelno in dosledno. Stopil je tudi v praktični politični boj kot član akcijskega odbora kmetsko-delavskega gibanja in predsednik mariborske podružnice Slovenskega društva.
Nemški zasedbi se je z družino umaknil v Ljubljano. V »Slovenskem zborniku 1942« je nastopil s člankom »Notranja fronta slovenskega naroda in jugoslovanstvo«. Septembra 1943 je odšel na osvobojeno ozemlje, delal pri neki agitacijski komisiji in se udeležil prvega zbora slovenskih pravnikov na osvobojenem ozemlju. Za njegovo na-daljno poklicno in delovno usmeritev je bilo odločilnega pomena, da je že ob ustanovitvi 1944 bil imenovan za člana Znanstvenega inštituta pri agitacijski komisiji, kjer je zastavil svoje zdaj že več kot dve desetletji trajajoče delo za znanstveno obdelavo vprašanj, ki so v zvezi s severno mejo Slovenije oz. Jugoslavije. Že med vojno so se pri tem delu pokazale ne samo njegove dragocene sposobnosti poznavalca in svetovalca, ampak tudi njegov smisel za samosvojo kritično presojo mednarodnega položaja in za oceno možnosti ali pa ne-možnosti za rešitev tega tako izrazito mednarodnega vprašanja. Vedel je, da tu ne sme ostati nič nestorjenega.
Osvoboditev in konec vojne sta za Lojzeta Udeta pomenila še bolj vneto nadaljevanje in poglabljanje dotedanjega dela, saj je že marca 1945 prevzel vodstvo Znanstvenega inštituta. Tam je ustanovil oddelek za mejna vprašanja, ki je poslej v tesnem sodelovanju z institutom pri zunanjem ministrstvu organiziral v Ljubljani delo za znanstveno utemeljevanje nastopov jugoslovanskih delegatov na mirovnih konferencah glede nove razmejitve z jugoslovanskimi sosedi. Oddelek je izdal tačas 40 brošur v angleščini, francoščini, ruščini, italijanščini in slovenščini, leta 1946 pa tudi v marsikaterem pogledu še danes temeljno znanstveno delo o Koroški, obsežni »Koroški zbornik«, kjer je izšla tudi Udetova razprava »Avstrija, pangermanizem in Koroška«. Z njo je ponovno pokazal, da si je znal tudi v časih najbolj napetega aktualnega in organizacijskega dela ohraniti jasen pogled in globok smisel za celoto, za sintetične znanstvene razprave. Ob množici njegovih elaboratov, analitičnih poročil, študij, bibliografij, strokovnih člankov naštejemo samo nekaj najpomembnejših: »Ob tridesetletnici koroškega plebiscita« (izšlo tudi v nemščini), »Teorija o vindišarjih-Windische«, »Zgodovina slovenskega pouka na koroških ljudskih šolah«, »Kakšna mora biti napredna pravna zaščita narodnih manjšin«, »Karntner Heimatdienst-Hei-matbund«, »Nacionalne razmere v štajerskem Podravju ob razpadu Avstroogrske« in še druge. Na velik odmev je naletela tudi leta 1%6 v Beogradu tiskana razprava »Slovenci in jugoslovanska ideja 1903— 1914«.
ri nas naJiovoškein
Nov občinski dom v Selah
CELOVEC
V petek, dne II. avgusta 1967 se vrši v Mohorjevi kapeli v Celovcu (Viktringer Ring 26) celodnevno češčenje Rešnjega Telesa. Verniki iz Celovca in okolice so vabljeni k udeležbi.
Posebno so vabljeni tretjeredniki bratje in sestre naših tretjerednih družin in častilci Fatimske Kraljice.
Ob 7. uri se izpostavi sv. Rešnje Telo, nato bo prva božja služba.
Ob 9. uri božja služba tretjerednikov z govorom in skupnim sv. obhajilom.
Ob pol 11. uri sv. maša v čast Fatimski Kraljici k spominu 50-letnice prikazni in naročila Marije v Fatimi.
Sledijo ure češčenja.
Ob 18. uri skupna molitvena ura celovških vernikov.
Ob 19. uri (7 zvečer) večerna sv. maša s pridigo, obnovljenje posvetitve Srcu Jezusovemu in brezmadežnemu Srcu Marijinemu, zahvalna pesem, blagoslov, sklep. Skupno: Angel Gospodov.
Ves predpoldne in zvečer je priložnost za sv. spoved.
Vsi prisrčno vabljeni!
APAČE
(Pogrebi, poroka, požar)
Že dolgo se iz Apač nismo oglasili, zato zdaj tem obširneje. Najprej moramo našim čitateljem povedati nekaj žalostnih novic: to so smrtni slučaji v naši fari do današnjega dne letošnjega leta.
Dne 30. marca je v Hmelšah umrla Marija Doujak, roj. Kattnig, v starosti 42 let. Zapušča na tem svetu moža in 6 nepreskrbljenih otrok. Bolehala je že dalje časa in iskala pomoči pri zdravnikih in v bolnici, pa ni bilo več pomoči v njeni rakovi bolezni. Kruta smrt je prerezala nit’njenega življenja in naredila v družini nezaceljivo rano. Dne 1. aprila smo jo spremljali na njeni zadnji poti na farno pokopališče, kjer smo jo položili k zadnjemu počitku v grob njenega očeta. Pogrebne obrede in sv. mašo je opravil č. g. Anton Radanovič, župnik v Glinjah. Materi rajne in njenemu možu, kakor tudi vsem njenim sorodnikom, naše prisrčno sožalje! Bog ji daj večni mir!
Nepričakovano, v najboljših moških letih, je šel od nas v boljšo domovino Valentin Wernig, ipd. Trošt v Apačah. Lansko leto je imel srečo (ali bolje rečeno nesrečo, ki mu je povzročila prezgodnjo smrt), da je pri srečelovu zadel traktor. Kaj je hotel, ko ga je enkrat imel? Vpreči seveda ga je moral in si nabaviti zraven še raznega orodja, ki spada k traiktorju. Z veseljem je rabil tega novega železnega konja v gospodarstvu, pa tudi za razna pota. že parkrat je imel že manjše nezgode. Tokrat pa ga je pri tej zadnji nezgodi doletela smrt. To je bilo 12. junija, ko je peljal po Višovniko-vem klancu. Pred Višovnikom je traktor prišel s ceste (ne ve se, na kak način) na Ratunjakovo stran, se prevrgel in pri tem rajnega težko poškodoval. Traktor se je nato zopet postavil na kolesa in rožljal desno po Ratunjakovem polju in se ustavil doli pri gozdu, kjer gre blizu steza iz Obrij na Ratunjaka. Bližnji sosedje so to zapazili in videli, da je Trošt v smrtni nevarnosti, so poklicali duhovnika, ki je mogel poškodovanega še lepo sprevideti. Poklicali so rešilni voz, ki ga je prepeljal v bolnico v Celovec, pa je kmalu nato umrl.
Pogreb je bil 15. junija ob ogromni udeležbi pogrebcev od blizu in daleč. Sv. mašo in pogrebne obrede z lepim poslovilnim govorom je opravil č. g. Lampichler ob asistenci č. g. profesorja Jožefa Komarja in č. g. Jožefa Boštjančiča, župnika. — Troštov Folti, tako smo ga imenovali in klicali med
Kolikor je znano, je bila pred davnimi leti občinska pisarna v pd. Vorancovi hiši, pozneje nekaj časa v bivši mežnariji, kjer je stanoval organist in občinski tajnik Filip Lokan. Tam je ta učil tudi otroke brati, pisati in računati. Iz mežnarije se je Lokan s pisarno preselil v malo pritlično hišico Klemenijevo. Kadar je bil posebno nervozen ni ljudi niti. pustil stopiti v pisarno, ampak je zadevo uredil kar skozi okno. V tej, hišici j.e bil občinski urad nastanjen do leta 1926. Takratni občinski odbor z županom Ferdinandom Pristovnikom se je odločil zgraditi lastno občinsko hišo. V povojnih letih se je gospodarstvo le počasi
krepilo in za finančno šibko selsko občino je bila gradnja lastne hiše težko breme. Vse stroške je morala kriti iz lastnih denarnih ■sredstev brez vsake podpore ali subvencije.
Poleg cubčinske pisarne je nudila hiša prostore domači posojilnici, stanovanje tajniku in občinskim revežem.
Po 40 letih pa je bila potreba po večji in modernejši hiši vedno bolj pereča. Arhitekt Janez Oswald, ki je nekaj let prej zasnoval načrte za novo cerkev s farnim domom, je po naročilu občinskega odbora izgotovil primerne načrte. V dolbi dveh let se je na zemljišču, kupljenem od posestnika Husa, dvignila ponosna stavba, ki je v čast občini in ponos vasi.
V pritličju vodijo iz svetle veže vrata v pisarno, županovo sobo in arhiv ter v prostorno sejno dvorano. Zgoraj je stanovanje s štirimi prostori in balkonom in ostalimi pritiklinami. Ker stoji hiša na bregu, je bilo mogoče podpritličje dobro izrabiti. Tam je gasilski dom z' umivalnico in prhama, iz njega sega do podstrešja prostor za obešanje cevi. Tudi sirena ne manjka. Poleg tega je v podpritličju še klet in garaža. Prostornina je v celi hiši zelo dobro izrabljena.
seboj, je bil dober človek in zato vsestransko priljubljen. Gostoljubnost, prijaznost in pripravljenost pomagati bližnjemu, to so vrline, ki so ga krasile v življenju. Kot dober kristjan je dobro vedel, da je treba imeti do duhovnika pravo spoštovanje. Pozdravil ni le domačega dušnega pastirja, ampak vsakega duhovnika, ki ga je srečal na cesti, bodisi na deželi ali v mestu. Pač vidimo, da je rajni v vsakem duhovniku videl Božjega namestnika, če je domačega dušnega pastirja srečal, je vedno prišel blizu, vzel klobuk raz glavo in podal roko. Ni dal klobuka prej na glavo, da je duhovnik mu rekel, naj se pokrije. To je spoštovanje do duhovnikov, ki ga ne najdemo tako lahko. Tako spoštovanje do duhovnikov mu je Bog bogato poplačal s tem, da je v smrtni nevarnosti Bog mu skazal neprecenljivo milost, da je prejel še pravočasno sv. zakramente za umirajoče.
Ne smemo prezreti zasluge rajnega, ki jih ima on pri apaški požarni hrambi. Dalje časa je bil načelnik požarne hrambe in je veliko časa žrtvoval v ta namen. — Res škoda za Trostovega Foltija, ko ga je Bog že v najlepših moških letih — komaj 47 let je bil star — poklical k sebi. Vsemogočni je v
Kakor povzemamo iz županovega poročila, bodo celokupni stroški znašali blizu 1,400;0()0 S. Do sedaj je občina iz svojega plačala 254.000 S, deželna vlada je prispevala 840.000 S.
Slovesna otvoritev in blagoslovitev je bila določena za nedeljo 6. avgusta. Deževno in hladno vreme je številne udeležence napotilo v dvorano bližnjega farnega doma. Šolski otroci so za dobrodošlico zapeli dve pesmi in z zborovsko deklamacijo proslavili pomen dneva. G. župan Herman Velik je v obeh deželnih jezikih pozdravil vse navzoče in posebej odlične goste, npr. okrajnega glavarja dr. Marka in zastopnika deželnega glavarja poslanca g. Lubasa in mnoge druge. Nato je v jedrnatem govoru podal poročilo o gradnji hiše in kritju stroškov.
Zastopnik deželnega glavarja je v daljšem izvajanju predočil mnogostranske sedanje naloge občin. Prikupna sta bila pevska nastopa selskega pevskega zbora in fantovskega zbora in fantovskega dvojnega kvinteta v enakih krojih.
Z občinsko proslavo je bilo združeno tudi slavje 40-letnice obstoja selske požarne hrambe in otvoritev novega Gasilskega doma. Zbrali so se gasilci vsega okraja, med njimi deželni komandant g. Morak. Nato je poveljnik selskih gasilcev Tomaž Ogris mogel pozdraviti mnogo tovarišev, med njimi tudi gasilce iz Tržiča. Od rožanskih gasilcev jih je prejelo 28 odlikovanje za 25- in 40-letno službovanje v obliki kolajn in diplom. Sledila je ob zvokih godbe iz Borovelj dekoracija udeležencev gasilskih tekem. Medtem se je vreme malo razvedrilo.
Po koroški in državni himni zunaj je domači župnik blagoslovil občinsko hišo, nakar so si jo odlični gostje in mnogi drugi ogledali od znotraj in od zunaj.
Bilo je že čez poldne, ko so si udeleženci mogli potolažiti lačne želodce v gostilnah ali pa kar tam, kjer so se dobile tople klobase z žemljami. Ob dveh pa je že sirena poklicala gasilce k vaji z brizgalno, katero si je ogledalo mnogo občinstva. Popoldne in zvečer še pozno v noč pa so se na veselici na prostem na plesišču ob zvokih godbe vrteli poskočni pari. Tako je izvenela slovesnost otvoritve občinske hiše in gasilskega doma.
Na vzhodni strani selske vasi stojijo sedaj štirje domovi, ki naj služijo splošnemu in koristnemu namenu: dom božji, nova cerkev, ki naj oblikuje duše za Boga. Pod njo farni dom, ki naj z igrami, predavanji in raznimi prireditvami bistri um in blaži srce in tako ljudstvo kulturno dviga. Občinski dom, ki naj skrbi za javni in gospodarski blagor občanov, in gasilski dom pod njim, od koder naj pohiti požrtvovalna pomoč tja, kjer je sila.
svojem večnem načrtu tako določil, da je Foltijevo žviljenje moralo poteči z 12. junijem. Bog mu daj večni pokoj in bodi mu obilni plačnik za vsa njegova dobra dela! Tem potom izrekamo ženi, hčeram, domačim in vsem sorodnikom najprisrčnejše sožalje!
• Tretjič že v letošnjem letu je prišla žena smrt v našo faro po svojo žrtev. Tokrat je potrkala na vrata pri Jakobiču in ukinila življenje Antonu Božiču, Jakobičevemu očetu. Dne 23. julija so Jakobičev atej v starosti 84 let v Gospodu mirno zaspali. — Spremili smo rajnega na njegovi zadnji poti na farno pokopališče 25. julija. Pogrebno sv. mašo z lepim poslovilnim govorom in pogrebne obrede je opravil č. g. Lampichler ob asistenci č. g. Jožefa Boštjančiča, župnika.
Rajni je bil dober kristjan in pošten človek. Dolga leta je opravljal pri farni cerkvi v Apačah službo cerkovnika (mežnarja) in to kar lepo in zvesto, v veliko zadovoljnost faranov in dušnih pastirjev. Tako blizu je bil svojemu Bogu v svoji lepi in vzvišeni službi dan za dnevom vsa leta svojega službovanja. Kot plačilo za to bo prav gotovo smel tudi v nebesih biti prav blizu Jezusu,
Dušno pastirstvo
I	Pr:
Vam nudijo največje udobje za pranje pri najmanjši prostornini. Ima zasigurano bodočnoist zaradi štirinajstih pralnih programov. Gospodaren zaradi natančnega merjenja vodnega stanja, ker porabite 50 °/o (odstotkov) manj toka. Prizanaša perilu zaradi kratkega pranja! Kvaliteten avstrijski izdelek. Pri istrokovnem trgovcu od 4850.-— naprej. Odjemalcem nudimo pomoč brez stroškov v vseh zveznih deželah.
■	Trge
LIBUČE.
Pralni stroji - Eudora
Trgovsko podjetje Bt&ŽCf
LIBUČE, 9150 Bleiburg, tel. 04235-302; v kratkem tudi v PLIBERKU
Pevskim zborom
V proslavo letošnjih velikih jubilejev, med katerimi je tudi 50-letnica prikazovanj Marijinih v Franciji, bo priredil Katoliški delovni odbor v začetku oktobra v Celovcu koncert Marijinih pesmi. K sodelovanju so vabljeni naši pevski zbora. Zbori, ki so pripravljeni sodelovati, naj javijo svojo pripravljenost do 20. avgusta t. 1. na naslov: ArbeitsausschuK der. K. A. — Karfreitstrafie 32, 9020 Klagenfurt.
MAŠNO VINO ipri Kristijanu BREZNIKU, Celovec, Viktringer StraBe 5, tel. 22 51.
KOROŠKA DIJAŠKA ZVEZA (KDZ)
9020 KLAGENFURT, POSTFACH 325
KDZ namerava izvesti od 1. do 3. septembra pri šolskih sestrah v št. Petru pri št. Jakobu v Rožu seminar, kjer bodo razpravljali o manjšinskem šol. skem vprašanju.
Šolsko vprašanje je najbolj pereče za manjšino. Odkod naj pride narastek za gimnazijo, če je psihološki pritisk na starše tako močan, da svojih otrok ne javljajo k slovenskemu pouku, če sploh sistem prijavljanja ni v skladu s členom 7 državne pogodbe? Materija na seminarju bo obširna. Problemov in vprašanj je dosti. Kako naj se naši ljudje otresejo tistega hlapčevskega čuta, ki jim je v stoletjih hlapčevanja prešel v meso in kri? Spoznati moramo, da je moralna dolžnost vsakega človeka, da se nauči svojega materinega jezika in da sta tistemu, ki zna dva jezika, odprta dva svetova. Na ta način se lahko otrese ozkosrčnosti in širše in bolj objektivno gleda na svet.
Kratek program seminarja:
Prihod v petek, 1. septembra:
Sobota, 2. septembra:
Predavanja: Dopoldne: predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Valentin Inzko: Manj. šinsko šolsko vprašanje iz vidika manjšine.
Popoldne: Deželni poslanec in predsednik deželnega šolskega sveta Josef Guttenbnmner: Das Min-derheitenschulproblem aus Landessicht.
Ob petih sprejem pri deželnem glavarju za vse udeležence. Vrnitev v Št. Jakob in družabni večer.
Nedelja, 3. septembra: Sv. maša. Dvomi svetnik ravnatelj dr. J. Tischler: Pomen Slovenske gimnazije za narodno manjšino na Koroškem.
Popoldne: slovenski film v Farni dvorani v Št. Jakobu v Rožu.
Vozni redi: Celovec—Št. Jakob: 12.10 — 17.20 (preko Vrbe.
Beljak — Št. Jakob: 12.00 — 17.20
Za prenočišča in prehrano je poskrbljeno. Cena: za člane 50.— šilingov — za nečlane 60.— šilingov.
Na ta seminar vabimo vse člane, posebno učitelje.
Prijavite se čimprej!
KFZ-delavnica v Celovcu išče
3	mehanike
4	vajence
čez kolektivno plačo.
Petdnevni teden 7.30—17.30. ure.
Dopise na upravo lista pod značko „ Celovec".
kateremu je stregel v cerkvi in večkrat tudi pri oltarju. Jezus mu bodi bogat plačnik! Poleg mežnarjeve službe pa je bil tudi sodar in si tako poleg malega grunta zaslužil malo denarja za preskrbo obilne družine. Ne smemo pustiti neomenjeno, da je rajni ohranil vedno in povsod svoje narodnostno prepričanje. In ravno to je bilo povod za časa nacizma, da je moral on in del njegove družine v izseljenstvo, iz katerega se je mogel vrniti šele 1945 zopet na svoj dom. Saj vemo, kaj je pomenilo biti izseljen. Zagrizeni protinarodnl elementi tedaj niso mirovali, da so naše družine hoteli spraviti iz sveta. Privrženci (Mitlaufer) nacizma so se celo upali reči, da je izseljevanje bilo le »pohod na počitnice«. Koliko je to izseljevanje škodilo vsakemu na zdravju in na živcih, to le tisti ve, ki je sam to bridko okusil. Najhujše v izseljenstvu pa je bilo to, ker je bilo vse v negotovosti, ali bodo prišli še enkrat srečno domov ali ne, ali bodo tudi oni žrtev nacistične morije.
Ženi, otrokom in vsem sorodnikom izrekamo naše prisrčno sožalje.
Rajnemu Jakobičevemu ateju pa želimo večni mir in pokoj in veselo vstajenje na sodni dan!	(Dalje na 8. strani)
Za tiskovni sklad so- dacovaU:
Prof. Sever Janez, Cleveland (USA), 100,—šil.; neimenovana iz Straje vesi 100,— šil.; Gregorič Štefan, Globasnica, 50,— šil.; Galobič Frančiška, Celovec, 40,— šil.; Simon Pepca, Tunis, 22,50 šil.; Samonik Karel, Marija na Zilji, 40,— šil.; Povšič Frank, Cleveland (USA), 1,— dol.
Po 20,— šil.: Brodar Janez, Spittal; Lesjak Janez, Podgora; Rosch Ana, Železna Kapla; Kriegel Nilko, Zahomec; Sušnik Jožef,
Radiše; Zanki Marija, Preseka/Šmohor; Jelen Johan, Dobrla ves; Janežič Janko, Lese; Rudolf Franc, Spodnja ves pri Pliberku; Ogris Valentin, Slovenji Plajberk; Pušnik Agnes, Loče; Ogris, Žihpolje; Miki Johan, Pečnica; Groblacher Terezija, Trebinje; Oli-pitz Ana, Podgorje; T. M., Malošče; Muschet Marija, Goriče; Keischnig Franz, Breznica; Schwikarschitz Franz, Dunaj.
Mrak Magda, Brugg, Švica, 6,— šil.
Vsem se za podporo iskreno zahvaljujemo. Bog plačaj!
Začetek in višek pokristjanjenja slovenskega naroda
(Nadaljevanje s 3. strani)
Po ogrskih vpadih je v novih, mirnejših časih na novo vzcvetelo tudi slovensko krščanstvo, tako po gradovih, koder so še bivali slovenski plemiči, kakor tudi med preprostim ljudstvom. Zgradili so nove cerkve, samostane, postavili po deželi sveta krščanska znamenja, uvedli in utrdili lepe krščanske navade, ki so jih naslonili na prejšnje poganske.
Med grajsko krščansko gospodo na koroški zemlji je zaslovela blaga mati, velika dobrotnica po Podjuni, »kamenska gospa« Liharda ali Hildegarda, soproga koroškega palatinskega grofa Aliboina in mati petero otrok, dečkov: Albuma, Hartvviga in Arilba ter deklic: Vesele in Lepe (Jepe). Prvi sin je postal duhovnik in nato škof v Briksenu na Južnem Tirolskem (od 976 do 1006). Rojen je bil in zrastel je med slovenskim Ijud-
•
HAVANA — Zaljubljenci v kubanskem glavnem mestu si pošiljajo zagotovila in izjave ljubezni na nadišavljenih tobačnih listih. Naslovnik najprej prebere sporočilo, nato pa uživa ob kajenju. Za ta »šport« se navdušujejo zlasti mladoletni zaljubljenci.
Besuchen Sie unsere Sonder-Austeliung im eigenen Pavillon
STADLER

Das fuhrende Einrichtungshaus
R€Gi n a	k
,KUCH€n
Klagenfurt, Theatergasse 4
MOBEL
TISKARNA KNJIGOVEZNICA IZDELOVANJE CRNO-BELIH IN BARVASTIH KLIŠEJEV ZALOŽBA
NAJ LEPŠA KVALITETA • TOČNA DOBAVA • KULANTNE CENE knjigarna in papirnica
BUCHDRUCKEREI
(Carinikia
KLAGENFURT r CELOVEC VOLKERMARKTER RING 25
FILIALEN: VVIESBADENER STRASSE 6
BAUMBACHPLATZ 1	KOTSCHACH - MAUTHEN
VVOLFSBERG	ST. VEIT a. d. GLAN
TELEFON 3651, SERIJA
Janez Jalen	19
Tonče je vrnil gosli in se molče zazrl v grob. Naenkrat se je sunkoma .sklonil, vrgel pest prsti na krsto in glasno izrekel: »Z Bogom, sestra Kati! Od naše družine sem ostal sam na svetu.« Urno se je še pokrižal in odšel. Niti ozrl se ni nazaj, kakor bi ga vse skupaj nič ne brigalo.
Pogrebci so se razhajali. Med seboj so si pa zatrjevali, da je Tonče, ki ni potočil solze, najbolj bridko jokal.
Tonče se je drugi dan prišel v graščino zahvaljevat gospe Pavli za pismo. Ob njenih solzah se tudi on ni mogel zdržati joka.
Majniku v slovo je kaznilnica v Begunjah razobesila belo zastavo. Zato, ker niso ves mesec prignali nobene nove obsojenke. Nekateri pa so hoteli vedeti, da visi v spomin Po nedolžnem zaprti ciganki, rajni Kati Uebelaričevi.
Plevelno strnišče
Na cesti ob graščinskem zidu je trdo zaropotal voz. Zbudil je kaznjenko Pavlo An-drejčičevo. Zdrznila se je kakor človek,^ kr se ustraši, da je zaležal in zamudil važen opravek. V hipu je bila budna. Še preden se je pokrižala, se je ozrla skozi okno. Zunaj je v jasno jutro pravkar posijalo sonce. Mračno ozračje nad vrhovi gora je obetalo vroč dan. V zvoniku je ura odbila štiri.
Pavla je vedela, da ne bo več zasipala. Bi tudi ne marala ne. Najraje bi vstala, pa ni smela. Za svojega zapora si je v več kakor treh letih dokajkrat zaželela, da bi smela oditi vsaj za nekaj časa izza zidu kaznilnice in se pomuditi za uro ali dve na polju. Vse laže, se ji je zdelo, bi kasneje prenašala ne-všečne omejitve, na katere je dan za dnem naletevala od jutra do večera in še celo ponoči. Že kar nič več ni upala, da se ji kdaj hrepenenje izpolni. Pa je le dočakala. Sinoči ji je sošolka sestra Ksaverija prišepnila, da je tudi ona prideljena oddelku kaznjenk, ki pojde danes pod njenim nadzorstvom k Potočniku, k Novakovi Minci, strnišče plet. Samo slabo vreme bi ji utegnilo skaziti spremembo, katere je bila bolj .potrebna kakor razsušena zemlja ob setvi dežja. Med šepetanjem molitve za lepo vreme je bila zvečer zaspala. Sedaj se je Bogu zahvalila za vedro nebo. Ves dan ne bo slišala ne pred sabo in ne za sabo večnega rožljanja ključev. In tam zunaj v soncu ji ne bo kaznilniški zvonec meril časa. Vsaj en dan je ne bo klical k delu in jelu.
Pod Pavlo je zašumela slama. Obrnila se je in pogledala iz kota, v katerem je stala njena postelja, po spalnici. Najbližja njena soseda, Johana Zemljak, je še vedno spala. Utrujena od dela se je bila v spanju pre-vrgla vznak in z na pol odprtimi očmi narahlo smrčala. Mirno so se dvigale obilne prsi pod resasto odejo, ki je pokrivala njeno zastavno telo. Zunaj v življenju težko preizkušeni vdovi Johani Zemljak je bilo menda vrojeno, da je za vsako delo poprijela z vsemi močmi, pa najsi je bilo na polju ali
če je pozimi žagala drva. Tudi druge je znala priganjati, kakor bi jih nobena nuna ne mogla. Vlačugam je naravnost skrnobno stopala na pete, kadar so se hotele pri delu lenobno muhovati. Da bi ponižale njeno 'ženskost, so ji vzdele pritikljaj — veliki hlapec. Pavlo je imela za manj uporabno gosposko žensko,' ki se sama ne zna niti braniti. Spomladi so se bile neko noč kaznjenke med seboj steple. Zemljakova je vstala. Ves čas pretepa je v sami srajci stala na koncu Pavline postelje in grozila, da vsak-teri candri, ki bi se skušala približati, izbije zobe. Najraje je uganila, da so ji sestre odkazale ležišče namesto obolele ciganke poleg Andrejčičeve prav v njeno varstvo in se je hotela vredno skazati zaupanja. Nekaj se je pa čutila vezano na nebogljeno An-drejčičevo tudi zato, ker sta bili obe hkrati privedeni v kaznilnico.
Usmiljenke in Johana so se prav dobro razumele. Posebno tiste so jo imele rade, ki so vodile težka dela. Samo sestra prednica se ji je bila zamerila. Kar pozabiti ni mogla, v kakšno zadrego jo je bila spravila.
Zemljakova je bila namreč zvedela, da jo misli sestra prednica zavoljo pridnosti in ubogljivega vedenja predlagati v pomilostitev. »Jim že pokažem zgledno obnašanje,« jo je slišala Pavla zvečer mrmrati v postelji. Kasneje je Johana priznala, da je imela najprej namen pobegniti. Pa ne zares. Samo zato, da bi ne bila več zapisana kot vzorna kaznjenka in bi ji ne bilo treba prej oditi iz kaznilnice, kakor pa ji je bilo prisojeno. Pa si je premislila. Sama bi težko prestala ves mesec v samotni celici brez dela. In po-
stvom na Koroškem, deloval in umrl pa je na Tirolskem in tam tudi umrl. Dosegel je svetniško čast. Mati, kneginja Liharda, ga je preživela, ker j,e umrla šele 1027. Bila je sveta grajska gospa, ki je na Kamnu nad Dravo (blizu Klopinjskega jezera) pozidala cerkev in ustanovila celo nekak hospic (gostišče) za reveže in bolnike. Svoje premoženje je določila za pogoščevanje revežev tudi po svoji smrti. Pri ljudstvu uživa čast »blažene« ali svetnice.
Najbolj pa je krščanstvo na Koroškem in drugod podprla in okrepila sv. Ema, ki v svoji osebi povezuje slovenski in nemški rod Rojena je bila ok. 970 na gradu Pilštanj na Kozjanskem, kjer so njeni starši imeli velika posestva. Po očetovi strani je bila potomka koroškega plemiča Svetopol-ka, po materini strani pa je bila v sorodu z cesarjem Henrikom II. Svetim, ki je bil vojvoda na Koroškem, dokler ni postal nemški cesar. Vzgojena je b;la na cesarskem dvoru, poročila se je pa kot hči edinka s koroškim plemičem Viljemom, ki je bil potomec Vol-kuna, veljaka in gospodarja Trušenjske doline za Velikovcem. Kneginja Ema je zgodaj ovdovela in sama opravljala velika posestva na Koroškem in Štajerskem. Po smrti svojih sinov je namenila svoje premoženje podariti v cerkvene in verske namene. Nekaj posesti na Koroškem in Štajerskem je izročila salzburškemu nadškofu, posestva na Bavarskem pa bamberškemu škofu. Na Krki je zgradila samostan za 70 redovnic be-nediktink in tudi veličastno cerkev Matere božje, ki jo je 15. avgusta 1042 posvetil salzburški nadškof Balduin.
Kneginja Ema je gojila željo, da bi se za Slovence ustanovila posebna, domača škofija, kakor je tudi cesar Henrik II. Sveti za Slovane na vzhodni meji ustanovil škofijo Bamberg.
Kneginja Ema je zadnje dni svojega življenja preživela kot tiha, ponižna redovnica. Umrla je 29. junija 1045. Njena želja, da se Slovencem ustanovi lastna škofija — pokrajinska misijonska škofija pri Gospe Sveti je prenehala okrog 950 —, se je izpolnila šele leta 1072, ko je salzburški nadškof iz Eminega premoženja zares ustanovil posebno škofijo s sedežem v Krki. V stolno cerkev v Krki so leta 1174 prenesli tudi Emino truplo.
Sv. Ema se je odlikovala po globokem socialnem čutu, po darežljivosti in ljubezni do ubogih. S svojim vzorom, s svojo vnemo za božjo čast je vernemu ljudstvu utrjevala krščansko vero in postala prava duhovna mati Slovencev, ki so vedno zelo številno romali na njen grob.
Za dobo dovršenega pokristanjenja slovenskega naroda je srednjeveški kronist Helmold v svoji kroniki (Chronica Slavo-rum, iz leta 1170) zapisal o koroških in sploh slovenskih kristjanih, da ga ni »naroda, ki bi bil v bogočastju bolj pobožen in v izkazovanju časti duhovnikom spoštljivejši« kakor so Karantanci — Slovenci.
(Konec)
cestnice bi se ji smejale, ko bi še en mesec morala nositi belo, pod brado zavezano pokrivalo. Nak! Ni jim privoščila tega veselja. Vlačugam. In kdo bi poleti košnjo vodil, jo je zaskrbelo. Nje bi več ne pustili na polje in travnike. »Ne vem, da sestra prednica tega ne uvidi,« se je jezila Johana. »Kaj ve bivša baronica, in naj stokrat postane nuna, kako se kosa skleplje in nabrusi, da dobro odreže! Saj ji ni kaj reči. Grdo pa je od nje, ko me podi od hiše. Le s čim sem se ji zamerila?«
Še najbolj je odvrnila kaznjenko Zemlja-kovo od prvotnega sklepa misel, da bo tista sestra, ki bo takrat nadzorovala oddelek, od katerega ona pobegne, kakor za kazen, zavoljo nezadostne pazljivosti prestavljena. »Kako je to neumno urejeno,« je stisnila Johana pesti. Kaj more nuna zato, če ona, namesto da bi še naprej trosila gnoj, vrže vile proč in uide v zaraščeno Ledevnico. Nobena izmed kaznjenk bi je ne upala loviti. Se vsaka predobro zaveda, da bi jo kakor snop vrgla ob tla. Sama bi pa potem počakala, da bi jo orožniki poiskali. Bi se jim nič ne skrivala.	,
Ne, tega ne sme narediti. Lepo bi sestram povrnila njih dobroto! Zemljakova je bila v hudi zadregi. Pa se ji je čez nekaj dni kakor nalašč ponudila priložnost, da je lahko sama sebe pred oblastjo primerno ogrdila.
Kaznjenki Lušinki je potekel zapor, prisojen ji zavoljo kraje, čakalo jo je pa še eno leto prisilne delavnice v Lankovicu zavoljo vlačugarstva. Zadnje dni pred odhodom kar ni vedela, nad kom bi se znesla. Kakor razdražena osa se je zaletavala s svo-
	
p 00 j oo s 00 /\ 00 N 00 O	J* E
FRANC RESMAN:	7
Iz dnevnika slovenskega izseljenca
Zbirališče v Celovcu	»To ravno ne,« pravi; »saj vsak vidi, da
Šli smo v barake in posedli po slami, ki je bila postlana po tleh, ter odložili svoje »punkle«. Tukaj smo našli že več znancev in spet in spet so pripeljali novi avtobusi, razložili ljudi ter šli po druge.
Šel sem pred barake in bil ravno priča, ko je 15-letni fant, ki je hodil v Celovcu v gimnazijo, klical od zunanje strani plota svojega očeta, starejšega moža iz Podjune. Oče hiti k plotu, k sinu, in že priteče stražnik s puško ter kriči nad njim. Mož mu hoče nekaj dopovedati, pa ga začne stražar obdelovati s puškinim kopitom ter ga odžene od plota. V meni zavre in zakličem na glas: »Škandal, barbarstvo .. !«
Pa priteče stražniku še drugi na pomoč, pustita tega moža ter jo ubereta proti meni. Zdaj je bil tudi zame skrajni čas, da sem jo popihal. Zmuznil sem se v največjo gnečo, nato pa še iz ene barake v drugo. Iskali so me, pa me niso izsledili.
čez nekaj časa pa sem vendar spet šel pred barake k drugim. Stali smo, čakali in gledali, kdo bo izstopil iz stalno prihajajočih avtobusov. Veliko sem jih spoznal. Skoraj vsi nekdanji slovenski župani, občinski odborniki in posojilničarji od Brda pri Šmohorja pa do Labuda, Kostanj nad Vrb-sikim jezerom, Vetrinja in izpod Djekš in Sel so izstopali s svojimi družinami, z otroki, starimi komaj nekaj dni, in starši, starimi tudi že nad 80 let. Okrog pa so hodili tudi gestapovci in vlekli na ušesa. Nekaj neprevidnih so še isti dan zaprli.
Mimo nas prideta dva gospoda in v enem od njiju spoznam komisarja GleiBnerja, ki je pri nas prevzemal posojilnico. Tudi on me spozna in smo se pozdravili in prišli v pogovor. Vprašal sem ga, če on kaj ve, če smo tukaj zaradi posojilnic in kaj mislijo z nami narediti. On nam zatrdi, da zaradi posojilnic čisto gotovo nismo tukaj in da je on samo to slišal, da pridemo zaenkrat nekam v Nemčijo.
Začeli so nas klicati v pisarno, kjer je sedela cela vrsta pisarjev. Največ jih je bilo iz Kanalske doline in Južnega Tirola. Od nas pa so hoteli vedeti, kakšno premoženje, kakšne naprave, stroje, pohištvo in 'koliko živine smo pustili doma. Ko sem uradnika vprašal, zakaj hočejo vse to vedeti, mi je odvrnil:
»Da vam bodo lahko to nadomestili ali vsaj plačali v gotovini.«
»To ja izgleda, kot da mi naša posestva prodamo ali prepustimo prostovoljno!« mu odvrnem.
ste bili s silo sem pripeljani.«
Še ga vprašam, kaj mislijo z nami narediti. In ta uradnik najprej skomigne samo z rameni, nato pa čisto tiho pristavi:
»Kot sem slišal, pridete zaenkrat nekam v Franken v Nemčiji.«
»V kako taborišče?« še hočem vedeti, pa se je samo bridko nasmehnil in molčal.
Zadrega za zadrego
Pozno popoldne so delili črno kavo. Zdaj smo šele zapazili,, da razen ene kanglice nismo imeli pri sebi nobene posode in tudi nobenega noža in nobene žlice. Vse je bilo v večjih zavojih in ti so rajžali bogve kje okoli. Izposodili smo si od Hajnželnovih nož, od čemernjakovih pa nekaj žlic. Nato sem šel v pisarno prosit, da bi me pustili v mesto, da bi nakupil vsaj najbolj nujno posodo, ali pa bi vsaj poslali nekoga ven, da bi to poskrbel. Ko sem moral tam čakati, sem slišal, ko so nekateri protestirali v sosedni sobi pri SS-Standartenfuhrerju majorju Maier-Kaibitschu, opolnomočencu za utrditev nemštva na Koroškem (Bevoll-machtigter fiir die Festigung des deutschen Volkstums in Karaten), ker so izselili veliko dobrih ljudi. Maier-Kaibitsch se je nekako izgovarjal na Gestapo. Ko pa so zapazili nas, so nas odpodili kot pse.
Naslednji dan mi je pravil Hajnželnov fant, da je bil njegov ded, Arih iz Ledine, tukaj in da je bil pri Maier-Kaibitschu. In ker ni takoj uspel, je vrgel aktovko pred njega in rekel:
»Celo življenje sem delal za vas, zdaj na stara leta pa mi odganjate hčer z vnuki vred, ko je njen mož že tako v norišnici!«
Pa je le dosegel, da se je Hajnželnova družina vrnila še iz Celovca domov, a Hajn-žele sam je kmalu umrl v umobolnici v Celovcu.
Zvečer smo polegli po slami, eden poleg drugega. V naši sobi so bili čemernjakovi, Mikučevi, Hajnželnovi, nas devet in še nekaj drugih. Otroci so še kar nekako spali, a mi odrasli pa nismo mogli zatisniti oči; pogovarjali smo se, jokali in tolažili eden drugega. Pa je tudi ta prva dolga noč minila.
Drugi dan so pripeljali avtobusi izseljence le še poredkoma. Magrovega Luka iz Za-gorič pa so pripeljali kot zadnjega, ko smo mi že stali v vrsti, pripravljeni za odhod. Pa smo potem zvedeli, da so na njega pravzaprav že pozabili. Prišel je namreč tedanji bekštanjski župan, k Lukovemu sosedu, da
naj gre z njim, da bodo zapisali preostalo Lukovo premoženje. Ta se seveda začudi, zakaj to. Pa mu župan pojasni, da je treba, ker so Magrovega Luka izselili, seveda zapisati vse preostalo premoženje. Sosed mu pove, da ni tako, ampak da je Luka s celo svojo družino doma. Župan je takoj nato odšel, najbrž, da popravi napako, ker nekaj ur nato so res prišli tudi po družino Magrovega Luka.
Prangar iz Zmotič je bil ravno na vojaškem dopustu, ko so prišli po njega. In kot nemški vojak se ni dal zadržati v taborišču. Javil se je takratnemu vojaškemu komandantu ter ga vprašal, kaj naj naredi. Njegov dopust je potekel, a on se vendar ne more vrniti, ko ne ve, kaj bo z njegovo družino.
Za vojaškega poveljnika pa je bilo to nekaj čisto novega.
»Haben denn die Leute gamz den Ver-stand verloren!« je vpil ter klical po telefonu na razne strani. Nato ga je še vprašal, če je še več takih slučajev. Pa mu je Prangar povedal, da je med drugimi tukaj s celo družino tudi njegov sosed, ki je prav-tako tiste dni prišel s fronte domov.
V tej zvezi se je govorilo, da je vojaška uprava dosegla vsaj toliko, da so nekatere družine, katerih očetje so bili na fronti, spustili nazaj domov, potem ko so odpravili transporte s prisilno izseljenimi. Med temi, ki so se lahko vrnili iz Celovca, sta bila tudi Tavčar in Pok iz Velike vesi pri Št. Jakobu. Nekateri pa so celo trdili, da so ustavili
(Z) g^afii
Tihi ga), senčni ga),
sprejmi me v svoje naročje!
Spet tvoj čar
brez prevar
pil bi rad po otročje.
Stvarnik tu plašč miru
tiše in slaje razgrinja.
Dih njegov mojo snov
s svetim sijem prešinja . . .
Bogdan B udnik
nadaljnje izseljevanje prav iz ozira na vojaščino. Tolmajer iz Tuc pri Radišah pa, ki je bil pri protiletalski obrambi, je moral kjub temu z nami v taborišče. Če je bil kak sin pri vojakih, pa to nacistične oblastnike okoli izseljevanja prav nič ni motilo in so tiste družine kljub temu brezobzirno izselili.
Domov so izpustili tudi Kotnika iz Diče vesi pri Bekštanju. Ko je ta prišel domov, so se v njegovi hiši ravno gostili gospodje od Gestapa, župan in še nekateri nacisti. Nemalo so bili presenečeni, ko so se morali umakniti. A koj kmalu so ga spet aretirali in je prišel teden dni nato že zopet za nami v taborišče.	(Dalje)
Vsak večer Ti pišem pismo...
Ko se utrudi dan in lega k počitku, odgrnem zavese, široko odprem okna in čakam. Počasi prihajajo sence, moje ljube, drage prijateljice, in polnijo sobo. Tesno strnjene druga ob drugi, strmimo v beli list na mizi. Ob njem sloni pero, rado bi drselo po beli poljani in tešilo hrepenenje in bol.
Včasih zahrešči pesek, stopinje se bližajo, srce vzdrhti, nemirno bega in se zaletava kot preplašena ptica, ki so ji vzeli prostost! O, saj vem, da Te mi, samo spomin plaka in tava pod oknom. Ni Te in nikoli več Te ne bo, jaz pa Te čakam vsak večer.
Tako sem Te zmerom čakala, slone ob oknu, mirno in vdano, moje oči so bile dvoje bednih beraških rok, ki prosijo milodara. Ustavil si .se za hip, za dva, vrgel malomarno dar v bedne, beraške roke in šel veselo naprej.
Nekoč, enkrat samo si me vzel s seboj. Morda iz same gole prešernosti, ker je bil večer tako lep in zvezde tako svetle in blesteče. Šla sem vštric Tebe nerodno in boječe, sram me je bilo, ker Ti nisem znala pokazati
svojega srca. Omamljena od sladke pesmi Tvojih dlani sem trepetala; tako trepetajo zvezde, kadar jih pozdravi mesec.
Kjer se cesta skrije za ovinkom in kjer med bujnimi vrtovi vabijo svetli, mali domovi, je bil najin raj. Tam sva srečala Marijo. Po dolgih letih sta se vidva veselo pozdravila. Oko se je vsesalo v oko, roka ni mogla iz roke, ne srce od srca. Videla sem njen osvajajoči nasmeh in sem vedela, da Te nimam več.
Okrenila sem se in počasi odhajala, zvezde so ugasnile, nebo je potemnelo, le na zahodu se je svetlikal ozek pramen. V temi sem tipala po hladnem zidu do strmih stopnic in stopala navzdol, brezčutna, mrtva — kakor da stopam v grob.
Vse od takrat se mi zdi, da sem kakor v grobu. Samo na večer, ko ožive sence, oživi tudi moja bol in moje hrepenenje. Tesno strnjene druga ob drugi, strmimo v list, ki se svetlika iz teme kakor bela pošast.
Glej, tako Ti pišem pismo vsak večer . . .
jim lažnivo strupenim jezikom v sokaznjen-ke, ki so brž spregledale njen zlobni namen. Rada bi za slovo čim večim nakopala disciplinsko kazen. Ogibale so se je. Zdaleč so ji pa najholj nagajive kazale, kako jo v prisilni delavnici, če ne bo marala delati, priklenejo za nogo v kad, ji dajo golido v roke in spuste vodo. Morala jo bo izmetavati, če ne, bo morala utoniti.
Zemljakova je Lušinko prezirala, še zmenila se ni zanjo. In prav to je pocestnico najbolj jezilo. Pa se je močne kaznjenke bala in se je dolgo premagovala. Nazadnje je pa naduto Evgenijo le zmoglo. Med odmorom se je sklonila Johani prav pred o-braz in ji pokazala jezik. Zemljakova ni rekla nič. Samo urno je pograbila Evgenijo Lušin za vrat kakor mačko. Potegnila jo je Sebi čez kolena in ji zavihala krilo. Po dvorani so se razlegli ploski udarci roke na golo telo. Spremljal jih je glasen krohot skoraj sto kaznjenk.
Za nenavaden prestopek je sestra prednica prisodila Johani teden dni samotnega zapora. S postom ji je pa prizanesla, češ da ne sme oslabeti, ko jo čaka po prestani kazni težko delo na polju. V srcu bi jo bila najrajši pohvalila. Ko je Zemljakova zagrozila, da prav gotovo še kaj hujšega naredi, če ji še kdo omeni pomilostitev, se je sestra prednica težko zdržala smeha. Med večino kaznjenk je pa Johanin ugled zrasel. Tolikega je bila deležna le redko katera nuna. Pavla ji je od takrat naprej rekla teta. Spoprijateljiti se pa nista mogli. Jima je vselej prehitro potekel pogovor. Z drugimi se je Pavla mogla še manj razgovarjati. Od dne do
dne ji je bilo huje po rajni prijateljici ciganki Kati. Joj! In še niti polovice kazni ni prestala.
Teta Johana je še vedno spokojno spala. Kaznjenke so se pa zapovrstjo dramile. Nekatere so pridušeno šepetale med sabo, druge so odhajale na skupno nočno posodo. Prav Pavla je bila spet na vrsti, da bi jo morala izpraznjevati, pa je še vedno to nagnusno delo namesto nje opravljala Zemljakova, le da ni marala več jemati kruha za plačilo. Pavla teti ni hotela ostajati dolžna. Delila je z njo vse dovoljene priboljške.
Spodaj v sadovnjaku so ptiči, ki so poživljali pomladanska jutra, molčali. Le redkokdaj je kateri začivkal, še petelini so se poredkoma oglašali. V lipah je zakrakala vrana. Pod stropom je pobrenčavalo nekaj muh.
Pavla se je obrnila z obrazom nazaj k zidu. Spomnila se je svoje prve zakonske sreče. Kadar sta se zvečer s Filipom pp gledališču ali koncertu pomudila v kavarni, je ona navadno še vedno ležala, ko je mož že odhajal z doma. Zadnje minute je rad posedel na robu njene postelje, jo nazival z izbrano lepimi imeni, ji gladil lase in jo božal po licih, nazadnje se je pa poslovil z dolgim poljubom. Sedaj pa njena postelja v Gorici sameva, če —?
Filip ji je vsako leto doslej sporočal, kdaj da jo ob počitnicah obišče. Letos molči. Prav gotovo nekaj ni prav. Morda na njenih blazinah in pod njeno svileno odejo počiva druga, ona se pa namesto moža muči na trdi slamnjači. Res se je že privadila in lahko prenašala kaznilniško ležišče, ko
bi jo od vseh strani ne gulile in ne zbadale misli na Filipovo nezvestobo in na nekdanjo svojo tekmovalko Olgo Staničevo. Ko bi bila vsaj katera druga! Dokaj manj bi se čutila ponižano.
Čeprav je bilo v sipalnici prej vroče kakor hladno, si je Pavla potegnila odejo čez glavo. Bala se je za svoje misli, s katerimi si je razbičavala dušo. Da je poslušala očeta, ki jo ima rad, kakor bi ne bila nikoli verjela, bi najraje sedaj hodila ob poštenem možu v družbi odraščajočih svojih otrok po lastni zemlji. Pa se je zdela sama sebi pre-gosposka in preučena za prst in za gnoj, čeprav bi sami ne bilo treba nič delati. Zato mora sedaj, namesto da hodi po Gorici ko>t ugledna gospa, vohati na postelji smrad tujega blata. In vse navrh nima žive duše, ki bi ji mogla vsaj s pogledom potožiti, kako jo to duši. Kati, vsega hudega vajena ciganka, jo je razumela. To dobro dekle. Morda jo je prav zato Bog hitro odpoklical iz .srede hudobij.
Novakova Minca se ji je pred leti zdela nespametna in staromodna. Kdo bi bil takrat mislil, da si bo ona, Pavla Gradišnik, poročena z doktorjem Filipom Andrejčičem, štela v veliko srečo, če bo smela iti na Minčino njivo strnišče plet. Sicer je pa tudi ona sama kakor strnišče, ki ne more več oživeti. Ko se ji čez leta odpro vrata kaznilnice, bo izruvana iz življenja m ji ne bo preostajalo nič več drugega, kakor da sprhni.
Med razmišljanjem, če bi ne bilo zanjo dokaj bolje, da se konča njena pot na vrtu odrešenih kakor pa zunaj v svobodi, je po-
klical zvonec. V spalnico je stopila sestra Jukunda in pričela glasno moliti očenaš.
Pavla je bila med prvimi pri umivalniku. Zajela je z levo iz podolgovatega škafa v svoj lončen vrček vodo, si jo zlila v desno dlan in si pričela umivati obraz z eno samo roko. In spet samo z eno samo roko, v drugi je morala držati vrček, si je otrla mokra lica, hkrati pa tudi oči, ki so se ji bile zasolzile.
V	Gorici se bo morda čez nekaj ur na njenem marmornem umivalniku v posodi iz naj dražjega porcelana udobno umivala druga — Olga Staničeva. Pred velikim brušenim ogledalom si bo spletla kite, si podložila in uravnala temne lase in si osvežila obraz, ona sama se pa nima kam pogledati. Se ji tudi treba ni. Saj lahko z roko otiplje, da je dovolj gladko počesana. Drugače še biti ne sme ne, kaznjenka!
V	kapeli to jutro Pavla ni mogla skoraj nič moliti. So ji venomer uhajale misli v domače kraje v Brdih, v njeno stanovanje v Gorici in k možu. Nazadnje je bila trdno preverjena, da se med Filipom in Olgo Staničevo prav danes nekaj dogaja, kar bo njo, ko zve, potrlo.
Oddelek, namenjen k Potočniku na ple-tev, je iz kapele odšel naravnost na vnanje dvorišče. Minca je imela navado, da je kaznjenkam, kadar so prišle k njej na dnino, vselej postregla za zajtrk s kavo, čeprav ni bila tega dolžna storiti. Tudi čez dan ni varčevala s hrano. Med kaznjenkami je slovela kot najboljša in najbolj radodarna gospodinja v vsej okolici.
(Dalje prihodnjič)
&eloiuki
INTERNACIONALNI SEJEM
Pretekli četrtek je tukajšna velesejmska uprava priredila v zvezi z letošnjim, 16. avstrijskim lesnim velesejmom, ki bo v Celovcu od 10. do 20. avgusta, veliko in interesantno tiskovno konferenco, katere so se udeležili poleg številnih domačih in tujih časnikarjev tudi mnoge vidne politične in
gospodarske osebnosti, ki so dale še večji poudarek važnosti te konference.
Po pozdravu celovškega župana in predsednika avstrijskega velesejma Hansa Aus-serwinklerja je poslovodja avstrijskega lesnega velesejma dr. Kleindienst povedal, da je letošnji naval za razstavišča bil takšen, da polovico ponudb niso mogli sprejeti. Letos
razstavlja 1236 razstavljavcev, od teh je 410 inozemcev. V razstavnem prostoru je letos prvič tudi otroški vrtec. Starši morejo dati svoje otroke, ki so 3 do 5 let stari, v ta vrtec in si nato morejo mirne duše ogledati razstavo. Letos razstavlja prvič tudi Sovjetska zveza, razstavljalcev je skupno triintrideset. Razstavljajo vse evropske države razen Gr-
čije, Španije, Albanije in Madžarske. Nadalje še razstavljajo Afganistan, Iran, Libanon, Kanada, Pakistan, Perzija in Združene države Amerike.
Bralce opozarjamo, naj ne zamudijo te ugodne prilike in si ogledajo to važno in zares zanimivo domačo gospodarsko prireditev, ki je že dosegla svetovni sloves.
EIN GUTER GRIFF..., DER N E U E
GESCHUNDEN ...iiber hunderttausende Versuchskilometer in den Wiisten Afrikas und in den eisigen Stiirmen am Polarkreis ZERSCHMETTERT ... hat man mehr als hundert Wagen in gewollten Fron-talzusanunenstofien um die sidierste Karosserie zu bauen BEGEISTERT GELOBT ... hat „Ihn“ die Fachpresse der ganzen Welt und GELIEBT... wird „Er“ bereits von mehr als 30.000 hegeisterten Besitzern, die „Ihn“ seit Monaten fahren.
EIN BEISPIELGEBENDES MUSTER MODERNEN AUTOMOBILBAUES
60 DIN PS, 5-fach gelagerte Kurbehvelle, 4 Gange (vollsynchron) Kniippel-schaltung, 4 Turen, 5 bequeme Sitze, Klima-Anlage, 4 Scheibenbremsen mit Bremsdruckregler, 145 km/h, Besdileunigung von 0—100 km/h ca. 15 sek., Bergsteigvermogen 36 °lo
...UND EINE TRAUMHAFTE STRASSENLAGE! PREIS S 49.500.-
1 Jahr Garantie aul Material und Arbeit.
Eigener Werkskredit zu giinstigsfen Bedingungen
Vertretug fiir Karnten :
Thomas Bohrer
Klagenfurf, August-Jaksch-Sfr. 44 — Tel. 3671
Kaj ima Fiat novega!
Leto 1966 je pomenilo za Fiat zelo visok podvig. Še bolj pa nas preseneča večje število v prvi polovici leta 1967.
Medtem ko vse druge tovarne avtomobilov zgubljajo kupce, so Fiat-delavnice spet zvišale produk-cijo.
V	prvi polovici leta 1967 so producirale 706.000 vozov in se tako postavile v ospredje, prvi za njimi je V\V s 540.000 vozovi.
Največ povprašujejo za Fiat v BENELUX-državah kakor tudi v ZDA in v drugih prekomorskih deželah.
Kaj je privedlo Fiat do takega uspeha?
V	prvi vrsti je to gotovo zasluga strokovnega tiska, ki poudarja, da Fiat izdeluje najbolj praktične avtomobile.
Pred osmimi leti je nastal čisto nov načrt, kako izdelovati cenene, varne, praktične in z najmodernejšim ugodjem opremljene avtomobile. Zaradi tega
so vso glavno delavnico MIAFIORE, ki obsega dva milijona kvadr. metrov, modernizirali z najnovejšimi stroji in preizkuševalnimi sistem.
Uspeh kaže, da so se v ta namen izdane vsote izplačale.
Popravila pri tipih 600, 850, 1500 in nazadnje 124 so se v zadnjih letih zmanjšale za 83% odstotkov.
Povrh pa je bil že zmeraj drugim avtomobilom za daljino nosa naprej: diskaste zavore, Servo-oja-čevalec, varnostna karoserija, varnostna voditev ter močni in dolgotrajni motorji.
Lani je dobil avtomobil Fiat 124 naslov avtomobil leta”.
Dnevno izdelujejo 5.500 Fiat-avtomobilov. Skoraj gotovo je, da bo število naraslo, ko bo prišel na trg novi model Fiat 125, ki ga v Italiji že prodajajo. Ta avtomobil bo nemara najbolj poceni in najboljši voz. z 90 konjskimi silami in štirimi diskastimi zavorami.
20
OSTERREICHISCHE DRAUKRAFTVVERKE
AKTIENGESELLSCHAFT - KLAGENFURT
ZEIGT
JAHRE IM DIENSTE DER
ELEKTRIZITATS-
ERZEUGUNG
IM
ODK-MESSEPAVILLON
VVieder eine neue, sensatlonelle MotorsSge von STIHL: die STIHL-040, ca. 8,7 PS stark, 6,8kg leicht - nur 1,8 Kilo pro PS. Kennen Sie eine MotorsBge, die das Gbertrifft?
STIHL 04G
Johan Lomšek
Št. Lipš, Tihoja 2 P. Dobrla ves 9141 EBERNDORF Telefon 04237-246
mm
Nasveti, prodaja, postrežba strankam
Izdatnejši in interesantnejši kot kdaj poprej! Mnogo inozemskih razstav
16. AVSTRIJSKI LESNI SEJEM CELOVEC
(od 10 do 20. avgusta 1967)
Znižane cene pri železnici in pošti.
Noč bele mambe
Sir Alec Thomson in njegov prijatelj Franklin Brown sta se srečala kakor vsako soboto, na Thomsonovi farmi, da bi igrala partijo šaha. Oba sta bila že pred leti prišla v Južno Afriko in sta si tu s precejšnjim začetnim kapitalom zgradila urejeno eksistenco. Njuni farmi sta bili slabo uro narazen. Dobro, staro prijateljstvo je tako prineslo, da je postala partija šaha tako neizbežna kakor tuljenje hien v prostrani stepi.
Tokrat, ko je mister Brown z lovsko puško na rami ravno mislil zapustiti hišo, je nenadoma .priletel Bango, njegov sluga, s krilečimi rokami. „Massa Frank, massa Frank", je sopel, „danes ne smete iti, danes ne! Ču-ješ boben iz vasi, massa? Bam-bam bam-bam! Boben roti kačje duhove, naj tokrat prizanesejo našim kočam. Zmeraj ob mlaju si poišče Guru, kraljica vseh kač, človeško žrtev." „Ali Bango," ga prekine njegov gospodar, „saj vendar ne boš verjel v tako neumnost. Guru — saj te sploh ni, to je samo izmišljotina. Saj si vendar kristjan, torej ne smeš več biti babjeveren." Bango je sicer še nekaj zamomljal, kar je zvenelo kot „boben ne laže" in „danes je noč bele mambe", končno pa se je vdal in je, čeprav nerad, ubogal gospoda. Brž je vzel še neko sekalo iz klonice za orodje, pritekel za gospodarjem, ki se je bil medtem že odpravil, se obotavljal in obstal. „ Massa Frank, ali ne bi vzel tudi ovitek s serumom?" — „Res si neumen, Bango, še nikdar nisva potrebovala seruma, torej ga tudi danes ne bova!" mu je ostro odvrnil mister Brown. „Ali bela mamba . ..“ „Daj mir in pridi, mrači se že", mu je mister Brown, zdaj že malo razjarjen, odrezal besedo.
Hladen veter je vel po goščavi, ko sta korakala po ozki stezi. Prijal jima je v togi, suhi pripeki, s katero ju je podnevi ubijala ognjena sončna krogla. Pravkar sta stopila na jaso pred Thomsonovo farmo, ko je tik pred njima planila kvišku temna, ozka kača. Brown je bliskovito skočil korak nazaj, potegnil puško z rame in ustrelil. Kača se je še enkrat pognala, takoj nato pa je uplahnila in se zvila v klopčič na tleh. Bango pa je stal tam, tse tresel in tarnal, bil je trd od strahu in se ni premaknil z mesta. Farmer je posvetil s svojo žepno svetilko in takoj spoznal, da je imel opravka z zeleno mambo; ozka, zaokrožena glava, ki se je komaj ločila od telesa, lokave majhne oči in strupeno-ze-lena barva so bili zanesljivi znaki. Potem ko je svojemu slugi z mujo pojasnil, da je
Velika zaloga perila blaga in volne
za moške, ženske in otroke
jC. Ikaueet
Klagenfurt, Alter Platz 35
kača zelena in ne bela, mu je ukazal, naj zanese mrtvo žival na njegovo farmo.
Nekoliko zmeden in nejevoljen je nadaljeval Brown svoj pot. Partija šaha pri Thomsonu je potekla tokrat precej enolično. Thomson je zmagal štirikrat, samo enkrat mu je izsilil njegov partner remi. Ker sta bila tokrat oba utrujena in zmučena od dela, sta igro kmalu končala, si privoščila še drink in se poslovila že okoli enajste ure.
Ko je šel vzdolž ozke steze po džungli, je spet zaslišal bobnov monotoni bam-bam, bam-bam. Danes da bi bila noč bele mambe, je premišljeval, pa to je vendar oslarija, saj sploh ni nobenih belih mamb. Izmišljotina domačinov, in nič drugega! Čeprav ni bil babjeveren, mu je ta misel nagajala vso pot domov. Napeto je opazoval goščavo okoli sebe. Nervozno se je zdrznil ob vsakem šumu.
Ko je končno prišel do vhoda v farmo, je nenadoma zaslišal obupan krik iz svojega bungalowa. Vrata so se odprla, prikazal se je Bango, strmoglavil čez stopnice in negibno obležal. „Bango, kaj se je pripetilo, govori vendar?" ga je vprašal Brown prepadel. Črnec je obračal oči in ga togo pogledal. „Kača“, je šepnil in je pomolil farmerju svojo roko. V medlem svitu svetilke je zagledal dva pika. Takoj je ukazal Bambutu, enemu izmed delavcev, ki so bili prihiteli, ■naj mu prinese ovitek s serumom. Kmalu se je izkazalo, da je Banga pičila neka mamba. Injekcija je rešila črncu življenje, čeprav je štiri dni ležal v vročini.
Ali je bila ta nesreča slučajna, ali pa je le nekaj resničnega na tej Guri, kačji kraljici? Ni bila ne nesreča in tudi kačja kraljica tega ni povzročila. Thomson, znan in cenjen izvedenec za strupene kače je pojasnil ta dogodek neizpodbitno: „Kače imajo prav isto ljubezensko življenje kakor druge živali. Mambe se parijo v času mlaja. Ti, Franklin, si ubil samca, samica pa je sledila samčevemu duhu in se je maščevala. Vidiš torej, da praznoverje domačinov ni kar tako brez vsakršne podlage. V podzavesti so ta naravni zakon spoznali in ga napihnili v neverjetno trditev. Noč bele mambe eksistira!"
Reinhard Klogger (prevedel Mirko Messner)
RAD IO CELOVEC
SLOVENSKE ODDAJE
NEDELJA, 13. avgusta: 07.30—08.00 Duhovni nagovor. — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. - PONEDELJEK, 14. avgusta: 14.15-15.00 Poročila, vreme, objave. — Pregled sporeda. — Za našo vas. — 18.15—18.30 Dober večer našim malim poslušalcem. — TOREK, 15. avgusta: 07.30—08.00 Vzeta je Marija v nebesa... — SREDA, 16. avgusta: 14.15—15.00 Poročila, vreme, objave. — Kar želite, zaigramo. - ČETRTEK, 17. avgusta: 14.15-15.00 Poročila, vreme, objave. — Gore, jezera in mir. — PETEK, 18. avgusta: 14.15—15.00 Poročila, vreme, objave. — Od petka do petka po naših krajih in pri naših ljudeh. — Žena in dom. — SOBOTA, 19. avgusta: 09.00—10.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. — 18.00—18.20 Koroške narodne.
QLEDALI$CE v CELOVCU
Petek, dne II. avgusta: »Im weiBen R6B1« (Pri belem konjičku), opereta.
Sobota, dne 12. avgusta: »Tosca«, opera. Nedelja, dne 13. avgusta: kot gost Billy
Mo: »Ich kaufe mir lieber einen Tiroler-hut«, musikalična prireditev.
Ponedeljek, dne 14. avgusta: »DieKaktus-bliite« (Kaktusov cvet), vseloigra.
Torek, dne 15. avgusta: Tretji serenadni koncert na dvorišču deželnega dvorca.
Televizija Ljubljana
PETEK, 11. avgusta: 18.45 Vizitka: Nino Robič. —
19.00	Mozaik kratkega filma. — 19.30 Cikcak. — 19.40 TV obzornik. — 20.00 TV dnevnik. — 20.30 Cikcak. — 20.38 Nevesinjska puška, jugoslovanski celovečerni film. — 22.10 Zadnja poročila.
SOBOTA, 12. avgusta: 18.13 Napoved sporeda. — 18.15 Baletne zgodbe — predstava pionirskega gledališča Zadar. — 18.55 Vsako soboto. — 19.10 Zaplešite z nami. — 6. oddaja. — 19.40 TV obzornik. —
20.00	TV dnevnik. — 20.30 Cikcak. — 20.38 Pri treh stricih — zabavno glasbena oddaja — 21.50 Golo mesto — serijski falm. — 22.40 TV dnevnik. — 23.00 Vaterpolo Mladost: Jadran.
XVII. Gorenjski sejem razkazuje
V petek, dne 4. avgusta, j,e ob desetih dopoldne podpredsednik izvršnega sveta skupščine NR Slovenije Vinko Hafner otvoril XVII. gorenjski sejem. Otvoritvene slovesnosti so se udeležili razen predstavnikov razstavljalcev številni predstavniki oblasti med njimi tudi gostje iz Koroške in Italije. Med najvidnejšimi predstavniki iz Koroške so bili namčstnik koroškega deželnega glavarja dr. Hans Kerstnig, drugi predsednik deželnega zbora dr. Mayerhofer, avstrijski generalni konzul v Ljubljani dr. Riesen-feld, dir. v pokoju Štern, Seywald, deželni poslanec Lubas in drugi.
Letošnji sejem je doslej največji. Zanimanje zanj: je bilo veliko, da omejen prostor ni mogel sprejeti vseh, ki so hoteli na njem razstavljati^ čeprav je' razstavni prostor za dobrih 700 kvadr. metrov večji, kot lani.
Klobuk dol! — Razgovarjali so se o velikih poklicih. Pa pravi Blaž: „Poznam moža, pred katerim se odkrivajo tudi kralji in cesarji."
—	„To pa bi moral biti že nekak pol bog!"
—	„Ne, to je brivec!"
Pod jarmom. — „Moja žena dn jaz sva kakor eno." — „Midva — moja ž<na in jaz
—	pa sva deset." — „Kako to?" - - „Ona je ena, jaz pa sem ničla."
mm
ZNANKA ZAUPANJA
GRUNDNER
Klagenfurt - Celovec
Wi«nergass« 10 (Promenadna cona)
Strokovna trgovina za umotne cvetlice, mirte in damske klobuke
nevestine pajčolane, kronice, Šopke za veneevodjo in vse nevestine potrebščine
KLAGENFURT. Alter Platz 34
Bd MM M UfiCOŠUttn
(Nadaljevanje s 4. strani)
Ko smo čitali v tem dopisu le žalostne vesti, naj izvemo sedaj tudi še kaj veselega! Tu naj poročamo našim bralcem o poroki Anice Jagoutz, pd. Jagovčeve hčerke v Hmelšah. Kdo ne pozna to nadvse dobro, pošteno, krščansko in zelo gostoljubno družino Jagovčevo? Anica je zapustila svoj lepi dom in svoje in se poročila tja v faro Podgrad pri Medgorjah. Vzela je za moža posestnikovega sina Adolfa Maček iz Podgrada in 28. 5. je bila poroka v Apačah. Poročne obrede in sv. mašo je opravil č. g. Anton Cvetko, župnik v Medgorjah. Vesela svatovska pojedina se je vršila pri Kajžru v Hmelšah, kjer so se dobro zabavali in tudi pošteno okrepčali pri dobrih jedeh in pijači.
Naj se počutita novoporočenca v novem stanu zadovoljna in srečna! Bog bodi z njima in jima daj božji blagoslov! — V ta namen čestitamo njima prav iz dna srca!
Nazadnje še eno novico, ki je tudi žalostna. Začetkom preteklega tedna je ponoči izbruhnil požar pri Pirčerju, ki je popolnoma vpepelil vse, kar je zgorljivega bilo v gospodarskem poslopju. Tudi vsa živina je ostala v hlevu in se tam od dima zadušila. Ni znano, na kak način je prišlo do tega požara. Poslopje je bilo že precej zanemarjeno in potrebno obnovitve. Če si bo posestnica postavila zdaj novo poslopje ali tega pogorelega zopet obnovila, bo pa imela čedno in lepo gospodarsko poslopje, s katerim bo imela prav gotovo večje veselje kakor s starim.
PEČI
in štedilnike
znamke Tirolia v najboljši kvaliteti in največji izbiri!
PODJUNSKA TRGOVSKA DRUŽBA
BRATJE RUTAR & Co.
DOBRLA VES A 9141
EBERNDORF Tel 04236-281
ZAHVALA
Za nakup hiše lO.-Oktober-Strafie 25 so darovali:
Bustotnik Pavla, Geneva, (USA), 7,— dol.; Šuštar Antonija, Euclid, (USA), 7,— dol.; Jože Kozjek, (USA), 20,— dol.; Fara Sv. Janeza iz Mihvaukee, (USA), 40,— dol.; neimenovana iz Št. Ruperta 500,— šil.; A. M. iz Globasnice, 500,— šil.; I. H. iz'Globasnice, 500,— šil.; Bolha Janez, Detroit, (USA), 50,— šil.; neimenovani iz Marije na Zilji, 500.— šil,; neimenovana iz Celovca, 500,— šil.; pnavtako neimenovana iz Celovca, 500,— šil.; Kačnik Terezija iz Srej, 100,— šil.; Waldhauser Marija iz Sveč 100,— šil., neimenovana iz Kaple na Dravi, 500.— šil.; pravtako neimenovana iz Kaple na Dravi, 500,— šil.; neimenovana iz Šmiiklavža na Dravi, 500,— šil.; neimenovana iz Pliberka namesto venca nia grob, 120,— šil.; Marija Boltežar, Sinča ves, 50,— šil.
Vsem darovalcem se odbor Družbe sv. Mohorja prisrčno zahvaljuje.
Bog plačaj!
NEUER CORTINA - MEHR CORTINA
MEHU PLATZ
MEHR KOMFORT
MEHR KRAFT
MEHR WEND!GKEIT
MEHR SICHERHEIT
J. SINTSCHNIG
AUTOHAUS
KLAGENFURT, SUDBAHNGURTEL Tel. 53-20 |J|J|
BESUCHEN SIE AUCH UNSEREN GEBRAUCHTWAGENPLATZ
Dajmo naši govorici čast!
Tudi materin jezik lahko človeku povzroča preglavice, če ga dobro ne obvlada. Ali ste že kdaj hoteli navdušiti prijatelja, pa je ob vsej vaši gostobesednosti ostal neprizadet? Ste bili kdaj že razočarani nad zanimivo zgodbo, katere vtis je po vašem pripovedovanju zbledel? Ste imeli nevšečnosti pri izpraševanju v šoli, občutek neuglajenosti v družbi? Še in še bi lahko našteli zadrege, ko nam je beseda okorna, ko prikriva misel in čustvo, ki jo želimo izraziti. Zato se je torej treba učiti materinščine, da bomo znali pravo in jasno besedo postaviti na pravo mesto.
Kdor sebe spoštuje in hoče, da ga spoštujejo drugi, skrbi, da se dostojno vede in da je vselej snažno oblečen. Skrbeti pa mora tudi za lepo notranjo podobo ki jo zrcali njegov govor. Če so se vanj zajedli madeži, jih bo skušal odstraniti. Obleka dela človeka, pravi ljudski pregovor, upravičeno pa lahko dodamo, da človeka njegova govorica razodeva. Tisti, ki slabo govori in ne zna uporabljati svojega materinega jezika, je duševni siromak, pa naj bo na zunaj še tako ugleden in dostojen. Dekle in fant sta prikupna le, če je tudi njuna govorica skladna z njuno zunanjostjo. Združiti plemenitost misli z zunanjim izrazom, srčno kulturo z jezikom je naravno, vse drugo pa je izumetničenost, ki odganja iskrene prijatelje.
Vsak izobraženec in tudi vsakdo, ki si želi pridobiti solidno izobrazbo, bi se moral zavedati dolžnosti, ki jih ima do sebe in do družbe: nenehno bi se moral učiti slovenskega jezika in ga negovati. Ni je lastnosti, ki bi človeka bolj priporočala in mu zgradila pot k uspešnemu poklicu kot sposobnost, da se zna pravilno, spretno in lepo in če je treba tudi prepričljivo izražati. Njegov način govora je zanj večkrat odločilnega pomena. Če se slabo izraža in ne uporablja primernih besed, lahko po tem sklepamo, da z njegovo izobrazbo nekaj ni v redu, da je prav tako nepopolna kot je nepopolno njegovo izražanje. Brez temeljitega znanja slovenščine, to je s slabim, polomljenim orodjem razuma se torej tudi ničesar drugega ne moremo dobro naučiti. Že stara avstrijska vlada je upoštevala važnost znanja materinega jezika in kljub težnji po raznarodovanju Slovencev v začetku 18. stoletja odobrila slovenski pouk na neki šoli na Koroškem, češ da je še zmerom bolje, če se otroci naučijo kaj dobrega v svojem materinskem, to je v slovenskem jeziku, kot pa ničesar v nemščini.
Tistemu, ki ve, kako zelo lahko presodimo človeka po njegovem izražanju, ne bo odveč trud, s katerim si bo pridobil temeljito jezikovno znanje.
Jezikovna kultura razvija tudi logično mišljenje. Živimo v dobi silnega tehničnega napredka. Človek gradi vesoljske ladje, atomske podmornice, prisvaja si skrivnosti žive in nežive narave in kaj bi bilo, če človekova misel — razvija jo tudi jezikovna kultura — ne bi mogla več razvoju začrtati poti... Močna spodbuda za zavestno oblikovanje izraznih sposobnosti je v spoznanju, da vsak posameznik s tem lahko prispeva, da se splošna raven kulture, znanja in napredka dviga. Torej tudi družba to od nas pričakuje.
Vsepovsod v svetovni zgodovini lahko vidimo, da so veliki duhovni podvigi kakega naroda imeli politično in materialno prednost. Angleški jezik je na primer odločilno vplival na utrditev britanskega imperija. Da je bil duhovni in politični vpliv Francije na sosednje narode stoletja in stoletja tako močan, je v veliki meri prispevala jasnost, natančnost in lepota francoskega jezika. Tudi na naj večjega misleca vpliva izrazna moč njegovega materinskega jezika. In najbolj nadarjeni pesnik mora obmolkniti, če mu besedni zaklad, ki ga je narod izoblikoval v stoletnem razvoju, onemogoča, da svojo ustvarjalno silo prelije v besede.
Dolžnost, da se svojega materinskega jezika učimo in ga spoštujemo, imamo tudi do svojega naroda. K splošni kulturi lahko prispevamo vsi, pesniki in pisatelji pa so vodniki, nosilci kulture. Kdor zna prisluhniti njihovi izbrani besedi, dobiva jezikovni pouk, kakršnega ne more dati nobena šola. Še več: posredujejo mu svoja spoznanja in plemenitijo njegova čustva. Kdo ne pozna grenke sramote, ki jo je doživel mali Voranc tedaj še neznani pastirček, ko je v domači vasi tujca po nemško pozdravil? V Solzicah je takole opisal svoje doživetje:
„ Sprevidel sem, da sem v važnem trenutku zatajil samega sebe, svoj rod in svoj dom. Če bi tega ne bil storil in bi bil ubogal očeta, bi te velike sramote nikdar ne doživel. Moje dejanje je bilo grdo. Tega me je na-
učil tujec, ki ni bil tujec, ampak človek našega rodu, ki se ni sramoval slovenskega pozdrava, čeprav je bil nedeljsko oblečen.
Ko sem vse to čisto jasno spoznal, sem si globoko oddahnil in v moji notranjosti se je odluščilo nekaj težkega in ogabnega in odplavalo od mene. Sedaj sem dihal mnogo laže. Ko sem stisnil iz srca zadnjo tesnobo, sem zažel pesti in se v mislih zarekel: „Moj rod, nikdar več v življenju te ne bom izdal!“ Pri tej prisegi je vstajalo na vzhodni strani svetlo jutro, ki je bilo zame kljub veliki sramoti, katero sem bil pravkar doživel, stokrat svetlejše in stokrat veličastnejše, kakor so bila vsa moja jutra dotihmal."
Zelo veliko število profesorjev, učiteljev, zdravnikov, bivših učencev je spremljalo gimnazijskega ravnatelja dr. Matka Potočnika, ki je umrl na svojem domu v Lescah dne 8. julija, k zadnjemu počitku na Žalah v Ljubljani. Med pogrebci je bilo lepo število koroških rojakov iz Ljubljane, Celja in Maribora, ki so prišli se poslovit od prijatelja Koroške.
Ob grobu so spregovorili poslovilne besede njegova bivša učenca profesor Mel-hior Rismal in primarij dr. Logar France, v imenu Korošcev pa dr. Julij Felaher. Dr. Felaher je dejal:
»Dragi šolski direktor, pedagoški svetnik, dragi profesor, vzgojitelj in narodni mentor! Dolga in mestoma zelo trnjeva je bila Tvo ja iživljenjska pot. Seda j si za seboj zaprl vrata Tvojega življenja in se za vedno poslovil od nas. Bil si markantna osebnost Tvoje dobe, vzorno si dovršil Tvojo življenjsko nalogo kot šolnik in vzgojitelj starejše generacije slovenske inteligence, posebno pa kot borec za človeške pravice koroških Slovencev, posebno še kot mentor in dobrotnik ter socialni skrbnik bivših slovenskih učite-Ijišonikov na učiteljišču v Mariboru. Bil si tihega in mirnega značaja, dober kot ajdov kruh in nadvse požrtvovalen za svoje študente.
Pod tem geslom priredi FRC-tovarna za pohištvo letošnji razpis nagrad pri Celovškem velesejmu.
Kdo ne hi rad sodeloval in bil srečni dobitnik? Je še mnogo drugih dragocenih nagrad, da se splača odgovoriti na dana vprašanja.
Razstavišče FRC-pohištva v dvorani 11 je tudi letos vredno, da si jo pogledate. Razstavljavci so zavestno manj polagali na zunanji okras. Tako so pustili, da pohištvo samo govori oglednikom. In če tudi nemara čudno zveni: tudi pohištvena moda se vsako leto spremeni, prinaša novosti in izboljšanja, da ugodi željam višje stanovanjske kulture. To niso samo nove lesne kombinacije, temveč tudi vedno nove oblike pohištva.
FRC-tovarna za pohištvo ima kot najmodernejša proizvajalnica Avstrije možnost svojo proizvodnjo še stopnjevati. Popolna avtomatizacija stori, da morejo izdelovati še bolj kvalitetno pohištvo čim ceneje. Težišče pa je v izdelavi oblikovno-lepih stanovanj. V tej smeri se je podjetje specializiralo in spravlja zdaj na trg modele, ki z izvrstno izpeljavo in moderno obliko vsakega interesenta navdušijo. Nadaljna prednost FRC-pohištva pa je, da so neverjetno poceni.
V nadaljnjem proizvodnem programu zavzamejo spalnice svoj obširni krog. Furnirani žlahtni lesovi raznih lesnih vrst stojijo pripravljeni, ki bodo vsa srca mladih poročencev navdušili ali takih, ki ho-
M O B E L
Tako je govoril Prežihov, ki je spoštoval svoj narod, ki pa je obenem znal svojo misel lepo povedati. Iz njegovih del in iz del vseh naših pesnikov in pisateljev se ga učimo ljubiti in spoštovati tudi mi. Oni so nam najboljši učitelji slovenskega jezika. Učijo nas preprosto, lepo in iskreno izražati svoje misli ter jih razumevati. Njihov pouk je kar najbolj neposreden in slikovit. Njihove misli oplajajo in plemenitijo naša čustva a ne v stilu suhoparnih slovničarjev, čeprav nam tudi njihov jezik odkriva neštete zanimivosti. Le dobre volje je torej treba in vzeti dobro knjigo v roke . . . Opazili bomo, da se naše misli ob branju razvijajo oblikujejo in dobivajo vse jasnejšo zunanjo podobo, kar vse bo v prid našemu boljšemu izražanju.
Dr. Matko Potočnik se je rodil 8. septembra 1872 na Koroški Beli pri Jesenicah. Obiskoval je gimnazijo v Kranju, Ljubljani in 3 razrede v Beljaku na Koroškem, kjer je leta 1895 maturiral. Nato je študiral na dunajski univerzi eno leto pravo, prihodnja 3 leta pa filozofijo. V šolskem letu 1899/1900 je bil suplent na gimnaziji v Novem mestu, naslednje šolsko leto pa domači učitelj na Dunaju. Leta 1901 je napravil diplomski izpit iz zgodovine, zemljepisa in slovenščine za srednje šole s slovenskim in nemškim učnim jezikom. Leta 1902 je promoviral za doktorja filozofije. Nato je učil kot suplent na I. državni gimnaziji v Ljubljani. Jeseni leta 1902 je bil imenovan za profesorja na državno moško učiteljišče v Mariboru, kjer je deloval 10 let do leta 1912, nakar je odšel na realko v Idrijo, kjer je služboval do leta 1914, nato pa bil premeščen na gimnazijo v Kranj, kjer je deloval v letih 1915 do 1919, in iz Kranja na prvo državno gimnazijo v Ljubljano, kjer je deloval od leta 1919 do 1926. Leta 1926 je postal ravnatelj državnega ženskega in po nekaj tednih ravnatelj državnega moškega učiteljišča v Mariboru. Upokojen je bil v juniju 1932. leta, konec tega leta pa reaktiviran kot ravnatelj državnega moškega uči-
čejo, da jim bije srce više. Tudi ureditev je pri spalnicah zadela čisto novo smer.
Za interesente za tujski promet imajo tudi obširen program na gostinskih sobah. Posebno gostitelji v zimskih športnih centrih si bodo radi to ogledali.
Kot posebno razstavo prinaša FRC-pohištvena razstava zaželjeno Regina-kuhinjo (kraljico kuhinj) z najnovejšimi stvaritvami. V tem oddelku se bodo gospodinje rade ustavljale.
Oblazinjenemu pohištvu so letos posvetili več prostora. Moderni kavči in naslanjači dopolnjujejo harmonijo stanovanja.
Korošci, ki ne morejo obiskati velesejma, si morejo vse modele ogledati v FRC-hišah. V Beljaku so pred kratkim odprli največjo in najmodernejšo hišo za FRC-pohištvo ob glavnem kolodvoru (Hauptbahnhof-Autobahnhof) s šestimi nadstropji.
Tekstilna trgovina JANESCH, hiša z dobro kvaliteto, je tudi letos opremila razstavo FRC. Posteljnina in zavese zgoraj imenovane tekstilne in modne trgovine tvorijo dobro dopolnilo razstave.
Lastna dvorana 11 FRC-pohištvene razstave (v bližini požarne hrambe) tvori tudi letos svojstveno privlačnost celovškega sejma. Avstrijsko kvalitetno proizvodnjo iz Koroške priporočamo vsakemu obiskovalcu.
F A B R I K
teljišča v Gospiču. Po enem letu je bil leta 1933 definitivno upokojen po dovršenih 34 letih uspešnega pedagoškega dela.
Dr. Potočnik pa se je udejstvoval tudi kot znanstvenik — kot zgodovinar in zemljepisec. L. 1906 je Slovenska šolska matica izdala njegovo nadaljevanje Zgodovinske učne snovi za ljudske šole st. V. in VI., kjer je obdelal dobo po letu 1835 ter gospodarski razvoj v 19. stoletju.
Kot zgodovinar in zemljepisec je obravnaval predvsem Slovensko Koroško. V koledarju Mohorjeve družbe za leto 1907 je objavil pod psevdonimom Belan spis: Nova železnica na Slovenskem — Celovec—Podrožčica in Beljak—Podrož-čica, v katerem je pretresel pomen karavanškega predoira Podrožčica—Jesenice.
Njegovo glavno znanstveno delo pa je bilo posvečeno Koroški. Za Slovensko matico je spisal dve knjigi kot šesti del ciklusa »Slovenska zemlja« in sicer 1909 Vojvodina Koroška: Antropogeografski, politični in kulturni opis, 1910 pa Vojvodina Koroška — zgodovinski opis. Tudi je leta 1910 priredil narodnostni zemljevid Koroške. Posebej je poudariti, da ima ta njegov nazoren, temeljit in lep opis narodnega življenja in običajev koroških Slovencev ter njegova geografska karta, ki prikazuje jezikovno mejo iz leta 1850, trajen pomen.
V	delu »Slovenski spomini in jubileji« je leta 1911 objavil prikaz življenja in dela koroškega profesorja in zgodovinarja Josipa Apiha v Celovcu.
Dr. Potočnik je bil tudi dober kartograf. Za zemljevid slovenskega ozemlja, ki ga je pred vojno izdala v merilu 1 : 200.000 Slovenska matica, je prispeval znaten del.
V	zadnji dobi svoje aktivnosti pa se je udejstvoval tudi žurnalistično s prispevki o Koroški in je svoje članke objavljal v »Slovenskem narodu«, »Jutru«, »Slovencu« in »Riječi«.
Pred leti je spisal tudi elaborat o koroškem plebiscitu.
Dr. Potočnik je bil srčno dober in Iju-domil, vzoren učitelj in vzgojitelj mladine. Bil je zaščitnik in podpornik slovenskih dijakov, ki jim je posebno v dobi avstrijske monarhije bil vzor slovenskega rodoljuba in je imela na dijake močan vtis njegova odločna slovenska narodna zavest. Ni pa bil šovinist, ampak v vsakem pogledu pošten in pravičen, tako da so ga spoštovali itudi dijaki nemške narodnosti. Dal je svojim dijakom mnogo več, kakor bi jim mogel dati običajni poklicni vzgojitelj. Pred prvo svetovno vojno je bil slovenskim dijakom narodni mentor, po prvi svetovni vojni pa je prevladala Potočnikova socialna skrb za dijake.
Posebne zasluge pa si je dr. Potočnik pridobil s svojo požrtvovalnostjo in trudom, da bi se izšolalo čimveč sinov zavednih koroških Slovencev za slovenske učitelje na Koroškem. Poleg slovenske šolske družbe Cirila in Metoda je te uči-teljišnike gmotno podpiral tudi dr. Potočnik in jim bil pravi oče. To je bilo posebno od leta 1908 dalje, ko so na učiteljišču v Celovcu dosledno odklanjali slovenske učiteljske kandidate, ki so nato iskali zatočišče na moškem učiteljišču v Mariboru. Ker je bilo znanje slovenščine teh pripravnikov pomanjkljivo, saj so prišli iz tako zvanih koroških dejansko nemških šol, jih je dr. Potočnik prosito-voljno in .brezplačno poučeval v slovenski slovnici in pravopisju. Tako je na primer leta 1909 prosilo 8 mladih koroških Slovencev za sprejem v pripravnico učiteljišča v Celovcu, toda vsem osmim so sprejem v Celovcu odklonili. S posredovanjem doktorja Potočnika so bili vsi sprejeti v ipripravnico učiteljišča v Mariboru, vseh osem je Potočnik brezplačno poučeval ob nedeljah. V času od leta 1907 do prve svetovne vojne je na moškem učiteljišču v Mariboru maturiralo 19 slovenskih učiteljiščnikov, ki so bili doma iz raznih krajev slovenske Koroške. Za vse te učiteljiščnike pa je doktor Potočnik preskrbel tudi materialno podporo — torej jim ni bil samo narodni mentor, ampak tudi socialni skrbnik. Veliko je število dijakov, ki jim je nesebično pomagal posebno na učiteljišču v Mariboru, kjer je bilo najvažnejše torišče njegovega učiteljskega in vzgojnega dela. On jih je varoval in čuval. ..«
Gospema hčerkama in sinu izrekamo tudi koroški Slovenci globoko občuteno sožalje.
FERCHER & CIE., VILLACH
TELEFON 4045 - 4020 - 4951-7457
V spomin gimnazijskemu ravnafelju dr. Matku Potočniku
Ali hočefe
dobili kompletno spalnico?
ti
SPEI(HEtKIIAHWERKE-
/VIhochwasserscniitz
Spelcher kappen HochvvasserspHzen
Sonderaussfellung im KELAG - Pavillon auf dem Freigelande der Karnfner Messe 1967 10.-20. Augusf
KARNTNER ELEKTRIZITATS-AKTIENGESELLSCHAFT: -
Elektrarne z vodnim zbiralnikom — zaščita pred poplavami
Posebna razstava koroških delniških družb za elektriko na Celovškem velesejmu 1967
Ob priliki 16. avstrijskega lesnega velesejma v Celovcu razstavlja KELAG v svojem paviljonu pod naslovom ,.Elektrarne z vodnim zbiralnikom — zaščita pred poplavami”. Ta razstava je nastala pod vplivom sodelovanja med pristojnimi uradi koro. ške deželne vlade in avstrijskimi delniškimi družbami za dravske elektrarne. Zunaj pred paviljonom pa doprinaša k tej razstavi avstrijska vojaščina svoje in sicer pod naslovom ,,Zvezna vojska pomaga pri naravnih katastrofah”.
Ta posebna razstava se deli v splošen del, v katerem se vidi, kako elektrarne z vodnim nabiralni, kom uravnavajo nenadoma nastale povodnji. Kažejo, koliko more takšen zbiralnik pri povodnji vzdržati vode; razložili bodo gledalcem kontrolo vodnega odvoza. Grafično bodo razlagali, kako se zmanjša nevarnost poplav s pomočjo elektrarn z vodnim zbiralnikom.
V glavnem delu bodo pokazali ceste v južno-alpskem prostoru, ki jih ob neurjih zapirajo kakor tudi pregled vseh padavin na Koroškem v letih poplav 1903, 1965 in 1966. Nadalje je še posebna razstava od poplav najbolj prizadetih krajev v do. linah Mele, Zilje in Drave. Razstavni predmeti elektrarn v teh krajih dežele kakor tudi slike izza koroških krajev poplav v letih 1965 in 1966 dopolnjujejo razstavo.
Razstava ima nalogo ljudstvu razložiti, da elektrarne ne povečajo nevarnosti poplav, kot mnogokrat javnost meni, temveč jo zmanjšujejo.
Posebna razstava zvezne vojske, ki je povezana s to razstavo, kaže pomoč vojaščine tem katastrof, nim področjem Koroške, Vzhodne Tirolske in Štajerske, v kateri ne razkazujejo delavnost vojakov pri pospravljanju in pomoči, temveč obnovo cest in mostov.
			Gradbeno, stavbeno in		
		V	galanterijsko kleparstvo,			Karel
		|Ujl	kritje cerkvi in stolpov			
	9		Uctvnut		^pzinele
	9				TRGOVINA S SADJEM
	1		KLEPARSKI MOJSTER		IN ZELENJAVO
		1	KLAGENFURT - CELOVEC		KLAGENFURT - CELOVEC
			Villacher Ring 31, tel. 24-90		Sternallee (Hl.-Geist-Platz)
86. dunajski velesejem
10. -17. sept. 1967
RAZSTAVNA PALAČA:
TEKSTILNO BLAGO IN MODA: Modna revija — Obleke — Perilo — Krznarski salon — Teden petljaste mode — Domače tekstilije — Obloge in preproge — Usnjeni izdelki — Umetna obrt — igrače — Razstava športnih izdelkov — Nakit — Ure. — Vsak dan na dvorišču razstavne palače: „Razstava dunajske krznarske mode dunajskih krznarjev”. — Kolektivne razstave inštitutov za razvoj gospodarstva Dolnje Avstrije in Tirolske.
PAVILJON IZNAJDITELJEV: Posebna razstava: „Vsak sam je mož — bodi amater”. '
RAZSTAVA: TEHNIKA, INDUSTRIJA IN OBRT: Stavbna razstava — Kurjava in zračenje — Osvetljava — Pisarniški stroji in oprave — šotori, čolni, stanovanjski vozovi — Elektrotehnika — Hišno in kuhinjsko orodje — Stroji in orodje za obdelovanje lesa, umetnega blaga — Stroji za živilsko in kovinsko industrijo — šivalni in tekstilni stroji — NE — kovine in izdelki — Foto in kino — Radio in televizija.
POSEBNA RAZSTAVA: »Zavijanje”
KMETIJSTVO: Kmetijski stroji, ki jih bodo predvajali — Setev — Razstava plemenske in po-rabne živine za ekspert — Razstava za pouk mineralnih gnojil. — Posebna razstava: »Rože, zelenjava — zdravje in veselje.” — Živila in nasladila — Vino.
POSEBNA RAZSTAVA v paviljonu dunajske trgovske zbornice: »Cesta uspeha — obrtna razstava za izvoz”
URADNE RAZSTAVE IZ 18 DRŽAV IN 4 KONTINENTOV.
OBE RAZSTAVIŠČI — velesejmska palača in velesejmski prostor — sta odprti vsak dan od 9. do 18. ure, vinske poskušnje in razstava živil pa do 20. ure. Za obiskovalce velesejma izven Dunaja popust na železnicah in avtobusih.
Velesejmske legitimacije so na razpolago pri vseh deželnih in okrajnih kmetijskih zbornicah (izvzemši Tirolsko in Predarlsko) ter pri vseh z ustrezno tablo naznačenih prodajalnah (tujsko-prometni uradi itd.).
STROKOVNA TRGOVINA ZA
OPTIČNE PREDMETE
KLAGENFURT - CELOVEC
lO.-Oktober StraBe 23 (zraven PRECHTL-kina)
Karl
PStscher
konjski mesar
KLAGENFURT - CELOVEC
Pischeldorfer StraBe 12, telefon 55-22 PREVZEMAMO TUDI ZAVAROVANE KONJE
•	Če je sila, koljemo podnevi in ponoči
•	Kupujemo po najvišji dnevni ceni
B
SAMEN- UND BLUMENZWIEBEL-GROSSHANDLUNG
Wir liefern samtliche Gemiise-, Blumen- und landwirtschaftlichen Samen, BIu-menzwiebeln, Schadlingsbekampfungsmittel, Gartendiinger, Futtermittel, Gar-tengerate, Rasenpflegemaschinen u. a.
ZUSTELLUNG - POSTVERSAND - HAUPTKATALOG 1967 GRATIS
Josef
Keuschnigg
KLAGENFURT Heuplatz 6 Tel. 04222 - 2717
Ure in nakit dobite najbolj ugodno pri
^ottlried cdtipatker
Klagenfurt, Paulitschgasse 9
Popravila izvršim takoj in solidno. Kupujem in zamenjam zlato iu srebro (tudi strto zlato)
Platten
/Ca dann
bls* «<u
V5

a:;
gut beraten!
n dvGcdib r
Dje unvervvustliche Kunststoffplatte fur elegante Mobel und moderne Raumgestaltung
V. Leitgeb OHG
9125 Kuhnsdorf, Karnten
Rb	KATZ		fS tC\	Meso in mesne izdelke od. lične kakovosti vam nudi
		mesar in prekajevalec
KLAGENFURT, Waidmannsdorf, Siebenhiigelstr. 75		Rudolf SABLATNIK
nudi najboljše, vedno sveže pecivo.		KLAGENFURT - CELOVEC SiebenhiigelstraBe 81 — telefon 49-36
		
JC (Vali obleki elegantno tozbieo |j|)	Mdhlbacher Klagenfurl-Celovec Rainerhof, tel. 50-45		CjpiitL (Itvtaiib $6 mm eun iin tel in grof) e e ciu utrniti itn Jlltin lelge v eh tift V. TARMANN Klagenfurt, Volkermarkter StraBe 16 Telefon 52-76
Josef Kirchbaumer	
KLAGENFURT - CELOVEC	
Rosentaler StraBe 48, — telefon 23-38	Prodaja — Skladišče nado-
Odvlačilna služba podnevi in ponoči:	mestnih delov — Poslovanje
Tel. 23-38 ali 61-51	Delavnica za popravila
s trkstilliaiui s.e fu^ipomta
Klagenfurt — Celovec, 8.-Mai-StraBe 1
MAX PLACH
Obiščite našo
KONSUM
posebno razstavo pohištva!
Potem, ko ste si mnogotere stvari ogledali, Vas vabimo v našo
okrepčevalnico
Na ŽARU PEČENE PiŠKi	GOS-IZBRANA VINA
VROČE KLOBASICE	GOC-DEZERTNA VINA
(hrenovke, prekajene in pečenice)	GSC-ESPRESSO
NAREZKI	PiVO V STEKLENICAH
Ljudje današnjega časa hodijo kupovat v KONSUM
Vodovodne in plinske napeljave,
sanitarne
naprave,
centralne
kurjave
Pfrimer & MoBlacher
K LA G E N F U R Tf Ausstellugsstr. 3 Telefon 22-45 in 45-25
Der ideale Mobeibeiag
Eine
osterreichische
Kunststoff-
piatte
Pridite ob priliki velesejma v vodilno koroško trgovino z radio aparati
(Hadi&kaut
KERN
Klagenfurt, Burggasse 4
Najhitreje popravljamo!
Naše posebne ponudbe:
Nemški televizorji Philips-televizorji 59 cm Gramofon z zvočnikom Philips brivski aparati Tranzistorji Velike plošče
od 4900,-od 4990.-780.-240.-125.-59.-
zur OSTERR. HOLZMESSE
KLAGENFURTER MESSE
besuchen Sie uns auch heuer vvieder in der
Messe-Stadihalle, L Stock
Fachmannische, unverbindliche Beratung und Planung durch eigenen Architekten.
Karnfens modernstas Mobel- und Aussfatfungshaus
!
GROSSE MUSTERRING-MOBELSCHAU
„Wie richte ich meine VVohnung ein?“
Kuchen - Schfafzimmer - Wohnzimmer - Polsfergarnifuren -wie Mobel im infernafional auserlesenen Programm und formvollendeten Stil.
Schonsfer MOBELKATALOG Osferreichs!
MOBtl-UHD AUSSTATTUNGSHAUS
.nLSUR.UKS-MOtiEl
9300 SI. VEIT / GIAH ■ BAHMHOFSIRASSE 19TlEilF0H 22
Dvajsetletnica obstoja DDK
(1947 — 1967)
Ali so na Marsu ljudje?
Rojstna ura 6DK AG je bila leta 1947, v katerem so na podlagi 2. zakona za podržavljenje na novo ustanovili gospodarsko organizacijo za elektriko. Avstrijska dravska elektrarna dd. je bila ena izmed petih posebnih družb, ki je bila po tem zakonu določena, da postavlja elektrarne. Ker pa je težišče dela bilo ob Dravi, je dala ta reka družbi ime, Celovec pa je postal sedež družbe.
Leta 1948 je družba prevzela elektrarne v Žvabe-ku, Labudu, Voitsbergu in začela graditi ReilJeck.
Nadalje je 1951 še prevzela elektrarno v Miihldorfu. 1962 je dokončala elektrarno v Zeltvvegu m v Ka-zazah. Med leti 1947 in 1967 je razširjevala in popravljala elektrarne v Št. Andražu, Voitsbergu, ReiB-eck-Kreuzecku in Hattelbergu.
Zdaj pa že gradijo na Bistrici v Rožu novo elektrarno.
Iz teh skromnih podatkov vidimo, da je ODK v teh dvanajstih letih obstoja že ogromno storila za avstrijsko gospodarstvo.
Dolgo ni bilo jasno, ali so na Marsu ljudje ali ne. Da na zvezdah-stalnicah ni ljudi, je jasno, kajti te zvezde so sonca in tam ne more živeti nobeno živo bitje. V resnici tudi te zvezde-stalnice (po nemško: Fixsterne) ne stojijo pri pokoju, marveč se premikajo z velikansko hitrostjo v svetovnem prostora.
Toda kaj je s planeti? Planeti krožijo okrog sonca. Mogoče so na planetih živa bitja? Naše sonce ima devet planetov, ki krožijo ali se vrtijo okrog sonca. Soncu naj-bližji planet je Merkur. Od sonca je oddaljen 58 milijonov km.
Merkur je manjši kot zemlja. Za pot okoli sonca rabi samo 88 dni. Da na Merkurju ni ljudi, je jasno, ker je ondi prevroče. Merkur je preblizu sonca.
Dragi planet je Venera. Od sonca je oddaljen 108 milijonov km. Tudi Venera je preblizu sonca, da bi ondi mogla živeti živa bitja. Temperatura znaša na površini Venere 360° C na ekvatorju in 150° G na tečajih. Življenje na Veneri je nemogoče.
Tretji planet je naša Zemlja. Od sonca je oddaljena 150 milijonov km. Ta planet najbolje poznamo, ker na njem živimo.
Četrti planet je Mars. Od sonca je oddaljen 225 milijonov km. Amerikancem se je pred dvemi leti posrečilo, da so Mars fotografirali. In rezultat teh fotografij je: Mars je mrtev planet, brezupna puščava, na njem ni nobenega življenja! Življenje na Marsu je nemogoče!
Nadaljnji planeti so: Jupiter, Saturn, U-ran, Neptun, Pluto. Ti so še mnogo bolj oddaljeni od sonca nego Mars in je življenje na njih nemogoče.
Venera potrebuje za pot okoli sonca 225
Pletilne stroje
sedaj naročiti! — Sedaj že na jesen misliti! — Predvajanja in priučitev dnevno v WOLLBAR, Klagenfurt-Ce-lovec (pri kapucinski cerkvi)
Dogodilo se je . . .
... v Londonu: Carole Freeman, žena reklamnega strokovnjaka, je odprla izposojevalnico živali; v tej nenavadni trgovini si lahko za določen čas sposodite katero koli žival.
... v Michiganu: Prometni policist je ustavil Jerryja Baumanna in zaračunal 2000 kazni zaradi več prometnih prekrškov. Jerry je namreč vozil po cesti star vojaški tank (oklopnik), ki ga je nekje pod roko poceni kupil.
... v Cheltenhamu: Gospa Marina Coles je vsa razkačena pohitela v šolo, prijela učitelja Torodeja za vrat in mu pošteno namilila glavo. Njen devetletni sin ji je namreč povedal, da ga je vzgojitelj primoral, da je — za kazen — pojedel milo. Fant si je zgodbico seveda izmislil.
Ročne pletenje
hitro, lahko, priporočljivo, lepo na PASSAP pletilnih strojih. Predvajanje dnevno v WOLLBAR, Klagenfurt-Ce-lovec (pri kapucinski cerkvi).
dni. Torej je leto na Veneri precej krajše nego na zemlji. Dolgo je dobrih 7 mesecev.
Zemlja potrebuje za pot okrog sonca 1 leto.
Mars potrebuje za to pot 1 leto 322 dni.
Jupiter potrebuje za pot okrog sonca skoro 12 let. Saturn potrebuje 29 let, Uran 84 let, Neptun 164 let in Pluto 249 let. Kajti ta planet je oddaljen od sonca 6.000 milijonov km! Kako dolgi bi bili letni časi na teh zadnjih petih planetih!
Ogromen je svetovni prostor ali vesolje! A izmed vseh zvezd, sončev in planetov je obljudena samo naša zemlja! Samo na zemlji prebivajo živa bitja — ljudje! In zaradi teh živih bitij — ljudi — je prišel sam Bog na ta svet! Koliko mora biti vreden človek!
TRETJI ZOBJE
Joan Larsen, 87-letni starec iz majhnega kraja Svoolvaer na Norveškem, je bil brez zob zadnjih 18 let. Pred tedni so ga začele dlesni hudo boleti, nobeno sredstvo ni ublažilo bolečin. Zdaj se stari mož počuti že nekoliko bolje — čeljusti mu krasi pet snežno belih zob, nekaj pa se jih menda še napoveduje...
OBVESTILO
ROMANJE V LURD
Avtopodjetje Sienčnik bo vozilo romarje v Lurd od 16. do 26. avgusta tega leta.
V Lurd prispejo 19. avgusta in ostanejo tam dva dni.
Prijave sprejema dušnopastirski urad (DPU) ali Sienčnik (Dobrla ves). Telefon 04236-219.
DARUJTE
za tijkoaal s klad!
Novo na policah
Mohorjeve knjigarne v Celovcu
1
Dr. Jakob Kolarič: Škof Rožman,
382 strani,	vezana 100.— šil.
broš. 80,- šil. Bogoslovni vestnik XII. leto 57.— šil.
Izšla je druga številka revije »CERKEV v sedanjem svetu«. Izdajajo jo slovenski škofje. To številko — kot prvo — dobite tudi v knjigarni Družbe sv. Mohorja v Celovcu.
Letopis (šematizem) ljubljanske nadškofije 1967. Cena: 45.— šilingov.
O delu za razvoj narodov. Okrožnica Pavla VI. Slovenski prevod. 8.— šil.
Drugo navodilo za obnovo bogoslužja. Navodilo o glasbi pri bogoslužju. 12 — šil.
Poznaš Kristusa. J. C. Barreau. Iz francoščine. Slovenski prevod oskrbeli ljubljanski bogoslovci. 14.— šil.
Za dobro voljo. Jos. Schrijwers. Prevod oskrbeli lazaristi. 18.— šil.
e
Mohorjev dijaški dom se toplo priporoča za darove plemenitih src. Gre za odplačilo posojila za dokupljeno sosedno hišo Prechtl.
Ein Besuch unserer groBen
Landmaschinen-Ausstellung
lohnf sich. Wir zeigen:
Steyr-Traldoren der neuen Plus-Serie Maschinen und Gerate lur die Fe Id-, Hof- und Hauswirfschaft HOVAL-Zenfralheizungsanlagen
Landmaschinen - Reparaturwerk - Ersafzfeildiensf
Valentin Paternioner
Klagenfurter Messe — Hauptallee rechfs

Izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: „Naš tednik”, Celovec, Viitringer Ring 26, 9020 Klagenturt. - Telefon uprave in oglasnega oddelka 26-69. - Telefon uredni-štva: 43-58. Naročnina znaša mesečno 7.- šil., letno 80,- šil. Za Italijo 2800.- lir, za Nemčijo 20.- DM, za Francijo 22.- ffr., za Belgijo 250,- bfr., za Švico 20.- šfr., za Anglijo 2. f. sterL, za U. S. A. in ostale države 6.— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Tanko Tolmaier, Ra-diše, p. Žrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.	J
Vlas tednik