Št. 29. V Gorici, due 13. aprila 1901. Letnik III. Izhaja vs;ik tort'k in sohotu v Ictlim oh 11. ui'i prodpoldnc z;i inoslo lev oh H. ui'i popoldno za dožoio. Slano [xi pnsli projomau :ili v Gorici n;i ilom pošiljan colololno S K.. pollcliio i- K. in S vin. (Zjutranjtt izdanje.) Ircdnisl vo in upravnistvo so nahujala v «N a r o d n i liskarni», ulna Votlurini h. št. 9. Dopiso jo naslovili na urodnišlvo, o^lase in naročnino pa na upravnistvo «(rorico». Oglasi si; račuuijo po potk- vrsluli in sieor ako so tiskajo 1-krat po 12 vin., 2-kral po 10 vin., 3-krat po 8 vin. Ako so vočkrat tiskajo, raču- nijo so po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušie. Tiska „Narodna tiskarna" lodgov. J. Marušič). Nekaj se pnpravlja. Že nokaj let sc jo malo po inalcm eulo, da sc ltalija pripravlja /a i/.stop iz trozveze tcr za pristop k dvozvezi s Franeijo in Rusijo. To se jo govorilo o olicijelni llaliji, kalero' jo v prilog tro- zvczni politiki najsprelnejše zaslopal minister Ci"ispi. Bismarckov oboževalolj; ali o neofioijelni llaliji, o narodu itali- janskcm pa jc že davno znana resnica, da se ne počuti dobro pod težo tro- zvezne politike tor da se isto želi izne- hiti čim prej. Kajti bremena, katera je nalagala obubožani llaliji politika tro- zvoze n. pr. z neprestanim nabavanjem no- vega orožja itd. so silila italijansko vlado. da je priliskala na ljudstvo z neznosnimi davčnimi breineni. Vsled toga jo ljudstvo prišlo na beraško palico, pošlo rnu je veselje do obdclovanja zemlje, ker je tnoralo znositi ves prido- lck takorekoč v državno vročo, jelo se je trumoina podajali po svetu s trebuhom za kruhom v veliko nadlego delavskemu ljudslvu drugih dežel, donia pa je oble- žalo zemljišee neobdelano. JSicilija, ki je bila imenovana nekda.j „žitna kašča ltalije", leži sedaj kakor pu.sla groblja, k vecjemu, da obdelujejo obsežne latii'uii- dije mogoeni voleposestniki s pomoejo trpinov kolonov. Tak položaj je ustvarila v Haliji neznosna Bi.sinarckova politika Irozveze in (judo ni, ako je začel italijanski narod sam siliti olicijelne kroge na to, da se po preteku zvezne dobe Ilalija odpove trozvezi z Av.slrijo in Nemčijo ter da se približa innogo naravniši zvezi s sosedno Francozko. Zveza Italije s Fraucijo — tako trdijo razna narodna glasila v Ualiji — jo ne le v geograiicnein in narodnein po- glcdu naravniša nego z Nenieijo, marveč tudi v gospodarskem. Francozki narod je islotako romanski narod kakor italijan- ski, nadalje nioji Ilalija neposredno k Franciji, dočim jo nieja Nemcije dalee onstran mej Avstrije; v gospodarskem pogledu pa je trozveza naravnost po- gubljiva za Ilalijo in njena ljudstva. Kajti )ie glede na to, da inia ltalija a re- eirno raj.si: njeni veljaki, uti pa ljud- stvo — nekatere koristi n. pr. od vinske klavzule, pa ima kakor receno ogromno škodo pod pritiskom davščin, ki jib na- laga „oboroženi mir" italijanskernu na- rodu. l'o zvezi s Francijo pa bi bila odp; La pot ilalijanskim pridelkom v Fran- cijo in bi tudi odpadlo dr/avno breme, katcro zahteva sedanja trozveza. Nekateri politiki hočejo sicer vodcli, da se trozveza po preteku pogodbe ne razruši marveč da ostane nespretnenjena i nadalje. • To pa so le pobožne želje onib, ki nc bi radi, da se trozveza razdore in da so to nemski krogi, ni težko uganiti. Ni da bi se ugibalo kako sc stvari zasučejo, ali mnogi pojavi v Italiji saini kažejo na to, da polekajo zadnji dnevi že nad 20 let obslojeci trozvezi. Kakor poročajo italijanski listi, se v Italiji pripravljajo veliki ljudski shodi, na katerih bodo go- vorili razni votlitelji naroda proti tro- zvezi. Ti sbodi naj postanejo izraz ljud- ske volje, da se trozveza ne obnovi. Ali da se tudi vlada že dcloina strinja z voljo naroda, o torn priča prvič jako bladen razgovor italijanskega minister- skega predsednika Zanardellija z nemškiin kancelarjern Bülowom v Veroni in pa izjava tega ministra nasproli dopisniku „New York Heralda", ki se glasi tako-le: ,.ltalija bode do zadnjega izpolno- vala dolznosti, katcre jej nalaga obsto- ječa trozvezna pogodba. Kar pa se tiče bodočnosti, si bode pa dobro premislila, p red no si naloži kakib obveznosti. Interes države jej je prvo. Vlada se ne bode pečala samo z zvezuiini pogodbarni, niarveč tudi s trgovinskimi, ker je treba znati, kako uplivajo trgovinske razmere na politične odnožaje. I'olitiene zvezne pogodbe poloko za Italijo p r e d trgovinskimi in za vse slučaje se hodenio zuali ravnati, to pa, kar bodemo sklenili, ne bode imelo dru- zega namena nego ohranitev iniru. Vsa- kako pa je naš namen, da si obraniino prijateljstvo Francije*'. K vsemu teniu pribaja so dejstvo, da se je velikonoenib slavnosli v Tou- lonu in Nizzi na Kraneozkeni udeležilo ogromno število olieijelnib oseb kakor ludi noroda iz ltalije in IT) ilali- janskib vojnib ladij. Poroča se ludi v intimnem obecvanju italijanskib odlirnja- kov s franeozkimi in drugih [lojavov po- litičnega zadržaja. Vse te stvari so pae dokaj umljivo znamenje približanja Italije k Franciji in odmikanja iz jcklenega objerna trozveze. Da nemski poi i Li ki ta pojav ne more biti prijeten, je samo ob sebi umeviio, saj je imela ista le koristi od trozveze. Saj je znano, da se je bas pod žarki trozveze prav pridno razvijala v llaliji — nemska kultura in to colo v italijanskib solab in uradib ter da se je miseljevalo v Italiji cedalje vee nemškib trgovcev itd. — Po izstopu Italije iz trozveze bode gotovo ta nemški upliv dokaj izgubil na svoji voljavi in to nemskim politikom ne more biti ljubo. Kar se lice osobito nas Slovencev, živečib tu oi> meji, nas mora vsaj v enem pogledu zanimati ta možni preobrat in to v pogledu pritiska italijanskega elementa na naše ozernlje, ki narn je v škodo. Mi inoramo le želeti, da bi se italijanski narod v svoji domovini go- spodarski toliko ojačil, da ne bi bodil po grižljeje k nam, s tern bi bilo že dose- ženega innogo. Kar se tiče političnih teženj irredente še posebej, pa tudi morda ni izkljuoeno, da bi se spremonilo polem marsikaj, ko pride poliličen položaj Italije v — normalni Lir. Vzajemnn-podporna stroštva za Zdvarovanje pnje živiue in „etvivaleat". „C. k. urad za odmerjenje pri- stojbin" je predsLojništvom zgoraj irneno- vanib podpornih drustev poslal „Poziv", da napovejo in podajo izkaze o preinak- Jjivem in nepremakljivem imeLju za od- mero prislojbinskega namestka — ekvi- valenta. Napovedi se imajo podati vsaj do konca aprila. Ta in oni predsednik „zavaroval- nice za govedo" si je že stavil vprašanje: je li Lo društvo dolžno napovedati imetje in placevati ekvivalent V in kako naj reši „Poziv"? Poglejnio kaj pravijo postavne do- loebe. EkvivaliMil se placuje od iinelja, ki ii(i prebaja od očeta na sina, od lastnika na dediee, od imetja, ki je prosto prepisne pristojbine; od tod iine pristoj- binski nameslek, ali kratko „ekvivalent". Ta davek plaeujejo ustanove, nadarbine, eerkve, občine, drušLva. zavodi. Kkvivalent se odmeri od vže 10 let obstoječ<;ga imetja na vsakib deset lot, ter se vsako lelo placuje d(;seLi del v cetrlletnih rokib naprej. Po zakonu z dne Ii3. decembraje ta dav(;k (ekvivalent) placevati od nepremakljivega premoženja (zemljišča, poslopja...) 3c/() vrednosti in od promakljivega premoženja (denar, vrednostni papirji) lVs°/o vrednosti. Poznejši zakoni znižujejo ekdvalent !i°/o rul lVa% društvom na akcije in podpornirn in vzajemnirn dru.štvom... Po zakonu 14. aprila 1885 §. 3. so podporna na vzajemnosti temeleča društva, ki ne delujejo na dobiček, glede premakljivega premoženja prosta ekvivalenta, glede ne- premakljivega premoženja pa so podvr- žena ekvivalentu v meri l'/V'/u vrednosti z doklado 25%. Nase zavarovalnice za govedo so vzajemno - podporna drušva, toraj jim zakon z dne 5. aprila 1885 §. 3 (drž. zak. st. 51) p r i z n a v a opro- šč e nj e glede na premakljivo premože- nje, od nepremakljivega premoženja pa j ill veže v meri od 1 Va°/o vrednosti s 25%n° doklado. Naše zavarovalnice pa nepremakljivega premoženja splob ni- majo, toraj se sme trditi, da so proste okvivalenta. Ako bi pristojbine odmerjajoči urad našim zavarovalniearn ne priznaval ugod- nosti omenjenega zakona iz 1. 1885, bi vendar že sedaj ne mogel odmerili ekvi- valenta, ker premoženje nai^ih zavaroval- nie so ne obstoji deset let, kajti pred 1. 1890. nismo imeli še nobene zavaro- valnice. Ekvivalent se pa odmerja in plačuje le od premoženja, k i obstoji že deset let. — NaSe zavarovalnice imajo edino d o b r o d e 1 n i in h u m a- n i t a r n i namen, in to je zopet razlog, da jib smemo prištevati uslanovam katere so po zakonu 13. docembra 1862 opornba 2 lit. d k t. p. 106 IJ e oproSčene ekvivalenta (§. 26 določbe ('. m.), ker pravila določujejo, da njih imetje se nikdar ne sme oil Legniti svo- j e m u namen u. Tu je merodajen ko- nečni §. naših pravil, ki določuje, da tudi po morebitni razdružitvi dru.štva se pre- moženje porabi le za tak namen, kakor ga ima društvo, ali za ustanovo v po- speževanje živinoreje. Kazlogov nam toraj ne manjka, da se potegujemo za priznanje oproščenja od ekvivalenta. Kako naj toraj rešimo „Poziv" za napoved V Naredba linančnega minister- stva z dne 14. julija 1900 v § 3 dolo- cuje, da kjer nastopi postavno oprožče- nje, je to zahtevati in priznanje pridobiti po linančni oblasti. Treba je pa premo- L1STEK „Busea. (Odlomek iz kmetskih rev in težav) (k-c). (Konec.) Ko pa ugleda Blaža (namreč Buše), kako teče za iijim, bilro zopet nekoli- kokrat poskoči najprvo na mestti, potem vzdigne rep kvišku in jo vcedi naprej. Tudi Blaž ni hotel odnehali, ampak so- pilial je kolneč za njirn. Ker je kmalu izprevidel, da jc ne vjame, todaj zagrabi nekaj kamonov in, „na! i'rdajzana posast", pravi — tor jih vrže za njim, a zadel ni nič. No, polagoma je vendar doliili. Sedaj pa ni hotel več precej prijeti za vrv, — — ampak najprvo jc prav dobro O[»lazi s sibo po brbtu in teče za njim, dokler se ni popolnoma pomirilo. T(;daj šele oprezno prime vrv v roke. Nič več ni hotel vpiti na nje; tako je bilužaljen, da se mu ni zdelo več vredno izprego- voriti kako besedo na to vražjo žival. Tilio je hodil poleg Bui5eta in si brisal kri krog ustnic, ki so bile okrvavljene vsled izbitega zoba. Tako jo navzlic sitnostim pri/.ene v Gorico na živinski Irg. In glej ga šmenia, sreča ali n(;srciv:a je lako hotela, da jo takoj proda nokemu Vipavcu, a prignati je je moral k „Zvezdi" na Stari trg. Tukaj [ia je ravno delal Z....a re- klamo za svoj citkus. Njcgovi pajaceljni, atleti, Uilovadci in klovni vseb treb spo- lov so namree napravili na konjih in peš sprevod po nif^stu, jiri tern pa so uganjali nekateri klovni razlicine slano in neslane burke. Najbolj se je odlikoval „Toni Bus son" v dolgem črncm sraku in z velikansko kravato na vratu. Bnše jc kar zijalo v to nenavadno skupino in se ji oudiio mi^ajoč z užesi. To eudo pa ni trpelo dolgo. „Toni Buflbn" se je namree ravno nekolikokrat prekopicnil po tleh v splosen aplaus in smeli gledalcev. Ko Buše to ugleda, bilo je hipoma kar elektrizirano, in kakor bi botelo posnemati „BulTona", ritne in visoko privzdigne zadnji nogi, pri tern pa za- dene Blaža, ki jo tudi zijal te čudovitosti pozabivši na Bušo, tako neusmiljiMio v prsi, da je spustil vrv in daleč odletel nazaj ter se trikrat povaljal po tleh. Hipoma je kiek zapazil, daje prost, zato jo vcedi naravnost med glumače, ki so se s strahom z množico vred za- čeli umikati. „BulTon" se je bil ravnokar pobral od tal in ugledavši živinče jo je mislil [lojiibali tudi on. A Bušeje mislilo, da se bosta ž njirn najbolje razunujla, zato se mu zakadi med noge in ga rukne z glavo, da naredi lak „sallo mortale", kakor so nikdar ne prej in ne pozneje v svojem življenju. Nato zdirja dalje, prebrne noki ženici mizo s kolači in divja po trgu, da se je vse poskrilo pred njim. Dva policaja sta je holela prijeLi. Tekala sta za njim, a vsikdar kadar se jima je približalo, sta jo brž smuknila v vežo najbližnje hiše in zaprla vrata za seboj — boječ se, da bi se jima ne pri- petilo, kakor ravnokar Blažu in „Bu- slbnu". V tern pa priaopiba Blaž. „To je sam živ „tajfilj", la prokli- cana zverina zverinasta. Bog in sv. Koren mi je pomagajta ukrotiti, dokler je Se v mojih rokah, potem pa če hoče zlodej vse pobiti in še samo sebe na vrh, naj pobije, meni nič več mar", tako je rohnol Blaž, zgrabil zopet za vrv in vlekel „mrcino" k „Zvezdi" v hlev. Tukaj je priveže k jaslim, potem se pa krepko oddahne ter si obriše znoj raz čelo. Hotel je brž iti v mesto, da si kupi novo pipo, pa čakala ga je že ena, dasi poslednja, a trda skušnja. Komaj je narnreč siromak prišel iz bleva, že sta zahtevala ona dva policaja, katera sta poprej pokazala tako hrabrost nasproti živinčetu, naj gre ž njima na magistrat. „Na, strela, kaj bo pa sedaj", je povpraševal Blaž in ni hotel iti. ženje, za katero so zahteva oproščenja, v toliko napovedati, da je mogoče dolo- čiti zahtevano oproščenje. Gledo ekvivalentu podvrženih dru- štev, ki še ne obstoje desot let, pa dolo- čuje omenjeni odlok finančnega minister- stva, da za zdaj je do konca aprila n a z n a n i t i č as us t a n o v i t v e, na- poved premoženja pa na določenem uzorcu (za premakljivo premoženje na uzorcu B) v tridesetih dneh po pretcku desetlelnega öbsloja. Ozirorii na to določbe bom toraj še v tekočem mescu aprilu pristojbinskemu uradu v Trslii na poli papirja naznanil da „Vzajemno-podporno društvo za zava- rovauje goveje živine" so je ustanovilo lota 1898. Postavil bom tudi stan pre- mo/.enja, da po računu lela 1900 je dru- šlvo itnelo čisLe^a premoženja nekaj de- sotakov, nopremakljivega premoženja pa da nima nobenega. Potorn born opozo- ril, da društvo jo dob rot vor no j d r u A t v o, ki ne dolujo na dobiček, am- pak inn je namon od udov pridobivali lo sredstva za odškodovanje poginole ali ponesrečene govede in da društveno premoženje se po §. 49 društvenih pra- vil nikdar ne sme odtegniti svojemu na- inenu. Prosil bom priznanja. da je dru- stvo na pudlagi zakona z due l!i. decem- bra 1862 opornba 1. lit. d in zakona z dno 15 aprila 1885 §. )i. in doloebe linane- nega ministerstva od 14. jnlija 1900 §. 20 oproščeno ekvivalenta. Tej napovedi in prošnji bom pri- ložil izvod društvonih pravil v dokaz navedenih razlogov. B. Gr č a. D o p i s i. Iz (iorice. — Tuinovo glasilo v Gosposki ulici nam nekako predbaciva, da sino se ponižali na ozkosrčno stališče Slovencev po kronovinah, t. j. da se bo- rinio že proti izvengoriškim Slovencom. Nič ni bolj krivičnoga nego to. „Soča" mij vzame zrcalo v roke in videla bode v njem last no podobo lakih soparatisti- čnih nazorov. Da nam ne bode očifala laži, kakor ji je navada, naj so blago- voljno spomni, da je ona pisala svoje- dobno po anliseinilskem sbodn, na ka- terem so govorili liije Kranjci: „So t e b K r a n j c e v n a in j e b i 1 o t re- b a". Potem pa naj vzame v roko svoj list št. 4. z dno 7. jan. 1901, lam najde črno na belem, kako priporoea g. dr. Treo-ta z goriskim domačinstvom, pišoč: „Kor je v r o d b i n s k i z v e z i s š i- r o k o z n a n o r o d b i n o M. v Se ž a n i, je postal sain kos Kraševca in I o r o j G o r i č a n a, a s p r e s e 1 i t v i j o v Goricoje popolnoma naš". Gospodje okoli „Soče" bi so tudi laliko spomnili še, zakaj je zapustil Go- riško g. dr. Triller. Niso li bili oni, ki so mu rekli, da se ne upajo več nogs) — jednega Kranjca spraviti v deželni odbor? In gospod dr. Tuma ne uganja h' izključno kranjske separalisticne politike? Ali hočeš-nočea, moral je s poli- cajema. Na magistratu sla stražnika povedala ves znani dogodek rra Starern trgu in s kako silno težavo sta prijela in komaj ukrotila živinče. . . . „Ne permejzolen, jaz sem je prijel in ukrotil", pristavil je pikro Blaž. „Tibo!"1 zarobnita policaja, „tukaj plaeajte pet goldinarjev kazni in drugie pazite na živino!" — je bilo konečno povelje. In Hlaž jo kislo segnil v žep tor še bolj kislo vrgel petak na rnizo. Pri Vipavcu je sicer poskušal na- praviti, da bi trpela vsaj vsak polovico kazni, ali ta ni hotel ničesar slišati, — češ, kdor je gnal živinče, ta naj plača in trpi. Ves zelen od jeze jo je mahnil Blaž naravnost domov, še pipe ni maral več kupiti; doma sta pa s Tinco na dolgo in široko — in šo v postelji ugi- bala, koliko bolje bi bilo, če bi bila prodala Jjuše doma. . . , Ni li sain pisal, ko je krpal prve naerte o nailvladi čoz goriške „trote", da zaupa le duhoniiku G ..., učitelju v Tolminu V., dr. Trillerju. ki so njogovi ožji so- rojaki, in g. A. Gabršeeku, katoremu je — prinioran — odkazal lo ulogo go- riskega pomagalca. Kdo je izustil grozo- vito obsodbo o goriških učileljih lor trdil, da niso vredni niti one borne place, ka- tero so prej imeli? Kdo je odobraval urivanje zu nan jib juristov v našo domo- vino, rekoe. da je trcba „osvežiti priinor- sk(; pravnike"? Nikdar nismo poznali niej na slo- venski zemlji in tudi jib ne bodemo; vsi Slovenci, ki zivijo nied nami, nam mo- rajo dali to spričevalo; na rokab sino nosili Erjavca, nikdar nismo pra- šali po doniovinskem listu drugib Slo- vencev, ki bivajo na Goriškem; vedno sino poslopali in postopamo ž njimi kakor z brali; (dr. Tuma sam je najboljši dokaz ta zop(;t to Irdili v f> I J „Soci"' st. 24 z 20. leb., da je g. vikar res za svojo slavnost ,.pobiral škalič vina pri bisah vrotniki gosp. Gradenskega), podpise za s p r i č o v a I o, katero jo on od njib zabteval v „(Joriei" št. 19? Kedor kaj trdi, mora tudi svojo t.rdilov s pričami doka/ati. tako zabtlski o do/oli. Ne gledč na to pa se bavi justiena upfava tudi z -ro Mšanjem, kako bi se dal (losoci name . . "iga izvira dolo- čilo §. 88 civilne, . nega reda, ne da bi se s tem dejt.nSiU proobložilo ob- čine, in bode skrl)olo za lo, da izda o tem kakor bitro mogoce nadaljne na- redbo, ali pa da s<; po razmerab uravna ta stvar zakonodajnim potom. Samomor. Ivan Robe k, 45 lelni kočijaž iz Trsla je v sredo zveeer rned 0. in 7. uro, vračaje se iz n<;ke gostilne v Povmi izpil na Sočinern mostu neko- liko karbolne kisline ter se zgrudil pri l-<-.j priliki na tla. Ker pa je bil še pri zavosti, botel je splezati na ograjo pri mostu, da bi skočil v Sočo, a mimogro- doci so inu zabranili. Sirup, kalorega jo izpil, je bil tako močan, da ga je umo- ril kar na hitro. Truplo samomorilca so pronosli polein ko je dr. Fralnik konsta- liral njogovo snirt, v inrtvaško kapelo v Povmi. — Zapnst.il jo ženo in pel otrok. Berlin. Orožniki so prijeli v Mir- nem radi potepanja nekega Jožefa Sov- d a t a iz Kobarida tor ga pripeljali v lukajšni zapor ; tu pa je izpovodal, da je bil polrjon v vojake tor uvrsčen v 97. pešpolk. od kodor je pobegnil. Sod- nija je obvestila o tem vojaško oblast in ta je poslala vojake po Sovdata, ki so ga odvedli v cetrlek v vojaški zapor. Strcla ndarila. — V sredo po noči okoli jednajste ure je ndarila strela v blev Val. Kadinja v Svetovem pri Ba- tab b. št. 133. Zgorel je hiev in štiri govede so poginile. — Lotos je zgodaj zaeeio. N«'sr«»(v*a v predoru. 20. marca bi so bila dogodila kmalu volika nesreča v loskorn predoru. Eiektr.'cna žica se je pre- trgala, in treba jo je bilo zopet zvezati, V ta narnen so ustavili oloktrični tok, a kor so "a vslod nesporazumljenja pre- zgodaj zopet spuslili, je zadel dva dolavea, ki nista še končala poprave, z vso silo. Ostala sta na mostu kakor mrtva. Joden s(» j(^ pobil vslod padea na čolu, a dru- zomu je zelo obeutno zasmodila žicaroko. No öden njiju jo prišel kmalu zopet k zavesti, drugi pa jo še le čez več časa na prostem zopol odprl oči. Začel je roh- nočim čudnim glasoin peti in kricali in slednjič prašal, kaj so je zgodilo, ali jo pijan i. t. d. Ta dogodok je budo prostra- šil vso navzočo, zlasti, kor so rnislili iz prva. da je tok oba ubil. Hvala Bogu, da ni bilo hiijsega. Liboralci in vsi proziralci dolaveev! Glojto, to j(» krvavo prisluzon krub ! vllraiiilnica in posojilnica v IJiljah1 rogislr. zadruga z iK^oinejono za- vozo imola bo redni oheni zbor v nedoljo dne 28. aprila ob 3 /._, uri pop. v pro- storib g. Andr. Orla s sledocim dnovnim redom: 1. Poročilo načolstva. 2. Polrjonje raouna za 1. 1900. 3. Volitev načelstva. 1. Volitev nadzorstva. 5. liazni p.-odlogi. K zborovanju uljudno vabi zadružnike Načelstvo. llraiiilnica in posojilnica vMirnu bodo imela svoj redni obeni zbor dne 21. aprila ob 3'/2 uri popoldno v svojem prostoru pri župni corkvi s sledečim dnovnim redom: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo računskoga pregledovalca. 3. Polrjonje računa za 1. 1900. 4. Volitev načelstva, rač. pregledovalca in njegovega namestnika. 5. Morobitni predlogi. Na- čelstvo. Razzias. — Po novi odredbi fi- nancnoga ministorslva so počenSi s 1. aprilom 1901 no bodo računale in pobi- rale zamudno obresti v slučajih, kadar se bo plačalo četrtletne obroke davčnega namestka za VI. desetletje najkasneje v prvih dosetih dneh onega lneseca. kate- roga zapado plačilo t. j. do 10. janavarja, 1.0. aprila, 10. julija in 10. oktobra vsa- cega lola. (hisnikarski sIkmI v Dobrovnilu Sbod slovanskib easnikarjev je vsprejel resoluciji: 1. glodo ustanovilve slovanske- ga kor(;spondončnega urada in protest proti pristranskim poročilom vladnoga kores- pondenčnega urada; 2. glede ustanovitve easnikarskega drufitva. Mej Poljaki in Ku- sini termej Hrvati in Srbi jo prišlo večkrat do ostrega nasprotslva. Biankini je položil venoc na grob Klaičov, Poljaki pa ob Gunduličevem spomeniku. Prihodnji no- vinarski kongres se vrši v Ljubljani. Žolczniski minister v Trstu. — V četrtek so je pripeljal železniški mi- nister dr. Wittek z brzovlakom z Dunaja v Sežano ; od lam se je pripeljal v ko- čiji v Trst, kamor je dospel ob 3. uri popoludne. Ž njim so se pripeljali nje- gova sostra Irrna Wittek, njegov fajnik dr. Hennoch, ministerialni svetnik Wurnib in sekcijski svetnik Pascher. Minister Wittek je prišel v Trst v zadevi nove železniške zveze s Trstom s posebnim ozirom na zvezo to nove proge z razširjeno tržaško luko. V zrakoplovn čez jadrausko niorje. — Jutri se dvigno v Bonetkah s svojim zrakoplovom stotnik Merighi z namenom, da proplove po zraku jadran- sko morje. — Seboj vzamo žurnalista Scarpa, ki je urednik lista „Gazzetino di Venozia". Merighi upt^ priploviti do Trsta ali na istrsko obal, mogoee je pa tudi, da ga zanose veter na naš Kras. Bivši hrv. bau Pcjačevič iimrl. Na Velikonoč je umrl na svojem poses- tvu v Našiču na Hrvatskem bivi^i hrvat- ski ban grof Ladislav Pejačevič. Svoje mesto kot ban hrvatski je nastopil po Mažuraničovem odstopu 1. 1880. Pejače- vič je utelosil vojaško granico Hrvatski ter si pridobil velikih zaslug za časa hu- dega zagrebškega potresa. Ker pa je nokaj lot poznoje Hrvatom sovražni de- žolni linančni ravnat(;Ij David dal od- stranili s linančnih poslopij samohrvat- sko napise in jih nadomestiti z madjar- sko-brvatskimi, kar je provzrocilo burne demonstraeijo, je grof Pejačevič mesto, da bi se udal vladi, ki je zahlevala da se madjarsko napiso zopot obesi na grbo, rajo odstopil. Ta korak mu je zagotovil' stalnib simpatij med narodom. Kon^rcs proti alkoholizmu. — Na velikonočni torok 9. t. in. je bil na Uunaju zbran kongres proti alkoholizmu. Kongresa se je udeležilo lepo število oseb iz raznih stanov, posebno pa zdrav- nikov. Kongros sta pozdravila minister- ski prodsednik Koerber in naucni mini- ster llartel. Na kongresu je rnej drugimi govoril nek zdravnik dr. Meinert iz Draždan, ki je rokol, da najbolj širijo pijaneevanje zdravniki, vsled katere iz- jave jo nastal praveati vibar med navzo- cimi zdravniki. Drugi dan jo Meinert popravil svoj govor s tem, da je izjavil, da ni hotel nikogar razžaliti. Prosesor Kassewitz jo govoril o posledicah žganje- pitja v otročjih letih. Ker je bilo so mnogo drugih važnih govorov, se utt-g- nemo k temu š(3 poseboj vrniti. Novi topovi za našo uiornarico. V Plznu so se vršili trije poskusi s stre- Ijanjem iz novih topov izdelanih v ta- mošnji tovarni Skoda. Ustrelilo se jo f>Okrat in poskusi so se izvrstno sponesli. Topovo žrelo meri v premerju 24 oenti- motrov, kroglje tohlajo vsaka po 215 ki- Jogramov, v vsaki sekundi premeri izstre- Ijena kroglja 710 metrov daljave. Neinsko gihanje. Znano jo, da imajo Velikonemei polog polujcovalnih sol po vsein širnem svetu v isti politični natnon tudi telovadna drustva. Takih druslev imajo Nemci 6303 s 626.512 elani. V Avstriji imajo 500 teh drušlev z 58.941 elani, od katerih jo 26.202 pravih telo- vadcov. V slovonskih dezelah imajo Nemci 41 tolovadnih društov s 4456 elani, telo- vadk pa je 306, v vsej Avstriji pa 3523. Ihmajsko vseurilisfe jo pohajalo v minulom zimskorn točaju skupno 7128 slušaleljev, in sicer 5294 rodnih in 1834 izrednih. Na bogoslovnem oddolku je bilo 208, na juridicnem 3391 (mej torni 9 slu- šaloljic). na modicinskom 2063 (moj temi 35 /.onsk) in na iilozolskem 1466 sluša- tcljov, moj lomi 118 slušateljic. Odkritje Bosnc in H2'/2 20 mark ¦......... 2350 20 frankov......... 1909 Ilalijanskeliro........ 90 50 C. kr. cekini ....... 1132 Knjitfa „Aasi narodni grelil" se dobiva v „Narodni tiskaini" v dorici in pri knjigotržcii g. Likaiju. V nubeni slovcnski liiši ne bi smela inaiij- kati ta knjiga, iz katere se moiamo učiti, kako ži- vcti res sluvenski in kako se ogibati naroclnili grt'liov. Baš sedauje volitve po obmejiiih slovenskili pokiajinah so zopet pokazale, kako potrebni stno še liarodnega jiouka. Zatoiej Slovenci, ne izogibajte se tej prekoiistni knjiyi in narot\ijte si jo! Cena knjiyi je 50 vinarjev po pošti 5 vin. veC. Naznanilo. Podpisana si dovoljujem naznanjali tim potom slavn. obcinstvu tor gg. od- jemalceni v e I e t r g o v i n e z vino m ranjkega mojega soproga lvana Dcklcva v Gorici, da sem prevzola vodstvo trgo- vino sama tor da ostano tvrdka nospromeu- jena. Naznanjam tudi, da bodem skrbela pun] vsem za izvrslno blago, s kojim mi bode cast postreči gg. odjemalce kakor dosloj. V nadeji da ostane slavno obcinstvo v bodoče ludi meni naklonjono, zago- l.avljam locno in kulantno postrežbo sposfovanjorn udana Ivanka \¦----tt----><---»«----> Anton Kuštrin v Gosposki ulici h. štev. 23, priporoča čaf-tili duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo : Santos, Sandomingo, Java, Gejlon, Porto- rico i. dr. Olje: Luc<;a, St. Angelo, Korl'ü, istersko in dalmatinsko. Petroloj v zaboju. Sladkor razne vrst<\ Moko št. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več Vi.,1 riža. Miljsveče prve in druge vrsle, nainreč po Va kila in od I l'unta. Testenine iz tvornice Žnidor.šič i^i. Valončič v 11. Bistrici. Zveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdicevga iiilina v Kranju in z Jochmann-ovoga v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. Po pošti se razpošilja v zabojčkih najrnanje po 5 Kg. na vse kraje. „JVarodixa Jiskarna" v (ü[orici ulica Vetturini 9. j Ilijada. Povest slov. mladini. | Presto po Homerju ] pripovednje ANDRuJ KRAGEU. i S tolmačem važnejših osebuih imeii ter obsega 273 stranij. j CENA: I 1K40 vin., po pošti 20vin.vee. Vezana v platno 2 kroni, ozi- l'oma 2 kroni 20 vin. i Dobiva se v „Narodni Tiskarni" v Cuirici, ' pri knjigotržcili Paüicliu v Goiici na | Tiavniku, pri Scliwentnerju v Ljuh'jani I j in l'lorijaini v Kranji. ö|>Bn6#n | Sporninjajü' se o vsaki J "priliki „Šolskej;a cloina". Anton Pečenko Vilna ulica 8 ^(Mitl A Via Giardino 8 priporoča prisfna beta S^P^lz briskih, dal- in erna vina WjftMgp matinskih i i iz vipavskih, Twf isterskih w i furlanskih, « nogradov. Dostavlja na doni in ra/pošilja po ž<*U;/- nici na vso krajo avstro-ogorsko nionarliijc v soilili oil 5(5 litrov napriij. Na zahtevo pošilja tudi uzorco. Cene zmerne. Postrežba poštena. I Pravim I naravskim dalmatin- l skim vinom oski-hijujn | poj(Mlino ohitolji I Juraj (lanmlhi I Jelsa (otok Hvar) y I Dalmacija. Jakob Miklus, i trgovoc z losoin in op<»ko, zaloga j pohištva, rakev (trug), vinskih po- ' sod, sliskalnice za vino in sadje vsake velikosti, kakor tudi kral- < kočasnih iger slovenskih ,.Mari- janic" t. j. licnih in trpe/.nih j miz iz trdega lesu, ki imajo znotraj tro- ali štiridolno kog- j Ijiščo z vrlonci in kegljavnično I blagajno po najnovejši s(!slavi. za kremarje, zasebnila; ltd. v Pevmi, ( za Soškim mostom, p. Gorica, ' priporoča p. n. obcinstvu svojo I l)ogato zalogo, zagotavlja naj- ' hitrejšo postrežbo in jako nizke , cene. I N v «j i k s v o j i in! i Vzajemna zavarovaloica v LjubSjani I Dnuajska cesta št 15 t Medjatovi iiši v pritlioju I I v/|)i-cj(Miia. /avarovaitja vsakovrsinih poslopij, |HTini<>- | lien in poljskill ]»rirol.i požarni škodi, kal^r I l.ikIl /vouov proti poškodbi. | Pojasnila dajc in vzpi'pjeiiüi poni.idl)n rjlVliat(vljstV() | xavai'ovuiiiUT. v priUičju MVogoji, da sc laliko nicri '/. vsako di'ii^o zavarovalnico. i Poslavno vlozcni iislaixn'tii za.klad januVi zavarovan- | c.(mm popoliio vai'nosL | ir R0JAKI! Zavarujte svoje | imetje pri domačem zavodu! **• Edina slovenska zavarovainica! \ v Gorici. e«f- '¦¦*-JSki. Prva slovenskii j zaloga vsakovrsl- J iiili šivalnih in vo- zojnili si r o j c v * (S.ickereimaschi - ncn), kakor tudi j dvokolos tor sji- mokresov v ulici Municipijo šl. 1. Liislna nicha - ničria dela vuica in popruvljaluica šiviilnih strojev, dvokolcs v Nun- ski ulici his. si. Hi. si vii Ino slrojo sc jamči za pet let.' Pred konkureneijo nic strahu!!!