nj
tako
vec:
933~j ioča
rnj
263. ttevilks
Ljubljana, ? petek 13. novembra 1903.
XXXVI. kfe
vršil,
dožq
pniJ
fii^ia    sai o m ivscsr     d s    brient  1  pcaamko, tet volja po pasti prejemati aa avstro-* grška *w*«s m vse lato MB K, sat^ol leta Ki K, za četrt leta 6 K 60 h, aa eden mesec 8 K dO h. Z*. LjuOijam * „
is 3om aa vb€ leto 34 &, za pol »ta 18 K, rs četrt leta 6 K, sa eden Tiosac 2 K.   Kdor hodi sam ponj, voi]e aa celo leto 82 K, za pol leta 11 K; za četrt leta 5 K BO h, aa eden mesec 1 K flO b. - Za tuj« d***i*  p «1 feč, koUkorCct&fia po&tx»m&. —       ^aročbo bres istodobne vpofiiijatve k AroCnine se ne ostra. «■ Ea ssasnlta p~~£u)e se od peterostopne petit-vrste po IS h, če se osnanilo enkrat tiska, po 10 h, ce se dv&Krai, x t*- *■ h, c. .-*» ^Vrv sJi večkrat v »kt     Dopisi wn se •evolo' franfcovatl. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In asrsvnlatvo }e na Kongresnem trga ftt. 12. — Dpravni&tvu naj se blagovolijo   pošiljati rarocnice, rekJamache, otuanlu
t. j. aflminiatralime stvari. — Vhod 1 arednfttto }• * f nzovs ulica It. 8, vhod v apravnifitvo pa • Kongresnega trga St. 12.
.Slovenski fiarod" telefon St. 34. Posiuntmt Številke po IO h. „Narodna tiskarna'1 telefon St. 85.
K,
akupf *odaja nah ii
1 usdj
i, dalj« lodnit sni pc gorkc
>n. -
ali pa olj ena
Se
Po deželnem zbora.
{Dopis iz učiteljskih krogov.) V svrho izboljšanja svojega gmotnega stanja smo priredili učitelji o Veliki noči velik shod, na katerem se je zbralo malone vse kranjsko učiteljstvo. Ta ogromna udeležba je bila pač jasen dokaz, da je regulacija učiteljskih plač na Kranjskem nujna potreba. Nekateri tovariši so ibrali zadnje novce, katere so še imeli pri hiši, da so se podali na pot * Ljubljano; drugi pa še toliko niso imeli in so si morali potnino izposoditi, ker so se gotovo nadejali, da bodo po regulaciji plač lahko poravnali ta dolg. A varali so se. Znan mi je tovariš z ogromno družino. Da je mogel iti v Ljubljano na shod, rato njegovi otroci za Veliko noč niso imeli nič potic in »žegna«. Sicer težko, a vendar radi so si odtegnili otroci ta priboljšek, ker jim je oče zatrjeval, da bo pa prihodnje leto boljše! Takih slučajev bi navedel lahko še mnogo. A čemu neki? Vrata deželne zbornice so zatvorjena in v lepi dvorani, v kateri je začasa zasedanja vladal neznosen prepir, kraljuje zopet mir, ker ni več notri tistega ljudskega sleparja, ki je pro-vzročitelj vsega prepira in tudi kriv, da ni prišlo do regulacije učiteljskih plač!
Impozanten je bil marsikomu naš velikonočni shod; odkrito pa povem, ca meni ni impcnoval, in sicer zaradi tega ne, ker smo morali piti na shodu sladko vodko, katero nam je natakal podpredsednik Jaklič, predsednik naše »Zveze« pa ni našel mesta v predsedstvu. Pri nas je že tako. Ce ti privošči klerikalni poslanec dobro besedo, si takoj ves navdušen zanj in se ogibaš pottm vsega, karkoli meniš, da bi utegnilo žaliti njega ali pa njegovo stranko. To je bil glavni vzrok, da nekateri naši kratkovid-neži niso bili za tO, da bi bila »Zaveza« zastopana v predsedstvu. To je bila velika taktična napaka, katero eo napravi'i prirejevalci shoda.
Druga napaka je bila ta, ker se je na shodu preveč zaupanja stavilo v klerikalne poslance. Verjemite mi, dragi tovariši in mile tovarišice, klerikalec še nikdar in tudi nikjer ni bil zavzet za izboljšanje učiteljskega gmotnega stanja in tudi nikdar ne bo. To nam je iznova prav jasno dokazal dr. Žlindra na shodu v Cerknici, dne 8. novembra. Komur se zdaj še niso odprle oči, temu ni pomagati.
Narodno-naprednih poslancev ni bilo na naš shod. In prav so imeli, da niso prišli! Čemu neki bi gledali pobratimijo, ki se je kovala med liberalnim in klerikalnimučiteljstvom ?! In kaj so nam pa že dali klerikalci? Ali se nimamo že dvakratni regulaciji naših plač zahvaliti edinole na-rodno-naprednim poslancem? In, ali ni naš pokojninski zakon zopet zasluga narodno-naprednih poslancev?
Tretja napaka na shodu je bila ta, da se nikdo izmed govornikov ni niti z besedico dotaknil pogubonosne klerikalne obstrukcije. Tukaj je Rho-dus, tukaj pleši! Klerikalna obstruk-cija je edino kriva in nihče drugi, da nismo dosegli, kar smo z gotovostjo pričakovali. In namesto, da smo mirno gledali prisotnim klerikalnim poslancem v obraz ter poslušali njih fraze »o ljubezni do učiteljskega stanu«, bi bilo pač bolj umestno, da bi ta ali oni govornik jim povedal v obraz, da so klerikalni poslanci, dokler obstruirajo v deželnem zboru, zgolj hinavci in nasprotniki, ne pa prijatelji uČiteljstva. Proti obstrukoiji bi morala biti naperjena ost shoda; to bi bilo bolj umestno, kakor pa klanjati se klerikalnim poslancem, zakaj zdaj je jasno, da edinole klerikalci »nimajo src« za nas.
Ko se je začela po časopisju raz naŠati novica o učiteljskem shodu vsega kranjskega uČiteljstva, je »Učiteljski Tovariš« pripomnil, da si od takega shoda, pri katerem bi imeli besedo tudi klerikalci, ne obeta posebnih vspehov ter je zato nasveto val, da bi bilo mnogo bolj umestno,
Opatov praporščak.
Zgodovinska povest. — Spisal F. R. XLVIL
Matija se je proti večeru vrnil v zatiški samostan. Ko so bili zaklenili vrata, je po svoji dolžnosti pregledal, če je vse preskrbljeno za varnost. Obhodil je vse prostore, kjer so b»le nastavljene straže in pregledal vse stolpiče. Tudi v stolpiču za Trtom se je mudil nekaj časa, potem pa, ko se je naredila noč, se odpravil spat.
Straža ga je videla, kako je šel čez vrt in izginil v temi. Ko ga ni več bilo v bližini, je vojščak vzel Bul 00 pod pazduho in sedel na stopnico. Iz suknje je mož izvlekel večjo steklenico žganja in jo začel počasi uiiti. Ko je to bilo končano, se j& naslonil na vrata in lahko za dremal.
Bila je mirna in tiha noč. Le tu in tam se je iz daljave slišalo lajanje kakega psa in sem in tam se je oglasila Bova. V samostanu so že vsi Počivali in tudi straže pri glavnih in iranskih vratih so spale, ker ni bila
navada, da bi jih ponoči kdo hodil nadzorovat.
Iz gostega grmovja na vrtu se je nakrat začela plaziti neka črna prikazen proti stolpiču. Vlekla se je kakor Benca in se skrila za vogalom stolpiča. Kmalu potem se je na nasprotni strani videlo, da je neka senca švignila Čez zid, se splazila k stolpiču in komaj slišno pisnila, kakor iz spanja prebujen ptič. Za stolpičem skrita oseba je enako odgovorila in v tistem hipu ste že obe osebi planili na stražo. Ko je napa-denec prišel k zavesti, je imel že usta zamašena in roki zvezani.
Napadalca sta bila oblečena v memške kute, na obrazih pa sta imela maski, tako da jih ni bilo spoznati. Nesla sta stražo v stolpič in zaprla moža v pritličju, potem pa sta šla v stolp.
Tu sta z vetrihom odprla ključavnico. Iz sobe se je slišalo neki šum in boječ glas je vprašal:
— Kdo je?
Nič odgovora. Moža sta užgala svečo in stopila v sobo. Pred njima je stal mlad mož srednje velikosti, katerega je ta nočni obisk oČividno močno prestrašil.
da priredi napredno, svobodomiselno učiteljstvo obeh narodnosti v deželi protestni shod proti obstrukoiji, ka tero so započeli klerikalni poslanci. Danes vidimo, da je škoda, da se ta nasvet ni uvaževal in upošteval. Ko bi se bilo to zgodilo, bi se klerikalci gotovo ne upali tako norčevati iz uČiteljstva, kakor pa to delajo zdaj. In to je tudi čisto naravno, ker so mnenja, da smo učitelji samo ponižni backi, brez političnega prepričanja in samostojnosti. Že sama misel na protestni shod proti obstrukciji je klerikalcem razburila živce in začeli so prav hinavsko učiteljstvo svariti pred takim shodom, češ, potem bo vsa regulacija učiteljskih plač pokopana. Nekatere naše kratkovidne tovariše bo res omamili ti sirenski glasovi, ker so bili mnenja, da jim bo taka po-hlevnost in ponižnost napram klerikalcem prinesla zaželjeno izboljšanje gmotnega stanja. Danes pa izprevi-dijo vsi, da so bili ogoljufani ter da so jih klerikalci prav pošteno vodili sa nos. Za eno skušnjo je torej vsakdo izmed uČiteljstva bogatejši, in sicer: klerikalcem ne smerne nikdar več zaupati in verjeti; če te ne more premagati s terorizmom in grožnjami, se ti pa laska s sladkimi in pomilovalnimi besedami in obljubami, da te naposled opehari. In letos so klerikalci tudi res prav pošteno opeharili vse kranjsko učiteljstvo. Zapomnimo si to in popravimo, kar smo zamudili v minulem letu! Vspnimo se in napovejmo klerikalcem boj na življenje in smrt! Aut, aut! Saj je tudi klerikalna obstrukcija naperjena edinole proti učiteljskim plačam. To beremo zapisano z debelimi črkami med Susteršičevim  cerkniškim govorom.
Ce torej zadnji naŠ shod ni bil protestni shod proti obstrukciji, moramo pa prirediti tak shod prihodnjo Velikonoč. Nekaterijso mnenja, da bi se sklical protestni shod o Božiču, in sicer na sv. Štefana dan. Jaz nisem tega mnenja. Ker učitelji orga nisti ne morejo z doma in še zaradi nekaterih drugih ovir, bi shod ne
mogel biti tako mnogobrojno obiskan, kakor bi bilo želeti. Pa tudi temeljite priprave je treba poprej za tak shod. Vprašanje naj se pretresuje in obdeluje najprej v naših okrajnih učiteljskih društvih. Najprvo naj odbori okrajnih učiteljskih društev začno protestirati proti pogubni klerikalni obstrukciji ter pošljejo te proteste deželnemu odboru in hkrati jih tudi objavijo v časopisih. Vsako okr. učiteljsko društvo naj priredi pred Velikonočjo vsaj eno zborovanje 8 času primarnim dnevnim redom. K tem zborovanjem naj se povabijo tudi prijatelji uČiteljstva in šole, da tem potom zanesemo agitacijo proti ob strukciji med narod. Kot govorniki naj se na taka učiteljska zborovanja povabijo tudi dež. poslanci narodno napredne stranke, ali pa tudi kaka druga veljavna oseba v okraju. Zastaviti moramo vse sile po geslu: Vsi za enega in eden za vse, da zamašimo žrelo razdivjanemu klerikalnemu zmaju naše dežele. Povejmo na teh naših zborovanjih glasno, da smo učitelji solidarni z naprednimi poslanci in da odobrujemo njih delovanje in zjih politiko v vsem obsegu. Protestujemo tudi kar najodločneje zoper klerikalne napade na našo deželno vlado in posebej še na osebo našega pravičnega, zaslužnega in spoštovanega gospoda deželnega predsednika. Že večkrat Brno imeli priliko prepričati se o njegovi naklonjenosti do šole in uČiteljstva; to naklonjenost nam je pokazal zopet z načrtom, ki ga je predložil v imenu deželnega Šolskega sveta za izboljšanje učiteljskega gmotnega stanja dež. zboru. Ko bi ne bilo klerikalne obstrukcije, bi z novim letom že uživali izboljšanje naših plač. Kako krvavo bi se nam prilegel vsak vinar in koliko solz bi bilo otrtih ubogim našim otrokom. Ali, kaj smo mar mi in naši otroci klerikalnim kolovodjem, da si le sami rede trebuhe ob žuljih na šega kmeta ter žro, žro in žro.
Zatorej, tovariši, le vsi na delo do zadnjega moža ter napovejmo kle-
rikalni obstrukoiji boj na življenje in smrt, sicer ne pridemo do kruha.
Deželni zbori.
Štajerski deželni zbor. Nadaljevala se je debata o proračunu za leto 1903 in 1904. O potrebščinah za leto 1904, ki znašajo 24 371560 K je poročal posl. baron Ro kitansky ša v ponoČni seji. O pokritju je poročal pesi. grof Kot-tulinsky Primankljaj znaša za leto 1903 K 10432.868, za leto 1904 pa K 10 376 951. Iz lanskega proračuna se je preneslo v letošnjega nepokritega primanjkljaja 658 897 K. Dasi so se v ta namen zvišale do-klade na vse direktne davke za 4*/#, vendar dela deželni upravi skrbi, odkod dobiti celo pokritje. Deželnemu odboru se je naroČilo, naj proučuje vprašanje, ali bi ne kazalo vpeljati davka na vodne sile. Končno sta bla predložena proračuna za 1-to 1903 s potrebščinami 24,194 387 K s pokritjem 13,761519 K, tedaj a primanjkljajem 10432 868 K, proračun za leto 1904 pa izkazuje potrebščin 24,371.560 K, pokritja 13,995109 K, potemtakem primanjkljaja 10,376451 kron. Pred glasovanjem so govorili zastopniki vseh strank. V imenu Slovencev je govoril Žičkar, ki je razlagal, kako nasilno postopa večina proti Slovencem, zabraniuje jim celo izvrševanje zakonito zajamčenih državljanskih pravic. Pri deželnih uradih se odklanjajo slovenski dopisi, i tudi namestnik ni uslišal prošnje, da bi slovenskim občinam slovensko dopisoval. Ako se kdo pritoži proti taki pravni kršitvi, se ga kaznuje, poslanec se pa pokliče k redu. Govornik je grajal prepočasno reševanje vlog pri deželnih oblastnijah. Velika krivica se godi Slovencem tudi z nerazumljivimi nemškimi imeni na deželnih železnicah. Pod takimi razmerami ni mogoče imeti zaupanja do deželne uprave. Kako krivično postopa deželna uprava proti Slovencem, se kaže v nemških
— Kaj je? Kaj to pomeni? je trepetajo vprašal jetnik.
— Sodbo! je odgovoril eden skrivnostnih došlecev, ki ni bil nihče drugi kakor Rovan.
— Življenje ali smrt! je z globokim glasom dejal drugi došlec — Matija.
Jetnik se je še bolj prestrašil. Gledal je zdaj tega, zdaj onega skrivnostnih mož in potem jecljal:
— Ali — prosim — s kako pravico me hočeta soditi. Gospod opat —
— Gospod opat ni sodnik, je rekel Rovan. Sodnik sem jaz in ta moj spremljevalec je krvnik! Ti si obdoižen in si priznal, da si poskusil premilostnega gospoda opata umoriti. Zapadel si torej smrti —
— Za Boga, je zastokal jetnik v smrtnem strahu. Pustita me — peljita me k opatu — tam se vse razjasni —
— Razjasnila ni več treba ni-kakega Ti si svoje dejanje sam priznal! Zato sem prišel ti naznanit sodbo in krvnik jo takoj izvrši.
Jetnik je padel na kolena in tresoč se kakor bilka je jokal:
— Jaz sem nedolžen! Jaz nisem opatu ničesar storil! Opat me je najel in mi je obljubil bogato nagrado, Će
se dam prijeti in trdim, da me je bivši opat Albertus podkupil, naj opata Petra umorim!
— Ti — da si nedolžen? Tega ne verjamem! je dejal Rovan.
— Prisegam Vam! Jaz sem nedolžen! Zaslišite opata —
— Opat je bil že zaslišan in je isto tako izpovedal kakor ti. In zato si zapadel smrti.   Krvnik — primi ga!
Matija je pristopil in vzemši iz žepa vrv, je zvezal jetniku roke.
— Milost — milost — je prosil jetnik! Nedolžen sem! Preiščite še enkrat vso stvar! Zaslišite prejšnjega opata Albertusa. Ta pove, da me še nikdar ni videl, kaj še, da bi me bil on najei! Z-slišite menihe v Reiuu, ki me vsi poznajo, saj sem tam služil.
— Od kod te pozna opat Peter? je vprašal Rovan.
— Iz samostana v R^inu, kjer sem služil za hlapca. Naročil mi je, naj pndem v Zatičino. da se mi bo tu dobro godilo. Ko sem prišel, mi je obljub t sto cekinov, če storim po njegovi želji.
— Dobro! je rekel zdaj Rovan, če je resnica, kar si govoril, se mora to izkazati. Ali tu ne moreš ostati! Ko bi opat izvedel, Česa ga dolžid, bi te dal skrivaj usmrtiti.
— Rešite me, rešite me, jo prosil jetnik.
— To je težko, je menil Rovan. Če ostaneš tu, ti je smrt na vsak način gotova. Ako si opata po krivici obdolžil, boš obsojen, ako si govoril resnioo, te odstrani opat, ker bi ga spravil v sramoto.
— Ali — kaj naj storim, da pride resnica na dan.
— Samo ena pot je odprta. —
— Prosim, povejte, kaj naj sto-storim. Usmilite se me! Saj vem, da nis^m prav ravnal, ali smrti nisem zaslužil.
— Si-li pripravljen, svoje trditve pred pričami in pod prisego ponoviti? je vprašal Rovan.
— Da!
— Potem ti pomorem. Ali pred vsem *e trebi, da te skrivaj spravim iz samostana in na varen kraj. Pri samostanskih vratih pač ne prideš ven, torej bo treba iti čez z«d.
— Ob, rešite me, prosim Vas, rešite me!
— Če si govoril resnico, se ti nič hudega ne zgodi; če pa si lagal — potem končaš pod krvnikovim mečem! Meni je samo m edino za pravico in za resnioo! če ti U kriv,
napisih vseh deželnih zavodov na Spodnjem Štajerskem. To je brezmejna brezobzirnost. Potem je govoril o vinorejski Soli v Mariboru in o tečajih za vinioarje. Drevo zaradi tega ne rodi bolje, ker se ga razlaga in obdeljuje z nemščino. O nemškem ženskem učiteljišču v Mariboru je rekel, da je popolnoma nepotrebno, ker je tam že tak zavod. Nadalje je grajal, da se rabijo nemška, spakedrana krajevna imena, edino pristna slovenska imena pa se prezirajo. Zato ne morejo slovenski poslanci glasovati za stvari, kojih namen je, slovensko ljudstvo uničiti. Tako se godi s podporami za »Sfldmark«, nemški »Schulverein« itd., ki se dovoljujejo iz davkov, ki so jih morali tudi Slovenci prispevati. Slovenci bodo glasovali za proračun šele potem, Lo se bo ugodila njihovim upravičenim zahtevam. Proračun za leto 1903 je bil enoglasno sprejet, proračun za leto 1904 pa le z glasovi večine. Proti proračunu so glasa vali Slovenci, bauernbiind-lerji in nemški klerikalci. — V zaključnem govoru je izjavil posi dr. Derschatts, da hoče odpraviti trpkosti iz Žćkarjevega izvajanja ter se sklicevati na dejstvo, da se bo tudi slovenskemu narodu vsestransko (?) ugodilo. Nemški pouk v šolah Slovencem le koristi. (Posl. dr. Hrašovec: »Stare fraze!«) Ti zavedi nimajo agresivnega značaja (Klici: »Tega niti sami ne verjamete!«) ter niso germanizatoriČni zavodi.« — Med E i n s p i n n e r j e m in baronom Rokitanskim je prišlo do ostre kontroverze. Einspinner je imenoval Rokitanskega »političnega pustoloveža«, Rokitanskv pa mu je zaklicali »Predrzni ušivec!« Oba sta dobila ukor. Končno pa sta vse lepo preklicala, in deželni glavar ju je —-pohvalil. Ko so se rešili nekateri prejšnji predlogi ter je zbornica protestirala, da bi vlada dovolila Ogrski kako gospodarsko koncesijo na račun tostranske polovice, seje deželni zbor slovesno zaključil. Zaključni govor sta imela deželni glavar in namestnik.
Dalmatinski deželni zbor. V podrobni proračunski debati je govoril obširno poslanec Biankini proti germanizaoiji in preganjanju domačinov. Potem sta bila sprejeta proračuna za 1. 1903. in 1904. Pri volitvi treh deželnih odbornikov je prišlo do ostrega spora med stranko prava in takozvano narodno stranko. Dogovorili so se, da postavi stranka prava dva, narodna stranka pa enega kandidata. Iz stranke prava sta bila izvoljena dr. S m o a -laka in dr. R u ž e v i ć , iz narodne stranke pa Korlaet šele po dvakratni volitvi v ožji volitvi in po žrebanju, nakar sta se dr. Smodlaka
in dr. R u i e v i 6 odpovedala. D *. Smodlaka je tudi izjavil, da po zasedanju odloži svoj mandat. Stvar pa se je menda poravnala, ker je Korlaet pismeno isjavil, da se odpove deželnemu odborništvu. Končno je zbornica sprejela i a k o n za zvišanje učiteljskih plač ter se je v ta namen določilo: 1.) Da se spremeni ob enem pravno razmerje uČiteljstva, 2.) se zvišajo prispevki občin in deželne naklade na pivo in 3.) upelje se lOodstotni davek na vozne liste na parnikib. Posl. V u k o v i 6 je izjavil v imenu srbske stranke, da ne bo v bodoče več napadal hrvaškega državnega prava. Včeraj se je zasedanje zaključilo.
G o r n j e a v s t r i j s k i deželni zbor se je istotako zaključil, potem ko je sprejel ie včeraj naznanjene predloge posl. Beur-leja o edini pravici nemščine v vseh šolah.
Sporazumljenje Hrvatov in Srbov v Dalmaciji.
Povodom letošnjega hrvatskega pokreta v Banovini so tudi Srbi po* kazali, da gorko simpatizujejo s hrvatskim gibanjem. Posledica tega je bila, da so se odnošaji med hrvatskim in srbskim narodom znatno ublažili. V Banovini se je ustanovila nova srbska stranka, ki javno naglasa, da se mora z vsemi silami delovati na to, da se doseže trajno sporazumljenje med obema sedaj sovražnima plemenoma enega naroda in da se v to za sedaj najde vsaj neki modus vivendi. Tudi nova hrvatska stranka prava, v kateri imajo mnogo vpliva Srbom prijazni, takozvani realisti, je prožeta z istimi idejami in smatra za svojo nalogo, da zbliža Hrvate s Srbi in spelje oba naroda na pot, kjer bo omogočeno obema skupno delovanje v pro-speh skupne domovine Hrvatske in Slavonije.
V Dalmacij ni bila mržnja med Srbi in Hrvati nikdar tolika, kakor v Banovini. Dasi je bila včasih borba med obema narodoma Že tudi silno huda in ostra, vendar so se vselej razburkani valovi političnih strasti vselej skoro polegli in v privatnem in družabnem življenju se niti opazilo ni, da živita tu dva naroda, ki sta Bi politično velika sovražnika. Zato so bila tudi v Dalmaciji najugodnejša tla, kjer so vznikle kali za zbliŽanje Hrvatov in Srbov. Kakor se nam poroča iz Dalmacije, se je sedaj doseglo med Srbi in Hrvati v Dalmaciji popolno sporazumljenje.
Srbski klub, ki se je 11. t. m. posvetoval o skupnem delovanju s Hrvati, je sklenil resolucijo, v kat ri oduševljeno   pozdravlja izjave
boš ti obsojen, če je opat kriv, bo obsojen opat! Zdaj pojdi!
Možje so zapustili stolpič. Jetnik je imel zvezane roke in zato st* mu morala Rovan in Matija pomagati, da je prišel na zid. Blizu zidu je čakal grajski hlapec s Smreke s tremi konji. Matija je jetnika privezal na konja in potem so vsi trije zdirjali proti Ljubljani.
Danilo se je že, ko so prišli do mesca in morali so čakati še dobro uro, predno so se odprla mestna vrata. Rovan je z Matijo in z jetnikom šel naravnost v hišo, kjer je stanova) cesarski notar Leutwin. Matija in jetnik sta ostala v veži. Rovan pa je dal notarja zbuditi, ker je hotel najprej ž njim govoriti, Stari gospod je bil skrajno presenečen, ko je videl Rovana v meniški obleki, a njegovo presenečenje je postalo še večje, ko je izvedel, kaj se je zgodilo.
— To je grozna hudobija, je vskliknil ogorčeno. Nikdar bi ne bil mislil, da je ta sladki ponižni opat Peter tako prekanjen in brezsrčen ter sploh zmožen za tako hudodelstvo. Stvar je za Albertusa na vsak način skrajno nevarna. Albertus je znan kot človek, ki se ne ustraši nobenega nasilstva, Peter pa velja za vzornega poštenjaka. Kaj pomaga, de vaš jetnik sedaj tudi pove, da ga
je Peter najel? Če ostane Peter pri svoji trditvi, jetnik pa pri svoji, se bo le opatu verjelo, ne temu hlapcu in reklo se bo morda tudi, da so jetnika pregovorili in podkupili tisti, ki so ga skrivaj odpeljali iz zati-škega samostana.
— Jaz, je dejal Rovan, sem si stvar takole mislil: Jetniku obljubim, da ga takoj izpustim, če reče, da je sam ušel iz samostana, a ker ga je pekla vest, da bi se zgodila Aibertuiu krivica, je prišel iz lastnega nagiba k Vam in Vam razodel resnico, s pogojem, da ga pustite mirno oditi. Mož stori to rad. Vi napravite potem zapisnik o tem, kar Vam mož pove. Več kakor Vam on pove, Vam ni treba vedeti.
— Tako pa pojde, je zadovoljno prikimal notar. Opat Peter bi potem svoje trdil, Albertus bi rekel, da je nedolžen — glavne priče pa bi nikjer ne bilo, oziroma imeli bi v rokah njeno prostovoljno izpoved. Al-bertusu se potem nič ne more zgoditi.
Zgodilo se je vse tako, kakor sta se domenila Rovan in notar. Ro van je dal jetniku še nekaj denarja, da je mcgrl iti v drug kraj, sam pa se je vrnil z Matijo na Smreko, od koder je poslal Margareti kratko pisemce, naj upa, da bo Že v kratkem njen brat rešen.
glede spo ra z umije nj a s hrvatske 8trani, izraža prepričanje, da je oživotorjenje narodn ih idealov odvisno od skupnega postopanja Hrvatov in Srbov, povdarja, da i zmago narodnega načela odpada zadnja reserva srbskega programa glede zedinjenja Dalmaoije s Hrvatsko, in obljubljajo slovesno, da b o d o S r b i Jn a političnem, kulturnem in gospodarskem polju složno s Hrvati delovali v dosego narodnih idealov srbskega in hrvatskega naroda.
Politične vesti.
— Trgovinske zveze z Italijo. Nižjeatatrijski deželni zbor se je odločno izrekel proti vsakemu, tudi provizoriČnemu podaljšanju trgovinske pogodbe z IUlijo, v kateri bi ostala vinska klavzula. Zahteva pa, da se naloži 48 K carine. — De želna zveza ogrskih vinorejoev pa je vložila državnemu zboru prošnjo, naj se trgovinsko razmerje z Italijo vsakakor obnovi, ako tudi le začasno, a tako, da se vinska klavzula izpusti, ali pa se naj rabi za uvoz iz Italije nov carinski tarif.
— Dunajska zdravniška zbornica se je prostovoljno razšla zaradi napadov na zdravniški stan v deželnem zboru.
— Obstrukcija v ogrskem parlamentu se je v si-nočni seji pričela po starem vzorcu. Vlada je hotela prekiniti debato o vladnem programu ter spraviti na dnevni red rekrutni zakon. Ob 11. sinoči je Še trajala zaključna seja. Obstrukcijski govorniki so ubijali čas z vsakovrstnimi razpravami, li beralni poslanci pa so v stranskih sobah igrali tarok. Grof Tisza je izjavil, da hoče imeti danes zopet sejo, ako se bo sinočna seja razteg nila tudi do 10. ure predpoldne.
— Albanci se zopet puntajo v M a c e d o n i j i. V okrajih Gostivar in Tetovo so oropali več slovanskih vasi. Shod albanskih poglavarjev je sklenil, preprečiti izvedbo reform za vsako ceno. Splošno je prepričanje, da se upor Albancev podžiga direktno iz Carigrada.
— Kdo bo guverner v Macedoniji? Črnogorski minister V u k o v i ć je vprašal ob priliki svojega bivanja v Carigradu turškega ministra zunanjih zadev, ali bi Turčija sprejela princa Mirka za guvernerja Macedonije, ker bi Italija in Rusija podpirali to kandidaturo. Turški minister je odgovoril, da to vprašanje še ni zrelo.
— Obsojeni poljski teologi. Nadškofijska oblast v Poznanju je obsodila vse poljske teologe, ki so se branili obiskovati aka-demična predavanja, v poostren kar cer ter jim zagrozila z relegira-njem.
— Deže.no zbors ke volitve na Pruskem se vrše včeraj in danes pod znakom strahu pred socialnimi demokrati. V Bero-hnu je prignal grof DUlow na volišče vse vladne uslužbence, uradnike, sluge in kocijaže.
— Italijanski ministrski predsednik Giolitti bo moral odstopiti. Oficiozna »Tribuna« ga je naravnost pozvala, naj se umakne, ker je partija zanj izgubljena.
— V francoskem senatu je izjavil predsednik Combes, da vlada sprejme Girardov predlog, naj se prepove celibatarjem poučevati na srednjih šolah ter bo vlada že v prihodnjem letu predložila zakonski načrt, daseudom kongrega-cijsploh prepove poukna ljudskih, srednjih in visokih d o U h. o
— Proč z nunami iz bolni š n i o! Francoski predsedniki Lou-bet je podpisal dekret, s katerim se odpravijo nune iz vseh mornaričnih bolnišnic, ker se niso bavile s po strežbo bolnikov, temuč materialno upravo. Odtegnile so se vsaki kontroli ter zelo slabo gospodarile.
— O operaciji cesarja Viljema je hotel govoriti v bero linski medicinski družbi medieinalni svetnik prof. dr. O r t h , toda predavanje se je prepovedalo, kar pač najbolj dokazuje, da bolezen ni navadna in nenavarna.
— Nemiri na Španskem. Položaj je Še vedno zelo resen. Mesto Santander je zasedeno po vojaštvu. Boljše rodbine zapuščajo mesto. Pri hišnih preiskavah so našli pri delavcih mnogo orožja. Osebe, ki so zažgale hišo katoli škega društva, pridejo pred vojno sodišče.
— Proti naseljevanju nemških kolonistov v Zapadni Rusiji seje v ministrstvu sestavila posebna komisija.
Dopisi.
Iz Kamnika. Čualniški dile tantje so priredili tekom 14. dni dve gledališki predstavi. Dne 25. oktobra: »Z akonske nadlogea in dne 8. novembra: »M 1 i n a r in njegova hči«. »Z akonske nadloge« je enodejanka, ki od igralca ne zahteva posebnega napora, a vendar precej temperamenta, sicer lahko dolgočasi. Dva, trije dvogovori, en samogovor, nekoliko ljubosumnih scen, neumen stuga, ki |e pa ob koncu pametnejši, ko vsi drugi, nedolžen pretep, tri solze žalosti, tri solze veselja, eden in pol dovtipa in srečen konec: to je vse. Takih igric in mnogo boljših je na izbero, zato svetujemo g. režiserju, da se naj v prihodnje loti kaj hvaležnejšega, so-sebno, ker ima dobrih igralskih moči dosti na razpolago. Sicer pa se je igrica dokaj dobro predstavljala. So-sebno nas je presenetila gdč. Moži-nova, ki je nastopila sedaj prvič. Le tako dalje! Po igri je bil srečoiov pri kojem je srečo lovilo pridno in ponajveč z vspehom skoro vse zbrano občinstvo. Omenili bi še tudi, da je pri in po predstavi hotel svirati orkester mestne godbe, a mi smo, hvala Bogu, precej trde kože, in nas to oviranje ni ganilo, dasi bi bilo morda prav potrebno. Toda o tem izpregovorimo še pozneje. — 8. t m. pa je bila ljudska predstava žaloigre: »M linar in njegovahči«. Dvorana je bila nabito polna. Predstava je trajala od 1 /28 do 11. ure. Presene tila nas je dovršena igra skoro vseh igralcev. Sosebno lepo in dovršeno je igrala svojo ulogo gdč. Kebrova (Micika) G Logar (Janko) naj igra v drugič malo manj divje in nekoliko plemenitejše. Sicer je bil »Janko« prav dober. G. Binter (Crnct) je svojo ulogo prav temeljito preštudiral ter je tudi izvrstno pogodil. Prosimo samo, da bi v prihodnje le nekoliko jasneje govoril. Gdč. Pečmkova (županja) je kot dobra igralka onče znana, kakor tugi g Jerom (grobo-kop). Tudi krčmar in krčmarica sta svoji ulogi prav povoljno rešila. Ostale uloge pa so bile v rokah gospe Kosove (Korenka) in 70 letnega g. Slabajne (duhovnik), častnega člana »Čitalnice«*, ki ga je še vedno z mladeniško vnemo pri stvari. Bog ga živi še dolgo let! Inscenacija je Dila odlična, za kar gre v prvi vrsti hvala g. dr. Sadnikarju. Pohvaliti moramo tudi maske, ki so bile izvrstno pogojene, sosebno Cr-notova in grobokopova. Prepričali smo se, da bi se 8 tem igralnim osobjem dalo Še marsikaj storiti. Pridnosti je veliko, talenta tudi, izvrsten režiser; torej na delo! Med odmori je bilo najboljše iti iz dvorane, kajti tedaj se je oglasil orkester mestne godbe, čuje se, da godci novemu g. kapelniku nalašč nagajajo, kar seveda obsojamo najstrožje. Gospodu kapelniku pa prav prijateljski svetujemo, naj rajše svoje moči posveti hvaleinejši stvari; n. pr. salonskemu orkestru ali moškemu, oziroma mešanemu zboru, ki se, kakor čujemo, v kratkem ustanovi. Tudi tamburaški zbor čaka probu-jenja. Pri orkestru mestne godbe pa še niso cvetele rožico nikomur; tem manj, ker jih je med samimi godci več, ki bi bih vsi radi kapelniki. Prepustiti jim ta »špas« bilo bi najpametnejše. To je naše mnenje! Do svidenja!
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 13 novembra. • — Shod v Novem mestu. V soboto zvečer bo v »Narodnem domu« v Novem mestu ob 8. uri zvečer shod volilcev, na katerem bodeta poročala poslanca Ivan Plantan in dr. Iv. Tavčar.
— Politično in gospodarsko drudtvo „Zora" v Kam-
niku priredi v soboto, dne 14 t m v prostorih narodne čitalnice shod, na kateri se vabijo udje in tisti ne udje, ki so volilci.   (Nevolilcem, ki niso udje,  ni dovoljen  vstop). Na shodu bo poročal poslanec dr. Fer-jančič o državnem in o deželnem zboru   kranjskem.   Temu poročilu slede posamezni predlogi in nasveti Odbor vabi k obilni udeležbi.
— „Slovenčeve" laži. »Slovencev« dopisnik iz HiDnioe pregrev* bedaste dovtipe in že opetovano ovr-žene laži ter posebno napada mož«, ki ne trobijo v njegov rog. Da ne odgovarjajo farovškim lažem in nepošteni polem ki, j6 umevno. M:sli)o pač na ljudski pregivor: »Popa se ogibaj ali ga pa takoj —, drugič* ne bodeš imel miru pred njim« Božji namestniki! le pridno iagajte napr^ , vsaj obstoji danes vsa vaša politik i iz laži in obrekovanj. Prvi in gtavru pogoj, da se omo£"či skupno dalo-vanje vseh slovenskih strank ni ko rist našega iiaroia je, da sJsClkalc preneha|o delovati z lažmi in sle piti ljudstvo. Bojimo se pa, da je do tdk"ga zatajevanja nj;h naravo še daUč!
— Tretji deželni jezik na Koroškem, to je nemi jezik, bodo morali upeljati na  dvorazredni ljudsk. šoli v Lešah pri Prevaljah ; vsi otroki obiskujejo to šolo,  so   Slovenci, ki ne razumejo niti besedice nemški, ik telj in učiteljica pa sta t r d a N e m c a, ki takisto nimata niti pojma o slovenskem jeziku. Ali je pri takšnih razmerah uspešen Šolski pouk mogoč ? Kako naj učitelja, ki ne znata slovenski, po učujeta otroke, ki ne ume nemškega jezika? Ako se hočejo porazumeti, ne preostaja jim drugega, nego da si j magajo kakor mutci — s kazanj Koliko se potem otroci v šoli nauče, n je.lahko misliti. Šola, ki bi morala iz njih napraviti razumne in pametne ljudi, jih vzgaja v zabite in neobčutue tepce, ki ne znajo lastnega svojega maternega jezika,  ker se  ga niso  nikdar učili, nemškega pa tudi ne, ker se ga s pomočjo nemega jezika tudi niso mogli naučiti. To je tisti blagoslov, ki izvira za Slovenca iz nemškega učnega jezika! In Nemci zatrjujejo,  kako  koristen je nemški poduk za slovenske otroke, kako jim leta razširja duševno obzorje! Kaka ironija! Pridite in poglejte naše otroke, ko izstopijo iz šole, da se prepričate o blagodejnem uplivu izključno nen vzgoje. Otroci se v dolgih  osmih letih ne priuče ničesar, o kaki  omiki ni pri njih niti sledu in najenostavnejše stvari so jim s  sedmerimi pečati zatvorjeua knjiga! In tako pripravljeni stopijo po tem v življenje, med  svet.  Kaj Čuda, ako potem omagajo, ako podležejo, k jim je  napačna  vzgoja  odvzela vso energijo, zatrla ves ponos in uničila njih vsa blažja čustva?! lu tako je pov sodi na Koroškem ! Zato  tudi povsmii tako silno nazadujemo!  Celi pliberš okraj je  slovenski, pa nikjer nobene slovenske Šole, a kar je se huje, skoro povsodi na teh   šolah   so  učitelji trdi Nemci. Ako bi bili  vsaj  v  prvih tal redih nastavljeni taki učitelji, ki  bi - * z otroci razumeli, bi vsaj toliko dosegli, da bi otroci pozueje mogli slediti pouku. Sicer je nekaj učiteljskih  moči,   ki bo vešče slovenskega jezika, toda kaj pomaga to, ko ga bodisi iz mržnje, bodisi iz strahu  na  zgoraj  nečejo  govoriti! Tudi v Lešah je sedaj nastavljena neki učiteljica Kogar, o kateri se je trdilo, da zna sloveuski; ko je pa službo nastopila, je z otroci govorila samo v nemem jeziku. Kakor se kaže, bo I „uemi jezik" avanziral na stopinjo ti tjega dež. jezika ua Koroškem.
— Kamniški občinski odbor je v včerajšnji svoji seji soglasno in z vzklik rn podeli častno mesćanalvo g. Janu L e g u , odličnemu prvobontelju in pospeŠev*-telju češko slovenske vzajemnost Kakor znane, je g, Jan Lego svoj čas služboval v Kamniku
— Prvi Slovenec v goriški trgovski in obrtni zbornici* V ponedeljek je izvolila trgovska in obrtna zbornica goriška mesto umrlega svet. Mighettija za zDorničnegi svetnika Slovenca gos.. Antona Juretica iz Kobarida. Novi svetnik je edini Slovenec v tej zbornici, da si v deželi goriški  prevladuje slo-
vel tu<
tet slo zai
ne
no 01 ma
cel ob zju
Ijic
ie
ru
dri
nai
P<
y«
fra
<N
ko
ppi lei
vel
igi
A
Gii
gd
*. V«
se
git
dal
Sir odi op< telj pei Sic ms pri
Kc
»N
.S, dri sol Vs, ve4
V6<
©le z i In vri poi so poj brc da ozi nai
i|UJ
Ni
na
lo eli za zafc
v ] ma »S(
JV01
■koi pot
e i
vo va
*3l vat ro rod
Sk
še
V 8
St. 1 itod
Čet«
dar
Dui Vip
Nk<
jav
V n
. ( c. i
Z rA
)rir iuo
on
bob lome *kGj don visi Ufc >tou vrš! 'ur;
Coi Ud
f enaki živel j tako po Številu, kakor tudi po gospodarski modi! Kaj je temu vzrok? Ali je morda vladala v slovenskih trgovskih krogih v tej radevi taka brezbrižnost, akt so teh nezdravih razmer krive druge okolnosti? Vsekakor bo treba tudi v tem ozira goriškim Slovencem započeti marljivo delovanje!
— „Edinost" v Trsku bo pričela 15. t. m. izhajati viaki dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5. uri zjutraj.
_ Učiteljske vesti. Učite jjica gdč. Ana Tomčeva v Tržiču je imenovana za »talno učiteljico na Tudniški šoli v Idriji. Na zasebni ljudski šoli kranjske industrijske družbe ki se je otvorila 4. t. m., je r stavljen učitelj gosp. Ladislav p o s p i s c h i L
— Repertoir* slovenskega gledališča. Jutri, v soboto se igra francoska noviteta „N jego\a hišna" \" e i v Rozier) znanih dveh dramati fcov Hennequin in Bilhaud, ki st* spisala že celo vrsto efektnih in ve lezabavnih burk, ki se igrajo po vseh vel kifa odrih.   »Njegova hišnaa je
-i spada v vrsto burk »Coralie <fe Comp.«, »Njegov dvojnik« in dr. Giavr«; ulogo v »Njegovi hišni« igra gdč. R ii c k o v a, večje uloge pa imajo g. Conski, gdč K reisova, gosp. Verovšek in g. Bo leska. Dejanje §e vrši v lehkomiselnih pariških krosih, tendenca igre pa je namenjena damam.
— Slovensko gledališče.
Sinočna predstava »Bofceme« je bila odiečno najboljša vseh predstav te opere, kar jih je bilo doslej. Slušatelj je dobil utis, da so pevke in revci bili posebno dobro disponirani. S^cer pa so izginile tudi tiste pomanjkljivosti, ki jih je bilo opaziti pri predidočih predstavah.
— Dobrodelna veselica za Korošce. V nedeljo se zberejo v »Narodnem domu« na prijazno vabilo iSplošnega slovenskega ženskega društva« vsi sloji, ki imajo srce za golze sobratov, k prelepi veselici. Vsako vabilo bi bilo pravzaprav od več, kajti Ljubljančani še pač najhuje vedno čut mo, kake rane provzroči elementarna nesreča.   Saj je 1. 1895
z n .mi sočustvoval ves kulturni svet. In sedaj )e prilika, da nekoliko povrnemo sočutje. Naši koroški bratje, posebno v sosednji Kanalski dolini, so bili grozno udarjeni po zadnjih poplavah. Brez streb, brez obleke, brtz živeža in za več let brez upa, ia bi jim zemlja kaj rodila,se otožno ozirajo na našo pomoč. Ljubljansko narodno ženstvo je prevzelo človeko-iubno nalogo, pomoči tem revežem. Ni pa storilo tega z navadnim nabiranjem milodarov, temuč apeluje le na vsakega rodoljuba, vsako zavedno Slovenko in sploh n& vsakega človekoljuba, da prispeva borno kronico, za kar se mu bo nudilo najrazličnejše zabave v izobilju. Odcovimo se tedej v nedeljo požrtvovalnim našim damam kot eden mož ter napolnimo aSokoiovo« dvorano. Trud in požrtvovalnost naših dam je tega vreden, koroški bratje pa so naše pomoči potrebni. Spored veselice prinesemo jutri.
— Veselica v prid po po-vod nji prizadetemu prebivalstvu na Koroškem. Odbor
".ovens&ega planinskega društvaa v*di svoje p. n. člane na mnogobrojno udeležbo dne 15 t. m. v »Narodni dom«
— Na Martinov večer pevskega društva „Ljubljana" se k enkrat opozarja, in sicer bo jutri, v soboto, 14. t. m. na Turjaškem trgu
1 v veliki društveni dvorani Svira ^otfba c. in kr.  pešpolka št. 27. Za Setek ob 8. uri zvečer.
— Za Vegov spomenik sta iarovala: Stotnia Fridolin Kavčič na
■   ju 2o K   Liberalna trdnjava« v Vipavi 25 K
— Vinski   semenj   v Kr-iem obeta biti jako zauimiv in zabaven. Na semnju, kateri se bode vršil v nedeljo v prijaznib   vrtnih prostorih 'i. Gregoriea, igrala bode slav. godba
in kr. varaždinskega pešpolka št. 16 iz Zagreba, „ Krško bralno društvo" pa priredi zvečer v svojih prostorih Martinov večer, pri katerem bode koncer-tovala že omenjena godba. Po koncertu "obe prosta zabava in ples. Da se Mogoči p. n. gostom iz južno od Kr-&ega ležečih krajev, priti še ponoči domov, priklopilo se bode tovornemu v^ko, ki vozi ob i/2l®* uri lz Vidma, lekaj osebnih vagonov. Cenjenim go-'tom, ki polete v nedeljo v prijazno uSko, je tedaj nekaj prijetnih uric osipanih.
— Nov   most čez Savo.
^uzorci}, kateremu stoji na čelu Minžener Kirchschlager iz
Ljubljane, pričel je letoa pri Trbovljah graditi čes Savo železen most, ki naj bi veial Kranjsko a sosednim delom Štajerske ter slasti olajšal ti vshen promet z železnično postajo Trbovlje. Oba betonska stebra ata bila že v letošnjem poletju dovršena, potem pa se je a gradnjo moralo prenehati, ker je južna železnica pričela tožbo zaradi lastninske pra vise na levem bregu Save. Ssdaj so diference v toliko poravnane, da se gradnja lahko nadaljuje in je upati, da se novi moit čez par mesecev lahko izroči javnemu prometu.
— Vodovodi v Postojni, v Nadanjem selu in v Suht vasi so dograjeni in so se že izročili javni splošni porabi.
— Shod avstrijskih poštarjev. Kakor se nam poroča, pričela se je med avstrijskimi po štarji živahna agitacija, naj bi se sklical v kratkem splošen shod poštarjev. Uslužbenci neeraričnih pošt nih uradov so vsled reorganizacije iz leta 1900 v marsičem prikrajšani in zahtevajo med drugim zvišanje plač, primerno ureditev uradnih pavšalov, naturalno stanovanje, oziroma ekvivalent za uradne predstojnike ter skrajšanje službene dobe od 40 na 35 let. Shod se bode vršil okolo novega leta.
— V Ribnici je, kakor Čujemo, šolsko vprašanja povoljno rešeno. Ker se je bistrim kaplanom posre čilo sv. Ano z visoke gore prenesti na Zotterjev vrt v trg, se bode sedaj v splošno zadovoljnost lahko zgradilo novo šolsko poslopje tam, kjer si ga je želel tudi ribniški gospod dekan, dokler mu niso te misli izbili iz glave njegovi kaplani.
— V Gotenici na Kočevskem so se pojavile med otroci ošpice, vsled česar se je šola zatvorila za 14 dni.
— Utopljenca so našli 8. t. m. pri Dolu, kjer se Bistrica izliva v Savo. Ponesrečenec je že ležal kakih
14 dni v vodi in je vsled tega po pol noma   spremenjen,   da   se njegova identičnost ne da dognati.   Po zu nanjosti soditi je bil mož 50 do 55 let star in najbrže delavskega stanu.
— V Celju bo v nedeljo, dne
15 listopada 1903, v veliki dvorani »Narodnega doma« v Celju, o priliki občnega zborovanja »Društva slovenskih odvetniških m notarskih uradnikov v Celju,« v korist podpornemu zakladu tega društva prosta zabava in ples,
— Obrtno gibanje v Ljubljani. Tekom meseca o&tobra pričeli so v  Ljubljani izvrševati obrt: Dr. Josip Ž»k, Špitalske ulice št. 7 zo-botebniški obrt; Josip Prosenc, Pre šernove ulice št. 52, prodajo papirnih izdelkov, pisalnih in kadilnih potrebščin;    Karol   Lexander. Radeckega cesta št. 16, trgovsko agenturo; Josip Strehar, Tržaška cesta št. 2, mesarski obrt;   Jakob  Mehle,  Ambrožev trg št. 2, trgovino z mešanim blagom; Primež   Cassermann, Šelenburgove ulice štev. 3, krojaški obrt; Rozalija Kržan, Gosposke ulice št. 15, trgovino z divjačino; Ana Dachs, F.'orjanske ulice št. 33, žensko krojaštvo; Fran Petrič, Trnovski pristan št. 4, nožsr-ski obrt; Leopoldina Hanhart, Dunajska cesta št. 32,  trgovsko agenturo; Fran Jakopič, Krakovski nasip št. 10, fijakarski obrt; Katarina Bubhk, Res« ljeva cesta, trgovino s porcelanasto, želrzno in plehasto posodo ter s steklenim blagom; Ignacij Radoš, Breg štev. 2, zlatarski in srebrarski obrt; Jerrucc.o   Migliarini,  Vodnikov trg, trgovino s perutnino, jajci in sadjem; Ivan Mede, Martinova cesta štev. 19, črevljarski  obrt;  Fran  Novak, Krakovske ulice štev 6, prodajo drv in premog*;  Ivana Pichler, Kongresni trg št. 3, prodajo razglednic, papirja in kadilnih potrebščin; Olga Mi-rviČ, Male čolnarske ulice št. 10, prodajo živil. — Odglasili, oziroma faktično opustili pa so obrt: Dr. Avgust Poize, Špitalske ulice štev. 9, zobotehniški obrt; Fran Iglic, Mestni trg štev. 11( trgovino s pisalnimi in risalnimi potrebščinami ter s papirjem in galanterijskim blagom;  Frančiška Cassermann, Šelenburgove ulice št. 3, kro jaški obrt; Fran Novak, Krakovske ulice štev. 6  fijakarski obrt; Marija Seliškar, Pogačarjev trg, malo trgovino z devocijonalijami  in medičar-skim blagom; Fran Kiiš, Florijan»dte ulice štev. 13, črevljarski obrt; Ivan Vrhovec, Konjušne ulice št. 13, pod-kovno kovaštvo; Josipin* Schwaiger, Kolodvorske ulice štev. 26. prodajo razglednic; Josipina Achtschin, Wol-fove ulice št. 8, izdelovanje snažitnih snovi za  perilo; Srečko Potnik, Sv. Petra nasip štev. 57, izdelovanje so-dovioe.
— Izpred sodišča. Kazenske razprave pri tukajšnjem dež. sodišču. 1. Pavel Omejc. kolar in sodar iz Stu-denČič, je dne 5. vinotoka t. 1. na Go-vejeku posestnika sinu Janezu Jamniku in nezaklenjene skrinje vzel v gotovini 14 K 40 v. Ivani L i kovic pa 4 K 60 v. Ker je Pavel Omejc znan tat in bil zaradi tega zločina tudi večkrat kaznovan,
ga je sodišče na 15 mesecev težke ječe obsodilo; po prestani kazni pa se bo oddal v prisilno delavnico. 2. Janez Degen, natakar iz Celja, je v hotelu „Trento" v Bezencani v Italiji iz skrinjice natakarja Arturja Lamberju vzel 85 lir in Črno opravo v skupni vrednosti 212 lir; nekemu duhovniku pa, ki je v istem hotelu noČil, čevlje vredne 12 lir in je na to pobegnil; tukajšnje sodišče ga je zaradi tega na 5 mesecev težke ječe obsodilo. 3. France Likar, posestnika sin iz Godoviča, je dne 18. kiiuovca t. 1. svojega brata Pavleta na podu, iz jeze, ker ga je z metlo po roki udaril, z grabljami tako po glavi mahnil, da se je brat nezavesten zgrudil; obsojen je bil na 5 mesecev težke ječe. 4. Jože Petrič, zidar v Dolenjem Jezeru, je dne 30. vel. srpana v gostilni Antona Mulca v Otoku razjarjen, ker je trdil Andrej Mule, da je močnejši od njega, tega 3krat zaporedoma ob tla vrgel in ga vrhu tega še petkrat z nožem sunil. Sodišče ga je zaradi te nečuvene surovosti na 14 mesecev težke ječe obsodilo. 5. Oproščen je bil hudodelstva javnega nasilstva z izsiljevanjem France Udovč, tesar iz Slive. Zatožen je bil namreč, daje v družbi sedaj pobeglih sodelavcev Janeza Mlakarja, Janeza Ožbolta in Jakoba Troha v neki Šumi na Ruinunskein Janeza Hlapšeta in Antona Komidara na grozni načiu trpinčil in grozil, da ju bodo ubili, ako od dela pobegneta. Ker sta fanta pred sodiščem priznala, da je glavni krivec Janez Mlakar, in da je Udovč nedolžen, ga je sodišče od obtožbe oprostilo.
— Konfcurz. Deželno s<<d.šce je otvorilo kon&urz o premoženju tvrdke Joa. PetnČ, trgovina s papirjem v Lmbliani.
— Tatvina. V »Narodnem domu« sta biU gdč. I K. dne 11 t. m. med pol 6. in pol 7. uro zv»-Čer ukradena dva zlata p \»tana. Eien prstan je imel moder kfejnen v podobi potočnice, dru^i pa moder kamen v podobi očesa.
— Vol vlak ustavil. Včeraj popoludne ob pol 8 uri je na Kode-lijevem pritekel vol na železoični tir ravno v trenotku, ko je prihajal vlak in mu šel nasproti. Vlak je žvižgal, a vol se ni umaknil s tira, dokler ni vlak postal.
— V Ameriko se je odpeljalo danes ponoči z južneora kolodvora 30 oseb, in sicer 10 Slovencev in 20 Hrvatov.
— Dvesto Macedoncev se je včeraj zvečer pripeljalo iz Hruš^ce. kjer so dnsedaj delali pri zgradbi že leznice   Odpeljali so se domov.
— Izgubljene reči. Prostak brambovskega pešpolka Franc Metelko je izgubil včeraj na poti od brambovske vojašnica po Poljanski cesti, Cesarja Jožefa in Vodnikovem trgu in po Špiulskih ulicah do fran čiskansk«* cerkve nikelnasto žepno uro. — Učenka dekliške šole M. pl G. je izgubila danes zjuiraj na poti od Poljanske ceste, po Cesarja Jožefa in Vodnikovem trgu, Pred šncfijo, po Špit&lrikih uhcah, Marijinem trgu in Wolfovib ulicah do Gt*rb -rjeve prodajahuce ž*n*ko uro z obeskom. — Avguština Pruda, stanujoča na Bleiwe sovi ce9ti štev. 1, je izgubila včeraj na p:>t* od dnina po Bleiwei-sovi in E<"j*včevi cesti, po Gradišću Kongresnem »rgu in Sc*ienburgovih u nh <in posi zavitek sviio. — Gi brijela Gogola, voditeljica hotela »pri M^UČu«, je izK'UOila včeraj ua Franca Juž^fa c*»sti ilito, gladko znpustnico.
— Cilinder z vusn^no tvrdko »Breskvar-Maribor« se je na odvetniškem shodu pomotoma zamenjal s cilindrom tvrtke KrejČi v Ljubljani. Naslov se izve pri ured nistvu.
—    Koncert društvene
godbe vrši se |utri zvečer v oNa rodni kavami« G /spostie ulice. Z i četek ob 9 uri zvečer. — Vstop prost.
— Hrvatske vesti. Banovo zdravje. Ban Pejacsevich je vstal predveeranjim za malo časa.— Alkohol ga je usmrtil. 60 letni Jano Zborovan iz Jelesavca, okraj Našice, se je napil čistega alkohola, da pokaže jakost svojega želodca. Na noe mu je pa postalo slabo, zato je šel iz hiše na prosto, da bi mu odleglo. Ker ga dolgo ni bilo nazaj, šli so za njim gledat in so ga našli zunaj v smrtnih mukah, katerim je kmalu potem podlegel. — Š t r a j k zidarjev. V Opatiji in okolici so pričeli zidarji štrajkati. V Opatiji, Iki, Lovranu in Voloskem se gradi preko 40 hiš, zato so lastniki radi tega štrajka v veliki zadregi. — 30 letnico obstoja bo slavilo 21. in 22. t. m. pevsko društvo „Dvojnice" v Belovaru. — Fml. Emanuel Cvjetičanin, zapovednik bosensko - hercegovinskega orožništva, je stopil v pokoj. — »Šola za s 1 u ž k i n j e. Gospodarsko društvo v Oseku je ustanovilo šolo za služkinje, kjer se bodo siromašne deklice izvež-bale v vseh hišnih opravilih.
* Najnovejše    novice. —
Požar v poštnem vlaku. Med Pe-terburgom in Moskvo se je vnel poštni vlak. Zgorelo je baje vrednosti za 7
milijonov rabljev. — 55 km. v eni ari je prevozil zrakoplov bratov Le-baudy v visoČini 300 m. — Poštni poneverjalec. V Lend Gasteina je zakrivil pomožni uradnik Kern velika poneverjenja. Ko so ista razkrili, je Kern streljal na svojega šefa Mit ter h a m mer j a ter ga na glavi zadel. Tudi proti drugemu uradniku Gutt-mannu je streljal, ki pa je ušel. Potem se je Keru sam smrtno obstrelil. — Za spomenik cesarice Elizabete je poslalo svoje načrte 10 kiparjev, katerih vsak zahteva 1100 K za stroške načrtov. Termin se je podaljšal do 30. t. m. — Virchovo biblioteko, ki obsega 70.000 knjig, je darovala njegova vdova berolinski aka-demični družbi.— Odvetnik sester kraljice D r a g e je že prejel 500.000 frankov iz kraljičine zapuščine. — Punt so hoteli vprizoriti dijaki v gledališču v Tomsku. Kozaki so ljudstvo razgnali ter zaprli 150 dijakov. — Na avtomobilu seje ubil na Dunaju graščak in nadporočuik v rezervi grof Harbural-Chamare. — V prepiru je zabodel z nožem v Zadru gostilničar Petrich kmeta Mediša.
' Ou^evni delavci na Nemškem.   P> najnovejši  statistiki je izk*zano, da se na Nemškem 475 0'JO os*b ž vi z učenostjo a«i  ■ svobod n«mi tiokbci, in sic^r 71400 duhovnikov iu oerkven-h uradnikov 243 165 uč«tolj^v »n knjtiittemrjev   820J šolnikov, 6800 odvetnikov, 29 8u0 zdrav nikov in zobozdravnik       15 000 pi SAt-Jjev in žui-natisto". 17 000 steno-grafov in p«sarjev  15 000 glertaMČnih gratcev  pevcev in pie^a*cci7. 40.000 ^litinriev. podobarjev in muzikov.
* Kača   poginila lakote.
Pariški naravoslovni muzej je dobil leta 1899 iz Zahoduje Indije 6l'., m dolgo kačo, takozvano „Pythonw. Tehtala je 75 kg. Bila je svitle barve in zelo živa. Te vrste kač žive v Indiji iu na Malajskih otokih, spretno plezajo in plavajo ter se žive od ptičev in manjših Čveteronožcev. V Evropo prenesena ni hotela kača zavžiti najmanjše stvari; po sili so ji vtikali jajca v goltanec, pa jih je zopet izmetala. Končno se je zvila v svitek ter obležala nepremakljivo v kotu svoje kletke brez vsake hrane. In šele sedaj po 2 in pol letih je poginila. Spremenila je svojo barvo, tehtala pa je le še 27 kg.
* Pasja moda na Angleškem. Ženske so baje v vsaki*sivari nestanovitne, tako tudi glede pasje mode. Londonske dame delajo vsled tega pasjim trgovcem velike skrbi. Vsak Čas zahteva)o drugačno pasje pleme za svoje ljubljence. Nedavno se je še splošno povpraševalo za ja pon^kimi psički, še prej so »gorele« pariške lepotice in stare samice za ostudne belgijske pse, ki so še naj-oolj podobni mokrim gosenicam. Sa-da| pa so že zopet v modi mali naroča; psički, kakršni so prevladovali za časa K*roi* II. Tudi mali angleški jazbičarji s- vedno priljubljeni, po sebno pri starih damah. Najmoder nejši pa je brezdvomno francoski pritlikavi buldog. Kupujrjo se po 80 do 100 fantov šrrl., a posebno lepi se plačujejo tudi po 200—500 funtov Stri. Tudi kubanski pudelj je priljubljen, ie premalo jih je.
Telefonska in brzojavna poročila.
Trst 13. novembra. Razpor med italijanskimi poslanci istrskega dež zbora, ki je nastal zaradi vprašanja, kje naj bo sedež dež zbora, je p o r a v n a n in so se vsi izstopivši člani povrnili v klub.
Dunaj 13 novembra. Pri bolnemu nvnistru Hartlu so danes opoldne konstatirali, da je dobil še pljučnico.
Dunaj 13. novembra Danes zvečer pride grški kralj sem. Cesar s3 vrne šele v nedeljo iz \Vallseeja
Praga 13 novembra. Češki 1 sti zahtevajo, da mora mladočeškt poslanec Beč var odložiti mandat, ker je nekega davčnega uradnika denuncira!, da je Sokol.
Budimpešta 13. novembra. Pcslanska zbornica je imela od včeraj dopoldne do danes zjutraj ob dveh, torej 16 ur, tajno sejo Opozicija je z obstrukcijo poskušala preprečiti, da bi rekrutni za kon prišel na razpravo, a to se ji ni posrečilo. Ob dveh zjutraj je le prišlo do glasovanja in je bilo sklenjeno, pretrgati razpravo o vladnem programu in vzeti rekrutni zak m na razpravo. Danes dopoldne se je začela ta razprava in je prvi govoril domobranski min. Nyiri.
Budimpešta 13. novembra. V nočni seji od včeraj na danes
je restavracija v parlamentu prodala 287 porcij gulaža, 318 porcij telečje pečenke, 118 porcij svinjine, 214 porcij zelja, 185 klobas, 412 sandichov, 600 kruhov, 819 steklenic piva in 145 steklenic vina Re8tavrater je prejel za to 5100 K. Za smodke se je prejelo 1020 K.
Poznanj 13. novembra. Poljski semeniščniki so vložili na stolni kapitel pritožbo, da se jih sili, obiskovati nemški učni tečaj. Zaradi tega je bilo 80 semeniščnikov kaznovanih, semeniški vodja pa je bil odstavljen in na njegovo mesto imenovan Nemec.
Pariz 13. novembra. Senat je z 225 proti 31 glasom sklenil razveljavljenje zakona Falio ux, vsled katerega so duhovniki mogli ustanoviti na stotine svojih šol.
Gasilstvo.
Najnovejša iznajdba na polju gasilstva tvorničarja R. A. Smekal-a, iz Cecha pri Prostjevu.
Kakor napreduje pri nas gasilstvo in se vedno bolj med zavednimi Slovenci širi, tako tekmujejo z istim tudi tvor-niee, koje izdelujejo različne vrste strojev za obrano človeškega imetka. Med velikim številom takih tvornic odlikuje se posebno tvornica tvorničarja gosp. R. A. Smekal-a, v Cecbu pri Prost;evu na Moravskom.
Imenovana tvoruica podala nam je pred kratkim časom stroj, kateri se odlikuje posebno v njegovi sestavi in prednostih pred vsemi, do sedaj izdelanimi stroji.
Stroj ali brizgalnica, katerega imam v mislih za gašenje požara, je na 4 kolesih elegantno in solidno izdelan ter prirejen tudi za vožnjo moštva. Ista je na peresih in ima zapornico, dve elegantni svetilki, shrambo za rekvizite in sedeže za 6 mož. Stroj ima središčni Conus tako vrejen, da isti vleče in meče vodo od obeh strani, to je z desne in leve strani. Stroj ima tedaj to prednost, da se zamore z istim takoj delati na pogorišču, kakor hitro se ž njim dospe na mesto, ne da bi se moral okretati proti vodi. Ta prednost je za gasilna društva velike važnosti, posebno ako se stroj nahaja v taki ulici, kjer bi bilo stroj nemogoče okretati in postavljati k vodi, koja bi bila slučajno na nasprotni strani. Odnosno je še večje važnosti za ona društva, koja prihitijo drugam na pomoč iu ne vedo za položaj vode. S tem strojem je tedaj ta velika neprilika popolnoma odstranjena. Z imenovanim strojem pa je mogoče delati na en curek ali pa na dva od obeh strani ali vse od ene ali pa vse od nasprotne strani, kakor zahteva potreba.
Najnovejša iznajdba pri tem stroja pa je še ta, da je tvorničar sedaj izumil ravnotež ali nihalo tako sestavljeno, da je s pomočjo istega delovanje olahkočeno na polovico delavnega moštva. Tak stroj od 110 mm promir razmaka, kateri je popred potreboval predpisno človeško silo od 10 do 12 mož, potrebuje sedaj samo 6 do 8 mož, ter se radi tega delo ne poslabša in tudi količina vode ne zmanjša.
Zaklopci imajo nove vrste zapore ki se izvanredno hitro odpro in zaklopci snamejo.
Te vrste strojev izdeluje se na same zaklopce ali pa zaklopee z gu-movimi krogljami, ter so previđeni spatentomproti zm rzlini, patentom Smekalovim.
Z ozirom na to, da je sestava stroja najnovejšega modela zelo praktična, oglasil je tvorničar svoj pateut in je bil tak stroj letos na razstavi v Pragi odlikovan z zlato kolajno!
Priporočamo tedaj vsem slavuim gasilnim društvom in občinam, koje si mislijo osnovati gasilna društva ali pa sploh naročiti brizgaluice, da se z imenovano tvrdko v pogovor spuste in na dogovor povabijo njenega, zastopnika koji bode potrebne podatke vsakemu rad raztolmačil.
Za male občine je izumil tvorničar tudi zelo praktične malo uuiverzaike, koje se zamorejo nositi ali pa voziti, ter imajo veliko jakost iu dalekosežni vodomet, ter potrebujejo malo človeške sile. —
Ker ima;o uuiverzaike nizko ceno in so popolnoma opremljene s potrebnimi pripomočki, so za male občine velike vrednosti. Razuu teli, pa jih tudi slavna gasilua društva kot prvo in hitro pripomoč morejo prav zanesljivo in vspešno rabiti.
Omeniti mi je, da ima imenovana tvrdka v Zagrebu svojo podružnico, katera ima take stroje vedno v skladišču iu se zamorejo ogledati.
Tudi glede plačil je mogoče doseči najpovoljnejše pogoje, kar je za naša itak siromašna društva največje važnosti.
Tedaj: Svoji k svojim!
Napredni gasilec.
Borna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka" v Ljubljani
Uradni kurzi dunaj borze 13. novembra 1903
Naložbeni papirll.
majova renta
iiP/« »rebrna renta  . . $• 9 avstr. kronska renta *•/„     „    zlata „ i6/« ogrska kronska    ,,
iti.
zlata
Ic o posojilo dežele Kranjske
i*/t*/o posojilo mesta Splieta i1/,0/« „ „ Zadra *tV/obos.-herc.2el.[po8.1902 i: đ češka de3. banka k. o. #°'0     „      ,» 2. o.
ftVjVo zast. pis.gal. d. hip. b. pest.  kom. k. o. z
10°/0 pr.
iV9°/0 East. pis. Innerst. hr. m    n   ogr. centr. deželne hranilnice . 4 Vi Ve zaet. pis. ogr. hip. b. i1/*/• obl. ogr. lokalne železnice d. dr. .  . . CV»'/o  u  čeSke ind. banke i°/t prior. Trst-PoreČ lok. SaL §•/.   m  dolenjskih železnic B%   rl   jaž. 2el. kup.l/, Vf **/*•/• sv- P08- za -°1- P °-
Srečke« Srećke od ieta 1864 .   . .
n       >i    n     18601/!   . .
«     n   i«    1884 .  • . tizske .  . ... zemlj. kred. I. emisije
c grške hip. banke . „ srbske a frs. 100*— -    turške . ...
Basilika        srečke    . .
Kreditne m   . . .
icomoske ,       . .
Krakovske « ...
Ljubljanske        m       . .
Avstr. rud. križa a   .  . =
Ogr.    „     „     ,   . .
Rudolfove a    . .
BalcburSke »   . .
Dunajske kom.   ,   . , .
Delnice«;
Jasne železnice t . , Državne Železnice .... Avstro-ogrske bančne del. Avstr. kreditne banke . . Ogrske
Zivnostenske . Premogokop v Mosta (Brux) AJpinske mc-ntan .... Praske Želez. ind. dr,   . .
Rima-Mnranyi.....
Trboveljske prem. družba . Avstr. orožne tovr. družbe čoske sladkorne dražbo Valute
C. st. cekin......
20 franki .......
80 marke .......
Sovereigne......
Marke........
Laski bankovci. ....
Rubfii ......
Doiarji ....
Denar
100-45 100 35 1O045 120-50 08 20 11850 9925 100—j 100*~|
100 45 9960 99'60
10120
ir6 —
101 —
100-25 100 20
100-10025 «8 50
99 30 306 25 100 50
170-184 25
256 — 157 7D 297 -284 — 264 -89
14? 25 18 SO
471 -82-78 -71 -53 25 26 65 86 50 78 —
500 -
89*50 667 -1615 — 673 733-251 BO 700 394 50
1817 46850
384 -369 -146 -
1134 1906 2345 2398 117.15
95 25 253-4 94
KI 9
100 60 100 55 110 65 12070 98 40 118 70 100-26
10145
10060 10040 102 20
107-102 —
101 25 101 2 J
101-10125
100 30 30825 10140
174 — 186 25
260 -159 75 300 50 293 — 268 — 92 50 148 25 1980 48o-87 -82-75 — 54 25 27-65 68 — 92 -516 -
90 50 668 —
1620 -674 -734-2J>3 50 703 — 395 50
s 827 -469 50 388 -373 — 148 —
11-39 191J9
2353 2403 117-40
95*45 25375 d —
Žitne cena v Budimpešti.
dne 13. novembra 190?. T strmim.
Pšenica za oktober . . za 50 kg K 7*74 Rž „ oktober   .   .    „ 50   „  „  6 72
Koruza  „ april 1904 . .      50   „   „ 527 Oves     „   oktober   .  . „ 50 .   „ 553
erektiv.
Nespremenjeno.
Heteorologično poročilo.
Višin* n*d morjem 306'tt. Srednji
nI vJak 786 0 mm
> o is	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Ž? |> © 5 h B	Ye*rovi	Nebo
12. 9. zv.		7423	- 0-7	brezvetr.	megla
13. m	7.ZJ. 2. pop.	7419 7395	— 36|brezvetr. 6 0 |8l. svzhod		megla sk. oblaC.
Srednja včerajšnja temperatura: 0-6°, cormale: 44°. Mokrina v 24 urah : 00 nnm.
Izvrstna fina (ll_230)
vina vbuteljah
Sdmund 3(avč:ć
Ljubljana, Prešernove ulice. 4sssaaaassaaaaaaaaaaaaaaaaaaaai
Istrijansko vino
domačega pridelka
prodaja lastnik vinogradov
Anton Paoluzzi
Gittanova^ Istrija.
Cene franko   na postajo v Trst:
Beli pinot...... a 17 gld.
Črni teran..... „ 14 „
Vino, belo, iz več vrst
grozdja...... „ 13 „
Ravno tako imam na razpolago
vinsko žganje.
Tistemu, ki dokaže, da moje vino ni popolnoma naravno, plačam 200O K. 2821-6
Vzorre pošiljam za«<onJ.
Angeljnovo milo
Jtfarzeljsko (belo) milo.
* zoamko
(972—64)
sta najbolj koristni ŠtedillH ITIili      Tovarna "lila
za hišno rabo! - = »Pavel Seemanfi
Dobivate Ju po špecerijskih prodajalnicah. Ljubljana.
Komi in učenec j
za trflfovino  z mešan m blagom  se i sprejmeta.
Ponudb**  i»»   J.   Razboršek. •
(28d8-5)
Rokodelci in obrtniki
ki se hočejo izobraziti ms* Izmojene agente
dobijo brezplačno pojasnilo in obenem zastopstvo. Ponudbe pod M. J. 3304 na G. L. Daube Sl Co., Frankfurt a,M.     29^6 3
Šmartno pri Litiji.
Sobro izurjena
plačilna natakarica
za eno pr^ih restavracij tukaj se takoj sprejme. (2971—i)
Ve& v mestni posredovalnici za delo n službe v Ljubljani, Mestni trg štev. 27.
Frostovoijaa razprodaja.
M**čtni nnasristrHt l|ub>jan8ki bnde v soboto, dne 14. novembra t. I., ob 9. uri dopoludne raz
prodajal
partijo premičnin, zlasti ženskih oblačil in perila.
Dr»ib* se bo-te vršila v skladišču špediterja g. Ranzingerja na  Dunajski cesti. (2952 2)
1080 kan
ako je gcljufija! Brezskrbno rodbinsko srečo janiči knjiga o pre-obilem bogoslovu otrok Z več tisoč zahvalnitjamj pošilia diskretno za h v avstr. znamkah gospa
A. IfcMiip»< Berlin
S. W 220Lind€n strasse 56
H hmM panorama.
v Ljubljani — Fogačarjev trg.
FotoplastiČni umetni zavod I. vrste.
V soboto, 14. novembra 1903
zadnji dan razstave:
Štajerska.
Zanimiv obisk Gradca in zložno potevanje do Eisenerza.
Od nedelje, 15. novembra 1903 do sobote, 21. novembra I903s
Pariz.
Kdor hoče sebi in svojim otrokom pribaviti velik užitek, naj redno zahaja v mednarodno panoramo, ki ima obraževalen pomen; to je izrek vseh znamenitih pedagogov in na tisoče abonentov. — 0 nedosežni izbornosti mednarodne panorame imamo na tisoče častnih priznanj.
Za šole in društva znižana vstopnina.
Vsak teden v nedeljo nova razstava: VfiaK dan — tutli oli nrdeljati In
prnznlklli — odprto od O. do 19. ur«? dopoldne  in od  9. do O. ur«? popoldne.
2 odličnim spoštovanjem
(2S62)
Kdor hoče potovati
v Ameriko.
% m tMvMurnl* imi In poHtnlml ip^ parobrodi, naj se obrne edino ^4 le na tvrdko:
Kareš&Stocky
Bremen, Bahnhofstrasse Nr. 29.
Ta tvrdka ne sporazumeva s potniki v njih materinskem jeziku, prevaža potnike z najboljšimi in najbitrei&imi parobrodi, pozna temeljito zakone o izseljevanju in zamore tedaj potnike dobro poučiti, kako se imajo med potjo vesti, da pridejo srečno v Ameriko.
Naj tedaj vsakdo, ki se je namenil podati v Ameriko, pise prej tvrdki:
KareŠ & StOCky, Bremen,  Bahnhofstrasse Nr. 29
ta mu odgovori takoj točno in brezplačno.        ' (2350—10)
On:
Ona; On:
Oj zdej, oj zdej, pa nikdar več Veselje moje preč je preč! No, kaj pa zopet ta pesem pomeni? To, da ni več Cvekovega brinovca pri hiši!
29164
Ona: Oh, ta salamenski Cvekov brinovc, no, dober je, to je res. — Ivan, prinesite hitro eno originalno steklenico Cvek-ovega brinovca!
"ANDROPOGON"
(IznaJdUcIJ 1*. Hrrrn i ini.|tYf£<»r»J« Folffkava)
5«,
Vi
i
e najboljše, vsa pričakovanja prekaSa-• >če Nrcithho za rant lan, katero ni kako sleparstvo, ampak skozi leta z enavadnimi vspehi izkušena in zajam-tna neškodljiva tekočina 1*1 zabrani zpadanjr I»n in odstrani pralni J t*.
Značilno je, da se pri pravilni rabi 'e čez 4 do 5 tednov opazi močna rast as. kakor tudi brade, in imajo novo zrasli asje pri osivelih zopet svojo nekdanjo •aravno barvo — Mnogoštevilna prizna ia   Cena steklenice 3 14.
Dobi se v vseh mestih in večjih kra-:h dežele.
4- lawia zaloga In razpo£flJntrv v K J u 1» i J » o i pri gospodu
Vaso Petričid-u.
%r zalogi imata tudi gg. V- pl- Trn-hor/j, A. kmif. E. NMrk v IJul*-»Jani in g. A. Runi \- Kr»n|u. Dobiva se tudi v J* a vrni niratn % lekarni pri „An«riJn".
Preprodajalci popust.   (213 29)
llmberto B^ndiera
trgovec z jajci
v Trstu, Valdirlvo 21
želi stopiti v dotiko z razpošiljale! jajec.
Ponudbe na gorenji naslov. 2941-2
Drarski obrt
ae proda z vso opravo na jako lepem prostoru.
Več pove upravniStvo „Slovenskega Naroda". (2944-2)
Radi oddaljenosti od Hrvaške se daje v najem
obrt na Rakeku
ki obstoji iz gostilne v hiši gosp. Livriča s 7 gornjimi sobami, kuhinjo, kletjo, velikim skUdisČem in lepo urejenim lokalom za prodajalnico s stelažami — vse skupaj za 1600 K na leto.
Natančneje pove Vinko Galo-
wićj Vugroveć, pošta Sesvete pri Zagrebu, Hrvaško. i2930—2)
Ivan Gašparini
lastnik vinogradov v Višnjami v Istri.
'V
vS
in prodaja na jdebelo
v Kamniku, na Šutni 22.
•oroči
Nioja domara, izvrstna namizna, dc/.«*r(iin.   U. r-i   r^dllna,   rrna, ru-drea In bela Itatrljanalta vina.
Razpošilja se v posodah po 100, 300 in 6C0 litrov; vzorci in cenik zastonj m poštnine prosto. (2385—3)
Z odličnim »poštovanjem
I. Gašparini.
3 stanovanja
ae odda takoj v Sp. Ši&ki.
Pojasnila v trgovini Josipa Vod. nika. <29b^
Spre3rr^-ejo so
pod   jako ugodnimi pogoji
solidni in spretni
zavarovalni potovale!
Ponudbe naj se poiljtp pod „zavarovalni potovalci" na uprav, ništvo »Slov. Narodao. (2425- H\
„Centralna posojilnica slovenska1
v 3{rškcm
'ina
v četrtek, 26. t. m, ob treh popoldne
v svoji pisarni
izredni občni zbor
s sledečim dnevnim redom :
1. Prememba pravil.
2  Nasveti. (2967;
Matija Bolničar
gostilničar
Šmartno ob Savi
(pot m mo tovarne za lep)
priporoča svojo že dobro znano
g^ostilz^o
kjer s) dobe
MM ^ «■ «5- H J «>
doma narejene krvave, jetrne in rižove klobase.
kakor tudi več vrst priznano dobrih vin. (29
Ces. kr. avstrijske    ^    državne železnice.
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaka.
Zahodi ia
veljaven od dne 1. oktobra 1903. leta.
Odhod lx Ljubljana jaž. kol. Proga 6«z Trbiž. Ob 12. uri 24 m ponoCi osobni v Trbiž, Beljak. Celovec, Pranzensfesto, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aa* Solnograd, Cez Klein-Reiiling v Steyr, v Line na Dunaj vi a Amstetten. — Ob 7. an 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzenslesto, Ljubno, Dunaj, C Selztbal v Solnograd, Inomost, Cez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldue osobni vlak v Trbiž, Pontabel,  Beljak Ceiovec, Ljubno, Selzthal,  Dunaj. — Ob 3 ari 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Smohor, Beljak, Celovec, Pranzensteste  Monakovo. I bno, Cez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Brogenc, Čarih, nevo, Pariš. Cez Klein-Reining v Steyr, Line, Bodejevice, Plzen, Marijuie vare, Heb, F cove vare, Karlove vare. Prago (direfctni voz I in II. razr.), Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vla> v Trbiž, Beljak, Pranzensfeste. Inomost, Monsttcovo (Direktni vozovi I. in II. razreda Trst Monakovo.) — Proga v Novo mttto ln v Eocevje. Ot5^bm vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, KoCevje, ob 1. ur 5 m po poludne istotako, ob 7. nri 8 m zveCer v Novo mesto, KoCevje. Prihod v I^nbllanc jafl rroga li Trbiža. Ob 3. ari 2o m zjutraj osobni vlak z Dunaja Cez Amstetten, MooaK
Inomost, FranzenBieste, Solnograd, Lune, Steyr   lsl, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak rektni vozovi I. in 11. razreda Monakovo-Trst),   —   Ob 7. uri 122 m zjutraj osobni vla
Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja Cez Amstetten, Lipi Prago (direktni vozovi L in II razr.), Francove vare, Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Buuijevice, Solnograd, Line, Stejr, Pariz Oenevo, Cunh, ttregenc, Inomost,
jezeru. Lcnd-Gastein, Ljubno, Celovec, St. Mohor,  Pontabel. — Ob 4. on 44 m popoli. osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Pra zensiesta, Pontabla. — Ob 8. uri 61 m zveCer osobn> vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka hora, Celovca, Pontabla Crez Selzthal iz Inomosta v Solnograd — Proga it Novega m«ita Kočevja. Osobni viatn: Ob b". uri 44 m zj. iz Novega mesta m Kočevja, ob 2. an 52 m po poldne iz Straže, Toplic, Novega  mesta Kočevja in ob b. on 35 m zvečer isu i — Odhod  iz Ljubljane drž. kol.   r Zaznrik  Mešam vlaki:  Ob 7. uri 28 m zjutraj, uri 6 m popoludne, ob 7 uri  10 m  in   ot 10. uri 46 m  ponoCi  samo  ob nedeljah praznikih, samo oktobra.   — Prihod v Ijnbljano drž. kol. Is tLamoika- Mešam vlaki : v b. uri 49 m umiraj, ob 11. uri 6 m dopoludne   ob 6. uri IU m in ob *č. uri od m zver samo ob nedeljah m praznifeih in samo v oktobru — Cas pri- in odhoda i© oanaCen \>o srednjeevropskem Času, ki je za 2 min. pred krajevnim Časom v Ljubljani.
1 *z "s«m,.T— Dnnajsiem Novem usto:
V jfeUltkirchmi pri (VViener Neustadt)
priporoCa vsak dan sveže izdelane (29^8— ) "1*
I frankfurtarice z Dim. Novega mesta, par 9 ki
hrenove in cervelatne klobasice ter avgsburgarice 5 h
Za hotelirje in gosliliiirarje prednostne cene.
f 12 parov frankfurteric z Dunaj, Novega mesta 1 gld.
brez stroškov dostavljenih na dom, £
le pri edinem založniku za Ljubljano
J. C. Praunseiss
trgovina z delikatesarni, Mestni trg.
f
izdajatelj in odfi^vorni arednik: Dr. Ivan Tavear.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne'
70