145. številka.
Ljubljana, v petek 26. junija 1896.
XXIX. leto
izhaja »sak dan sveder* izimfti nedeljo in praznike, tet velja po poeti prejemali za a vstro-op ■ rs k g deSo!* za vse lnto 15 &ld., M pol lcts 8 gld. .a ("etri Ista 4 gld., k« jeden meooo 1 gld. 40 kr.— Za Ljubljano brat pošiljanja na dom za vse leto U gld., iz četrt leta 3 gld. 90 kr., za jede«, meooc 1 gld. 10 ki.  Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr
na mesec, po 30 kr. za četrt let«. — Za tnje dežela toliko voc, kolikor po&Uiiua ;-,nsa. Za oznanila plačajo so od štiristopne petit-vrate p<» G kr., če se oznanilo jedenkrar tiska, po f> kr., Co se dvakrat, in po 4 kr., če sc trikrat ali večkrat tibka. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Oredniitvo in opravnifitvo je na Kon premieru trgu st. 12. Opravniitvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, ocnanila, t. j. vbo adnvnititrati*ne etvari.
Pouk veronauka na Ogerskem.
Naša katoliška stranka navuduo zatrjuje, da bi bilo v narodnem < žiru vse v redu v doli, ako jo le dobi duhovščina v roke. Mi smo večkrat izrekali Že Bvoje poraislike proti temu, ker imamo dovolj povoda, da duhovščini povee ne zaupamo. Mi vemo, da so v duhovskih krogih možje trdnega nerodnega prepričanja, vendar dub, ki veje zlasti v višjih nje krogih slovenščini, ni prijazen. Verska šola bi ne dajala nobenega zagotovila, da bi bila naši narodnosti pravična, posebno, Če bi nanjo imeli npliv nemški ali italijanski šk fje in vifiji duhovniki.
Na Ogerskem ima duhovščina veliko večji upliv v doli, kakor v nasi državni polovici. Škofje imajo svoje srednje in celo visoke sole. Tudi skoro večina ljudskih dol je v duhovskih rokah Toda žal, da te šole večinoma služijo madjar zaciji. Pokojni knez primas Simor se je celo ponašal s tem, da se v zavodih, katere on vzdržuje, potujčuje slovaška mladina. Pod sedanjim primasom pa m nič bolje, temveč Se slabše, kajti I Dan je kot jako vnet Madjar. V jednakam zmisln delajo tadi drugi ogerski šktfje.
Na Ogerskem so naravnost grozne razmere. Duhovsko c blail podpira pos\etna v delu za potuj čenje slovanske in rumunske mladine. Stvari ho prišle tako daleč, da so sa slovanski in romanski otroci v madjarščini učili veronauka, predno so ma-djarski razumeli Ta stvar je pa bila dobro znana Ogernkim sk< t mu in so jo odobravali in podpirali. Tu se očitno kafo, kam prdemo, ako te škofom dovo'i, da bodo vedje v pol tičnih rečeh. Kakor so na Ogorfckein poapešavalci madjarizma, tako mnogi v nadi državni polovici pospešujejo germanizacijo in italijauizac jo. Pokojni dr. Zwerger je župnike naravnost poprašoval, kdaj da se njih slovenske župnije tako ponem.Mjo, da bi on mogel pri cerkvenih vizi-tacijah nemški propovedovati.
Itazmore na Ogerskem so tako strašne, da so jih izvedeli celo v Rimu. Sporočil jih je nuncij Agliardi pred svojim odhodom z Dunaja. Mi ne vemo, je li to storil iz ljubezni do Slovakov in 11 limunov ali pa le iz sovraštva do ogerske vlade, ki ga je onemogočila na Dunaju. Sveta stolica je iz dala neko obširno instrukcijo ogerskim škofom, v kateri graja ostro razne njih napake, a mej drugim
M*4 ^ Ser« Prašičeva pravica.
(Politična povest iz (laliSke.) (Konec.)
— A v prejšnjih časih je pela palica — ugo varjal je moj prijatelj in se nehoftS zopet ondu popraskal, kjer ga zdaj ni srbelo.
— Tako je bilo — sem rekel — sedaj pa imamo nekaj, kar tepeuje povaem odtehta. Morda je še huje. Vsaj jeden mojih znancev, kateri se je dal zapeljati, da je kot odposlanec svoje občino šel z malorusko deputacijo na Dunaj k ceaarju in katerega je okrajni glavar zato obsodil na globo ■ ■o gld. je rekel glavarju: Ciospod okrajni glavar! Jaz sem siromak ! Ce sem storil veliko hudodelstvo, da sem ue pri cesarju pritožil zaradi naših prebla-gorodnih deželnozborskih volitev, sem pripravljen, prejeti za to zasluženo kazen. Ker pa niti moja žena niti moji otroci niso sokrivi mojega hudodelstva, izvolite kaznovati samo mene, ne pa tudi njih. Ce mi naložite tako globo, da bi moral prodati avojo zadnjo kravo in svoje jedino prase, da jo plačam, zadene kazen mojo rodov ino bolj nego mene.
pa veleva Škofom, naj naroče katehetom in Župnikom, da naj v nemadjarakih krajih sicer spoštujejo zakon, da se imajo otroci učiti madjarščine, a vendar veronauka ne poučujejo poprej v madjarščiui, da ma-djarski dobro znajo. To zahteva blaginja otrok in države. Župniki in kapelani naj ne začno poprej m;tilj-.r*ki propovedovati, da se prepričajo, da ljudje že madjerski dobro znajo, če župijani govore razne jezike in tudi znajo dovoljno in;-•! ■ n-ki, vendar naj se jim tudi v njili jeziku propovednje božja beseda.
Veliko ni, Var papež zahteva od ogerake duhovščine, z nobeno besedo ne obsoja madjarizaci,e, temveč priporoča duhovnikom, naj bodo pokorni zakonu, ki madjarizacijo zapoveduje, zahteva samo, da se rabijo drugi jeziki v toliko, kolikor zb hleva jo koristi cerkve. Skrbno se izogiblje papež, da bi v trm oziru kaj posegel čez cerkveni delokrog, kakor bi hotel dati razumeti, da narodna vprašanja ne spadajo v cerkveni delokrog.
Kar papež ukazuje, to gotovo ne more zadostiti narednim potrebam Slovakov in Humunov. Vsaj fe i teh besed že celo lahko posname, da cerkev madjarizacije naravnost ns obsoja. Papež se je gotovo strogo držal katoliškega stališča. Iz tega je pa jasno, da se samo na katoliškem stališču narodna vprašanja ne dajo rešiti, da si s tem, da se narod trdno drži vere, Š8 ne more ohraniti svoje narodnosti. Zato je potreba narodne zavest', potreba je etrank, ki ne stoje le na katoliškem, temveč tudi odločno na narodnem stališu. V narodnem oziru pa tudi nismo podrejeni Škofom.
Kam bi pa tudi prišli, če hi bili v tac »h stvareh škofom podložui, ko nam vzlasti vzgled na Ogerskem kaže, kam večkrat vodi škofovska politika v narodnem oziru. V vsakem kraju tudi ne bode papež posegel vmes, kot je na Ogerskem, ker ga nikdo o razmerah ne bode poučil. Kdo ve, koliko časa bi bila ogerska duhovščina tirala naj-brezozirnejšo madjarizacijo, da ni ogerska vlada za-čela proticerkvene poliftike in se sprla z Agliardijem, in je sveta stolica imela priložnost se prepričati, da v ogerakih škofih nima [trave opore proti ogerski vladi. Škofje in duhovščina bi najbrž še desetletja bili zvesto podpirali vlado proti nemadjarskim narodnostim.
Ta iustrukcija kaže, da v Rimu nikakor ne odobravajo vselej poatopanja škofov in da škcfje ne postopajo v zmislu papeževe stolice. Naj naši katoličani Se tako dokazujejo, da je poetopanje škofov vedno pravo, je vse prazen (rud. Kakor na Ogerskem škofje in duhovščina niso hodili prave poti, tako je mogoče, da tudi pri nas Missia, Flspp in Kahn napačno romajo, samo da v Rimu nieo tako dobro poučeni in zaradi tega ne dobe tako ostre instrukcije.
Iz vspga je pa to jasno, da Škcfje in duhovščina sami niso vselej pravični v car od nem oziru, da cared potrebuje še drugih mož, če hoče obvarovati svrjo narodnost.
V IJiiliIJMnl. 26. junija.
Odstop vojnega ministra. Vojni minister Krieghammer baje. kmalu odstopi. V ddegacijah je odgovarjal na razne interpolacije z veliko ravnoduš-nottjO in nejast ostjo, kakor kdo, ki se za bodočnost več ne briga. Vojni minister se ne more sporazumeti z načelnikom generalnega Maba. V organskih določbah je natančno opisan delokrog vojnega ministra in načelnika g< neralnega štaba. Faktično se je stvar poslednjih petnajst let rročnr pr< menila Vojni minister je postal oaiuo administrator in je močno odvisen od g»neraln»ga štaba. Krieghamnit-r pa ni mož, ki bi mogel ostati na takem mestu in se miali kmalu Dinakniti. Pridržujejo ga še, ker mu ci lahko dobiti sposobnega nr.slednika.
Nemirov na Kreti je kriva Turčija. Od leta 1>7V. y Kreta im« la neko samcupMvO) Bi 'udi ho halepska pogodba popoln« ma nikdar ni izvršila. Leta 1 889. so pa Turki to samoupravo samovoljno odpravili. Vsi dohodki Krete so se od tedaj pošiljali v Carigrad, kjer so vedno prazne državne blagajnice. Mohamedante je pnvel za guvertorja, narodno 80-branje se ni več skl calo. Krečani so vet krat zahtevali, da ae nerodno sebtanje skliče. V Carigradu pa o teru niso hoteli niči aa slištti, dobro vedoč, da potem mora nekaj davkov "tati na Kreti, da te porabijo v to, kar i klene sebranje. Srdaj misli vlada zopet sobranje sklicati, a pri taki razburjenosti bode zborovanje  jcd\a megoče.   Kristijani sedaj tudi ne
Promili torej, velemožni gcapod okrajni glavar, ali j bi mi ne mogli izkazati velike milosti in premeniti j globo v batine ? Jaz Bem — hvala Bogu — zdrav in moćan in bom pač zdi žal 50 palic, 50 gld. pa nikakor ne premorem. — Tako je mož govoril okrajnemu glavarju, ni pa bil uslišan in zdaj čaka, da mu zarobijo vse njegovo imetje, ker doklej še ni plačal globo. Kaj torej misliš, dragi prijatelj, o tepenju nove vrste, katero zadene celo rodoviuo namesto samo izvestni del telesa?
Moj prijatelj zopet ni nič odgovoril in je le globoko vzdihnil.
— In ustavne pravice imamo tudi, — sem po kratkem molku rekel prijatelju — krasne so menda! Ali m jih že kdaj videl, dragi prijatelj?
— Videl? — se je čudil mož. — Na papirju, natisnjene, v knjigi sem jih že videl!
— Nisem te vprašal za ustavo na papirji — sem dejal, nego za resnično, kakršna je v življenji. Si-li to resnično, živo ustavo že videl?
— Kako naj bi jo videl ? Čutim jo, ker živim v ustavnih razmerah ....
— O, da, čuti se, to je istina ! Jaz pa sem jo tudi videl, na svoje oči, in to ti hočem povedati. Neki semanji dan  sem se a svojima sinoma peljal
v Tarnopol. Pred nami se je peljal neznan kmet s svojo ženo. Mož je sedel spredaj na vozu iti gonil konje, žena je sedela za njim na sedišču, na slami mej njima pa ji ležal dobro zvezan velik rejen prešič, katerega sta hotela v mestu prodati in kateri je mirno molil iz voza svojo veliko glavo. Pridemo v Tarnopol in k mitnici, pri kateri je sedel postaren gospod s svetlim nožem v roki in pušil iz dolge pipe — tako dolge ! < im jo zagledal voz a prešičem, je vstal in mr gočno zakričal:
— Stoj, kmeti
Kmet je \oz ustavil in gospod z nožem je pristopil k njemu.
— Kaj   voziš? — je  vprašal   gospod ostro.
— PreŠiča, milostni gospod! — je odgovoril kmet ponižno.
— Saj vidim, da je to prešič, a zvezan je! Ha! Kaj ne vidiš, da to ubogi živali vsled vrvi noge otekle? Ti malopridni lopov, mar ne veš, da je prepovedano, uboge živali trpinčiti?
Tako govoreč, približal se je gospod prešiču in z nožem prerezal vrvi tako hitro, da je v naglici preši ča na nogah ranil.
— Idi na policijo! Hudo kazen zaslužiš — vpil je strogi gospod in rešitelj prešičev.
marajo s samo sklicanjem sobranja biti zadovoljni. Turški vladi pa tudi ne zaupajo, da bi držala besedo.
Italijanski prestolonaslednik je baje že jako samostojen mož in tudi že upliva na vladanje. Kralj bi Crispija ne bil odstavil, da ni prestolonaslednik tega odločno zahteval. Predno je Orispi dal ostavko, je imel pogovor s prestolonaslednikom. Ta pogovor Crispija ni nič kaj ugajal. Crispi je bajo še v zbornici malo kdaj tako ostre slina!. Oi tega časa Crispi s brašno sovraži prestolonaslednika. Govori se, da princ hoče vzeti neko slovansko princezi njo in sicer hčer črnogorskega kneza Marijo. Temu zakonu se delajo razne ovire. Če se bi pa sklenil, bi to močno uplivalo na unanjo politiko Italije. Pridobila bi si prijateljstvo Rusije in Francije in njena p »litična veljava bi no znatno povzdignila. Najbrž bi se jej potem ne bilo te2ko polastiti Tripolisa, po katerem že dolgo hrepeni.
Novi šah perzijski baje precej odločno postopa in ne bode trpe! raznih sleparij. Potrebno je pi tudi odločnosti. Vojaki v Perziji poldrugo leto niso dobili pla'e. Denar se je pač bil o pravem Času izplačal iz blagajnice. Polkovni poveljniki in vojaški blagajniki so pa denar zadržavali, gotovo z namenom, da ga kaj rase obdrže. Ta denar se je sedaj izplačal. Njvi šah hoče tudi mnogo manj zase porabiti, nego je oče njegov, zato pa temveč porabiti za potrebe prebivalstva. — Morilci pokojnega šaha imajo zaprt ga. Odločno se brani povedati, če ima kake z ivezuike. On pravi, da je etoril dobro delo, ker sl.ibo drevo se mora s korenino izruvati. V Perziji -se je slabo vladalo m on je umoril šaha, ker j i od BJSg t slabo vladanje izviralo.
Maduguskarsko vprašanje je 8 tem rešeno, da se Otok pridruži Franciji. Ta stvar pa ima še svoj- težave Ni M . iagaA.i;u j • robs'vo in to se mora odpraviti, ker po fraeco.kth zakonih ni dovoljeno. Odprava robstva bode pa hido zmedla madngaskarsks gospodarske razmere. Vlada je za-torei ni i 1. a. d \ s* ne sme nakrat odpraviti rohstvo, temveč le polagoma. Radikale: so pa z vso odločnost o Bfthtevali, da se robstvo precej odpravi, ker bi bilo sramotuo za kulturno F race jo, ko bi to trpela Teu.ii ro se pridružili tudi zmerni repubii-čan . boječ se, da ne bi svet mslil, d* so zagovor tik robstva. Vlada so ju pa tudi u Jala. Vlada je to storila tem laije, ker najbrž njej ne bode treba več iiv.ij.it tega Hklepa. Druga vlada naj pa s.<ma premišlja  k kopremiga teiuve, ki se bodj pokazale.
Dne\ no vesti.
V Ljubljani, 26 junija.
— ^Občinski avet) bede imel v soboto 27. junija ob ti. uri zvečer v meetm dvorani izredno sej c-. Duevui red: I. Pcedtedttveea naznanila. U. citiUjo iu odobrenje ispisoika zadnje seje. 111 Poročila pravmga in personalnega odseka: a) o dopisu dfielae vlade glede pristojbin iu od stotniue od pravnih opravil, kat-ra zadevajo odkup hi^ iu zi m v regulačne namene; b) o dopisu dsžein« ga • dborp r*di dopolnitve darilne pegodbe, ki se tiče sveta pr».d muzejem; c) o prošnji zdravstvenih slug N kolaja Rusa in Ivana Košiče'ia za na
Kh.tr. je prestrašen sidol na vozu kakor oka-me u! ; akasal je strogega go.spoda prositi milosti, a go pod M ni dal preprositi. Kmetova žena je bila bol) pcsbzi ana, spoznala je hitro, kako bi se dulo pomoj i \ tem, ko je nje mož govoril s 6trogim gospodom v:-!a je iz nedrij iu le'- robec, odvezala vozel iu vzela iz njega dvajsetteo (gotovo je dva dni te..k j delala iu Stradala, da jo je zaslužila), jo stisnila strogemu gospodu v roko in s svojimi prošnjami podpirala moževo prizadevanje. Strogi gospod se je d,d  sčasoma  omehčati in jo naposled rekel:
— Nuj bo, za to pot ti prizanesem, a zapomni si današnji dan za vse življenje !
Ko se je to vršilo, BSUI se bil s svojim vozom peljal naprej, potem pa Sem ustavil, da vidim, kako se stvar zvrši. Trajalo je precej dolgo, da seje mož s prašičem zopet pripeljal mimo nas. Red v vozu je bil 2daj drugačen. Žena je sedela spredaj in gonila k .o i . mož je sedel zadaj in je z obema rokama držal prešiča za vrat. Prešič, oproščen vezij, je stal v vozu in se oziral na vse etrani, se prestrašil vsak hip in bil vedno pripravljen planiti z voza. Ni trajalo dolgo in pripeljala se je krasna gospodska kočija, v katero so bili uprežeui štirje konji; kraguljčki so rožljali, bič je pokal. Prelio se je hudo prestrašil in z jednim skokom planil t
građo; č) o zadevi rekarza ml. Karola Tausharja glede širine Novih ulic; d) glede oddaje razpisane službe blagoj ničnega praktikanta; e) o dopisa občinskega sveta v Brnu za odposlatev gosposki zbornici avstrijskega državnega zbora prošnje glede občinskih doklad železnicam predpisanega davka. IV. Stavbinskega odseka poročilo: o prošnji Josipa Drmastije, da se opusti naprava projektovanih cest po njegovem, c. in kr. vojnemu erarju za zgradbo vojaške bolnice prodanem svetu v Vodmatu. V. Policijskega odseka poročilo: o koles irskem redu.
— (Važne premembe v pravosodnem mi -nisterstvu) Mmisterijalni svetnik v pravosodaem miniister.il vu g. F. A bratu je imenovan, kakor smo Že poročali, dvornim svetnikom prt najvišjem sodišču, ministerijalnem svetnikom v rečenem mini-sterstvu pa je imenovan višji drž. pravJaik dr. A. Gertscher v Trsta. O tej velevažni premembi bode še govoriti, danes naj le zabeležimo, kar piše gledo imenovanja g. Abrama graška „Tagespoat". Ta list piše: Odkar je bil imenovan grof Glnspaoh pravosodnim ministrom, so se pri uradništvu tega mini-i-ter.-stva zgodile že nekatere važae personalne premembe. Na mesto umirovljenoga sekcijskega načelnika Piitznerja je prišel  v najboljših  letih stoječi generalni advokat dr. pl. Kuber, velou^leden in odličen Član generalne prokurature pri najvišjem sodišču.   Z laj zapusti miuisterstvo tudi Filip Abram, kateri je bil o i 1. 1802. ministarski svetnik in je zdaj zopet imenovan dvornim svetoikom pri najvišjem sodišču, pri katerem je k ■( dvorni svetnik že služboval od konca osemdesetih  do njegovega imenovanja miuisterskim svetnikom.  Njegov referat prevzame za sedaj v ministerstvu začasno prideljeni višjesodni svetnik dr. Kari Schiiioel, kateri fung ra kot pisarniški ravnatelj in bode v kratkem uneuo-vau svetnikom v pravosoduem minister itvu  V njegovih rokah je sedaj  personalni referat za graško višje8oduo okrožje.   Abrama po vratek k najvišjemu sodišču obuja nehote spomin na njega premeščenje v miuisterstvo 1   1892.   Tedaj je bil dolojen neki višjesodni svetnik v Gradci ministerskim svetnikom, Slovenci pa so pri tedaijem pravosodnem ministru grofu Scho ibornu znali njega imenovanje preprečiti, na kar je bd pozvan v miuisterstvo dvorni svetnik Abram,   kateri je   prej  s'užboval   kot višjesodni svetnik v tržaškem okrožju. — Tako graška „Ta-g-spošta".   Mej vrstami tega  spisa  se čita veliko Tiigeap-jštino veselje,  da je is  ministerstva odšel dvorni svetnik g. Abram, a kadar se ta list veseli, smemo Slovenci biti prepričali, da se je kaj ukrenilo nam ua škodo. Kako vesel bo šele graski list, ko izve, da pr.de v uiinUterstvo d;. Girtsher.
— (Zgradba kresijskega poslopja ) Razsodišče, ki je imelo odločiti o tem, kateri doposlani stavbin-ski načrti ae obdare, obstoječe iz gospodov : mestnega nadinženerja J. Duffeja kot predsednika, o. kr. uadinženirja J. Žužeka kot podpredsednika, deželnega inženerja A Klinarja kot perovodje, načelnika upravnega odbora meščanskega zaklada prof. J. Gnezde, dež inženerja J. VI. Hraskega, stavbenega iuženerja J. C. May 'rja, občinskega svetnika dra. Josipa Stareta, je imelo dne 23. junija eejo   Kakor iz nemškega zapisnika seje razvidimo,
voza. Kmet, kateri je bil držal prešiča za vrat, je bil slaboten ter je padel s prešičsm z voza in sicer tako nesrečno, da se je pobil na tlaku; v tem, ko si je brisal kri z obraza, je preš.č utekel. Moja fanta sta prešiča ujela in pomagala lastniku, da ga je prignal na sejmišče. To, ljubi prijatelj, je pravica prtšičev. To pa še ni vse.
Bilo je popolmino istega dne, ko sem odrinil iz Tarnopola m • doati zgodaj, da bi mo o I pred nočjo priti domov. Bližal sem se mitnici, pri kateri je še vedno sedel strogi gospod s svetlim nožem in mirno pušil iz dolgo pipe. Oziraje se po cesti zagledal sum v daljavi dva moža v kmetski obleki, katera sta se z jednakimi koraki bližala mestu.
— No, ta dva sta pa morala dolgo služiti pri vojakih, sem si mislil, ko Ae zdaj, kot stara moža, tako krepko in vojaško uštric korakata.
Ko pa sta bila prišla nekoliko bližje, zagledal sem za njiju nekaj črnega in nad njiju glavami nekaj bliščečega. Ni mi bilo treba svoj razum po nebno mučiti in uganil sem, da je to orožnik. A — ko sta prišla še bližje, eem pri vsakem koraku slišal harmoničen kling klang! Kling klang !
— Aba, sem si mislil, zdaj vem, zakaj korakata vštric in tako po vojaški. Uklenjena sta drug z drugim! A le počakaj, gospod orožnik! Čim
so bili obdarovani načrti: Josipa K. Schrantza, arhitekta in stavbenega mojstra v Pragi; Viljema Jelineka, arhitekta na Dunaju, z dariloma po 1000 K. Alojzija Heinata, arhitekta v Zagreba, in prof. Leopolda Theverja v Gradcu s dariloma po 600 K.
— (Občni zbor zveze slovenskih kolesarjev) vršil se bode, kakor je bilo.že naznanjeno dne 29. t. m. na sv. Petra in Pavla dan v Ljubljani. Dopo-ludne zbirališče .domačih in nnanjih kolesarjev v hotela „LloyJ". Ob ugodnem vremenu priredi se popolndne skupni izlet k „Alešu", odhod točno ob 2. uri iz drnštvene dvorane, Emonska cesta štev. 2. Ob šesti uri zvečer povratek v mesto in ob bedmi uri začetek zborovanja na galerijskih prostorih „Sokolove" dvorane v „Narodnem domu". Odbor zveze slovenskih kolesarjev nam piše: Oboe zanimanje slovenskih kolesarjev za zvezo, katero je privabilo pri lanskem ustanovnem shodu tako lepo število zastopnikov športa v Ljubljano, in katero si je sedaj sigurno povečalo, daje nam nado, da nam bode tudi letos mogoče pozdravljati športne brate iz vseh slo venskih dežel. Poglavitna točka zborovanja „Ama-teurstvo in profesijonalizem* v kolesarskem športu je toliko važnega pomena, da je treba slišati mumija vseh zveznih društev in posameznih članov zveze. Tudi naša zveza mora določiti stališče, katero zavzema napram temu per. čemu vprašanju kolesarstva.
— („Knežji dvorec") je bd včeraj na javni prostovoljni dražbi prodau in je za vzklicno ceuo 42 227 gld. 30 kr. prešel v last kranjske stavbinske diužbe.
— (Javni vodovod ) Naprošeni smo objaviti naslednje vrste: Ob Trnovskem pristauu nasproti Konjušnim ulicam bil je javen vodnjak. Da je ta vodnjak bil na pravem mestu, to čutimo zdaj, ko ga ni več. Odstranili in zakopali so ga kar čez noč. V nobenem delu naših predmestij ni toli živega prometa, kakor ravno ob Trn ivskem pristanu. Kuj po polunoči prihajajo m.iogobrojni čolni, dona-šajoč Ljubljani stavbeno gradivo, drva les in mnogo drugih rečij. Tu so tare in gnote delavcev od zore do mraka, in da je tem ljudem bil rečeni vodnjak pravi blagoslov iu okrepčilo tega ni treba do'^azo vati. Plebasta posodica, ob vodnjak priklenjena, rožljala je vedno. In zdaj je ni več! Mnogobrojni delavci, težaki in revno občinstvo tega predmestja so tako rekoč brez vode. Istina je, d t se je vodovod napeljal na Opekarsko cesto, toda radi tega ni bilo treba odpraviti vodnjaka, saj vender ne bode nihče zahteva), da bi ravno reveži morali hoditi v Ljubljanico pit. Ker ni vodnjaka, hodijo delavci pit v sosedne hiše; pi,<'> pa kar iz pipe Vodnjak se zelo pogreša in upravi 'ena je torej prošnja, naj se prejšnji vodnjak spet napravi in tako ustreže mnogo-brojnemu občinstvu.
— (Utonil) V Gruberjevem kanalu utonil je včeraj popolndne užitninekega preglednika Verov-seka šestletni sin Josip. Dečko tel je po stopnicah vrnit si noge v kanalu, a nepričakovano zmanjkalo mu je tal pod nogami in pal ie v vodo. Voda nesla ga je kakih 400 korakov d dječ, kjer ga je delavec L'povšek potegnil iz vole.; a bilo ja prepozno — dečko je bil že mrtev. Policijski zdravnik dr. IIInor poskušal je sicer obuditi mu zopet življenje, a brez uspeha.
— (Zdravstveno stanje v Ljubljani) Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine Ijubljansl-e od 14. do 20. junija kaže, da je bilo novorojencev 11 (=19 7t5°/oo)» umrlih 7 (= 1133 °/Q0), mej njimi je umrl za vratico 1, za jetiko 2, za različnimi boleznimi 4. M-j njimi sta bila tujca 2 (=28f>°/0), iz zavodov 3 (=42 8°/,,). Za infek-cijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za škarlatico 7, za vratioo 12 oseb.
pridtš k mitnici in hočeš z uklonjenima možema mimo strogega gospoda s svetlim nožem, izveš, kaj s« pravi, trpinčiti J udi na tak način.
In v mislih sem se že zbal, da bi strogi gospod pri mitnici v preveliki gorečnosti pri snemanju vezi nesrečnikoma ne obrezal rok, kakor je prešiču obrezal nogo. Radoveden sem bil pa tudi, kako se strogi goBpod zadere na orožnika in ga odpelje na policijo. Na moje veliko začudenje pa se ni vsega tega nič zgodilo. Uklenjenca in orožnik so šli mirno mimo mitnice in mimo strogega gospoda. Strogi gospod ne samo, da se na orožnika ni zadri, je še vstal in se orožniku ponižno priklonil. Odpeljal sem se presenečen. Vidiš zdaj, ljubi prijatelj — tako sem končal svojo povest — taka je ustavna pravioa kmeta: zavidati mora navadnega prešiča.
Viharno pritrjevanje, katero je sledilo tem besedam, je trajalo precej dolgo. Ko je ponehalo ja rekel stari Hrvcunjak:
— Oprostite, dragi moji; to sem prav sa prav hotel povedati pri točki „uzroki izseljevanja", mi* slim pa, da tudi zdaj ni bilo prepozno.
Po teh besedah je splezal s mise.
To „politično povest" je priobčil dr. Ivan Franko v dunajskem tednika »Die Zoit*.
— (Imenovanje ) Dež. šolaki svet je imenoval: učitelja gosp. Alojzija Pina v Dolenjem Logatca za IL učiteljsko mesto na isti šoli; učitelja g. Karla Eožanca v Špitaliču na Štajerskem učiteljem v Šiški; zač. učitelja v Mehovem g. Franca Grajlanda stalnim učiteljem na istem mestu; zač. učiteljici gdč. Ivano Piller in Rozo Hf bal v Postojini za stalni učiteljici na istem mestu. Učiteljica gdč. Gabrijela Gogola v Raki se je začasno upokojila.
— (Poštno zvezo) Velika Loka-Čatež je trgovinsko miuisterstvo dovolilo. Pismonoša bo hud il vsak poneddjek, torek, četrtek in soboto.
— (Mlekarska zadruga) se je ustanovila v Košani na Notranjskem.
— (Goldinarski bankovci) se bodo samo še do 30. junij«, t. 1. vzprejeniftli pri davčnih uradih in javnih blagajnicah, od tedaj pa in do 31. decembra 1899 1. samo pri nekaterih, v to posebno določenih blagajnicah.
— (Ljudski shod) se bu vršil dns 29. t. m. pri Mariji-Snežni na Velki. Na »hodu bodo govorili drž. posl. dr. Gregorec, dež. posl. dr. R iday in drž. posl. Robič. Dež. posl. dr. Jurtela je za isti dan sklical svoje volilce k Sv. Marjeti niž> Ptuja.
— (Akad. tehnično društvo „Triglav" v Gradcu) priredi v sohoto dne 27. t. in. svo;e IV redno zborovanju v gostilni „zur Dreif .itigkoit.'$f>;Luleu, Karmeliterplat/;. Dnevni red jo sledeči: 1 Odanjo zapisnika; 2 Poročdo odborovo; 3. Poročilo časfnpga soda; 4. SI učenosti. Začetek ob 8 uri zve'er.
— (Občni zbor pol. društva „Edinost") bo dne 5. julija ob 9. uri dopoludne v prostorih „De-lavskega podpornega društva* v Trstu. Na občni zbor pridejo tržaški in istereki državni iu đelelni poslanci, slovenski in hrvatski.
— (Tiskovna pravda ) Urednik gosp. Anton Jakic je stal (o dni pred porotnim sodiščem v Trstu. Tožil ga je zadarski župan Trigari zaradi člankov, katere ju Jakio priobčil v svojoua listu „11 Pensiero Slavo" in v katerih je znani novinar I. Modric grajal mestno upravo zadarsko. Jako je bil, ker so ga italijanski porotniki spoznali krivim, ob sojen na 8 mesecev v zapor, na globo 300 g'd , na izgubo od kavcije v znesku 150 gld, in na poplačilo vseh troškov. Jakicuv zagovornik jo oglasil ničnostno pritožbo.
— (Značilnoza isterske razmere) Za Časa zadnjih občnih deželnozborskih vol tev je piišel nrednik razupitegi puljskega Jstiča „11 Giovine Pen-aiero" neki Mart.nolch v Baš ko agitirat za italijanskega kandidata. Tedanji župan v Biški g Pujalić je dal aretirati Martinolicha vsled ovadbe, da podkupuje volilce in da ima pri sebi samuktes, n ma pa orožnega lista. Martinolich, pri kattrem se je uašlo mnogo denarja in omenjeni samoktej, je ost^l v zaporu nekaj ur, dokler sa ni dogaala njegova identiteta, a čim je bil izpuščen, je ovadil župana Pajal ča zaradi zloiabe pradne oblasti. Rovinjski porotniki so Pajalio t spoznali krivim in eodišče ga jfl obsodilo na šest mesecev v zapor. Pajalioev zagovornik dr. Ltginja je podal ničnostno pritožbo in najvišje tndlŠČe ni samo pritožbi ugodilo, nego — uvažuje psihično dispozicijo rovinjskih porotnikov proti Pajuliču — zaukasalo, naj se nova obravnava vrši pred drugim porotnim sodiščem in sicer pred zadaiskim. Ta obravnava se je vršila te dni in je bil Pajalić spoznan uekrivim.
— (Razpisane službe) Pri višjem dož. sodišču v Gradcu dve meati računskih oliu'jalov, oventuvelno dve mesti računskih asistentov. Prošnje do dne 28 junija predseduištvu višjega do$. sod. v Gradcu.
* (Načelnovažna razsodba) Ponekod je na vada, da javni funkcijonarji občujejo z ljudmi prav „po domače", zlasti preprosti ljudje morajo požreti mareikakega „prokletoga hudiča". V Gališki je to vsakdanja stvar, a kdor se je doslej temu uprl iu tožil ni nič opravil, ker se je vedno reklo, da so to pregreški, katpri se morejo samo disciplinarnim potom kazuovi»ri Dne 1. maja je v Lvovu neki policijski uradnik, ko je. bil v službi, psoval delavcu s „tatovi", „lopovi" in drugimi takimi prijaznimi iz razi. Nekateri delavci so ga tožili, a niso pri prvi ■n drugi instanci nič opravili. Stvar je prišla pred upravno sodišče in to je razsodilo, da se morejo uradniki, zaradi prestopkov zoper varnost Časti tožiti in obsoditi, če so dotični prestopek zagrešili v službi.
* (Zanimiva afera) NovojorŠki žurnalist Marc Brown je svoj čas, posredovanjem av. ogerekeg* generalnega konzulata prevzel nalogo, delati reklamo za madjarski milenij in si je izgovoril za vsak večji članek 50 gld. nagrade, za vsak manjši članek pa 25 gld. Mož se je s ameriško enaržijo lotil dela in obelodanil v kratkem časa nekaterih mesecev okroglo »bavilo 4000 večjih In manjših člankov v raznih ameriških listih, aa katere je zahteval v smislu do-
govora 15.000 dolarjev. Madjari so bili sicer ame-riČanske reklame jako veseli, a — plačati je niso hoteli. Vodstvo razstave je Marc Brovvnu poslalo namesto zahtevanih tisočakov 550 gld. Brown s tem seveda ni bil zadovoljen. Prišel je na Ogersko, da svoj denar iztirja, a ker ni nič opravil, vrnil se je v Novi Vork in vložil tam tožbo na plačilo 15.000 dolarjev s p. p. Browa je trdno prepričan, da zmaga. Vprašan, kako misli eventuvalno voditi rubežen je odgovoril: Pred dvema letoma so ameriška sodišča na jednako tožbo obsodila špansko vlado na plačilo večje svote, a ker španska vlada ni hotela plačati, se je zarubila prva vojna ladija špauska, ki se je ukrcala v pristanu Združenih držav.
* (Gledališče in politika.) Znana operna pevka Rotipč. K u č e r a , katera slovi zlasti kot pevka Wagnerjevih skladb, je nastopila pred kratkim v Parizu v veliki operi, a da si je znamenita umetnica, je ravnateljstvo vender ni angaževalo, ker se je temu uprlo občinstvo. In zakaj ? Gspč. Kučera je hči češkega očeta in poljske matere; da potolaži nemško šoviniste, je razglasila, da je nemška pevka — to pa so v Parizu izvedeli in abonentje vel kn opere so protestovali, da bi Prusinja nasto pila na prvem francoskem opornem gledališči, in imela Uspeh.
* (Povodenj na Japonskem,) katera se je primerila oni dan, ko je strahovit potres naredil velikansko škodo, je imela strašnejših posledic, nego se ju mislilo iz početka. Utonilo jo 27.000 oseb, poškodovanih pa je bilo 8U00 oseb.
* (Hudomušni gardist) Kakor b^jka iz starih dobrih časov se čita naslednja roična in povsem resnična dogodbica: Na Nizozemskem imajo še vedno „narodno gardo". Ko je bilr. o binkt šhh parada, je prišel „gard'st" Do y res tein k procesiji v paradni obleki, samo namesto čevljev je obal ledene coklje. Vojni svet me^čhiiske girdo ga je zakadi tega za-i;ramovanja cele garde obsodil na 15 gld. Obsojenec pa ni hotel plačati, nego se ju pr tožil na provincijalni zastop, kateri se je te doi s to stvarjo bavil. Ob doloeerji uri te je pred poslopje proviutijahega zastopa pripeljal na „lojternicah", pokritih z rudečim suknom, rečeni gardist. A mož ni sedel na vosu, nego jahal na voz privezanega I senega kouja, s kaseršoimi se igrajo otroci Oblečen je bi črno, jako elegantno, imel cilinder, bele rokovice, na nogfdi lesene coklje, na prsih pa dolg) vis'o kotiljonskih redov. Člani provincijalnoga zastopa ro s cer priznali, da ima mož zdrav humor, a globe mu le niso mogli oduustiti.
Darila.:
Ureduištvu našega lista je poslal: Za družbo sv. Cirila in Metoda: G. Jakob Jerman v Domžalah 5 kron, katere jo darovala vesela družba v njeguvi gostilni v spomin sv. Alojzija. — - Živeli rodoljubni darovalci in njih na-eleduiki !
Književnost.
— ^Popotnik" ima v št. 12. naslednja vsebino: Rizgbs; Kako praznuj slov.nsko ačitsljStvO 50letnico slavnega vladanja Njegovega Vehčtustva našega   ireg^etlega  cesarja  Fraftoa  J isefa  I.; L
Lavtar: Načrt iaračunanje na jednoraaredni Ijadaki šoli; Društveni vestnik ; Dooisi in druge vesti.
— „Oesterreichisch-Ungavische Monarchie". Geograph.i-ch statlatlsobsa Ha .dbuch tur Laser slter Stiinde vou Prof. Dr Frieduch Uinlanfc. Tega dela, ki bode imelo 200 podob in 18 kart, so izšli že štirje snop či. Iz tfg* dela, ki sedaj izhaja v četrti izdaji, s« vsakdo lahko pouči o zemljepisnih in statističnih razmerah naše driave. V iptih štirih zvezkih je ob kratkem tudi navedena politična in teritorijalna rgodovina. Petoru je pridejan pregled, kako je naraščala d.žava. Opisana je lega in velikost naše drŽave. Posebno zanimivo se opiSttjt mornku obrežje naše d t zave ob Jadranskem morju Povsod se je oziralo na najnovejše slovstvo, pri razdelitvi alp, ravno tako pri opisovauju Krasa. Knjiga je pisana v lepi nemščini in podobe in zemljevidi so lepo izdelani. Nemščine ve.Viin Slovencem, ki se hočejo poučiti o razmerah našo drŽavo, je jako priporočati.
Dunaj 26. junija. Gospodska zbornica je v današnji seji rešila ves dnevni red brez debate, mej drugimi tudi zakon o državnem posojilu Ljubljani in Kranjski. Potem je mi-nisterski predsednik zaključil zasedanje drž. zbora.
Dunaj 26. junija. Ministerski predsednik grof liadeni je deputaciji obrtnih zadrug obljubil, da bode skušal izposlovati, da se novela o razširjenju zadružne kornpetence v obrtnem odseku poslanske zbornice reši še meseca septembra.
Dunaj 26. junija. Občinski svet je po ostri debati sklenil znižati subvencijo „izobraževalnemu društvu" od 3200 gld. na r>00 gl.
Pariz 26. junija. Vojvoda Nemours je danes umrl, star 82 let.
Beligrad 26. junija. V proslavo obiska črnogorskega kneza je kralj pomilostil vse politične obsojence.
Narodno-gospodarsKe stvari.
Nekoliko o pomenu in važnosti stroja.
Sestavil [gn. Sega. (Dalje.)
Nevarnost je nastala vsled tega, ker je vele-industrija oslabila hišni obrt, to je pa dosegla s tehničnimi pripomočki, katerih se pa obrtnik brani iz nekakega strahu, če tudi bi si marsikaj nabavil z razmeroma ni >luni troški. Le prenovljenje in po-življenje male obrti z mehaničnimi pripomočki zjed-nači ter odstrani pretočo nevarnost, s tem je pa storjen velik napredek na višjo stopinjo splošne prosvete.
Zađača pa: nega stroja za transport v rudnikih, kakor tudi za transport na železnici in vodi so v obče ne bo predrugačla biRtvono, ker strojua sila v teh slučajih se ne da dehti iu razkosavati, zakaj le v reki celoti in vehkuco obsegu more zadoščati svojim sadačam in imeti sploh kak uspeb. iBta trajnost ju zagotovljena parnemu velestroju tudi tam, kjer se izdelujejo drugi večji stroji, v to svrho je treba ogromne sde ; in sploh taoi, kjer je dovolj skrbljeno za ohranitev človeškega zdravja in življenja, to se pravi : se Janj«* žalostno socijalno razmerje d»davwkega stanu jp odstranjeno, nasprot-8tvo nor j izkoriščevalcem in delavskim proiotajatom oblaieno v zadovoljstvo obeh.
Preveliko  kopičenje dulav kih   sil   na jedni strani in opustošenje ua dragih poljih pridobivanja ima vedno za posledico oslabljenje in uničenje na obeh straneh. Ravnovesje mora zopet zavladati, ako se razdeli mirnim prtom izobilje delavskih sil deloma na zanemarjeno poljedelstvo, deloma na mali obrt, ki je zadostno preskrbljen s pripravnimi malimi stroji.    To  ravnovesje  pa   morn   provzročiti mali obrtnik, ako prične boj proti vleindustriji, in sicar ne s hrumečimi klici na političnih shodih: „ Proč s stroji!" pač pa mirno p^tom vztrajne konkurence. Sedanja organizacija ma'e obrti,  kolikor je je, ne bo oiuejiia napredujočega propadanja istega, dokler se obrtnik-, nami ne otresejo svo;ih konservativnih, nazadnjaških nazorov. K ms -rvat i.sem škoduje povsod, kjer se pojavlja. Sosebno ga pa ne pozna tehn ka, ker to je veja, ki pospešuje napredek  brez vsake ozkosrčnosti. M-ili obrtnik — seveda primerno organi BO van — more  stopiti  v   konkurenco  z veliko industrijo, le če si omogoči zr.zneroma malim denarjem aipeino poainožituv s*oje prodaktivnosti in h kr.^ti tudi vsied tega in vsled dobrih pripomočkov ivi8'avi'i ceno svojim <z lelkom na nivo, ki uaj je kolikor možno jednak onemu  vel-iadustrijalnih.
Mali stroji, plodovi napredujoče tehnike, so najvažnejša in najboljša s edstva za izboljšanje žalostnega položaja obrtniškega stauu, kateri se vsled vladajočih razmer bolj in bolj proletarhuje sebi na kvar. Mali obrtnik, sedaj nekoliko zapuščen in za-remarjen, je — rekel b — dolžan razrušiti vsaj jeden dei sedanjega socialnega vprašanja. Prebirati ue sme nikakor nov.h pridobitev na tehuiškem polji; razuma mu tteba ?anje injpodjetnosti, brez obeh teh laHtuostij mu ni mogoče uspešno rešiti one zadače, katera ga čaka.
Po malem obrtu si pa pomore tudi kmetijstvo, katero je ž njiai v tes i zvezi. Prenovljena obrtnija pritegne vsled uipušne konkurence ono iaolinje delavskih sil, ki se je nabralo v veleindu-striji, nekoliko sebi, ostanek se pa povrne h kmetijstvu, kjer pogrešamo sosebio pri nas potrebnih delavcev in naprednih nazorov. (Konce prih.)
— Ponudbena razprava. C. kr. trgovinsko ministerstvo jo obvestilo tukajšno trgovsko in obrtniško zbornico o ponudbeni razpravi, ki se vrši dne 4. julija t. I. ob 9 uri zjutraj v administracijskem odseku bulgarskega vojnega ministerstva v Sredecu radi dobave 7200 parov škornjev za pešce in 800 parov škornjev za konjenike, 8000 parov urbaaov, in 30 000 parov podplatov in dr. Blago je oddati do 27. januvarja 1897. Kavcija 5° „. Posameznosti se poizvedo v omuujenem adminiatracijskem odseku.
— Za drožiste. Visoko c. kr. trgovinsko ministerstvo je poslalo nastopni ukaz tukajšnji trgovski in obrtniški zbornici: Trgovske in obrtniške zbornice so podpirale že večkrat po velikih drnžiatih izražene želje, da bi se razširile njihne pravice pri prejemu lekovin iu krasil (kosmetiških predmetov) iz inozemstva. Z ozirom na to je c. kr. trgovsko irinisterstvo sporazumno s o. kr. ministerstvom za notranje stvari in za finance pričelo s primerno premeno dotičnih določb § lC. izvršitvenega propisa k carinskem zakonu Da so pa velikim drožistom že sedaj naklonijo vse one olajšave pri prejemu na-pominanih predmetov iz inozemstva, ki so v okviru sedaj veljajoči!« določb dopastne, sporazumela so se udeležena ministerstva v sledečem: Namesto doslej običajno, a V § 16 i..vršit nega propin.i ne izrecno odrejene dovolitve od slučaja do slučaja, morejo politične deželne oblasti velikim drožistom na njihne prošnje dati splošne prejemne dovolitve za posamezne predmete ali kategorije predmetov in to pr« klicno sa dobo jed nega koledarekeg« let«. C. ar. carinskim uradom ea saukaznje, da se zadevate s temi prejemnimi dovolitvami pri izročitvi v njih aaane-movanih predmetov.
Zahvala.
Povodom izleta Šišenske Šolsko mladine na Rožnik dne 21 t. m., na kateri dan jc tudi več šolskih otrok prejelo prvo bv. obhajilo, darovali so gg. bratje Koslcr piva, p. J. C. Ju vanift vina, gospe Ana Knez in Ana Jnvan-6ič jja mnogo kruha. Tem blagim dobrotnikom, kakor tudi vsetn onim ftulskim prijateljem, ki so z denarnimi doneski pripomogli, da B6 je do 200 Šolskih otrok primerno pogostiti zamolio, izrekata podpirana najtoplejšo zahvalo. Povrni B«g!
V ŠiSki, dne 25. janija 189«.
Janez Jeras, Ant. Javoriek,
predsednik kraj. sol. BVOta, šolski voilitelj.
Umrli bo v    ju ■ Sasil:
23. junija: Anton Stihernik, delavčev sin, 10 »litij, Opekarska (••■sta st 61, liožj.ist. — Alojzija Mchar, posest-nikova hči, 7 let, Križevniske ulice St. 2, skarlatca. — Her-mina Massiccek, >ojn6kcpa intendanta soproga, .'10 let, Tržaška eesla, novo hifte. otrpnenje 1T0R vsled skarlatice.
21. julija: Jožef Vrhovnik, delavčev sin, .'J'/4 leta, l.ingarieve ulieo 6t. 7, ofipice. — llugon Moravec, vi. /.m -ki mojster, (9 let, Kurja vas st. 27. se jo ustreli).
Meteorologično poročilo.
Junij	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	lempe-raturs v C	Vetrovi	Nebo	Mokrina v mm. v i'i urah
95,	S, zvečer	729*2	17 o	hI. sever	dež	
26.	7 zjutraj 2. popol.	• 21' 2 729 7	16*9 17 2	si ssvzhod er. ?ahod	oblačno dež	19*6
Sndnja  včerajšnja temperatura   177",  ■«  1 o1 pod Bormalom
dne* 36  junija 1696.
Bkttp&J drtavr.i dolg v notah..... 101 gld. 80 *r.
Skupni državni d.o!g v srebru    .... 101 T 85 -
Avstrijska zlata renta    ....       . 189 , 60 ,
AvkIi-i!sku !;:•'!!■ ka renta            .... 101 , 15 ,
Oporuka zlaa renta 4° 0.   .   . 122 90 t
Ogerska kronska renta 4. t8 , 90 j
A'-TUro-oijei^Ue bančne delrece W4 ■ —
B-aditne delnice.....                            ... 848 r BO
Loudou vista........... 119 , 95 ,
Nemftki dr*, bankovci i.a LOC mark 58 a 80 ,
2u mark........... 11 . 76 ,
20 <rBnk. v........ S , 53 ,
Italija; tek i '..inkovc*........ 4«4 , 50
C. kr. cekini.......... 6 65
(Namesto posebnega naznanila.)
Bogu Vsemogočnem a dopalo jo v njegovem nezapopadljivem skiepu, našu presrčno ljubljeno, drago sestro
Julijo FinI*
po dol^i in hudi bolezni, včeraj ob 1 /, 11. uri po noči, prejemšo svete zakrament« za umirajoče, v 27. letu njene starosti, poklicati na o i boljši svet.
Posvetni ostanki drage pokojnice lc bodo v soboto, dne. 27. junija, ob »/ 6. tiri p >poludno prenesli i/, hiše žalosti, pred Prnlami It, 17, na pokopališče pri sv. Krištofu.
Draga pokojnica priporoča st> vernemu spominu.
V Ljubljani, dne 26. junija 18116.
(2G06)
Žalujoče sestre.
Z darili odlikovana lastna umetniška dola
v lesorezbarskem blagu.
Točna  izvršitev  okvirov za fotografije ln podobe
po meri pri najotnajli postrežbi.      (2597 — 3)
Fr. Stampfel, Ljubljana, Kongresni trg, Tonhalle.
Učenca
s potrebno naobrazbo, iz dobre h še, Y«fire>juiein luko| V  l:i(Oiii.i> K  iiicriiiiiiiii l»lttK<iiil
iTretn. Lovšin
(2594—4) v Dolenji vasi pri Ribnici.
1 Spodnja krila 2a dame i
Prav po ceni se dobe stara
okna in vrata
pri
Franu Čudnu.
urarju v Ljubljani, na Mestnem trgu.
I■ ■ .■lit1 d-
F  Tudi se takoj  vzprejme   ii<-«-in»<-,   ki ima
urarstva. i26oi —1)
V4
iz sifona, listra, klota in satiaa
nočne korzete
s švicarskim pletenjem
m ženske srajce
z gumbi na rami
predpasnike
v.
ii t
JS -jo:.l-it;     za dame in otroke
priporoča z velespoštovanjem
m Karo! Recknagel.
C. tr. glario ravnateljstvo avstr. drž. železn Izvod iz voznega reda
■veljcL-vanegra' eđ. 1. J-culJa. 3.©©©.
Nastopno omrnjnul prilmjului iu otlliajalnl ća» i ommionl io •» nro«Iti|eevro|tNkcin unftti. . ■ 705-14.V.
Odhod is i,fial»l|a«ie (juž. kol.), '
Ob 12. uri t> min. |io unči oautini v luk v Trhii, Pontabol, Heljak,
Colovea, Ki »n/.ii-f.'^i •, Tjjiilmu,  <■...-. Kolr.Oial v A........,  Iinlil, (tmuniloi.,
Holno(rr«il, I.oml Oustom, /.■II nn Ji< zoru, Inomnat, SU>yr, Iiino, Dunaj via Aiimtrticii — Oli 0. uri Ift mlu. rjutnij nn.».in i vi i k r Kočevje, Novo meito.
— Ob 7. url 1» min. oHntiiii vlnli v Trbli. 1'tu.talini, Iteljak, 1'plovoo, Kr,m Trnnfokt... I.julnio, Dunai čir/. Snl*tliul t SuluoKrml. Stcyr, I.lnt1, ItmlojeTico, l'l/.i ni, Marljluo varc, Hob, Kr.mtnve vur«, Karlovo Turo, 1'rugo, Lipiko «'••/•. AiiMt. 111 ■ 11 na tlunaj. — Ob \1. uri r».'> miu popnlutltie nioaaui vlak v Kočevju, Novu maittn. — Ob ii, uri f>0 min. đoPOladnfl osohui vlak v Trbli, I'unt.h.'l, Holjak, Colovoo, KranzciiHroitn, Ljubno, Selistlial, Iliinaj. — Oh
4. url pnpoludne oaobul vUk v Trbli, Il.'ljilk, OfUOVM, l.j'il.ii". čoa Solz. tli.»I v S..|u.ifr:iil, I.ond-Ongti'in, /..'II na jeteru, IiioniOHt, Krogenc, Curili, (louuvn, Pariz, St.'yr, l.lnu, Oimiiiilon, Isi'lil, Huilnjovico, 1'lr.onj, Marljiuti vuro, Htb, Kranvovo vnre, Karlovo vurn, Pr>BO, l.ipiko, Dunaj via An. utrti.ni   — Oh 0. uri 80 min. avt-čer nieA.iii vlnk v Koi'uvjo, Novo inettu.
— Ob 7. uri 44 mlu. r.vo^er onolmi vluk v Loicu-Illi .1. — Vrb\i tej^a oh Ti. uri 3U min. popotuiliia vnuku utiduljo iu prar-tiik v I.OHUC-Hled.
l*rlliotl v »no   juž. kol.).
Ob R. uri VJ min. ajutraj oaoluti vlak a Dunaja via Aiuiitiittou,
5. ii.iiu. i .,,1 i, llroMuuca, InoinoHta, /■■II.v na jcirru, l.ni.l tia-t.- nn, Jjinoa, St..} i >, Oitiiitidniiu, IkoIiIh, AiiaHoita, l.jul.im, Oflovon, ltolj.'tka, Fraiizoni feate, lil.-* — i d i S. uri r.jutruj otolmi vUk ia l.< m- Hl. l i — Ob H. url tO min r. i utrni muaani vlak ia KoiinvJA, Novica mnata. — Ob 11. uri 'JC, min. dopoludnu onnbni vl.ik a Dimnja via Atiiitutton, I.ipi.kci|n, Kranoovlli varov, Karlovih varov, lluba, M:injinili voruv, l'lznja, Ttudoju. vic, Sii'iin«r.iil.i, liinc-i, Mi w i, l'ariza, (lonuvt«, Ouriba, llruKonca, In muata, Zolla na Jnsuru, I.on.l-Oaaloiua, I.Jubna, Golovca, 1'nntabla, Trbl**.
— Ob 9. url 3'i min. popuhulno  tnoaiiiil   vlak la Kočevja, Novega moita.
— Oli 4. uri fift min. popoluilna uHobni vlak a Dunaja, l.jul>n», Hulathala, Iloljaka, Celovca, Kraur.cnafcnto( r.mt.il.I.., Trbiža — Ob H. uri 3n min cvučur motani vlak ia Kočevja, Novoga meata. — Ob 0. uri 4 min. svočot im,.1.ni vluk a Dunaja prekti AmatoHena, iz l.ipmj.-, 1'nmi', Fi-Jiu-ovili varov, Karlovih varov, Ili.ba, .Murijinib vnruv, 1'lanja, l!itdfji*vic, Solnou;rada, Idubna, lleljaka, Celovca, 1'ontabln, Trbiia. — Vrhu toga ob 10. uri 36 mili. zvfić.r vaiiko ueduljo in praznik U l.osoc-Hloda.
0<lli«itl lc i Juhi itn«' (drž. kol.) v Kamnik.
Ob 7. uri 23 mlu. cjulruj, ob 'J. uri 5 min. popohulnt!, ob ti. url r>n min. avočer, ob 10. uil :Jn min. r.voC-er. (1'oalodnjl vlak lo oh uedoljalt iu praaiilklli.)
Hrllio«! v l.{uk»l|Hiio (<lrž. kol) iz Kamnika.
Ob «. uri .'ni min. r.jutruj, oh l. uri l.'> min. dopolnilni*, ob (1. url 20 min avočer, ub 0. url or> min. zvočer. (1'oilodnji vlak l<> ob nodeljab in praznikih )_________ _
Učenec
ki  Iiiiii ve« vije 4I0 pekar I {o, v#i»rejciie NO lukof. (9599—2)
Kje? pove npravniltvO „Slovenskoga N:troda".
lil
I
i«
Mm I* II
Ki
Lekarna Trnk6czy, Dunaj, V
Doktor 1 a Otona pl. Trnk6czy-ja
s china in železom.
(Mulama 'Ili zt, 1'lmrt fhiii. 7 tr.. Tir.d. Mal»t. fmi -■) |T.)
iskusi tlu žo 'jo let pri krvi rovnlli, elit« botnlli, hh-ilili. iii««llilt o«ln»»0 «'in It in ulr«»klli9 kot lahko prebavljiv chiua-želo/.o-preparat. Do dva so v (95879
lekarni TriiKorzj*-j<kvi
])«le^ iiHslnc hiše v Ljubljani.
KazjioSilja se vsak dan s poŠto. 1 HtoUliMiičUvt ltw-. --TsrsK
f -j      Lekarna Trnk6czy v Gradci.
Bt 1'.).638.
Razglas.
(26' 2;
V !•<! tklepa preaojevaloav, isvotjenih za pre-aofo konkorationih na'rtov
za zpradlio n<ivt^.i poslopja ie nit-.stu bivše rneHt'an.Nk-^ bolnic* v Ljubljani z diD- ll. nnij i lsi,»6 glaaecaga 8h: da ■ oilroin na Ut, k^r nobeden iamej isro&enih projektov ni spoHob^n, da bi a« brez bistvenih spreun-mb mogla po njem zgradba iavriiti, odlikovani ho bili po izreku hb prt a-jevalcev i z mej l) iirofienih projektov sleđaći i
Projekt I geslom S „Ljubljanica", arhitekta in stavbinakega mojstra v Pragi Josipa Schrairtza;
projekt ? gealom: .Haenona", arhitekta Viljema Jeliuka na Dimaji.
M*'j navedena proji ktu raadoljtina jo hila 1. cena. obstoječa iz 2000 kron tako dd n:i vaak t.h projektov odpada darilo lOOO krou.
Mej projekt oanacen t .zlato avaado*j a\torjit Alojzija Heinzla juri., dipl. frhitekt.i v Zagrebu, t« r projekt ■ gealonai „ln novo življenje cveti ■opat i/. razvalinu. t: kr. prof Iioopolda Theyerja v Gradcu, raz<le-Ijena je bila raspitani oena 1200 krou tako, da na vaak teh projektov odpade darilo po 600 krou.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
2 2   dan junija 1896.
Št. 10.748.
(2t>0Jl—1)
opolna razprodaja?
manufakturnega blaga
pri
2M'.t -t>
v Spitalskih ulicah. ^sui
pL_sr!!! Veliko pod tovarniško ceno ! !
Pri podpiaam m mif>istrntu je izpraznjeno alaŠbOBO mesto
l^c>ixo^i>ti^^vj;£^ pristava
h plačo letnih lOOO gld., aktivitetno priklado letnih 200 gfld. in a pravico do dveh petlatnio, in pa alniba
konceptnega praktikanta
■1 katero je določen adjutum 600 g*ld. na lato.
Proailci za ti dve aluAbeni mesti morajo dokazati, da ao zvraili juri-diont študije in prebili z dobrini vapehom teoretične državne izpite in pa praktični izpit v političnem uradovanji.
Oni, ki pr.tktn'nega kipita ao nimajo, nameatijo se provizorno in se morajo zavezuti. da naredo ti izpit vsaj v teku treh let.
Vrb tepu je dokazati .starost, potem znanje slovenskega in nem&kega jezika v govoru in pisavi in vse drugo merodajue razmere prosilčeve.
Protein, opremljene z omenjenimi dokazili, vložiti je ti« «lnr •BI. Juliju flMflft pri magistratnem vložnem zapisniku.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 23. junija 1806.
Doering-ovo milo s sovo.
I ■*
m jaT
a_^_a_
v -X- -3
Najbolje
vseh   k i > • 11 j i v 111 nfiinkov
popolno prosto sredstvo
e-x 3E— k- )
OQQQ
i
Preskusen vspeh.
Lepa, sveža mladostna koža.
1   iilJi polt.
Samo zajamčeno
Ce je označeno
S sovo.
Centa 80 kr.
Povsod se lahko kupi.
V Ljubljani prodajata na debelo: Anton Krisper in Vaso Petrioic Glavno zastopstvo: A. Motsoh & Co, Dunaj, I, Lugeck 3.
Izdajatelj in odgovorni nrednik: Josip Nolli.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne11,