Uredniški Hi uprtim tik I preatetii 1657 H. Uwadil« A V* glasilo slovenske narodne podporne jednote S^^o^^^rss Chktfo, IIL. četrtek, 11. junija (Jima U), 193! STEV.—NUMBER 135 Evikcije brezpotel nih v Chicagu Krog S00 drutin j« vrten i h aa cesto dnevno radi neplačane stanarine Chicago. — (FP) — Breapo-selnost ja kriva, da Ja krog 300 delavskih drutin vrienih vaak dan na ceato, ker nimajo denarja, da bi plačali stanarino, kot pokasujejo rekordi municipalne-ga sodišča, v Čigar območje spadajo te sada ve. Sodnik John F. Haas, ki predseduje sodišču, prejema dnevno veliko število sahtev sa evikcij* ska dovoljenja od hišnih posestnikov. Z vsakim meeeoem to Število raste In je danes petkrat večje kot je bilo pred enim letom. Kam gredo ta Isgnane družl-ne, nihče ne ve In nihče se tudi ne briga. Praj so nekatere d rutine bile sprejeta na farmo sa reveše,ki Jo vsdrtuja okraj Cook, toda ta je aedaj prenapolnjena In ne sprejme več nobenega. Druga Institucije se nahajajo v sličnem poloftaju, toda vslic temu matere, očetje In njihovi o-troci hodijo pred sodišče in prosijo usmiljenja pred evikeijaml. Sodišče pa ,ne posna In ne more posnatl usmiljenja, ker se mora dršatl trdega sskona, ki pravi, ds JHi hišni poseetnlk lahko vrla na oesto, če ne morejo plačati stanarine. Britanija bo obnovila po-Bj» i Nemčijo glede vpra-i plačevanja reparacij. cMki zunanji minister aa-ti je misiji Youngovega I«. Houghtoo svari pred sdicami, ki bodo prišla, še velesile dopustile, da ae tijs zruši pod tefto finaa- linija sa ameriške civilne ave- bodAčiae ptetlala proteat zvez- nrmu vojnemu defiartmenta New Yo«~m — Unij« sa ameriška civilne svobodščine Je |Htalala protest svetnemu vojnemu departmentu proti preganjanju voditeljev radikalnega gibanja In aatlranju človeških pravic na Filipinih. Protest so podpisali Harry F. Wsrd. Arthur Garfield Hays, Harry Elmer Bar-nes in 8herwood Kddy. V protestu pravijo, da niso zainteresirani v Mitično in ekonomska načsla, ki jih zagovarjajo radikalno skupine na Flllplnah, toda njih dollnost je braniti pravico manjših v krajih pod ameriško zastavo, da te skupine lahko vo« dijo propagando za svoja principe mirno In brez vmešavanja vlade. Unija je tudi obljubila, da bo branila ljudi, ki so MU vrženi v zspor na obtožbo radikalnih aktivnosti. Protest na vojni dapartment in obljuba, da bo Unija branila »reganjane osebe, sta sledili a-rotaciji »00 oseb, ki sa bile vr-lene v žapor samo radi tega* ker «o sa udeletlle radikalnih aboro* vanj. Nobenemu teh sa na more ičltatl, da Je sodeloval pri poskusih sa nasilen prevrat vlade, vprašanje se tiče Ia pravioe lir-lanja mlrns propagande za svobodo govora In zborovanja. Obljuba, da bo Unija »brala v Združenih dršavah denarni sklad •a obrambo Žrtev, ja bila kabli-rana Jaclntu O. Manahanu, voditelj tf Koafederaol je filipinskih delavcev, organizacijo, ki ao jo oblasti »atrle. Manahan in SO Prvo sberovaaje pa štiriaU letih. Delavaki Isgredi v predme«!ju lia rcelone. — Stavka sUvfcnlh delavcev v Itilbaou končana Barcelona, Španija, 10. jun. — Včeraj ae Ja otvortto prvo zasedanje kstalonijske državne abor-niče po štiri sto Mih. To zase-dsnje ima pred seboj načrt aa seetavo drtavne konatltucije in programa sa nadaljevanje prijateljskih odnošsjev s vlado španske republike. Otvorlter zborovanja je iuteit značaj proelave In delegatje s« bodo lotili aktualnega dela šelr danes. Dolgo gojena želja, da po-stsne Katalonija samostojna dr tava v mejah španske republike, se bo morda uresničila, ko bo vprašanje dano na referendum, nakar bo nova konstitudja pred lošena Španskemu psrlamentu v odobritev. Serra Clara, odvetnik in prijatelj provtzoričnega predsednika Katalonije Franciaoo Masla, je predsedoval včerajjfcjemu zborovanju. V avojem govoru je speli-ral na skupino 40 poslancev, da ie nadalje ohranUo prijateljski vezi med Katalonijo in ostslimf deli Španije. Sedem oseb je Jbllo včeraj ranjenih, pet tetko, v spopadu med radikalnimi sindikalisti in socla listi v predmestju Barcelone. Do bitke je prišlo, ko je skupina 00 sindikalistov skušala preprečiti socialistom vrnltfv na delo po končani stavki. Ktogie so frčale z obeh strani in pozvana je bila policija, ki je potem razpršila i* w Madrid. W. Jirtf^-^dfc«.' fltMa stavbinsklh delavcev v Rilbaou je bila včarsj končana. Večina stavkarjev se je vrnila na delo In |>olicijske šete, ki so bile pozvane, da vzdržujejo red, so bile reducirane. Truplo nekega stav-karja, ki je bil ubit v spopadu s policijo, je bilo včeraj na skrivnem pokopano t namenom, da se preprefel demonstracije. New York. — (FIP) —- Začno i poročilom, da je apelatno sodišče razveljavilo odlok nttjega sodišča, ki je obsodilo Frank Spec-torjs, unljakega uradnika, ki Je skušal organizirati poljedelake delavce v knperial dolini, ja prišla izjava od nedavno ustanovljenega Priaoners' Relief Funda, da se le vedno nahaja več kot M delavskih agitatorjev v ameriških zaporih. Poslani so bili tja na UMJu rasnih obtošb, v glavnem rfcdt kršenja zakonov proti kriminalnemu slndlkallz-mu, aH ker so aktivno sodelpvall v stavkah, pri demonstracijah brezposelnih' ali v katerih drugih delavskih aktivnostih. Robert W. Dunn je načelnik te organizacije, med člani ek-sekutlve pa so poznane ameriške osebnosti kot Roger N. Raldwln, Silas Bent, Wlnlfred Ohappell, Maloolm Cowley, Robert Gruden, Horaee B. Davla, Blliabeth Gurley Flynn, Henry T. Hunt In Arthur Warnar. Organizacija Ima namen podpirati jetnika In njihove družl-ne. Vsak jetnik dobi pat dolarjev meeačno, da si lahko nabavi poštne znamka In pisemski papir, knjige ali druge stvari, ki jih potrebuje,'ia al otajfe živ-Ijenje v zaporu. ,Dalj£dobl vsaka drušlna Jetnika $86 mesečne podpora, da lahko kupi tUŠjan-ake potrebščina v času. ko saite-hajajo redniki teh drutin v aa- Vodi jo Ualtad Mine Workers u nlja v drla vi Ohio Zaneavlile, O. — (FP) — Unl> tod Mina Workers unija je v prošlam mesecu organizirala več dolini, kot ee glasi poročltd iz glavnega stana te orfaniaadje. Organizatorji apelirajo na rudarje, naj pristopijo v unijo, ne da bi jim bilo treba plačati pri-stopnlne ali Članarina v prvih mesecih. Percy Tetlow, bivši predsednik 17. rudarakega dis-trlkta v West Vlrginljl, In John Sezton, Lewlsov reprezentant v Oklaboml, vodita organlaašorič-no kampanjo med rudarji v dr-tavi Ohio. Kakor v drugih distrilctfh na polju mehkega premoga, ao tudi tukaj spori med frakcijami ubili rudarsko unijo. Upanje, da se rudarji ponovno organisl-rajo, Je ošlvelo v tam delu drta-ve In gibanje zaznamuje deber uspeh. 1 4Jf*r proti drtaVI in obrsvnsvs proti njim ae otvori 1«. junija, Avtpri^ v raznih mestih ao »bdrijsne, da ao prepovedale javna In privatna zborovanja radikalnih grup, njihnlm kandidatom pa odrekli mesto na glasovnicah ; zatrle so tudi glasilo Konfederacije filipinskih delavcev ki ja Ishsjalo v Manili. Njegov odlok je vašnega pomene sa trgovino New York. — (FP) — Unija soclalietičnih sovjetskih repu bilk je vlada, čeprav še nI priznana po zveznem državnem departmentu. Tako je odločil zvezni sodnik R Caffey, ki je podal svojo razsodbo, katera ze glasi, da Francoska banka nima lastninske prsvi-ce do $6,200,226, ki so bili poslani Chase National banki in E-quRable Trust Co. Frsncosks banka je trdila, da Je U vsots njena, ker je imela zlato, pred stavljajoč to vrednost, v Rusiji pred revolucijo. Ta odlok bo odprl pot za uva-tanje ruskega zlsU v Združene drftave in tako poenostavil trgovinske odnošaje med tema drŽavama, odnošaje, ki so omogočili, da je Rusija naročila y zadnjih o-smlh letih sa petsto milijonov dolarjev več blaga v Združenih državah kot pa ga je prodala. Dvanajst člkaških bank zaprlo vrata Chicago. — V dveh dneh. S. in 9. junija, ja dvanajst manjših bank zaprlo vrata v člkaškem mestu. Skupno premoženje teh zavodov se ceni na $21,000.000. vloge pa znašajo približno $13.-000,000. Kakor poročajo, Je krah teh bank sledil finančni kriz! velikih zavodov v downtownu. vsled katere Je prišla nagle sdru titev štirih bank, kar je preprečilo polom. Sledeče banke so za- prle vrata: Armltage State Bank. »400 Annitage ave.; AubjirnFsrs Trust 4 Savlngs Bank. 784 W 79th st; Bralneid SUU Bank. 7860 Cottage Orove ave.; Oiile* go Lawn State Bank. 8J«W. 63 st; Elston SUU Bank. 4*« Elston ave.; Rldge »tate Bank. 7048 Bo. Weetem ave.; Stony Ialand StaU «aving. Bank «7^» Stooy Ialand ave.; Weet Bngi*-wood Trust * Ssvlags Bsnk. E5?W.«st;We* Hlghbjid StaU Bank. TfOO ^ AiJUnd svs ; Wsst Uira Tnjst A Ss-vlaga Bsnk, 3M2 W. W -t Ottaira, Kanadi. — CFP) — I Splošna redukcija delovnih ur »rez znižanja mezd In imenovanje stalnega narodnega komiteja, čigar nalogs naj bi bila pro-učavanje vseh fas skonomskega n socialnega položaja, da as v bodoče praprotjo gospodarska kriza, so Mne točko programa za reševanje brezposelnosti, ki ga ja predtošila konferenca zastopnikov dobrodelnih organizacij kanadski vladi. Konferenca je tudi naglaaila važnost narodnega komiteja, ki naj bi študiral ekonomsko I« so-flftlno ^riiktiiroJMidi' z n*. 'manom, da es teznanl s vladnimi In privatnimi Industrijami ter flnanšnlml In poljedelskimi InUresi, da as ustanovi stablU nejši sistsm produkcija In distribucije. Izjavljajoč, da ao Izgledi aa materialno Izboljšanje položaja neugodni, ja konferenca sugs-etlrala večje število mer aa aa-časno od pomoč. Med temi je načrt, da vlada u posli večja štavi-to brdfepoeelnlh pri delu sa po-foadovanje sapuščenih ssmljišč, ki so asprlkladna aa obdelovanje; zavarovanje proti breapo-ssinosti; odpravo slumaklh dia-triktov v Industrijskih mestih Ur konstrukcijo novih sUno-vsnj; gradnjo novih cest v po-dešelsklh krajih Ur da vlada še nadalje podpira Javne Ia prlvat-ae od pomoč ne agencije. Havsaa, Kuba. 10. Jun. — Ne-iK>koj med bresposeblmi delavci, ki ae je pokaaal v mestih Manaa-nillo, Hantiago in Ban Antonlo. se Ja razširil tudi na Camaguey, v arsditče otok s. Poročila Ia tega kraja se glass, da ao brezposelni dslavol predložili avtoritsUm spisan protaat. kar so* prepovedale zborovanja brezposelnim. Bltuacija ja krttlčaa in mini-star aa notranja aadeve namerava usUnovitl Javne kuhinje v krajih, kjer je beda največja. Dalje naananja, da bo vlada prt-čela a Izvajanjem programa Javnih del a namenom, da se sma-njša breaposelnoet, OtUwa, Ont. — Sossdna Ka-nada aa severu ŠUje zdaj evojs prebivalce. To delo nI lahko, posebno na ledenem severu, kjer morajo lUvci potovati na saneh po < < le tedne prodno obiščejo vse esklmovsks nsselbins. Prvo ŠU* tja v Ksnsdl js bilo leU 1440 in Ukrst so našteli 871 belopottnlh prebivalcev. Danes računajo, ds jih bo čas lt milijonov, itrer.poeelnsst v Angliji nainšš^ Undon, 10. Jun. — V prešlem tednu se je število brezposelnih v Veliki Britaniji povečalo aa 138,-084, kot govori poročilo ministra aa delo. Skupno število brezpo« l mh j. iiHfM^tio »M 2sm/.i71. London, 10. jun. Dva moža sU mrtva in vsš kot dvajsst Jih šs pogrešsjo, kar je posledica kollslje angleška aubmartnks "Ptosedoin", ki js ena največjih podmornic, ki ss je pripetila v bližini Weihaiweia aa severnem obrežju polotoka Saatang. P-l mornl.« ja trešštla v malo kitajsko tovorno ladjo "YuUM. Potop podmornice Je velik u-darec za Vsllko Britanijo. Zgra jena je bila pred dvsma Istoms In Je bila rrpremljena a najmodernejšimi napravami- Mias»usslaaai padla v Nsmštjl Berlin. 10. Jan. — Stsvllks. al sa bile včeraj objavljene, pokasujejo. da sa je ŠUvilo brsapo> solnih znižalo aa 14X100 v msss-aa maju Koncem msssca maja je bilo v Nemčiji 41*000 breapo- mHP* . - Ne« Tork. — Pat Dsvine, or-ganlsstor National Tsstlls Wor-kare unija. Js bil obsojan ns eao leto zapora radi svojih aktlvao-ati v smeti Ukstiinih daUveav v Uvreaau, Mass. Po presUal ka-sal ga laka . j« aa škot- sko V rfačaju. da bi sa zopet vrni v Združene države, mu troti Seat letni zapor. o vi iz naselbin Vojni dolgovi h * 1 z dn< v nih poročil Je razvidno, d« Nemčija ] spet zahteva revizijo reparacijake pogodbe. |< Svetovna ekonomska krbia je prekriiala račumi Kunčlji in nadaljnje plačevanje reparacij j« i nemogoče brez katastrofalnih posledic za nemško ljudatvo, pravi nemAka vlada. Nova revi- i zija je absolutno potrebna. To »proži nove nu-.inarodm- konference in i nove dUkuzije o vojnih dolgovih v aploinam. Nemžke reparacije in zavexni*kl vojni dolgovi »o v teani zvezi. Nemčija dolguje ogromna vsote 7w«znlkom in zavezniki dolgujejo ogromne v»ote Združenim driavam. Kakor hitro Nemčija potoži, da ne more plačevati, pottfijo takoj val zavezniki, da ne morejo plačevati Ameriki, če ne dobe denarja od Nemčije. Vaa utvar je podobna zlovdttemu krogu, ki ae vrti kakor pe», ki se lovi za avaj rep in vedno pleAe v kolobarju pa ae nikoli ne ujame. Prvotna ri|pi«ij»ka pogoba j« bil« le dvakrat revidirana; bil je Dresov načrt in danes je Voungov načrt. Jaano pa j«, da ne bo nikoli načrta, ki bi zadovoljil vae atranke. Nemčija ne mora redno plačevati in obenem dvigniti aebe niLidrave gospodarake noga; to je aorao-gočo. Dokler plačuje, aama propad*—in dokler propada, ne more plačevati. V biatvu je reparacijaka pogodba U vedno uamerjena na to, da drti Nemčijo k tlom oko-nomako. Modri zavitki sq hoteli, da Nemfija ostane slaba za vae večne 4aae, obenem pa ao hoteli, da Jim Nemčija plačuje ogromne v»Ot» dfa generaciji. Denar za reparacije mora dati ttemiko ljudKtvo. Zmotnost plačevanja zaviai od dohodkov trgovine t induntrijskimi in agrarnimi produkti, aploh od motnoati, da Nemčija čim več svojega blag« »pravi v zlato. Modri zavezniki oo pa poskrbeli, da ima Nemčija čim več ovir na »totovnlh trgih, odrezali ao jo od njeaih kolonij in oenenlh aurpvin in dane» ji j branijo aklepati carinske unije. Kakor da bi zvezal roke človeku in mu ukazal: Zdaj ml pa Aagaj drva! Keftltov reparacijake krtoe In »ploh voega goapodanikega kaoaa v K v ropi je v Evropi, ne v Ameriki. KeAitev Jo jprvič v reviziji ne aamo reparacijake pogodbe, pač pa voe veraajske mirovne pogodbe; drugič je retltov v ekonomski uniji evropakaga kontinenta in tretjič v raso-rotenju. Ako bodo milijarde, ki jih Evropa dane« poklada na oltar militarizma, porabljene za ekonoraako blagostanje narodov, bodo vojni dolgovi kmalu izplačani in Evropa kot oeiota bo lahko v bliftnji bodočnosti prav tako bogata kot Je Amerika. Tod« danaAnji vladarji K v rope nočejo take relitve, Sto in »tokfat ao to te pokaaall. Pran-ooaki mogotci, ki ao dane* vodilna aila kapitall-»tične Evrope, hočejo imeti razkouan in večno med aeboj skregan kontinent. Ketltev evropske krlae mora čakati na organiairano delavstvo. Medtem bodo atari reilnrt le počasi krpali staro kamiiolo. Velike banko v Chieagu ae zdruftujejo. Tudi veliki bankirji prihajajo v Akrlpoe v sedanji gospodarski krizi, v kateri Je propadlo veliko Itevlto malih bank in druge še vedno aapirajo vrata. Nobrna privatna banku ni varna, ka-dur prid* depresija. Nespoaobnoat privatnega kapitalizma je vsak dan očltnajta. Edina hitra odjiomoč bi bila. da federalna vlada spremeni svoje poAlne hranilnice v regularne banke in likvidira privatno hanklrstvo popolnoma. T« ga pa ne bo, dokler bodo bankirji vodili politiko, delavci pa znaAaM denar bankirjem in driali roke proč od poltttce kakor jih uče razni ' prijatelji." Ko Je Amerika rebelirala proti Angliji In postala neodvisna republika, j.« carska Rualja čakal* trideset M prodno jo je priznala, rimski 1*1»"* 1» Je obsodil umeri Ako ustavo kot bogo-tajako in nekrttanako. To j« utvar zgodovine. Dam-- pa vae kaftt*. <(a bo Amerika čakala trideset let pre8 prebivalcev, 81. marca M pa 60,768 prebivalcev. , fotem takem se torej LJiub-m vsakih deeeš let poveča sa libliino 5,000 do 6,000 prebi-fcev. Ker se Ljubljana na znotraj pž&ti ne more — se tem bolj rtjo predmestja in veča njl-i»o prebivalstvo. Tako so n. t, predmestja VIČ, Moste ln lornja Šiška imela leto 1000 upno 5674 prebivalcev, zdaj V J«fMlavi|L) ()' Godbenik Dražil j« »igral na saksofon "Valae vanite". Kot zadnja točka koncertnega dela je nastopil solist Drago Bur-ger, gojenec ljubljanskega k on servatorija, ki je zapel štiri pesmi. Na klavirju ga je spremljal naš najboljši klavirski spremljevalec Marijan Lipovšek Burgerjev glas in interpretacija ata tako lepa in popolna, da je bil njegov nastop druga najlepša točka koncertnega dela veče-ha. Po kratki pavji je Cvetko Kristan predarval a skiopftičnimi slikami o Španiji, ki je prav zdaj eno glavnih središč evropakega zanimanja. Vsi godbeniki, solisti ln predavatelj ao bili deležni močnega aplavza od publike, ki je do zad njega kotička zasedla veliko dvorano. Kakor prvi večer, je tudi ta drugi večer uspel nad vse po-voljno. Večer je namenjen pred-vsemdele-vstvu, vstopnine je bi k samo dva dinarja, prav toliko strela ubila kmeta in dva ajogo-da se krijejo stroški, in da je o^1 va konja, ko ao orali na polj*. »Gl DELAVSKI PROSVETNI VECBR V LJUBLJANI Isseert solistov in godbenikov ter predavanje o Apaniji se je vršil v polni veliki pesni Delavske zbornica dru#f jpvetni večer, ki sta ga prire* jk delavsko godbeno društvo Tirja" in kulturno delavske Nltvo "Svoboda". Spored je bil Stavljen udobno, kakor pri pr-*ndelav«kem prosvetnem veče- tt prva polovica koncert godim Kodbe "Zarja" in nasto-•olistov lovcev, pevk in godili'v, v drugem dela pare ^» predavanje o Španiji. Najprej je nastopila godbs (kvartet in kvintet) ter m vod«tvom dirigenta Dolinar-kodiirrala tri komade. Potom j< Nenn k on servatorija Moka Vr, **lk odigral na vijolini s •»Tiljevanjem klavirja Zajčev koncert r prav dobrim po-Jo>>«-m in obvladanja« tekni-&»prani*tka Štefanija Vu-(iona Ivana Vuka) je za- * bevovo Sneguljčico. J-JJ*P sopranskl glas, nekoliko J* » ume podati pesmi kar čuv*tveno. kn, na^H ln je na- 2 Antona Korošca, mladegs ^»rnkega delavca, ki pa tudi »oluAat.-ij konservatorija. Za-™ nam je nepozabno Paude-Z*'* Arijo" a »premijevan- • klavirja. ^••Ijnja točka je bik ena Hrp4ih na večeru: sopranlatka je zapela dve pesmi t ^J^anjem čela In klavir-V«jen glas je nekam eorodno-W a Mobl Ta jo bilo deležna k»u Ns mogošeno prav slehernem^ delavcu Hi delavki, priti do takega umetniškega užitka, kakršnega nudijo ti večeri. Glasbenemu društvu "Zarja" in kulturnemu društvu "Svoboda", ki sta obe delaveki in jo tvorijo delavci sami, je treba čestitati k tem večerom, vsem solistom pa, ki so ee radevolje odzvali vabilu brer vsakršnih zahtev, pa vse priznanje. DROBNE VESTI Mladoletni vlomilci. — Ljubljanska manjša banka Pihani je bila zadnje Čaee pogosto obiska na od vlomilcev. Večkrat je izginilo iz banke preko noči kaj dragocenih predmetov, ure, docc in podobno. Banka je izmenjala ključavnice, pa je bilo kljub te- S -rotti m**-.®"**1* h ima VI« 6948, *foste ln rarnja Šiška približno 3000. ako so U predmestja v zadnjih tiridpsetih letih narastla za 10%, dočim je Ljubljana sama umtla za 63%! i fckf teh predmestij, ki OS M-|šdjotesno Ljubljane,,pa zelp na-raičajo bolj oddaljene vasice o-kolk*. To so Jožica, ftt. Vid, Citfe, Rudnik, Devico MajrJja 'Polju itd. To postaja venec, ipih novih vasi krog osrednje-p mesta Ljubljane. — uMAčfcn in tako so zase vlomilce, ki »o bfli vsi mladoletni. Med njimi je tudi neksj dijtfov. Enega čd dijakov Je policije izpustila, drugega pa so od-deli v zapore eodišča. Pri hišni preiekavi aretirancev ao nešli ve-Uko zuIoko ukradenih predme- toHuda neareča rudarja. — V rudniku pri Rajhenburgu ae je pripetil* te dni težka ncereča Rudar Franc Medved je bil zaposlen pri nakladanju vozičkov na dvigalo v šahtu. Ko je apel hotel zapeljati en tak voziček na dvigalo, ni opazil, da ao |0 dvi-galo pravkar dvignilo i* teko ae je voziček prevrnil v globino ln potegu« rudarja a eeboj. Padel je z vozičkom kakih šest metrov globoko ln debU težke notranje in zunanje poškodbe. Prepeljali so ga v krško bolnico, a je njegove ■tanje zelo resno. Todi k otok pride slep« r jem prav. - Drševa je uvedla lani nov davek za ceste. Ta davek s« lahko plačuje v denarju ali pa morajo davkoplačevalci delati ne-fc> število dni pri gradnji in popravljanju cest. Z ozirom na njihovo zmožnost daVkoplačevanjo as določa mara denjris ali, Izvrševanje tega -lculukaw, ga bodo kmetje plačali a tem, da bodo delali na cestah, ker densr- ja nimajo, zahtevajo nekatere občine prav zdaj spomladi, ko je največ dela na polju. T<*ie ponekod godrnjajo, ponekod so pa tf začeli z delom na cestah. Teko tudi na beaovinskl cesti Jsnsšov-cUSv. Rupert48v. Lenart. Pcma-vA*nfki verzijo materija! itd. lato pri- ktjrj najlepšega a- ^elu jo Je spremljal r> storlst Bojan Santel, pri "uis Aantleva. mesni vozniki popravljajo ee . lodfcnost je neki prevejani slepat porabil za nedolžno, nedrsgo šalo. Kar lepega dne je prišel na to ceato čiovek, ki ae je pm* vil ao banovinsksga "revlaorja. In revizorjev se bojijo va žope-ni. pa so seveda takoj v« rjeli, ds Je iS. prišel revizor z ljubfjejfce banake uprave. Revizor je žive tamkaj nekaj dni. u.Uvil Je tudi oreftaike na eeeti in se jim predstavil sa revtoorja. in tako Jf lepe stanoval in jedel na rnčun ponlžnlk lepe nov in odbornikov Preden odpotuje, bo žeP«rsvnal Kar je kežel. to je dobil. In kc je nekaj dni živel prav goepo-iko, od veeh z odanoetjo obd^n v Vint-gsrju. Ker se do kosila ni vrnil so ga ŠU iskat. Našli so ns str mem pobočju raztresene šaaarnl-ce, skd pa je voidla po prepadu navzdol v Radovno. ln res so pr tovarniškem jeau dvignili is vo-de mrtvega Osebka. Pred senatom treh sodnikov ae je v Mariboru zagovarjal 2S-let-ni obtoženec Janez čizmešija is Gornje Bistrice v Prekmurju, ker ta Ladislava. Obtoženec ae je u* sodnega večera vrnil pijan domov in razsaja)i ker so bila vrata zaprta. Grozil je, da b? brata l^adislava ubil. je rea prišel, ata efe oba brata apria in pri tem je Janez aunil Ladislava dvakrat v hrbet, da ae je brat ivrnil in izdihnil. Spričo olajševalnih okol-nosti je bil obtoženec obsoien na 1 leto in 6 mesecev težke ječe in na enako dolgo izgubo častnih pravic. Strela abiie motala dva kanja — Pri Sv. Martinu ob Muri jf FK08V1TS Krim amrliksga ptiji Vpliv rt»j«tev, I In izvoine< Podatki ie4pjega IjudskaZ štotja iakaaujejo, da niti v enem mestu čez dO,000 prebiv. -p- po do HMloj izdelanih podatkih ~ je toliko otrok pod enim letom, ali celo pod petim kitom starosti, ss vsakih 1000 žensk v starosti od if> do 4& let. da bi se vsdrševak) isto število posklvalstve. Ako h* je lani avgusta ubH svojega bra- levijo «oj#tov v, prihodnjih .letih Kmet je vlačil s brano in priganjal, da bi končal pred nevikto ki ae je pripravljala.. Nenadoma pa je sačelo deševati, bliakalo ip treskajo je aa vso moč in pri tem je eno strela udarila v konja ln kmeta. Vai trije ao Mli pri priči ubiti. y obmejnih krajih je le t os fes nekajkrat razsajala huda neviktf z bliskanjem in treska-njem. Požar uničil celo domačljo*«-V Zgornjih Laiah pri Poljčanaiv so saje zanetile pcnlopje posestnika Kidriča. Doma ao bili aamo otroci In atara mati, ki je pekla kruh. Vnele ao ae aaae v dim* niku, ogenj je objel slamnato streho in nenadoma je ogenj objel v ao hišo ln vae kar je bilo v bližini. Sosedje so prišli gasit, s je bilo to zelo otežkočeno, ker stoji hiša na bregu, vode pa v bližini;al. Tudi Je bila taka vročina rsdi ognja, da je bflo težko priti blizu. V naglici ao rešili svinje Iz hlevov ln otroke h hiše, potem ps je pogorelo vse: hišS, hlev kozolec, žito, krma, vse kar je bi|o v hiši in ostalo je le še pogorišče. proti ispukMfks te-¥ zagrebškem procesu proti obtoženim omladini em pravaške atranke je prišlo včeraj in predvčerajšnjim do zaall-Sevanja prič. Priče, ki ao bik ns-vzoOe pri raznih nasilnih dejanjih, ki ao jih baje Izvršili obto-žeaei, ako v z obenem od obtožencev mogle s sigurnostjo spoznati kakega storilca. Včeraj so n. pr. zaališevaU priče, ki so bi|e prisotne na atentatu na žaadi merijsko kasarno v Zagrebu, o katerem časopisi takrat niso poročali niti besede. Tegs atentata, ki je poškodoval poslopje o-rošniške čete ki ranil več orodni-kov in menda tudi nekaj ubil, so obtoženi ti, ki stoje pred zagrebškim sodiščem. Q tem Je n. pr. priča Hrienjak Izpovedal, ds je zaslišal ponoči detonacijo in pohitel proti mest« atentate. Srečal je človeka, ki je naglih korakov šel proti nJemu. Ko je ne* ki ttianec srečal Ifrženjska, je vrgel bombo, ki je pričo rap4la V trebuh. Potem je neznanec zbežal. Sodišče misli, da je bil ta neznaaec atentator in sicer Hra-nilovič, glavni obtoženec. "Ik ni, preslab je ln premajhoo," je h javil Hrženjak. Potem vprašajo, ali ni bil morda Soldln. Pri Ča prani, da Je mogoče ros bil Soldin,« je bolj Moben oaeimi neznancu. Toda prebral se Je zš-pisnik. po katerem je prlše že v preiskavi, takoj po Soldioovi e-retecljl, izjavil, da SoMIn al Ml listi stentetor, ki ga je srečal In podobno je s vsemi izpovedmi prič, V nobenem od obtcdencev ne spoznajo s sigurnostjo atentatorjev, pa čeprav sodišče odreja da se naj to ln to obtoženec ok-kče v suknjo ln steče po dvorani, da bi priča laže spoznala podobnost. Val poakusi konfnmto- is poHča, oziroma ako ne bo ves priseljencev, prebivaktvo Združenih držav ostane približno istp in za trideset let bo začelo padati. Upadanje rojztev je zlasti opažati od svetovne vojne naprej Prebivalstvo Združenih držav se še vedno povečava sa prlbllino 1 in pol odstotka na leto, aH kei število detet ne odvaga onih \ starejših letth, se poraatek prebl-valatva konča u kakih trideaet l^Bt, ko bo v Združenih državah kakih 170 milijonov duš. Takoj aa tem bo kakor sedaj znaki kaiejo — število prebivalcev za čelo padstl, razun ako ae rasmer no število rojstev med tem pove ča ali se ne uvedejo bolj llberain priseljeniški zakoni. L. 1929 j< bilo 80,000 manj novorojenčkov kot 1. 1*968 in 1. \m približne 60,000 manj kot 1. 1087. Isto u padanje rojstev Je opažati tolike v mestih kakor lis deželi, daai tu ne v toliki meri ali vendarle za dosti, da je pričakovati manj farmrrakega preblvalatva. Pod temi okolščinami ne mo re ameriški tanpar pričakovati da se bo doma potreba poljedel aklh pridelkov povedala ss več kot 26 do 90 odstotkov In ds pride do tegs poraatks, je*trebe trideaet let. Spremenjene navade v prehrani prebivslstvs je drugs važna o kolščlna s ozirom nz uživanje polj edelakih produktov. Glavna sprememba v dijeti ameriškega ljudstva od avotovne vojne naprej je izrecno upadanje v rabi kruha, koruzno inoke ln drugih žitnih jedi ln večja konaumpelja mSik. mcaa, Okdkorjaf av^lh zelenjav in aadja. Tekom petih predvojnih let-^-1009 do 1018—je vaak prebivalec povprečno vporabljal ss Človeško hrsno vsega akupaj 340 funtov plenice, koruze, ovaa, rži, gjde in Ječmena, dočim tokom zadnjih petih let jih Je vporab-1 jal le 140 funtov na kto jto po-menja upadek 30 odeto. Na drugI atranl povprečni Amerlkanoc dandanes vporablja 30 odeto več mleka in mkčnih produktov, 16 odato več svinjine, ali manj repe ln masla. On js tudi več sak-njave ln nekaj ve« sadja. Naravno je, da gospodarska krika je imela ss posledico manjšo kon-sumpcijo mnogih jedil. Take spremembe v prehrani 1-majo seveda velik vpliv na poljedelski položaj. To je razvidno iz dejstva, da je sedaj treba dveh akrov obdelane zemlje in mnogo paše za prehranjevanje povprečnega Amerikanca, ali k aker zemlje zadoztuje za prehranjevanje povprečnega Nemca, pol okra sa Kitajca, četrt a-kra sa Japonca To je v glavnem pripisati rssllki dljete, razun da, kar as tiče Kitajske in Japonske, je treba Jemati v poššsv mnogo veijo izdatnost japonskih form in tomošnjo veliko rabo rib. Tretja okoiščina, ki vpliva na rabo poljedolakih produktov, je položaj izvosa. Večina izvosa a- meriših |H>ljedelskih pridelkov gre v Evropo. V severni Evropi pa število rojstev pada ravno tako hitro kot v Združenih državah. Od Švedske do Švice in Škotske se rodi manj deklic kot bi bilo potrebno, da ae nadome-stujejo matere sedanje dobe. Na Angleškem in v Nemčiji jp razmerje rojstev še manjše kot na Francoskem, kjer ji stavilo prebivalstva ostalo pribliino isto tekom zadnjih 60 let k s pomočjo priseljencev, zlasti is Italije. Izvoz farmzkih prideljkov is Združenih dršav Je še sedaj na najnižji točki tekom sadnjlh 80 l^t in S takim izgledom glede preblvalatva ln cerinakih zaprek i« nada na akorajšnjo povečanje ameriškega uvosa le malo utemeljena. Zdi ae, da ameriški farmar ame gledati i nado le na Vzhod In upati, da pomirje-nje Kitajske in tomošnji razvoj industrije privede veliki kitajski narod do posnemanja Japonske in rastočih količin nakupov ameriških poljedelskih pridel-kov.-—FLIS. Dr. Vlad. Travnert Upeptljfvanje mriičev v krematerijih (Nadaljsvanjs.) 6. V ČeškcvUovaškl republiki ii bilo ktmae 11130 0 krsmslnrl jov, kjer je bilo upepeljenih doslej 32^11 mrtvecev. Najstarejši kremftorij je v Libercah, najpomembnejši po v Pragi na 01-šanih (uat. 1931), kjer je bilo doslej 17,027 ognjenih pogrebov. Število upepelttov stolno narašča. 1919 jih je bilo 670, l. 1030 pa žo 4726. Od oseb. ki ao bile upepeljene lUilO, je bilo r.* katolikov 2328 (40.3%), Um konfeslje 1218 (26.0%), vernikov Češkoslovaške nerodne cerkve 778 (14.H*i ), protestantov 370 (7.8J*), Židov U6 (2.6%) In pruvoalavnlh 14 (0.9%). V Pragi l^odo Še to leto otvorlll drugi veliki kfsmatorlj, ki bo največji v državi. 6. Zelo razširjeno je upepe-ljevanje v nordijskih državah. Mala Danska Ima 6 krematori Ipopularialratl to ditl sa Srbijo kre cljo preti sšavkerjem je bilo upepeljenih 1670 mrllčev, med temi v Kodanju 1929 t. j. ML7% vseh umrlih. Urganisl-,riinil\ priktn^DV J^ Wli000i Philadelphia, Pa. - Brown- v 4 švedskih knsmatorijlh je bi- hlll 4 Kraemer je sna izmed ao- gavičarakih firm, ki akuša slo- trupel t. j.'80% veš kot prejšnje miti odpor atavkarjev s pomočjo ' injuakoije. Harry E. Keller, odvetnik delničar omenjene kompanije, je naananil, da bo zahteval sodni j-sko prepoved, da ss stavkarjl ne bodo vmešavali ali nadlegovali delavcev, ki so pripravljeni delati pod atariml pogoji v tovarnah Brownhlll d Kraemer korporaclje. Keller je navedel v peticiji aa iapoalitev injunkcije, da je i»e-la nogavlčareka firma takoiva-no "yellow dog" pogodbo s delavci v avrho ohranitve mini ln zadovoljivih odnošajsv med delodajalcem ln delavci. Dalje pravi, da ao bili nogavičarji aado-voljnl s delovnimi rasmerami, dokler niso prišli zunanji agitatorji ki ao Jih pridali hujakati na upor proti kompanijl. Delniška f*jft Unrwkk, Pa. S Of al liani dre, štev št. 410 SNtPJ in št. 170 SSPZ se uljudno vabijo aa dol-»idko aejo, ki ae bo vršik dne 14. Junija ob 2. popoldne. Vpi sovaio ae bo nove člane in rss-motrivalo o važnih sadsvah.l Odbor. AE ODMEVI PAPBSKE KNCUU4KK (Nsšsljevanjs s I. In spričo grozo vi toso raared-nega boja, racionalisaaljs, nezaposlenosti, zniževanja mezd, borbe proti socialni politiki—Imajo krščanski ljudje še pogum slaviti štirideset letnico to encikli-ko, ki svari dslavstvo, da bi branilo svoje pravice. Okrožnica Leona xttl. je ho-tok uetoritUaše gibanj. Uspeta oerkev in kapitalIsem. Dekvstvo, ki ga kapltallstič-ns strasti po čimvečji prlvstnl svoji nI dvigajo s vsakim dnevom Is hlapčevske mentolltoto Io vere v zvelldanje po smrti do spoznavanja, da so dobavil tudi ljudje, ki morajo živeti tadi kot ljudje. In v tem sposnevanjo semegs sebe stope dekvstvo preko vseh tokih poiSkusov, reformirati boj dveh razredov In uetvarHi nekak most z enega brege na drugi brsg.—"Mavsc." 4 prič S obtoženci ne prinašaj* nič določnega Razprsvs se bo vi^ilsSs dalje z aasllševanjeai prič. Potom bo prr«*—ki traja ic 14 dni—zaključen s govorom tožite!Ja In govori odvetnikov nakar bo po kakem enotoden-nkem odmoru krečens obsodbe —Inosemskl listi poročajo o tem procesu dokaj obširno In marsikaj, česar v naših listih ne bere- jov, med temi 2 v Kodanju. mo tro^ ki je priobčilo (iu>eebno lo 1029 upepeljenih okoli 000 leto. Norveška ima 6 upepeUšč, Finska pa eno (prirastek upepeljenih I. 4929 28%). . 7. V Avstriji Je bil pokret do preobrata zaradi odpora oorkve in obkaM oUno otedkošen. Se-daj so kremetoriji aa Dunaju, v Linzu ln v Steyerju. 1080 je bilo v vsak 8 krematori jih Uenlh 3179 mrUčev. Najk je koseo tekočega kto (1931) dobi tudi Gradfc lasten krsgto-torij, kar js u nas važno, ker prlds ta JpematorIJ sa Slovenijo ln Krvatako prsd vssm v po-štev do čass, ko dobimo kstne zavode. Sedaj je oa noše deOok nsjbllžjl krematorlj na Dunaju. I. Francija ima 0 zavodov. V Parizu bodo v dogiednsm času zgradili drugi krematorlj. Gibanje 1» pepeljevanje Je nek Živahno. 9. Sovjetska Rusija ima avaJ krematorlj v Moskvi, kjsr je bi-lp MM -upepeljenih 6200 osob. Vzgledu Moskve bosta skdlk v kratkem Ljeningrad ln Markov. , Da ss pmblvaktvoaslo zanima za to idejo, korden oblak igusoja nI pogreb v Moskvi. ,Po en krematori J imata še Mokndaka In Romunija. , ■ ■ J 10. bmed ostalih večjih s-vropakih dršsv nimajo krema-torljev .Jufoelavlja, Poljaka, Madžaraka, Grčija, Španija, Portugalska in Belgija. Toda tudi V teh državah naraš('a vsd-no bolj gibanje aa upepoHtov, V krotkem nameravajr> zgraditi krematorlj« v Bruslju In v Debrecolnu. II, t Od Inoevropsklh dršsv zavzemajo prvo mesto Združene dr|ave ameriške, kjer je (konec L 1080) 100 ^avddov. V Istih 1924—1018 oo upepollll 101,467 oseb t. J. ss 40% vsč kakor v IOIOt-1023 Po en krematorlj jo v Afriki in v Južni Ameriki, Avstralija jih ima 8, 12. Posebno »tališče zavzema Japonska, kjer je upepeljsvsojo mrllčev prastar običaj ln rs*« šlrjen tako, da pokopi skoraj ne pridejo v pošto v. V drUvl jo nad 36,000 ssžjgaJJIč. Mnogo jih je povsem primitivnih, kjor trsjs upepeljevanJ* ur. ¥ večjih msstlh so tudi popolnoma moderno urojepl,. krematorijl, Pogosta so ssligsnja tudi v In» dlji, na Kitajskem Itd. Konec 1930 je kilo na vsem svetu — rosen Jsponak«, Indije in Kitajske — okoli 320 krema, torijev. To števila ss bo v do-glednem času anatno pomnožilo. Nsj zadostujejo U podatki v dokaz, da je upep^svapje mrllčev v krematorijlh Izključno je kulturno, mednarodno ip med-versko gibanje kakor p. pr, sodobni spori, paelfisem, eaporsn-to itd. Slednjič si ogkjmo še rssme-rs v naši domovini. ^ pred preobratom je bil pokret aa upepe-ljevanje na vaem jugosK soda-nJem ozemlju zaradi odpora katoliške, prsvostam h SmB»i ake duhov*/1 ne ln nensklonjono-stj državnih oblasti sUno oteš-kočen. Kljub temu je b|U> tudi pri nos mnogo vnetih pristašev u pepel jrvanja, posebno med Izobraženci. 1004 so ustanovili v Seogrsdu prvo društvo ("Ogeon, ki je Idejo In z«ra rematorij v Beogradu. Te načrte ata preprečili balkanska in svetovna vojna. Po pre#w*Ml — poaebno pa v zadnjih letih - Je gibanje zopet udiveio. Največje zasluge to si je pridobil beograjaki zdravnik dr. Vojialav Kujun- 3Z V Sloveniji Je upepeljovai^e zakonito dovoljeno. Ministrstvo sa narodno sdravje Je Izdalo dne 27. deoembra 1928 u-redbo il 67,773, a katero ae dovolj uje "gradba krematori jov in aešiganje," Tudi v oatoUh delih držav.e, pivdvaem v Sloveniji ln na Hrvatskem, se je začelo to gibanje vedno bolj širiti, Jtar dokazujejo številni propagandni Članki v naprednih in socialktičnlh 11-atiku (V Sloveniji ss aa vsema za upepeljsvanje pred vaem "Ju- 1926) več kratkih člankov. O tem gibanju so poročali tudi Slovenski Narod", MDolavsks politika", "Naprej" i. 0r. Glavno glasilo nasprotnikov upepe-ljavanja Je "Slovenec".) Število pristalov upepeljevanja imate od dae do dne. Ker pa do-alej še nI bilo skupne organlsa-0lj4 ao pristopali Imovitejši pristaši k avstrijskim društvom, predvsem k "Klamme" v Grad-au. (Pristop k društvom v Italiji je saradl političnih rasmer nemogoč.) Ti člani imajo v splošnem kto pravlos kakor domačini ; sa provos trupla do državne meje pa morajo skrbeti asml. (Dsljc prihodnja.) Santlago de Compoatela Je dimnoem močno pri arcu. Se Al-foos X1U Je ob prlčetku svoje vlade prišel molit v grobnico, kJar po nskl kgsndl počivajo apostolove kosti. Bllojevavgu-atu 1904. Kralj Jo stopal nlodol po stopnjišču proti krlptl, kar Js prsd nJim hodeči kanonil opazil v omraku čuden predmet, ki je gorel, kakor ss te zdelo'. Uetavil Je sprevod in al stvar oglodal. Bila Jo bomba, pri katori jo dogo-roval stenj. Ker nI bilo drugega fasiIa«,^M.^I na smrtonosno pripravo blagoslovljeno vodo k kropilnlka. In kralj je mo«0l po-kkknltl ga blagovestnikov grob IMpetljaJ jo naredil mučen vtla na aprematvo, ki Js vldsl v tem neugodno slutnjo. Na vMJo šeljo so nsvzočl obljubili molčati. Ob-fliintvo Je letoa prvič Izvedelo o tem hijalovljenom atentatu , « , Sv. Jakob Komposteljakl jo sove-ds žs atara božja pot, naivana Zapadhl Jeruzalem, V našem Movatvu jo med drugim omenjata Prešeren ln PvegoU. Meetoce Je avoje dni štsk 10 samostanov, kjer so romsrjl dobivali prehrano s Imenom GaHi offa, t. J. prigrizek za Galca (Franeoia), ker Je bilo od tnozemaklh božjepot-kov največ Francozov, Is toga naziva so jo krinll drug)t gsllo-fo, s ItaUJanskfta pravopisom iaglioffo—nrosjak, pptepuh, ms lopridnei, alepar. Poslednji po-men je snan po vsej Sloveniji Ponekod jSmčI tUdI Stromk« (kmetske nogavice brez stopak), Jalje predsrajčnik, končno po |i-bo, ki ae JI prsvl še: kmpreds ali m koga. : leaHovaakdU oglasi aa Jap^a- V najnovejšem čsau so so tudi Eis navadile iskati si svods može potom časopisnih if. Japonski oglasi so presoj drugačni kakor ao naši. Pri nas igra navadno gkvno vlogo denar, aa'Japonskem je pa Io mm* _ . Nekaj primerov: "Mlada dama, atara 23 kt, o-krogioga obraza, ki ga osvežuje veder smeh. IŠČe moža/Starost, |X'klic in prem^enje ne Igrajo noben« vloge. Edin pogoj: pkme-nit značaj. "Mlajša tonska, sek Mobrsže-na, 24 let štora, neverjetno k-ps, i^e moša. ki bi mu sluins kot Mužnja." NMlada dama, V kt stara, lepe postave In skromaa* cvstočs kakor roža v mrzli zimi, ki so H, da.......žila Uid Ima lahko otrok k prvega zakoaa, kolikor jih ho-še. In Uidl njegov poklk je stranska stvar." * Tsko si Iščejo sveje mošičke Japonske žene. ' v EVROPO V ii,%z tt ' C* Za Praavtla piinM Tmm "Nasprotno, Tobsdy je eden najbolj pametnih ljudi v taboru V "De. ali___Potem bomo vel segnlll! Kdo neki bo vtdrfal šest let tega brezdelja? Vrnili •e bomo pravcate podrtije, atarci Y* "Najbrte," Je dejal mirno. Tovariii v naši aobi so najrazličnejši ljudje. Ob vratih ima svojo posteljo mal lovec Jungman. čaatniški aspirsnt. "Tudi vojni prostovoljec," nama Je razložil Olfert. Je ailno vljuden, skromen mladenič z otroškim izrazom. Kadar ga gledam, moram nehote mialiti na njegovo mater. _ Poleg nJega leti Olfert In naaprotl naj-starejši. Obdan od postelje Turka ln mize Je kakor majhna privatna sobica ta njegov prostorček. Berger Je doktor prava. Je blondin, eatet In Ima fino učenjaško glavo, ienake roke in Je silno občutljiv za vse lepo. Nad njegovo po-' steljo visi slika njegove tene in sinka. Turek Je dolgin, prepIHJIv In vročekrven. Nekateri ga nazivajo "visokost," ker Ima pred svojim dolgim priimkom beeedo, ki pomeni v turšči- ni princ. -*m t . n Na drugi itranl Bergerja domuje Pro- schov. mlad letalec, brat alavnega vzhodnega bojišča. Noal pifctaki koiuh silno graciozno in mu pravijo "hitri letalae." Njegova čelnlca Ima dve gubi, ki bi razgiba v» devojke. Nihče v aobi al ne zna tako pikantno prlNfpi svojega PokrivaUL Njegova uatazo ta n3Ej milimetrov v#ČJa?lakor njegovi moi- ^Poleg njega epi Wind. 2e čez tri dni čutim. da tale eoeeščlna nI P"**««* »"J ostre Jezike, ln se večkrat ■porečeU^UU bog-ve kako rahločutna. Kar premor« Berlinčan v pikroeti, premore ta Prua v surovosti. Dalje od njiju kraljujejo štirje čaatniški aapirantje. Z eno samo izjemo ao val prijetni drušinakl očetje, ki nikogar na nadlegujejo, dokler jih puate v miru. Natančno ob url igrajo vaak dan karte In le tedaj se včasih »porečejo. Levi kot si je priavojil mlad poročnik Mer. kel po imenu, ki hoče vedno In vedno povdaritl, da Je aktivni oficir. Hoče poenematl alvega stotnika, daeiravno rsvei ne zmore tega. Da, ko bi le mogel, bi na* mlajle vaak dan učil, kako se mora pozdravljati starejše oficirje! Je zato povečini vedno aam in najmanj priljubljen v aobi. Na fkrfvuj ga imenujejo "Knola/' Ob krajši ateni stanujejo * poročniki, neki učltelf ' hodnopruskl poeestnll In Hanaen. V tem kotu se neprestano debatira. StaroneipškJ vojni načrti zadevajo v demokratična mnenja.o »vetovne^ miru, uradniki «ftI-tajo , fab r i k a n to m fljlh o vaf pnm rp r i dobltve-ne motnosti, trgovci zo^et očitajo bradnlkom njihovo mirno do smrti zaaigurano udobno fllv-I jen je. "Kaj pravzaprav hočete?" aam slišal Hanaena. "Saj dobite denarja koHkor hočete .. 8 temi beeedaml zelo pogosto zaključuje avoje referate. Nihče pa ne ve, kaj pomenijo. V Milini »ta zopet dva aktivna poročnika. Prvi Je Thurn. mlad julnjalki Up z neverjetno prijaznim In ljubeznjlvim značajem, kraean, eleganten človek, "ftkoda, da nI tudi v "puneto sezus" neoporočen . . pravi Seydlltz. Drugi, Sehulenberg, Severnonemec, Je dober človek z ogiato oficirsko glavo. Poleg Bergerja ml Je ta še najbolj všeč. Je zelo miren, strpen In zelo krepko prenaša vae to gorje. Sejrdlltz ae Je prldrulll nJemu, Jaz pa aam ae oklenil našega najetarejlega, Dr. Bergerja. rivaj ga imenujejo *noau ni stanujejo mladi rezervni Itelj, dva uradnika, toki za-itnlk. dva fabrikanta Muflar r Na sprehodu mi je Olfert vaak dan pokazal kak "tip." S tem imenov zaznamujemo vae čudake našega taborišča in vaak teden jih je več. Ta zaetoj v izobrazbi in človečanaki vzgoji, Iti Je tu na mah prestala, rodi vedno hitreje propadle posameznike z etirovlmi, živalskimi značaji, pa tudi nenavadna, čudovite oeebnoeti. "Poglejte, temle je nadporočnik Stolle," mi je pravil pred kratkim in mi pokazal nekega Avatrljca, čigar noa je bil kakor jastrebov kljun. "Je genialen pianist, toda ker nima klavirja, ne more igrali. Ce bi bil vaa tri leta brez igranja, bi bilo konec njegova umetnoeti. Kmalu ai je zbil iz deek od zabojev nekak nemi klavir. In igra na ta inštrument vaak dan šeet do oeem ur. Ce ga opazuješ, bol opazil, kako ae včaeih njegov obraz med igranjem razjasni. 81111 vaak ton ln trdi, da ga to nemo igranje prav nič ne moti ..." Danes dopoldne sem doživel nekaj posebnega. Z Olfertom ava hodila po dvorišču. V bližini vrat mi je pokazal nekega atralarja, pravega Slblrjaka z valovito avetnllko brado. Nasmehnil ae je in dejal: "Glejte, vodka je le ved-, no v veJjavMjIJfub vojpi prepovedi 1" V, V tem trenutku je stopil skozi mala vrata za palce neki maki prlpolčak, VerenIki, poboč-nik taboriščnega poveljnika, ki so se gs zaradi njegove strogosti vsi bali. itrumno ava pozdravila, pa nama je aa-mo malomarno odzdravil. Tedaj je zagledal atralgrja, ki je srkal vodko. Z enim aajmim skokom je bil pri nJem. mu atrgal z desnico steklenico, z levico mi potegnil kučmo z glave in my v naslednjem trenutku razbil steklenico na njegovi pleši. ZaŽvenketalo je, brizgnilo ln zadišalo. Strniar je zamolklo zaatokal, padel na kolena in oMelal. Divje naju je pogledal Vereniki. bog ne daj, da bi se amejala, in Je odšel mimo naju z lahkimi, odakakujočimi koraki v tabor za moštvo. Ostrmela ava. "Ali ga je ubil r aem vzkliknil "8 čim neki?" ae je naemehnil Olfert. "Premalo še poznate te Uudl . . Cez nekaj minut le Je ztralar zganil. Stopila ava k nJemu. Začudeno je gledal okoli aebe. In? Prevalil ae je na trebuh ln hlactno posrkal vae luše Vodke, dl ne bi zginila v peaek . . . i / .e- Pred par dnevi je umrl debeli lumar, ki sem ga spoznal nekoč pri Saltlnu. Sel sem z nekaterimi svojimi tpvarišl k pogrebni pošlo-vltvi, na kateri je govoril neki avstrijaki vojni kurnt. Ko amo aa razšli, aeiri allšal Za aeboj: "In nihče ne ve, zakaj je uihrl ta atari dobri-člna" "ttmrl ife, ker h! imel goadov . t ." je odgovoril nekdo tiho. Ko aem ae ozrl, aem videl, da je bil to bledi krtki stotnik Beknke-lumar, kakor umrli. .'H* a - 2e nekaj časa ae moramo ravnati po strožjih odredbah. Te so izšle zaradltega, ker postopajo baje pri nat s ujetimi ruskimi oficirji stratje, kakor tu s nami. Po oaml url je bilo prepovedano zapustiti sobo. Nekoč aem bil Hm pri Saltinu. Ko eem ae kmalu po oamlh spomnil na to povelje in hotel v svojo kaaarno je bilo le prepozno. Baš tedaj Je namreč prljahal Vereniki a četo kozakov skozi vrata ln jih mzpoetavll pri vseh Izhodih. (Dalji prihodnji*.) J nek I Tu Je imel Subienkovr priliko, da nikoli take, učiti ae zemUepl« in »poznavati neznane narode. Vpričo nJega so anovail Eskimi <»d Nortonskega zatona, z otoka Sv. Uwrenca. z rtiči Valeškega princa in celo- s predgorja Bar rowa. V njih govorici ao ti kraji noeili drugačna imena in razdalje ao ne pri njih merile po 'dneh' ali po upanju', ki ae Je spremi-njelo po teikočah potovanja. TI čudni trgovci so prihajali i* svoje deiele, ki je bila čeato kaj daleč, a kamenite •vetilnicc in jekleni not ao prišli |« še od dalje. 8ubienkow je tako ukrenil da privajali predeni v ne 11 klateže in bodlni s grožnjo ali r laskanjem jih je pripravljal da ao govoriti. Vnele j pa Je šlo i a fantantične nevarnosti, zs zverine. *ovraina plemena, neprodime goščave in divja |*>gorja. Potlej I* je v čedalje večjih prealedkih prihajal irlas o belokošcih. moriro-okih in |>ln volani h. ki neprmta-no Iztičejo za mehom in runohi ter »e bi jo ko vragovi. TI ao daleč. daleč na vzhodu. Ve ae xa nje. a nihče Jih še nikoli ni vi. del. Ciovorlce ae Je preneala od ust do ust. Spričo razlike v narečjih in te me v teh možganih, m* J« latin» mešala z bajko Toda giaa Je ven darie prišel do njega In to je vr nilo. Hubtenkfiwu v no njegov« hrabrost. Na vzhodu tele velika reka. ob reki ae pravi Jukon. Za pritok Ima. je dodajala govorica drugo veliko reko. ki ae Izliva v Behringovo ožino na Jugu trdnjave Mlhaelovake ln ki jo Rusi so-vejo Kvlpgfc. * ; Subienkow aa je vrnil v Mih* elovsko in napravil neuapel pohod ob Kvikpaku navsgor. Te-daj ae Je pokasal prišadši a Kam-čatka. ruaki mešanec Malakov, ki Je vodil najhujša krdelo polutan-sklh srečolovcev, kolikor Jih Je kdaj videlo bolje solnee. Subien-kow se mu Je zadal za pobočnlka. Malakov Je bil prltianll h kraju v delti Kvlkpaka s svojimi kotna-tlml čolni, do roba natovorjenl-mi s blagom ln atrellvom. Subl-enkow Jih Je brez spotike vodil pet sto milj daleč po naglem atr-tenu reke. ki po globoki strugi teče z brzino petih milj na uro. Tsm Je Malakov sklenil obeta-ti na oaemlju Indijancev Nula tov ln postaviti utitlba. Sublen-kow bi bil želel odriniti dalje. A bližala ne je dolga zima. Boljše je bilo čakati. V naslednji pomladi. kadar bi ae led raztajal. bi potegnil sa aeboj mašanca ali pa. če treba, ga pustil na cedilu ter nfto prečkal Kanado proti lludnonovemu satoku. Pričeli so torej staviti gradiš-če. Bilo Je to naporno delo. šiloma nnloleno Indijancem Nula tom. in Hene ia polen položenih e-no vrh drugega ao raatle med njihovim Jokom in atokom Po ple-čl h jim Je deževalo udarcev a ko-ki Jih Je vihtela Selesna 1 mka pomorskih roparjev. Mnogo jih je ušlo in ko ao jih ujeli, ao jih pololill na tla a prekrižanimi rokami ln nogami ter na njih razkazovali njihovim bratom u-člnkovitoat knuta. Nekateri ao umrli zbog toga. DrugI so okrevali ln zadovoljni z naukom, ka-tersgs ao jim tujci vcepili, niso vel Utekli. w ttmski sneg se Je pričel vrtin-čltl. preden Je bila trdnjava dograjena. Napočila je doba koiu-hov In velikanski davek je bil na-lolen plemenu. BIČI so sopet treskali ko toča, da al dajatev Ia-terja, in dokler se vee ne porav na, ao si vseli sa talce deco ln lengks, s katerimi so postopali s potrebno robstostjo. Sejala ae je mrlnja In kri, sedaj pe Je napočil čas lat v«. Domačini ao zavzeli trdnjavo ter jo upepeli!!. Ob svetlobi potara ao potolkli polovico klativltosov. Drugo polovico eo deli na nate-salnko Ostal je zgolj 8ubiea-konu o« i roma natančneje. Subi-enkow in zaetavni Ivan. ako amemo le tako nasveti to, kar Je tctilo In se zvijalo v smrtni tole vi po snegu. Mkagu so se na porogljivem obrazu Ae videle braagottne <*i nekdanjih udarcev s korobačem Indljsnec se je pripravljal na o-svglo In 8ublenkow mu na vea-zadnje tega ni mogel zameriti: Toda mučenje ga j« navdajalo s zono I k.minlil ae Je. de bi ee o-bvtfl na Makamaka, plemenskega poflavarja. In ga pronll naj l"je sanj. A dobro ne je |a-breauspegaoaH take pral- "Kakšen i« ta Jekr je vprašal Makai * PBOBVKTJr^ nje. 8pomnfl ae je tudi tega, da bi potrgal vest na sebi in se spustil v borbo na smrt a evojimi krvniki. Ta konec bi Uil hitrejši od onega. Vendar vezi ao bile premočne in jermeni od kole ka-ribuja, nekakšnega severnoameriškega jelena, ne bi popustili. Ob tolikem m oz go vrtan ju mu je potlej šinila še ena misel glavo. Zaklfeel je Makamuku, naj jjride k njemu, in proeil, naj Indijanec, ki razume njegove be-aede, aluži obema za tolmača. In govoril Je takole: "Oj Makamuk. meni se noče u mreti. Vedi, ds sem sa to veliko prevzvišen človek, in po pravici ti pravim: ne bom umrl. Ne, jsz nisem podoben vsem tem mrci nam, ki leže tpd." Prezirljivo se je ozrl po tem je-čečem predmetu, ki je bil nekoč veliki Ivan, is ga zanidljivo dregnil z nogo. "Da, Makftmuk", Je povzel, "jas sem mnogo preučen v vaeh rečeh, da bi se vdal smrti. Zoper smrt imam nfdnsraven lek, ki gs aam poanam. In ako me hoče* poslušati, ti gs tskoj razode-nem." n k muk. Nenavaden in čudovit lek."_ 8ublenkowu je biio sa trenur tek posneti, da se v notranjosti a aeboj bori, naj M razkrije tajnost ali ne. Potlej je poprijel za beeedo: "Odločil eem se, da ti ga raso-danem. A Mjprej izvodi, da sc je treba le malo natreti s tem zdravilom pokoli, pa bo trda ko kremen. Da, tako trda ko jeklo in nemogoče jo je uressti s še Uko ostrim orožjem. Najjačji sunek osUne brez uftttka. Nož od koati je toko sa n«, kskor bi bil sgneten od blata. Celo jekleni noži, ki smo jih prinesli ml med vas, bi okrhall sVoje rezilo. Ako ti zaupgm avoje akrivnoat, kaj mi daš?" "Podarim ti življenje", odgo-vori Makamuk po prevajalcu. Sublenkonr krčevito zahah Us. "Imenitno! In napraviš me za sutnja v avoji hiši do moje amr- ti r Poljakov am«h je postajal zrna-raj porogtjlvejšl. "Ako hoče*, da ae pomenkuje v* mi najprej, rasveli roke in noge," Načelnik je pomignil. Ho je bil Sublehkoir'oproščen, je irftal, vzel is lepa tobak, si svil svaljčico in Jo prižgal. ' ■ "Norčuješ se t" povzame Ms-karrvuk. "Takega zdravila nI. Dobremu rezilu se ne tikore nič u stavljstl." Makamuk je bil nejeveren, i vendar Js omahoval. Videl in vedel je. koliko čarovnij so isvr-šili koluharikl rokovnjsči. zato njegov dvom le ni bil popoln. "Meni je treba le teč." Subienkovv je ifral svojo vlogo na videz t^l hladno, kot de se pogaja za lisičevlno. 'To je res {Uidežno sdravilo, ti pravim. Pogq#tokrat mi je ote-io življenje. Sani hočem in psov, pa Ieet tvoji* najboljših lovcev, da pojdejo s .menoj vzdolž rek< in me povsem varno spravijo # no "spanje" daleč od mesta, kjet atojimo." "V to ne pfivollm," se odrett načelnik. "Oe|atI moral tu, de naa naučiš vaeh čarodej s te v,l| Subienkoar, je skomignil in molčal. V ledeni srak je puhal dim svoje paptroeke in radoved* no ogledoval debelega kosaka. "Kaj pa izmeni ta brasgoti-na?" se nenadoma oglasil Makamuk in pokale Poljaku na vrat, kjer je belkaata lisa razodevala sareso s notem. ki jo je bil 8ubienko«f iskupU v nekem ruvanju na ^ Sublenkowa se je posnelo, de resmlllja. nato pa: ^ "Krepak nml mi je sedal to prasko. Jačji le bil od tebe. moč-nejU od naj močnejlega tvojega podanika. Veidar pa zareza nI Ma globlje." . 8 koncem svojega mokaelna je iznova aunil kosaka, ki ae je bi« "Pravf Dovolim ti, da^ae popelješ ob reki", je pritrdil Makamuk. "Dam ti tudi eani in pae in za spremljevalce lest mol, ki si jih želi!." "Precej časa U je trebe, da ae odločil," odvrne Poljak neobčut-no. "Raažalil si moj lek, ker si dvomil o njem in od krsja zavrgel moje pogoje. Poeledica: sedaj zahtevam več. Hočem ato bobrovih kožuhov." Makamuk se kislo ssrefti. < » . Hočem ato funtov posušenih rib." Makamuk prikima, kajti su hih rib je bilo v okolici in niso bile dosti vredne. ". . . In dvoje sani zahtevam Ene sase, druge za svojo bibro-vino in za ribe. Tudi mojo puško mi vrnite. Ako ti moji pogoji ne ugajajo, ze v kratkem povečajo." Jakaga je etopil k poglavarju in mu nekaj zašepetal na uho; U je dejal: "Kako pa se bom mogel prepričati o učinkovitosti tvojega le- Vm v kar "To je kaj lahko. Najprej me boš pustil v gozd . . fm Vnovič je Jakaga zamrmral nekaj beeed na uho Makamuku, ki ae ga Je očivldno sopet letoval dvom. Lahko pošlješ dvajset mož" je nadaljeval 8ubieakO)Mi. "da me1 bodo nadzirali Nujno je, razumel da ai pri*akrb.im jagod in koreninic, in katerih ae dela lek. Ko bo to opravljeno, ml pripelješ tvoji ljudje njitovorili bo-brove kole, ribe in mojo puško. Potem daš avoje ukaze lesthn moftem, ki naj me apremijo, in kadar bo vae nered, ae namalem po vratu a svojim leltom, vidiš takole, in ležem na tole klado. Najčvrstejli od tvojih podložni-kov potlej lahko prime svojo sekiro in zamahne z njo trikrat po vratu. Ako ti je ljubše, udariš pa kar aam." Makamuk je kar sijal, arebaje to zadnjo in nečaveno čerobo krznarskih tatov. "Razume ae, kajpads", je po-pravil Poljak, "da se bom amel mod vsakim mahi ja jem na novo nadrgnitl z lekom. Sekire so o-atre in težke In v tej točkt ne sme biti nesporazuma." "Vse, kar zahteval, SS ti dovoli!" je vzkliknil Makamuk ves Subienkow je pritajil Vezelje, ki ga je prelinjalo. Igral je o-bupno igro, ki bi jb M <*> naj-J manjši neprevldnoeti lkhko Zgubil. Zato se je naloplril in izjavil: "Ti si israbljal mojo potrpel-ljivoet Užaljen sem. Moj lek je hud nato. Da ae to popravi, mi moral dati avojo hčer." To rekli, je a prstom pokazal tlato mladenko, grdobo a Iklla-vim očesom ln dolgimi fiekani, štrleči m i Is ust. Mskamuk je besnel, a Poljak se ni zgsnil. Zvil si 'Je novo svaKIco ter jo pripravil. "Poluri se," je grosll. "Ako bol oklevsl, bodo moje sahtove vedno večje." je 8ubienkow pozabil dramo, vr-šečo se na mejah severne dežele in v svoji domilljiji spet ugleda! svoj rojstni kraj in Francijo. O-siraje ae v deklino s volčjimi o-čmi, ae je domieiil neke druge ženake, majhne gledalilnice, ki je arčkano pela ln pleaala in ki jo je sposnal. ko je prišel kot mladenič v Pariz. "Kaj kaniš početi z dekletom ?" je zagodrnjal Makamuk. "Z menoj pojde ob vodi," je odvrnil 6ublenkow in motril mladenko kot velčak. "Za dobro ao-progo mi bo. To je čaat, ki nI neprimerna mojemu leku, da se zvežem a tvojo krvjo." Ob Makamukovem glasu, ki je prerulil tišino, se je ves zdrznil. "Tudi to se bo zgodilo," je rekel. "Moja hči ae bo peiljala po reki e teboj. Razume pa ae kaj pak, da bom jaz sam trikrat za mahnil po tilniku." ^ "In med vsakim zamahom u-porabim mazilo?" je vprašal Su-bienkovv, ki ae mu je tesnoba je-la melatl v radoat "Uporabiš ga med vsakim zamahom! Odrini v gozd in nabori, kar ti je treba. Možje, ki sc da ne ukff^0 mili Poljakolto grabežljivost je gia-verje nazadnje preveril«. Ciato gotovo si je moral bi^popolncn ma v aveati svoje trdltv«, ako j vpričo amrti govoril tako samozavestno in tržil liki stara bab-nica.: j Sredi svojih čuvajev je Subienkovv izginil med smreke. Ma- med katerim kamuk in Jakaga Štirimi ečmi. U ' "fK«d®r sposnaš njevov,, no," je zvitorepil J^0. ie še našel kako sredst7o w ugonobiš." '»Nvo.di "A kako naj ga najdem r ugovarjal Makamuk. J »°v lek to onemogoča " *>o že dobil košček že na njegovem telesu, ki l namaže s svojim celilo* S atom kotičku ga bomo zatrii Primer akozi ušesa. Zaboi mu »ulico v eno uho, da bop^ kala akozi drugo ven. Pot£ so le oči. Njegova lekarii* i trdno prehuda, da bi «i moi njo masiliti oči." n (Konae Jatri) JKLBNA ZIMANHK A. MVBTOVNO NAJ. slavnkjIa zbliMakba. pomaga Tisočaaui s rsuMs Čudovito nova wmm i llftto. itmtno MtoM ImMkt Um. Tiaoto. ki ao topoli ao aadoj aSrovi. Bi*miaj«mo UJ Jo vol notod, bm nallko koliko aSrovoikov nU aSrovU ate poakoalll krarnoapoino. to Jt ibJo ao tu. loU Holano, »lam« aolll«orko. lMt N. Doomo Ava.. Cklooco, III.; mm nudi Mm no DamoAa Ztfrovllo a aalUit. »Nato OpiliU vo«o aitnoatl I. dobili bottete «1.00 atakUnloo TOKIKB SA KSI oU 91.M atokUoloo »aaab. LEPA PRILIKA ZA Sli VENCA! Hotel a 40 sobami in V8 pra vi j eno z vao opravo, za 4 naprej "lease" pogodba, v B, ni mesta Chicaga. Dober stor. Prodam zato, ker inum hotela. Dam tudi na obroke ceno in drugo oglasite se' pii atnlku na: 9921 Ewing Ave Chicago, 111. Tel. So. Chii 3616'_ USTAVITE Toi fNE PRA8KAJT1 Rabite Eako Ne svaakajt« eeslme ali ir-baČa koša; to 1« porod« peko-čina. Severov Kako dajo U* dihjo sdravo pmoi. Znnulji. vo še BO let. V lskarnah. rac ZASTONJ. PiiiU na 1 P. Severa, Cedar Rapids, U. \ » u A . H Ivo ia drasa »oiUJotvoM trotk«. doooa. Proato ao poltnioo Pridito oaateo oN pilite adravnUko pioiakovo in aaavati. Dr. ko Jovonovick. a M. a Nat ur, Cur. Haaitk (Adv.) Ei paralklk ALBERT BALUN NEWyORK Redna odplatja tudi na aaših sasnik kabimkik H' i paralklh ST. LOUIB, MILWAUKEE in OLEVELAND DIREKTNA ŽBLBZNIAKA ZVEZA s JUGOSLAVIJO Za navodila vprašaj teJpkalROffn ageato ali Ckkacs, IIL 177 N. MUMgaa Ava. SPREJEMA SBA ko®®ai^^p ki eatil. Toda pragroana. tega šivata, pa najal je bil še taka razrahljan po tr-pineanju. se Ja ftivljaikJe krtevi ta oklepalo, da bode trpel, in ga ai maralo ostavlti r pa jd bilo vračilo ala-bo,- je nadaljeval. "Ko aem ga aaaUvtjal. ml Je manjkala ae-k® vrata Jagod, kakršnih nI po tlatih kraJflLltoder aem hodil tatea, a ki Jih Ja na prebitek pa taj dešeli Zdravile bo imelo tu vao av«jo mlT i mutne obit spmuom ku Tlaka rabila sa vaaattea ta afioda, rlsitaiee, teanlka, knjige, koledarja. lataka itd. v alorenakem, hrratakem, alovatkam, Mkam, nemškem, ■nahBram jezika ta drneflt .VODSTVO nSKABNB APSIJKA NA ČLANSTVO SNPJ. DA VKOVINa NAROČA V SVOJI TISKARNI Vaa veJeaaOaSaJe liieCfi) MM Ceaa m« eaUifo delo prrl mta. ■sna »a 8. N. P. J. PRINTERV CHICAGO. ILC. TAM 81 DOBI NA tMUO TUDI 9BA U8TMKNA POJASNILA