leto LXVIIi	p"'"" «	_; Ljubljani, v petek, dne 1. marca 1940_Stev. 50 a
Naročnina mesečno	_
25 Din, za inozem- ^^^	^^^^^^^^ ___	^ ^	^^
jBv ffl» kej IBJ m	t^^^j mS
Uredništvo je f	JB—^^J	^ ^
Kopitarjevi	^^^^^ ^^^^^^ ^^mm^^ mm^^	^ dmmmammm^
lelefoni uredništva la uprave: 4<M)1. 4(W», 4(W)3, 40-04. 40-01 — Izhaja vsak dan ljutraj razen ponedeljka in dneva po praznika
Cokovnl račon Ljubljana številk* 10.650 in 10.J49 za inserate.
Uprava: Kopitarjeva ulica številka 6.
V marcu se bo začelo:
Meja med Belgijo in Nemčijo popolnoma zaprta
dogodkov in zalo ie treba promet zagotovili le vojnim potrebam
Na zapadnem bojišču bo prišlo do izrednih
Dve bolni točki
Znano je, da so na jugovzhodu Evrope, na katerem so interesirane tako vojskujoče se velesile, kakor nevtralne in male države sveta, nekatera sporna vprašanja, ki motijo gotove račune sodobne mednarodne politike. Gre za čim večjo solidarnost Balkana, ki se enim zdi potrebna zato, da bi se s sodelovanjem balkanskih držav dosegli razni politični in gospodarski nameni vojskujočih se taborov, drugi pa zato, da bi mogle balkanske države v medsebojnem sporazumu ohraniti svojo nevtralnost, kar te države same v prvi vrsti želijo in se za to že ves čas prizadevajo.
O stvareh, ki stoje na poti taki vseskozi sporazumni, politiki balkanskih držav od strani Bolgarije in Romunije, smo že večkrat govorili. Ta bolna točka je Dobrudža, ki pa je v neki zgodovinski logični zvezi z Besarabijo. Dobrudža, ki ima nekaj nad 23 tisoč kvadratnih kilometrov obsega in okoli 700.000 prebivalstva, ki je na jugu bolgarsko, na severu pa romunsko, a zelo pomešano z Ukrajinci, Grki, Turki, Tatari, čerkesi in Judi ter cigani, leži južno od izlivov Donave z glavnim pristaniščem Konstanco in tvori prav tako kakor severno od tega ležeči besarabski pas med rekama Prutom in Dnjestrom zelo važno ozemlje za vse države, ki mejijo na Črno morje. Od besarabskega izliva Dnjestra do največjega ruskega pristanišča na Črnem morju Odese je komaj 40 km razdalje in prav tako je glavno bolgarsko pristanišče Varna oddaljeno od dobruške meje komaj 20 km. Dobrudža je bila politično turška dežela do leta 1878, ko je , Rusija osvobodila Bolgarijo in je Turčija Dobrudžo odstopila Rusiji. Ker velesile takrat Rusiji Dobrudže niso privoščile, ker je zaradi obvladanja izlivov Donave zelo važna, jo je Rusija odstopila Romuniji v zameno za Besarabijo. Besarabija, ki je nekako dvakrat večja °d Dobrudže in ima nekaj nad dva in pol milijona prebivalcev ter je izredno rodovitna žitnica, je bila del bivše moldavske kneževine, je pa v miru v Bukareštu leta 1812 pripadla Rusiji. V krimski vojni je Rusija Besarabijo izgubila leta 1836 in jo je morala odstopiti Romuniji, ki jo je, kakor že omenjeno, odstopila 1878 zopet Rusiji. Po prebivalstvu Besarabija ni pretež.no ukrajinska dežela, ker je Romunov v njej skoro polovico prebivalstva, Ukrajincev pa kakšnih 30% ali nekaj več, ostalo pa so Židi in Tatari ter podobni narodni drobci.
Mednarodni zapletljaji zadnjih let so privedli do tega, da Bolgarija zahteva od Romunije Dobrudžo, predvsem jug. ki je čisto bolgarski, kar je Sovjetska Rusija izrabila v to, da zahteva od Romunov Besarabijo na podlagi posestnega stanja, kakršno je bilo lejta 1918. Takrat je namreč Romunija izrabila položaj na bojiščih za to, da je Besarabijo zasedla, najvišji poslaniški svet v. Parizu pa jo je tudi mednarodno-pravno priznal Romuniji. Sovjetska Rusija tega ni hotela nikoli prjznati in se sedaj seveda na to sklicuje. Iz vsega tega se razvidi povezanost zahtev Bolgarije in Sovjetske Rusije v sedanji vojni. Po konferenci v Belgradu pa se opaža v tem oziru izboljšanje, k čemur je tudi veliko pripomogla Italija zaradi svojega znanega stališča, da je treba Balkan obvarovati pred tem, da bi bil vmešan v vojno, ker bi bilo to v škodo Italije in balkanskih držav samih, ki bi postavile na kocko svojo neodvisnost. To na sebi čisto pravilno in edino koristno stališče je, kakor kažejo nekatera znamenja, tudi v Sofiji povzročilo razpoloženje za to, da se vprašanje Dobrudže odloži, dokler traja vojna, in da se reši v bodočih mirovnih pogajanjih. V tej stvari so bili razgovori ob priliki zadnjega obiska romunskega ministra Constatinescuja v Sofiji, pri čemer so se izmenjale zelo prijazne napitnice in podajale zelo prijateljske izjave, glede konkretnega načina rešitve do-bruškega vprašanja pa se ni sklenilo še ničesar, kar je treba pripomniti, da bi se ne udajali pretiranemu optimizmu. Brez dvoma pa ima Bolgarija tudi nekatere želje nasproti Grčiji, ki se tičejo njene stare zahteve po lastnem izhodu na Egejsko morje, zaenkrat pa se zdi, da Bolgarija tega vprašanja ne stavlja.
Kakor Bolgarija, pa ima neke pereče želje tudi Madžarska. Madžari pravijo, da znaša število njene manjšine na Romunskem poldrug milijon, v Jugoslaviji pa okoli 400.000. O tej manjšini pa Madžari danes ne govore, da bj je zahtevali nazaj, saj vemo, kako mešanost prebivalstva v tem ozemlju zadaja nerazrešljiv problem in vrh tega Madžari sami priznavajo, da uživajo v naši državi popolno narodno kulturno svobodo. Drugače pa je s Sedmograško, ki je v minuli svetovni vojni pripadla Romuniji. Naravna meja med Madžari in Romuni je tukaj dolga kakih 20 km, dočim je ostalih 400 km potegnjenih po ozemlju neoziraje se na narodnost. Vrh tega se v Budimpešti neprestano pritožujejo, da se njihova narodna manjšina na Romunskem zapostavlja in tlači. Dne 17. januarja 1939 so romunski Madžari izjavili, da hočejo aktivno sodelovati pri delu za državo in so vstopili v fronto narodnega preporoda, za kar jim je bilo obljubljeno, da se bo varovalo njihovo narodno posestno stanje in narodni kulturni razvoj. Madžari pa pravijo, da je vse to ostalo le na papirju. Seveda je tudi na Sedmograškem zelo težko potegniti ostro mejno črto med obema narodnostima, ker bi
Eupen, 29. febr. t. Reuter: Danes so ob belgij-sko-nemški meji objavili, da bo meja med Nemčijo in Belgijo zaprta od 1. marca naprej. O tem ukrepu se je zadnje dni že več dni zaupno govorilo, toda nikdo ni mogel verjeti, da se bo ta odredba nanašala na celo mejo.
Iz okrajev Eupen in Malmedy — v teh okrajih živi po nemških trditvah zelo močna nemška manjšina — je dnevno odhajala čez mejo na nemško stran na delo zelo mnogo delavcev. Ti delavci so morali vsak mesec obnavljati svoje potne liste. Danes pa so jim sporočili, da jim za mesec marec ne bodo podaljšali dovoljenj za prehod čez mejo, ker bo od jutri naprej meja zaprta.
Iz okolice Achena pa poročajo, da so vsi peki prejeli ukaz, da morajo svoje zaloge napolniti najmanj za tri mesece. Vsak pek v Achenu in v predmestjih mora v svoja skladišča spraviti moke za tri mesoce.
Ta odredba pa je bila izdana zaradi tega, ker predvidevajo, da se bo v bližnjem času promet proti zapadni Nemčiji tako obremenil, da bo do\..z takih potrebščin v obmejne kraje zelo zaostajal. Dovoz vojaških potrebščin na ironto bo zavrl dovoz ostalih rednih življenjskih potrebščin za civilno prebivalstvo, ki še žive v teh krajih.
Eden je govoril v Liverpoolus
Anglija fe sedaj še bolj pripravljena
London, 29. febr. t. Reuter: Dančs je v Liver-poolu govoril minister za dominijone Anthony Eden.
Uvodoma je najprej poudaril, da je Anglija silno mnogo pridobila zaradi tega, da se v zimskih mesecih niso razvile sovražnosti. V teh šestih mesecih je Anglija v vseh ozirih izpopolnila svoje vojne potrebščine. Toda to nas ne sme zazibati v kakšne sanje, da bi tako s kakšnim posebnim Ugodjem gledali v bodočnost.
Za nas Angleže bi bilo silno neverno, če bi se ne zavedali te resnice, da mora nazadnje zmaga biti to, da se na vojnem polju popolnoma zlomi moč nasprotnikova.
V teh šestih mesecih smo pospešili delo za svojo oborožitev in kadar je orožje zvarjeno, tedaj ga je tudi treba uporabiti.
Nato je Eden omenil, da se še dobro spominja razgovorov, ki jih je imel tedaj, ko je bil zunanji minister, s tedanjim nemškim veleposlanikom von Ribbentropom v Londonu. Tedaj je von Ribbentrop večkrat prihajal k njemu in mu govoril o nevarnosti boljševizma. Kdo, bi mislil, da bo ta junak« postal član rdeče konjenice. Vse to pa zato,
se izpremenilo vse ozemlje v nešteto narodnostnih otokov. Zato se je od neke strani predlagalo, naj bi se po znanih zgledih iz ostale Evrope Madžari iz Romunije preselili v ma-terno deželo. Drug predlog je, da bi dobili dalekosežno upravno avtonomijo, kar pa je iz že povedanih razlogov skoraj nemogoče in bi rodilo samo nova trenja in nemire, ki jih država ne more prenesti. Je tudi predlog, da bi se Madžarski odstopil skoraj čisto ali pretežno ogrski pas, ki sega od Satmarja na severu preko Velikega Varaždina in Arada in bivšega T emešvara. Do kakšnega sporazuma
da bi bila uničena Anglija. Bomo videli, kako bo znal ta junak jahati na sedlu rdečega konja.
Nemški tisk:
„Orož(e bo odločilo"
Bern, 29. febr. t. Havas: Švicarski poučeni krogi izjavljajo danes, da se je danes nemško časopisje prvič začelo obširneje razpisovati o prihodu ameriškega državnika Sumnerja Wellesa v Berlin. Nemški tisk posebno poudarja, da je bila in je Nemčija popolnoma lojalna do Zcdinjenih držav.
»Dienst aus Deutschland« objavlja danes članek, v katerem pravi, da se ves nemški narod prav dobro zaveda pomena sedanje vojne, ki jo mora od-
Bukarcšta, 20. febr. t. Reuter: Finska vojna povzroča zelo hude posledice v Sovjetski Rusiji. Vesti iz verodostojnega vira vedo povedati, da v Moskvi zelo naraščajo ccuc živilskim potrebščinam.
Prebivalstvo mora zopet v dolge vrste pred trgovinami, da lahko sploh pride na vrsto. V zadnjih dveh ali treh letih tega v Moskvi ni bilo več opaziti.
Sicer kruha še ne primanjkuje, ni pa mogoče dobiti »vodkec, ki je za delavstvo v težkih obratih skoraj nepogrešljiva.
V Moskvi in okoli Moskve so bile izdane iz-
Riin, 29. februarja. Havas. Osebni Roosevellov odposlanec pri Sv. stolici Myron Taylor je bil danes z gospo gost na večerji pri ameriškem veleposlaniku Philippsu. Med povabljenci so se nahajali tudi Dino Alfieri, irski in madžarski poslanik pri Sv. stolici ter številne druge ugledne osebnosti.
Taylor je včeraj obiskal dekana sv. kolegija kardinala Velmonteja. V toku tega tedna bo Mi-ron Taylor stopil v slik z drugimi člani sv. kolegija
ali pa sploh do razgovorov v tem pogledu pa še do danes ni prišlo. V Romuniji so, kukor se zdi, za to, da se tudi to vprašanje odloži do konca vojne, dočim v Budimpešti poudarjajo, da je rešitev potrebna nemudoma, ker Rusija ogroža tako Besarabijo, kakor Pod-karpatsko Rusijo, ki je, kakor vemo, pripadla ob priliki razkosanja ČSR madžarski državi.
Ali bo zmagalo edino pametno stališče, da naj se ne delajo opasna vprašanja, dokler pretresa Evropo vojna, ali pa bo prevladala ne-potrpežl jivost, ki računa z gotovimi dejstvi, ki se ji zdijo ugodua, še ne vemo.
ločiti sebi v korist. Usoda te vojne pa se bo odločila samo z orožjem v roki.
Dopisnik lista «National Zeitung« poudarja, da je s temi kratkimi besedami prav točno označeno, kaj bo nemška vlada mogla povedati ameriškemu odposlancu. Te besede pa gotovo izključujejo sleherno možnost o kakih mirovnih pogajanjih. Sicer pa je nemške vojne cilje razložil sam Hitler v svojem sobotnem govoru, ko je rekel, da mora Nemčija samo zmagati.
Današnji nakladi »Slovenca« so priložene položnice. Vljudno prosimo cenjene naročnike, da bi se jih čimprej poslužili. - Uprava »Slovenca«
redne varnostne odredbe. Politična policija jo glavno mesto obdala s posebnim »kordonom« in sicer v premeru 60 milj. Vsi — tudi voditelji režima — se morajo pri prehodu te meje iz mosta ali v mesto legitimirati s posebnimi legitimacijami. Delavci so vsi dobili posebne izkaznice o svoji zanesljivosti ali nezanesljivosti.
Prav tako ne more nikdo odpotovati iz Moskve z večjo prtljago živil. V vseh vlakih so vsi potniki in vsi delavci večkrat preiskani in na vseh postajah so straže podvojili. Ugotovili so namreč da je prebivalstvo zaradi zmerom večjega pomanjkanja silno nezadovoljno.
ter s predstavniki posameznih držav, akreditiranih pri Sv. stolici.
O priliki prihoda Rooseveltovega osebnega odposlanca pravi rimski katoliški list »Avenire«, da predstavlja 27. februar datum v zgodovini Cerkve, ker ima od tega dneva Roosevelt svojega predstavnika pri Sv. stolici. Ta dogodek predstavlja na idejnem in političnem polju srečanje, ki prihaja za vse one, ki se, nahajajo v vojni, ob pravem času. »Avenire« naglaša, da pomeni razgovor, ki ga jo imel Sumner Welles s šefom italijanske vlade dopolnitev razgovorov, ki jih jc imel Taylor s sv. očetom.
Kdo je Myron Taylor
Myron Taylor se je rodil 18. januarja 1874 v Lyonsu, v državici New York. Po končanih srednješolskih študijah se je posvetil upravniškemu poklicu in je v letu 1935 postal predsednik in vodja velikega ameriškega podjetja United States Steel Corj>oration.
Ves čas je bil velik podr>ornik lepih umetnosti in je bil predsednik Umetnostnega muzeja v Newyorku. Obenem je bil upravnik Javne knjižnice v Newyorku in upravnik ameriške umetnostne akademije v Rimu. Nekaj časa je bil tudi upravnik Cornelovega vseučilišča v Ne\vyorku in pa upravnik slovite ameriške Metropolitain opero v Newyorku.
Ves čas je sodeloval pri vseh delih, ki so stremele za tem, da bi se dvignilo socialno stanje ameriškega ljudstva. Sodeloval je kot vodilni član pri številnih dobrodelnih organizacijah, nekaj let pa je vodil tudi ameriški Rdeči križ.
Najbolj znano pa je njegovo delovanje za zboljšanje jx>ložaja političnih beguncev. Moral ie s tem v zvezi potovati v razne evropske države in je bil nazadnje tudi predsednik medvladnega odbora za pomoč političnim beguncem.
Ko je bil sedanji papež Pij XII. na potovanju po Zedinjenih državah kot državni tajnik kardinal Pacelli, ga je Myron Taylor spreir'ial na vsej poti kot posebni zastojmik predsednika Roosevelta.
Med počitnicami je večkrat prihajal v Evropo, zlasti v Italijo in ima blizu Florence svoio lastno vilo.
Pismo na strelici
London, 29. febr. t. Havas: Danes dopoldne so ljudje opazili, da se pred predsedstvom vlade sprehaja neznanec z lokom v roki. Nenadoma je napel lok, na konec strelice nataknil pismo, pomeril in »odposlal« pismo skozi od|>rto okno v kabinet predsednika vlade. Seveda ie policiia moža s tako čudnimi nazori takoj odvedla na policijo, kjer ga bodo zaslišali.
Zomunska vremenska napoved: Pretežno lasno v vseh krajih. Ponekod jutranja megla. Pada-vi najbrže ne bo. ali pa le prav malo. Nekoliko mrza v severnih krajih in sredi dižave.
Sprejem ameriških diplomatov na rimski postaji. Od leve proti desni: Myron Taylor, Sumner
Welles in italijanski minister Celesia.
Myron Taylor je že na delu
Obiskal je dekana kardinalskega kolegija
Izredni vojni ukrepi v Moskvi
Obsežne varnostne odredbe,
ki naj preprečijo izbruh velike nezadovoljnosti
Preprečene frankovske demonstracije v Zagrebu
Belgrajsko »Vremet poroča iz Zagreba dne 28. februarja: »Danes je bila v cerkvi na Kaptolu vsakoletna zadušnica, letos ob 44 let. smrti dr. Ante Starčeviča. Zadušnice se je udeležilo vodstvo HSS in zagrebško meščanstvo. Po zadušnici je kakih 100 frankovskih mladeničev po zagrebških ulicah poskušalo demonstrirati v ekstremnem smislu Toda že na Jelačičevem trgu sta jih policija in Hrvatska zaščita razgnali, s čemer je bilo vsega konec. Prijeli so štiri mlade frankovce.
Kaj piše »Srpski glas«
Program nove Jovanovičeve levičarske agrarne stranke
k ustanovitvi svoje politične organizacije. Ta odbor je že tudi izdelal osnutek programa in pravil
V	informacijo prinašamo konec članka, ki ga je to glasilo »Srpskega kulturnega kluba« prineslo v zadnji številki pod naslovom »Srbska ideja o svobodi«. Tako le pravi na zadnje: »Srbski narod ne želi biti zatiralec, ker zatiralci niso nikdar bili junaki, marveč kukavice. Ce najslabši med nami vodijo stvar po poti samovolje, tedaj ne bo prišla v nevarnost le ena ideja, temveč ena stvarnost, ki jo mi še danes imenujemo skupni dom. Zakaj: srbski narod mora vedeti, kam gre, prav za prav, kam ga vodijo. Srbi morajo vedeti, da je njihova usoda vedno le v njihovih rokah. Široko na okoli med našim narodom še danes žive številni junaki s kraljevimi odlikovanji za viteška dela, ki kot graditelji te države po pravici o vsem zahtevajo obračun. Sporazum, slab in nepopoln ali pa nepošten, to je pot v negotovost, v še večji razdor ter razuzdanost vseh strasti. Sporazum je samo tisti, ki zadovoljuje obe strani.<
»Jutarnji list« o svobodi in demokraciji
Zagrebški »Jutarnji list« piše: »Umetno ustvarjanje sporov med narodom ali med narodi ne more prinesti, niti ohraniti pridobitev demokracije in svobode. Današnji položaj zahteva, zahtevajo interesi državne skupnosti, interesi naroda, da se na Hrvatskem ohrani Svoboda in demokracija ter da se ustvarjajo enaki pogoji in enak položaj tudi pri srbskem kakor pri hrvatskem narodu.«
Dve »Pravdi«
»Hrvatski Dnevnik« poroča iz Sarajeva: »Danes 28. svečana je znova izšel list »Pravda«, ki ga izdaja dr. Šefkija Behinen Kakor smo poučeni, bo te dni izšla druga »Pravda«, ki bo zastopala misli prijateljev dr. Džafera Kulenoviča«.
Demokratska stranka o Južni Srbiji
V	torek zvečer je imel sejo glavni odbor demokratske stranke, ki je o seji izdal daljše poročilo o svojih sklepih. Demokrati so v počastitev spomina rajnega Ljube Davidoviča sklenili začeti veliko propagando za Južno Srbijo ter tam svojo slranko organizirati. Sklicujejo se pri tem na spomin rajnega svojega voditelja, ki je imel veliko srce za Južno Srbijo ter jo je hotel čim bolje organizirati. Uradno sporočilo je precej dolgo ter služi že namenu propagande.
Somborski pristaši dr. Markoviča
Sotnborski radikali, ki so pristaši dr. Lazarja Markoviča, so se sešli na večerjo, kjer je bilo več govorov. Večerje se je udeležilo kakih 600 ljudi iz vseh slojev, kakor poročajo listi. Bili so poleg Srbov tudi Nemci, Madžari in Bunjevci. Govorniki so naglašali potrebo radikalske sloge ter naglašali, da Aca Stanojevič njihovo delo odobrava. Govoril je tudi zastopnik Nemcev Matija Kramer, ki je izrazil simpatije Nemcev radikalni stranki, ki se je vedno borila za demokratska načela. Pritoževal pa se je zaradi uredbe o prodaji in prenosu zemljišč, katero bi bilo treba čimprej spremeniti.
Madžari se posvetujejo
Novosadski »Dan« poroča: »Dne 28. t. m. zvečer je bila ožja konferenca bivše nradžarske stranke v Novem Sadu. Konferenco, katere se je udeležilo 18 ljudi, je sklical reformirani svečenik in mestni svetnik Lajoš Horvat, ki je obenem poročal o dogovorih, ki jih je zastopstvo madžarske stranke imelo s predsednikom vlade. Gosp. Lajoš Horvat ugotavlja, da so prav ti dogovori omogočili organiziranje Madžarov ter da je ta sestanek treba imeti za začetek madžarske organizacije. Končno so sklenili, da bodo novosadski Madžari poslali šest zastopnikov na širšo konferenco, katero je v Sento sklical bivši senator dr. Imre Varadi dne 3. marca.c
Zaplembe v Zagrebu
Zagrebški listi poročajo: »Državno pravdni štvo v Zagrebu je prepovedalo na podlagi čl. 19. tiskovnega zakona razširjanje letaka, ki se začenja z besedami: »Na pobudo svojih članov...« ter se konča z besedami? »Hercegovine in Bosne ne damo deliti!«; razširjanje letaka pod nslovom »Nemčija v besedah in dejanju«, ki izhaja v Zagrebu; razširjanje in prodajanje lista »Glas sindikalno organiziranih radnika«, ki izhaja v Zagrebu; razširjanje in prodajanje lista »Nezavis-nost« od 19. januarja 1940, ki izhaja v Zagrebu ; razširjanje polmesečnika »Pekar« št. 2-3, ki izhaja v Zagrebu; razpečavanje letaka pod naslovom: »Vsem nameščencem mestne električne centrale«; razpečavanje letaka z naslovom »Caša je polna«, ki izhaja v Zagrebu.«
Belgrad, 29. febr. m. Poročali smo že, da ■• j« znani levičar dr. Dragoljub Jovanovič ločil od zetn-ljeradniške stranke in ustanovil svojo politično organizacijo, ki jo je imenoval narodna seljačka stranka. Zaradi ureditve vseh priprav za normalno delovanje politične organizacije ie bil na sedanjem sestanku izvoljen akcijski odbor, ki ima predvsem nalogo izdelati program in pravila za novo stranko in pripraviti prihodnji sestanek Jovanovi-čevih zaupnikov, ki bodo vse to sprejeli in dr. Jovanoviča izvolili za predsednika stranke. V akcijskem odboru so še poleg dr. Dragoljuba Jovanoviča publicist Dušan Bogdanovič, odvetnik Ninko Petrovič, zdravnik dr. Svetislav Živkovič, obrtnik Ni-kola Čopič, odvetnik Dragiša Radovič, trgovec Pera Popovič, sorodnik dr. Dragoljuba Jovanoviča Miša Miloševič, uradnik juridične fakultete na belgrajski univerzi Nikola Gajič in zasebni uradnik Slobodan lvakovič. Odbor je te dni svojim zaupnikom že razposlal okrožnico v kateri pojasnjuje razlike, ki so jih prisilile k izstopu iz zemljoradniške stranke in
nove stranke.
Po informacijah te politične skupine si dr Jo-vanovičevi agrarni levičarji zamišljajo notranjo državno preureditev na čisto federativni podlagi Njihov načrt programa določa osrednjo državno vlado z osrednjim parlamentom ter enodomnim sistemom in tremi pokrajinskimi vladami — slovensko, hrvaško, srbsko, t tremi deželnimi zbori v okviru federativnih enot. Načrt programa določa tudi možnost za ožjo avtonomijo za zgodovinske pokrajine.
Tri četrtine okrajnih poslancev bi bilo voljenih na podlagi splošne volilne pravice, eno četrtino bi jih pa delegirale okrajne, gospodarske, prosvetne in kulturne organizacije Prav tako bi bili voljeni tudi poslanci v osrednji parlament Gospodarski načrt za vso državo bi izdelalo osrednje ministrstvo za narodno gospodarstvo. Nadaljnji točni program je izdelan v smislu levičarske ideologije dr. Dragoljuba Jovanoviča in njegove druščine.
Demagogija neizvoljenih marksistov
Sodruga Petejan in Grčar zabavljata zoper plodonosno delo občinskega sveta v Mariboru, nista pa besedice črhnila zoper slabo gospodarstvo od nasilnega režima imenovanih zastopnikov
Maribor, 28. februarja. Na včerajšnji seji mariborskega občinskega
sveta je poročal finančni referent g. ravnatelj Ilraslel] o finančni politiki in gospodarstvu mestne občine tako pregledno, da je žel za svoje poročilo splošno odobravanje občinskega sveta. Edino zastopnika marksistov Petejan in Grlar sta čutila potrejjo »v nič devati« sedanje občinsko gospodarstvo, ki je v rokah mož naše stranke. G. Petejan je posebne kritiziral dejstvo, da vodijo sedanjo občinsko upravo v Mariboru »imenovani« župan in »imenovani« njegovi pomočniki. Kregal se je nad županom in občinskim svetom, zakaj niso vplivali na višje činitelje, da bi se za mariborsko občino izvršile občinske volitve, kakor so se izvršile za podeželske občine. Grozil je tudi s prihodnjimi volitvami in vsi so razumeli njegovo grožnjo, češ marksisti bodo bodoči gospodarji Maribora. Ker župan dr. Juvan spretno vodi občinsko upravo in pri sejah ni nepotrebnega kreganja in besedičenja, smatrata Petejan in Grčar vso delo sedanje občinske uprave kot »neresno«. Samo socialisti z levice in desnice so sposobni, da »pametno« in »stvarno« vodijo javne korporacije. Edino pri socialnem delu občine je izrekel Petejan svojo zadovoljnost.
Kakor je »Slovenec« že poročal, sta Petejanu in Grčarju odgovorila v imenu kluba JRZ občinski svetnik dr. Hiter in podžupan 'Zebot. Dr. Mi-ler je z dokazi pobil vse trditve razboritih opozi-cionalcev ter žel za svoja izvajanja splošno odobravanje.
Podžupan Zebot je v svojem odgovoru na Petejanova in Grčarjeva izvajanja poudarjal posebno naslednje:
Občinski svet mariborski je sedaj res imenovan od vlade, kakor so imenovani vsi mestni občinski sveti v vsej državi. Torej Maribor ni nobena izjema. Zupan dr. Juvan, finančni referent Hrastelj, podžupan Zebot in veliki del občinskih svetnikov v sedanji občinski upravi, so bili izvoljeni pri občinskih volitvah leta 1927, ko je dobila naša stranka večino. Kot najmočnejša stranka je dobila tedaj župana. Ko je nasilni reiim I. 1931 nasilno odstavil izvoljenega iupana in je imenoval dr. Lipolda voditelja tukajšnje JNS za župana, so ostali v imenovanem novem občinskem sveti vsi marksisti s Petejanom in Grčarjem vre"d.
Od leta 1931 do oktobra 1935 je tedanja od nasilnega režima imenovana občinska uprava »delovala« tako, da je n. pr. mestno avtobusno podjetje imelo vsako leto od 500.000 do 700.000 din letnega primanjkljaja. Občinsko gospodarstvo je šlo rakovo pot. Petejan in Grčar ter drugi njuni marksistični tovariši so vedeli, da so imenovani. Vedeli so tudi, da je bil izvoljen iupan. dr. Juvan nasilno odstavljen od nasilnega reiima. Niti enkrat v vsej tej »imenovani dobi« ni niti Petejan niti Grčar niti kak Eržen ali Jelen, kot voditelji marksistov izrekel eno besedo graje nad dejstvom, da je bila izvoljena občinska uprava nasilno odstavljena in imenovana nova. Tudi niso marksistični člani imenovanega občinskega sveta v tej dobi niti enkrat kritizirali »delovanje« imenovanega župana in njegove občinske uprave. Samo sedaj, ko je nova vlada i oktobrom 1935 popravila nasilje in je postavila nazaj na vodstvo občine izvoljenega iupana dr. Juvana in druge izvoljene (lane občinskega sveta ter s tem popravila krivico, ki jo je storil nasilni režim, sedaj na enkrat marksistom to ne ugaja.
Glede očitka, da župan dr. Juvan in sedanja
Glas Slovencev zunaj
uprava ne razume »resnega dela« pa sla dobila opozicionalna marksistična govornika take odgovore od župana dr. Juvana. podžupana Zebota in finančnega referenta Hrastelja ter svetnika dr. Mi-lerja ter Kovačiča, da na ta izvajanja niti reagirala nista več.
Zupan dr. Juvan je naštel ogromno delo, katerega je izvršila sedanja občinska uprava od oktobra 1935 do danes. Nad 32,000.000 din poleg kal-drminskega sklada je sedanja občinska uprava žrtvovala za razne zgradbe in ceste. Zgradila je celo vrsto stanovanjskih hiš, novo carinarnico, novo carinsko pošto, ■ dogradila veliko novo Magda-Iensko šolo, nakupila celo vrsto hiš za razširitev Stolne, Tattenbachove in drugih ulic, regulirala in moderno preuredila Glavni trg, Kralja Petra trg, Zrinjski trg, ter več drugih ulic in trgov. Tlakovala je najbolj prometne ulice, kakor n. pr. Tattenbachovo, Dvoržakovo, del Frankopanove in Maistrovo. Prešernovo ter mnoge druge ulice. Največji uspeh pa je pri reorganizaciji MP. Avtobusno podjetje je moderno preurejeno, z najlepšimi modernimi vozili, izkazuje že v prvem letu reorganizacije lep dobiček, medtem lto je pod prejšnjim režimom izkazovalo nad pol milijona din vsako leto deficita. Na novo je preurejena in modernizirana plinarna, klavnica, vodovod in pa druga podjetja. Vse je pripravljeno za zgraditev nove moderne tržnice, ki bo ponos našega mesta. Za podporo revežev in brezposelnih je sedanja občinska uprava poskrbela za sredstva, kakor dosedaj nobena občinska uprava. Kljub vsem velikim žrtvam pa je občinsko gospodarstvo urejeno in uravnovešeno. Samo marksisti vidijo vse samo črno, vse slabo, vse za nič, vse propadajoče. Občinski svet je z velikim odobravanjem soglašal z županom in drugimi našimi govorniki. Marksisti so poslušali svojo obsodbo molče.
Podžupan g. Zebot je še tudi posebej naglašal, da grožnjo Petejana, češ da se bo pri prihodnjih volitvah pomedlo s sedanjo občinsko upravo in sedanjim županom, ne vzame nihče v Mariboru za resno. Mi tudi resno dvomimo, da si bo skušal Petejan pomagati do večine na magistratu z elementi, ki jim naš jugoslovanski državni dom ni ljub in morda z glasovi ljudi, ki si želijo boljše-vizacije našega javnega življenja. Mi tega ne verjamemo, da bi s takimi elementi skušali dobiti socialisti večino na magistratu. Saj se vedno trkajo na svoja prša, da so dobri Jugoslovani in dobri nacionalisti. Govornik je z naglasom poudarjal: »Ves naš slovenski in jugoslovanski Maribor, ki hrepeni po gospodarskem in kulturnem napredku, bo znal s složnim in enotnim nastopom braniti čast in bodočnost našega Maribora«. Občinski svet je vzel izjavo našega podžupana, kot predsednika kluba JRZ z navdušenjem in (ploskanjem na znanje. Odgovor Petejana je bil samo retirada in marksistična prvaka se nista več oglasila.
Morali smo to debato še posebej opisati, ker je važno, da naš list poroča, kako se obnašajo marksisti sedaj in kako so se obnašali pod prejšnjim nasilnim režimom ponižno.
Slovenije
Vpliv italijanske kulture raste
Rim, 29. februarja. AA. (Štefani.) Italijanski zunanji minister grof Ciano je dal intervju poročevalcu revije »Primato« o vplivu italijanske kulture .na svetu.
Predvsem je podčrtal, da je leta 1930 znašalo število študentov, ki so na tujih vseučiliščih študirali italijanski jezik in književnost, 2000, leta 1939 |e pa to število v raznih zavodih za italijansko kulturo v tujini poskočilo na 36.000. Razen tega je lani obiskovalo 80.000 študentov v tujini svobodne tečaje o italijanščini.- Število italijanskih profesorjev na tujih učiteljiščih in srednjih šolah, ki je leta 1986 znašalo 36, je lani poskočilo na 233. Prav tako se je v istem razdobju povečalo število savodov za italijansko kulturo v tujini s 5 na 20. Ta dejstva kažejo, pravi grof Ciano, kako čedalje boli narašča vpliv italijanske kulture, obenem so pa dokaz, kolikšen pomen pripisujejo druge države političnim in kulturnim zvezam s fašistovsko Italijo. Temu cilju so služile tudi razstave italijanske knjige v tujini. Razen lega prihaja v Italijo študirat ne samo mnogo mladih umetnikov, ami>ak tudi inženirjev, zdravnikov^ pravnikov, sociologov in politikov, —■
, »Jugoslovanska pošta« od 25. februarja objavlja pod naslovom »Slovenci se čutijo ogroženi izven Slovenije« naslednje vrstice:
Časopis Slovencev, ki živijo v Sarajevu, »Zo-I ra«, v zadnji številki objavlja članek o položaju Slovencev izven banovine Slovenije in pravi med drugim tole:
Po ustanovitvi banovine Hrvatske so Hrvati pričeli odpuščati ali stavljati na razpoloženje Slovence, ki so do sedaj delovali med njimi. Bodočnost se nam potem takem niti med Hrvati niti med Srbi ne kaže preveč rožnata. Vemo, da se je v teh letih stanje spremenilo, brezposelnost je v , vseh krajih. Srbi in Hrvati so izučili ter skovali svoje ljudi. Ne moremo jim zapisati v zlo, če jim dajejo prednost v službah na svoji zemlji. Toda od njih zahtevamo toliko poštenosti, da nam priznajo vsaj to, kar smo jim v 20 letih Slovenci dali, da to uvidijo in da se po tem ravnajo. Mi smo jim dali mnogo dobrih del. MI smo jih učili povsod poštenega načrtnega dela in smo vse popravili, kar bi brez nas ostalo za vedno pokvarjeno. Pomagali smo jim spoznavati in ceniti bogastvo in vrednosti njihove pokrajine in njihovega naroda. Delali smo in smo jih istočasno učili s svojim delom. Dobro si zapomnimo, kaj smo I Srbom in Hrvatom dolžni in za kaj nam oni morajo biti hvaležni. . | Naenkrat pa smo prepuščeni snmim sebi. Potrebna nam je zveza vseh slovenskih delavskih ln kulturnih društev v Jugoslaviji izven Slovenije. I Ta zveza naj bi zastopala ogrožene Interese Slovencev v neslovenskih krajih Jugoslavije in naj bi sestavila natančen program za njihovo delavnost v novih razmerah. Od bodoče banovine Slovenije pričakujemo največjo podporo, ker je to jr njenem lastnem interesu,	— -----
Ban dr. Natlačen v avdienci
Belgrad. 29. febr. Ban dravske banovin* 4r. Marko Natlačen, ki se v zadevah slovenske bu»-vine mudi v Belgradu. ie bil danes sprejet pri ministru za gozdove in rudnike dr. Kulenoviču, pravosodnem ministru dr. Maksimoviču, nato pa pri ministrskem predsedniku Dragiši Cvetkoviču. Popoldne ob 4 je bana dr. Natlačena sprejel v avdienco NI. kr. Vis. knez namestnik Pavle.
Obletnica kronanja
Posvetovanje o bolnišnicah
Belgrad, 29. febr. A A. Konferenca zA ureditev državnih bolnišnic je danes 29. februarja dopoldne končala svoje delo pod predsedstvom in vodstvom ministra za socialno politiko dr. Budisavljeviča. Sklepi konference se glase:
1. Neobhodno in nujno potrebo razširjenja že obstoječih bolnišnic, splošnih, duševnih in zdravilišč za tuberkulozo, njihove adaptacije in gradnje novih bolnišnic in sicer v krajih, kjer je to najpotrebnejše. Posebno se naglaša nujna potreba sodobnega zavoda za gobavce. — 2. Za izvedbo teh stvari naj se izdela desetletni načrt na podlagi nujnosti in važnosti posameznih ustanov. Za uresničenje tega programa je treba zagotoviti kredite s posojili, ki bi se dobila na podlagi dohodkov sanitetnega sklada. — 3. Za smotrno in sodobno zidavo novih bolnišnic in bolniških oddelkov je treba pri ministrstvu za socialno politiko ustanoviti: a) bolniški odbor za vsa sanitetno-tehniška
Pija XII.
Belgrad, 29 februarja, dl. Prva obletnica Izvolitve Pija XII in njegovega kronanja bo v Belgradu obhajana 3. marca. Zaradi tega, ker je 10. marca tiha nedelja, bo praznovanje že 3. marca. V Belgradu bo akademija v dvorani Prijateljev Francije v Ratnlčkem domu pod predsedstvom papeževega nuncija msgr, Felicija in ob navzočnosti belgrajskega nadškofa dr. Ujčiča.
Za cesto Ježica—Domžale
Belgrad, 29 febr. m. Ministrski svet Je na predlog gradbenega ministra dr. Kreka odobril licitacijo za modernizacijo ceste Ježica— Domžale. Stroški za obnovitev te ceste so določeni na 13.626.000 din. Dela je prevzel podjetnik g. Slavec iz Kranja.
Razgovori o finančni samostojnosti banovine Hrvatske
Belgrad, 29. febr. m. Podpredsednik vlade dr. Maček je tudi danes popoldne imel daljši razgovor s finančnim ministrom dr. Šutejem in ministrom brez listnice dr. Smoljanom, nato pa z ministrom brez portfelja dr. Konstantinovi-čem. Tudi današnji . razgovori dr. Mačka so bili posvečeni finančni samostojnosti banovine Hrvatske. Dopoldne je bil dr. Maček sprejet pri Nj. kr. Vis. kneginji Olgi. S p<ux>ldanskim vlakom je dr. Maček odpotoval v Zagreb.
Osebne novice
Belgrad. 29. febr. m. Z odlokom pravosodnega ministra je postavljen za sodniškega pripravnika brez pravice do prejemkov pri okrožnem sodišču v Ljubljani Vladimir Jevšek, diplomirani Jurist.
Belgrad. 29. febr. m. Rezervni častniki kraljeve garde so danes odpotovali na Oplenac, kjer so se poklonili manom blagoDokojnega Nj. Vel. kralja Aleksandra Zedinitelja in na njegov grob položili venec.
Belgrajske novice
Belgrad, 29. febr. m. V Belgrad je prispel rektor umetniške akademije v Monakovein Heinrich Kuntze, ki je imel snoči v jugoslov,-nemškem društvu predavanje o nemških lirikih von Lilienkromu in Rihardu Bohmlu.
Belgrad, 29. febr. m. Kakor smo že poročali, je finančni minister Sutej ob polletnici vlade narodnega sporazuma priredil snoči večerjo v hotelu »Bristol«. na katero je povabil vse člane kraljevske vlade. Na večerji sta govorila dr. Sutej in predsednik vlade Dragiša Cvetkovič.
Belgrad. 29. febr. m. Voditelj radikalnega glavnega odbora Aca Stanojevič, lil se je dalj časa zdravil v Nišu, je davi odpotoval v Knja-ževac.
Belgrad, 29. febr. m. V kmetijskem ministrstvu je bila danes konferenca, ki so se je poleg zastopnikov tega ministrstva udeležili tudi zastopniki finančnega ministrstva, ravnatelj PRI-ZADa dr. Tot in ravnateljstva za prehrano dr. Čo-sic. Konferenca se je pečala z vprašanjem preskrbe denarnih sredstev, s katerimi naj bi PRI-ZAD odkupoval od kmetov vino in žganje.
vprašanja pri zidavi bolnišnic samih in b) ustanoviti stalno bolniško komisijo, ki bi bila glede vseh bolniških strokovnih vprašanj konzultativni organ ministrstva. Sestava in področje odbora odnosno komisije, bi se imele regulirati s posebnim pravilnikom. — 4. Olede bolniške službe same je kar najnujnejše, da se razbremene upravniki bolnišnic in zdravilišč in vsi bolniški zdravniki vseh tistih del, ki so postranskega pomena ali pa nimajo zveze 3 samim opravljanjem bolniške, zdravniške službe ali pa nege bolnikov samih. — 5. Nujna potreba je, da se izda zakon o bolnišnicah, ki naj omogoči sodobno ureditev in vzdrževanje bolnišnic, tako da se dvigne nivo zdravniške službe in da se uredi položaj zdravnikov, posebno v gmotnem pogledu. Prav tako pa je potrebna ureditev jromož-nega osebja, da bodo bolnišnice čimbolj kos svojemu namenu in da bodo res v korist narodnemu zdravju in v službi naroda.
Stara granata raznesla cigana
Skoplje. 29. febr. m. Dva skopljanska cigana sta v okolici Skoplja našla še iz svetovne vojne 60 kg težko granato. Nesla sta jo nekemu trgovcu s starim železom. Trgovec pa je zahteval naj granato najprej izpraznita, in šele nato, da bo železje kupil. Cigana sta granato hotela izprazniti, pri tem pa ie granata eksplodirala in je enega cigana razneslo na drobne kosce, drugi pa je težko ranjen.
Cachin Izključen Iz francoskega senata
Pariz. 29 febr t. Reuter: Na današnji seji senata je bil komunistični senator Marcel Cachin soglasno izključen iz senata. Z istim sklepom so mu bile odvzete vse pravice, ki jih je užival kot član francoskega narodnega predstavništva. Marcel Cachin je bil ravnatelj komunističnega glasila «Huma-nite«, ki je bilo tik pred vojno ustavljeno. Bil je tudi večkrat predsednik francoskega odseka komin-terne,
Jugoslavija na velesejmu v Budimpešti
Belgrad. 29. febr. A A'. Poleg udeležbe naše države na mednarodnem sejmu v Lipskem, Lyonu, Milanu in Plovdlvu je trgovinski minister Andres odredil, da se bo naša država udeležila s posebnim paviljonom tudi PeStanskega veleseima. ki se bo vršil od 26. aprila do 10. maja. Na posredovanje madžarskega poslanika Besennyijs in posla-niškega svetnika dr. Silagyija. je naša država dobila enega izmed najlepših prostorov, sa gvoj paviljon, '
Palestinski vojaki v Franciji
London. 28. febr. t. Danes so se izkrcali v nekem francoskem pristanišču prvi volni oddelki iz Palestine. Reuterjev dopisnik poroča nekje iz Francije, da se ie danes izkrcal prvi oddelek vojske iz Palestine, ki bo priključen k angleški kopni vojski. Sedaj iih je v prvem prevozu prišlo 700, drugi pa bodo Še sledili.
Iz južne Francije bodo ti oddelki takoj odšli v razne pionirske in strokovne delovne oddelke. Te čete bodo vporabljali predvsem pri raznih več-|ih vojnih delih, pri gradnll železniških prog. cest in ostalih naprav. Vseh 700 vojakov se Je prostovoljno priglasilo za odhod na evropsko bojišče.
Gandhijeve zahteve vedno bolj radikalne
Kalkuta, 29. februarja, b. Indijski kongres je sprejel sklep, ki je v nasprotju z delovanjem podkralja. Sklep Je bil storjen po poročilu voditelja Gandhija, ki je poročal o tvojih razgovorih s indijskim podkraljem, indijski kongres smatra, da ni nobene skupne ?ve?e med Veliko Britanijo In Indijo. Indija ne more sprejeti britanskih vojnih ciljev, ker velika Britanija ni pripravljena izročiti Indiji .vse oblasti,
Sovjeti so ses< kilometrov pred Viipurijem
Potiske divizije ne smejo na iinsho bojišče
Helsinki, 29. febr. A A. Reuter: Ker so se finski branilci odseka pred Viipurijem umaknili potem, ko so uničili vse utrdbe, se je sovjetskim četam posrečilo zasesti vasi, ki so oddaljene od Viipurija 6 kilometrov. Po finskih podatkih znaša število sovjetskih čet, ki se nahajajo pri Viipuriju 175.000. Po vesteh, ki so prispele v Helsinki, znašajo sovjetske izgube na tem odseku skupno že 100.000 mož, 400 tankov in 300 letal.
Finsko vojno poročilo
Helsinki, 29. febr. t .Reuter: Današnje lusko vojno poročilo pravi, da sovražnik nadaljuje z močnim pritiskom med zalivom pri Viipuriju in Suokse-nom. Tam so se naše čete morale pomakniti na nove postojanke. Sovražnik je imel težke izgube in smo mu uničili 14 tankov.
Pri Tajpali so naši oddelki odbili tri hude sovjetske napade, pray tako pa smo odbili tudi napad severovzhodno od jezera Ladoga. Tam smo sovražniku uničili 4 tanke in mnogo oklopnih avtomobilov.
Južno od Petsama bitka še traja in sicer ob reki Nutsi.
Anglija pospešuje odhod prostovoljcev
London, 29. febr. t. Havas: Pooblaščeni krogi izjavljajo, da se sedaj pospešeno pogaja angleška vlada s skandinavskima državama o tem, da bi se zvišalo število tujih prostovoljcev, ki bi lahko skozi skandinavske države odhajali na Finsko. Obe državi sta dosedaj dovoljevali, da je dnevno lahko potovalo skozi njuni ozemlji po 300 prostovoljcev.
Toda Finska želi, da bi na njeno bojišče ne prihajalo preveč poljskih prostovoljcev, da se Nemčija ne bi mogla pritoževati nad tem. To je tudi glavni razlog zato, da poljska divizija še ni odšla na Finsko. Ta divizija bi lahko cela odpotovala na Finsko borit se proti boljševikom, s katerimi je Poljska pravzaprav v vojnem stanju in bi torej ti poljski vojaki lahko takoj nastopili z izvrševanjem svojih dolžnosti na drugih bojiščih proti Sovjetski Rusiji.
Prav isti krogi poudarjajo, da v Kremlju nara-Sča nervoza zaradi predolgega zavlačevanja vojna na Finskem. Sovjetska diplomacija se silno trudi, da bi ugotovila prave cilje zavezniških držav.
Dosedanje sovjetske izgube
Helsinki, 29. febr. AA. Havas: Udejstvovanje sovjetskega letalstva je bilo včeraj zaradi megle omejeno. Dasi prihajajo na Karelijsko ožino vedno sveže sovjetske čete, vendar finski odpor na tem odseku še ni zlomljen. Finske čete so odbile vse
be ljudi in materijala. Sovjeti so od začetka sovražnosti izgubili med drugim 1288 oklopnih avtomobilov in 540 letal.
Tuja pomoč prihaja prepočasi
Helsinki, 29. febr. AA DNB.: Finski zunanji minister Tanner je izjavil predstavnikom tiska, da je tuja pomoč Finski še vedno nezadostna in da prihaja zelo počasi. Tanner je dejal, da Finci ne morejo skriti gotovega razočaranja, ki je nastalo zaradi tega, ker Amerika ni hotela odobriti Finski posojila v znesku 60 milijonov dolarjev, ki ga je zahtevala. Potem, ko so pogajanja za to posojilo trajala mesec dni, obstoja sadaj predlog za posojilo v znesku 20 milijonov dolariev. Glede najnovejših ve6ti o posredovanju med Sovjeti in Finsko je izjavil Tanner, da Finska nima ničesar proti prijateljskemu posredovanju, ne glede na to, s katere strani bi prišlo. Naravno je, da Finska oe more skleniti miru za vsako ceno. Zato naj bi posredovanja, ki naj bi šla na škodo finski samostojnosti in varnosti, raja izostala.
London, 29. febr. AA. Reuter: Major Kermit Roosevelt, sorodnik predsednika Roosevelta ln častnik angleške vojske, je zaprosil svoje poveljništvo za dovoljenje, da lahko izstopi iz angleške vojske ter gre kot prostovoljec na Finsko.
Amerika dala 20 milijonov dolarjev posojila
Washington, 29. febr. AA. DNB. Predstavniški dom je izglasoval v sredo s 168 proti 51 glasovom
zakonski načrt o zvišanju kapitala banke za uvoz in Uvoz na 100 milijonov dolarjev. Na osnovi tega bo banka lahko dala Finski posojilo v znesku 20 milijonov dolarjev za nevojaške namene. Predlog, naj s« dvoli Finski uporabiti to posojilo za nakup vojnega materijala, je bil odbit s 105 proti 29 glasovom.
Zadnja vest s Finci se umikajo pred silno premočjo
Stockholm, 29, fabr. t. Reuter: Iz Finske prihajajo poročila, ki so za Fince neugodna. Finci, ki branijo Viipuri z morske strani, so se morali umakniti vzdolž Mannerheimove črte pred strašnim pritiskom sovražnih sil. Pri tem pa so z vsem naporom branili vsako ped zemlje, sovražniku pa prizadejali hude izgube. Finci so se morali umakmit vzdolž Mannerheimove črte od Finskega zaliva do Vouk-sena, ki je na sredini Karelijske ožine.
Okoli Tajpale se še Finci držijo, toda tu|l vojaški strokovnjaki menijo, da bodo Finci morali tudi v tem odseku zapustiti črto, če se sovjetskim četam posreči zavzeti Viipuri.
Sovjeti, ki prodirajo proti Viipuriju, nadzirajo tri železniške proge in imajo t oblasti tudi štiri glavne ceste, ki vodijo v Viipuri. V februarju je sneg oviral sovjetskim četam prodiranje, sedaj pa se morajo Finci obupno boriti proti neprestanim strašnim napadom premočnega sovražnika.
Nocoj bo govoril predsednik turške vlade
Turška vlada mirno spremlja vse dogodke
Carigrad, 29. febr. AA. Štefani: Glede na glasove, ki prihajajo neprestano iz Londona in Pariza o izrednih vojaških ukrepih v Turčiji, mnogi napovedujejo, da bo predsednik vlade Refik Saidam v svojem drevišnjem govoru po radiu pojasnil smernice turške zunanje politike in potrdil uradno de-mantije, izdane te dni, demanti je o lažnih vesteh, ki jih širijo ljudje, ki imajo očitno interes podpihovati ogenj.
Podčrtati je pa treba, da je turška javnost, če-
napade sovjetskih čet, ki so pretrpele ogromne izgu-prav čuječno spremlja razvoj mednarodnih do-
Wellesovo romanje po Evropi:
Ameriški državnik je na poti v Berlin
Najbolj so pozorni nevtralci
Vatikan, 29. febr. dl. Vatikansiko glasilo se v svojem političnem pregledu peča s potjo ameriškega državnega podtajnika Wellesa, na kar naveže 'zanimiva opazovanja:
AVelles — pravi vatikansko glasilo — bo obiskal Italijo, Nemčijo, Anglijo in Francijo s tega namena, da se informira o dejanskem
J;oložaju v Evropi in da potem o njem joroča looseveltu. Torej Welles nikakor ni pooblaščen, da bi postavljal kakšne predloge, ali da bi sprejemal kakšne obveznosti v imenu Amerike. Welles je osebni prijatelj Roosevelta, kakor tudi zunanjega ministra Hulla. Voditelji ameriške politike torej hočejo od človeka, ki je iz njihovega kroga in ki dobro ve, na kaj Washington polaga važnost, informirati se o položaju v Evropi.
Wellesov obisk nas zelo spominja na potovanje znanega polkovnika Ilousa, ki ga je svoj čas Wilson poslal v Evropo, prav tako čisto osebno, da se informira o položaju. Njegovo poročilo ob povratku je bistveno vplivalo na nadaljni razvoj ameriške politike, ki je končno Ameriko pripeljal v zavezniški tabor.
Čeprav je Roosevelt omejil obseg Welleso-vega poslanstva, naj vendar nihče ne mišji, da je prišel v Evropo zgolj iz akademskih motivov. Ni niti ameriška politika akademijska, pa tudi v Evropi ne bo kaj sličnega našel. Ne smemo pozabiti, da je Welles glavni sodelavec Hulla in tako njegovo poročilo ne bo poročilo kogarkoli in se bo drugače sprejemalo, kot poročilo kateregakoli diplomata. To je politika direktnih odnosov, ki je zelo koristna posebno tedaj, kadar normalni diplo-matični odnošaji postanejo težavnejši.
Stvar, ki ne sme stopiti v ozadje
francoski kardinali in nadškofje so imeli 24. februarja konferenco, na kateri so razmo-trivali položaj, ki je nastal v Franciji po likvidaciji komunistične stranke. Soglašali so t tem, da se je potreba prizadevati za socialni mir v Franciji in so nasvetovali več praktičnih ukrepov v tem oziru. Ideja pravega gospodarskega in socialnega reda, so rekli, ne sme stopiti v ozadje. Kardinal Verdier, pariški nadškof je povzel razpravo v sledeči obliki:
»Namesto komunizma in boljševiške mistike mora stopiti ideja družabnega miru in vzajemnosti stanov. Če bi za to ne skrbeli, bi po končani vojni nastopili hudi socialni pre-tresi.«
Kardinali in nadškoije so pozvali krščanske delodajalce, da si osvojijo zamisel družabne solidarnosti in po njej usmerijo svojo delavnost, nameščenci in delavci pa naj se združijo T krščanskih sindikatih.
Seveda so ob Wellesovem potovanju posebno nevtralci pokoncu, ki se že sprašujejo: ali bo to nova ofenziva za mir? Uradno nam nič sličnega ne povedo. Vemo le toliko, da so se mirovni romarji (tako so imenovali Cham-berlaina), sedaj spremenili v vojne romarje. Od septembra 1938 dalje, torej še pred Mona-kovim, je Roosevelt velikokrat posredoval v evropskih sporih. Bodisi, da je hotel podpreti mirovne sklepe, bodisi da je obsodil napadalce, bodisi da se je solidariziral z napadenci, ali da je pozival vojujoče, da naj spoštujejo tudi v vojni človečanske zakone. Odgovori, ki jih je Roosevelt dobival iz Evrope, so bili različni. _ Včasih so bili vljudni, toda izmikajoči se, včasih pa tudi sovražni, če pomislimo, da je Ilitler osebno Rooseveltu posvetil enega svojih najbolj napadalnih govorov. Sicer se je sedaj ton gotovega tiska spremenil. Tudi Amerika uradno ne polemizira sedaj proti temu ali onemu režimu Uradna Amerika je zelo rezervirana, da še bolj ne neti vojnih strasti. Pa tudi napadi nemškega tiska na Roosevelta so prenehali. Očitno Nemčija noče poslabšati svojega razmerja do Združenih držav, ker je za njo bistvene važnosti, da Združene države ostanejo nevtralne.
Sedaj je poteklo prvega pol leta vojne. Razumljivo, da hoče Roosevelt od zaupljive osebe biti informiran o dejanskem položaju v Evropi, Welles ne bo obiskal nevtralcev, ki se vsak dan pritožujejo nad trdimi posledicami vojne, pa tudi ne Sovjetije, čeprav je v vojni. Saj je znano, da usoda nevtralcev ni odvisna od nevtralcev, ampak od volje vojujočih se držav. Znano je tudi, da ameriška javnost ne smatra sovjetskega posega v vojno za odločilno važnega v sedanjem evropskem sporu.
Politika nevtralcev v krizi
Tudi misel na zvezo nevtralcev je sedaj šla v arhiv, prav tako kakor mirovna ofenziva. Nevtralci, pa čeprav se še tako organizirajo, morejo le malo spremeniti svojo usodo in ofenziva, o kateri se govori, ni mirovna ofenziva, ampak vojna ofenziva. Zato je sedanji trenutek kaj^ primeren, da Amerika pregleda položaj v Evropi. Morda se končuje prvo poglavje evropskega spora in Združene države hočejo vedeti, kakšni bi mogli biti učinki tega spora na ameriško notranjo politiko, na njihovo trgovino, na njihovo nevtralnost v času, ko nevtralna politika prihaja v krizo. Tudi zgraditev novega sveta po sedanji vojni zanima Ameriko in tudi o sedanji vojni je treba dobiti podatke, ki je, čeprav ne po svojem izvoru, pa po načinu, kako se vodi, nepojmljiva tudi za same Evropejce.
Welles odpotoval iz Ziirlcha
Ziirlch, 29. febr. t. Reuter: Ameriški drž. podtajnik Sumner Welles je odpotoval danes v Berlin.
godkov, absolutno mirna do vseh poskusov, ki jim je namen vreči Turčijo v negotovost.
Tudi včerajšnji sklep ministrskega sveta o odpoklicu turških trgovinskih ladij iz tujih voda ni prav nič omajal resnosti turškega javnega mnenja, ki ne mara nasesti alarmantnim glasovom. Tukaj govore, da je ta sklep načelnega značaja in da ni še izšel noben nalog o odpoklicu trgovinskih in vojnih ladij in da je ta sklep narekovala predvsem želja, da se preprečijo diplomatski zapletjaji zaradi morebitnih pomorskih incidentov glede na blokado, in pa potreba, da bo turško-trgovinsko brodovje takoj na razpolago vladi, če bo to potrebno.
Vse to dokazuje, da gre za varnosten ukrep, ki je sicer v okviru ostalih varnostnih ukrepov, ki jjh je vlada že prej sprejela, a kljub temu izraz položaja, ki sicer ni vznemirljiv, pa tudi ne popolnoma normalen.
Saradzoglu naj gre zopet v Moskvo
Moskva, 28. febr. AA. Štefani: »Pravda« je tudi včeraj demantirala vesti o koncentracij: sovjetskih čet na kavkaški meji. »Pravda« pravi, da ®q te trditve samo manever Francije in Anglije, da bi se odvrnila pozornost od aktivnosti ganerala Weygan-da ter francoskih in angleških vojaških strokovnjakov, ki so zaposleni pri utrjevanju turške meie napram Sovjetski Rusiji.
Turška vlada odločno zanika
Ankara. 29. febr. t. Havas: Predsedstvo vlade je danes objavilo izjavo, v kateri pravi, da niso
pr^ftiadu
lahko vzamete 1-2
ASPIRIN
. t tablete IbaverV
'Ni drugega zdravila po imfenul
,.Aspirin",^Jemveč edino-lol
„Bay	Aspirin.
©9". i*t- P*4 S b., itftt od K mt.
Mihael Hainisch - umrl
Dunaj, 29. febr. t. Danes zjutraj je v Glognitzu pri Dunajskem Novem me6tu umrl prvi predsednik bivše avstrijske republike dr. Mihael Hainisch.
Pokojni avstrijski državnik se je rodil 15. avgusta 1858 v vasici Aue blizu Glognitza. Njegov oče je bil imovit industrijalec, njegova mati pa se je zelo udejslvovala v raznih ženskih organizacijah. Leta 1882 je Hainisch na dunajski univerzi položil dok-
torski izpit iz prava, nato pa je odšal še v Berlin, kjer je nadaljeval več let svoje študije o narodnem gospodarstvu Leta 1888 je vstopil v prosvetno ministrstvo, leta 1890 pa je izstopil iz državne službe in 6e posvetil podrobnemu delu za ljudsko prosveto. V vsem bivšem nemškem delu Avstrija je ustanovil ogromno knjižnic.
Po zlomu Avstrije je bil 9. decembra 1920 izvoljen za prvega predsednika avstrijske republike. Predsednik republike je ostal do leta 1928, nato pa je bil leta 1929 še poljedelski m:nls'.er v Schobrovi vladi. Nato se je popolnoma umaknil iz javnega življenja in v mru preživel svojo visoko starost.
resnične vesti o tem, da bi bile turške ladje v tujini prejele ukaz, da se naj takoj vrnejo domov. Uradni krogi poudarjajo, da ni vlada ukrenila ničesar v tem smislu.
Živilske karte v Franciji
Pariz, 29. febr. t. Havas. Danes popoldne je bila seja francoske vlade pod predsedstvom predsednika republike Lebruna.
Na tej seji so člani vlade podrobno obravnavali o tem, kako urediti vse potrebno, da so zagotovi vsemu prebivalstvu prehrana in ostale življenjsko potrebščine za ves čas, dokler bodo trajale sedanje razmere.
Da bi se lo moglo v redu izvajati, je vlada sklenila uvesti posebno kontrolo nad glavnimi življenjskimi potrebščinami. Uradi bodo najprej točno ugotovili obseg vseh potrebščin, nato pa bodo določili količino dnevne porabe, ki se naj izdaja
na podlagi živilskih kart.
Vlada bo tudi vse uredila, da horlo pekarne, Rostilne in restavracije dobivale vse tisto, kar rabijo za svoj obrat v primernem obseeu.
Bencin na karte
Ker se poraba petroleja in alkohola silno veže s potrebami vojsko, mora vlada tudi v tem oziru uvesti kontrolo. Zato se bo tudi bencin začel izdajati na karte.
Vlada je tudi sklenila izdifti več odredb za nadzorstvo nad cenami in pospeševati izvoz.
Koncert Ivana Noča v Berlinu
Berlin, 29. febr. AA. DNB. Združenje nemških študentov in Nemško-jugoslovansko združenje sta prire-"li v Berlinu koncert v dvorani Humbold kluba. Pri koncertnem delu je sodeloval pianist Ivan Noč iz Ljubljane, ki je igral skladbe Bacha, Wag-nerja in Paganinija ter po dve kompoziciji Škerjanca in Tajčeviča Na koncu je Noč odigral tudi nekaj narodnih pesmi.
Angleške letalske izgube
London, 29 febr. AA. Havas: Letalsko ministrstvo objavlja novo li6to žrtev angleškega letalstva. V toku borb so padli trije piloti, za katere so preje javili, da jih pogrešajo Šest pilotov še vedno pogrešajo, trinajst pa jih je umrlo na ranah, zadobljenih v aktivni službi.
Angleški letalci pobegnili iz Belgije
London, 29 febr. AA. Reuter: Izve se, da sp je večjemu številu angleških pilotov, ki so bili internirani v Belgiji, kjer so se morali spustiti z letali, posrečilo pobegniti ter vrniti se v Anglijo. Sedaj se ti piloti ponovno nahajajo v bojnih vrstah angleških letalskih sil Po nekih poročilih se je posrečilo pobegniti iz Belgije 34 pilotom.
London, 29. febr A A. Havas: Izve se, da so številni angleški letalci, ki so se bili morali spustiti na belgijskem ozemlju, pobegnili ter se vrnili v Anglijo. »Press Association«, ki to vest objavlja, trdi, da *o andleški letalci nonnvno stonili v anrfleSkn
vojno letalstvo. Dalje trdi omenjena agencija, da j 26 milijonov katoličanov.
da ne bo pobegnil. V uradnih londonskih krogih se ne objavlja nobena podrobnost o pobegu teh angleških letalcev. Angleškim letalcem se je posrečilo vmiti 6e v Anglijo že pred več tedni.
Jugoslovani hotelirji na Madžarskem
Budimpešta, 29. febr. AA. Madžarska brzojavna agencija poroča: Okoli 50 jugoslovanskih hotelirjev bo obiskalo Budimpešto in še nekatera madžarska mesta. Jugoslovanski obisk pričakujejo 9. niarca. Tako bodo jugoslovanski hotelirji vrnili obisk ravnateljev madžarskih hotelov v Belgradu in Novem Sadu pred dvema letoma.
30.000 italijanskih delavcev pojde v Nemčijo
Berlin, 29. febr. AA. Uradno je bilo sporočilo o italijansko-nemškem sporazumu, na osnovi katerega bo leto* 30.000 italijanskih poljedelskih delavcev zaposlenih v Namčiji.
Uspehi nemške podmornice
Berlin 29. febr. AA. (DNB.) Nemška podmornica, ki se je dane« vrnila v svoje oporišče in katere povejnik je korvetni kapitan' Hratmann, je potopila vsega skupaj za 80000 ton ladij.
— V našem včerajšnjem uvodniku »VVashing-ton in Vatikan« je tiskovna pomota: namesto 70 milijonov mora biti. da živi v Zedinjenih državah
noben angleški pilot ni dal besede belgijski vladi.
GjOApo-daK&tvo
Regulacija prometa z bencinom
in interesenti Stališče trgovcev s tekočimi gorivi
»Službene Novine« to dne 21 februarja t. 1. objavile Naredbo St. 3 o omejitvi prodaje tekočega goriva. Naredoa uvaja s 1. marcem bencinske karte in ima predpise, ki so za domače trgovce s tekočimi gorivi silno škodljivi in nevarni.
Z novo uredbo so dovoljene avtomobilistom le zelo majhne količine bencina, tako da se bo promet na črpalkah skrčil na minimum. Znano je, da daje kartel pri kilogramu bencinske mešanice le 3 do 5% brutto zaslužka, kar znaša pri listu največ 3.12%. Rentabilnost detajlne prodaje bencina naj pokaže tale kalkulacija sekcije trgovcev z bencinom ljubljanskega združenja;
Režijski stroški:
Uslužbenec letno • >	i	t	> 13.000 din .
bolniška blagajna . •	.	.	<	1.620 ,,
mestna pristojbina . .	.	•	.	1.000 „
najemnina za prostor .	.	.	.	1.350 „
Skupaj . « . 16.970 din
V	znesku 16.970 din ni upoštevana sledeča režija: davek, popravila, kalo, amortizacija črpalke, luč, kurjava itd.
Trgovec, ki hoče zaslužiti na leto brutto okrog 16.000 din pri nadrobni prodaji bencinske mešanice, mora imeti letnega prometa okrog 80.0"0 litrov, kar ustreza procentualnemu brutto zaslužku 3.12%.
Upoštevati je pa še treba, da se kupuje bencinska mešanica od grosista v kilogramih, prodaja se pa na drobno v litrih, pri čemur igra specifična teža veliko vlogo. Zlasti pozimi, ko je specifična teža bencinske mešanice visoka, je trgovec-detaj-list občutno oškodovan. Tako je znašala pred nekaj dnevi specifična teža bencinske mešanice pri temperaturi —2° C 0.800. Razlika med nabavno ceno v kilogramih in prodajno ceno v litrih je znašala' torej približno 15 par pri litru v škodo trgovca-detajlista.
Iz gornjih navedb sledi, da je bila prodaja bencina rentabilna le pri zelo velikem prometu. Pri količini, ki jo bo od 1. marca dalje lahko prodal trgovec na drobno, je pa nujno prodaja bencinske mešanice nerentabilna, odnosno globoko pasivna.
Posledica tega bo, da bodo vsi domači trgovci s tekočimi gorivi na drobno opustili prodajo tekočih goriv. S tem bodo petrolejske družbe dosegle svoj namen, da bodo v Jugoslaviji imele monopolni položaj tudi v trgovini na drobno s tekočimi gorivi.
V	interesu države in domačega gospodarstva pa je, da se to ne zgodi. Zaradi tega se mora ustreči stari zahtevi trgovcev s tekočimi gorivi, da se zviša brutto-zaslužek na 10% vsakokratne prodajne cene enega litra bencinske mešanice.
Naredba št. 3 tudi govori o takem zaslužku, In sicer v čl. 25. Odstavek 3 tega člena določa, da mora tisti, ki neha uporabljati motorno vozilo,
Kontrola cen ževlfenskih potrebščsn v Angliji
Regulacija cen stane Anglijo 250 milijonov din tedensko
Da prepreči zviševanje cen, daje država subvencije proizvajalcem. Skupne subvencije za kruh, mleko, meso in slanino znašajo tedensko 1,115.000 funtov. S temi subvencijami se je vladi posrečilo, da je zadržala povišanje cen omenjenih pred. metov.
Že takoj v začetku vojne je bila država prisiljena, da intervenira v pogledu cen, ki so pričele vsled devalvacije funta naglo naraščati. Cena uvoženega blaga je poskočila za 15%. Poleg tega so narasli tudi prevozni stroški, stroški zavarovanja, indirektni davki, kar je vse vplivalo na naraščanje cen. Splošni indeks cen je vsled tega v prvih treh mesecih vojne skočil od 55 na 73, a indeks živil od 38 na 57.
Radi draginje je prišlo do zahtev po zvišanju plač in mezd, povišanje teh pa je zopet vplivalo na skok cen. Predstavniki delodajalcev nekaterih velikih industrij so zahtevali. da se vprašanje mezd veže na indeks cen življenjskih potrebščin. Vlada na to ni pristala, ker bi taka rešitev pomenila inflacijo.
Začetkom decembra je prišlo do ponovnega povišanja. Splošni indeks je narastel za nadaljnih 12 točk, indeks cen živil pa za 7 točk. To bi zopet moglo služiti za povod zahtevi po zvišanju mezd in plač.
Pri takem položaju se je vlada odločila, da poseže vmes in vpliva na cene važnih živil. Ker predstavljajo živila 60% v indeksu življenjskih potrebščin, je vladi uspelo, da zaustavi tendenco do dviganja cen. Uspeh se vidi v tem, da je indeks živil od decembra naprej ostal neizpremenjen, dočim je splošni indeks narastel le za eno samo točko.
Subvencija cen sama ne bi bila zadostna, da drži cene nizko. Posledica subvencije je na eni strani povečanje kupne moči, kar seveda tudi vpliva na povišanje cen. Vsled tega je bilo treba omejiti tudi nabavo posameznih živil. Uvedeno je bilo racionaliziranje v uporabi gotovih živil. Kruh in mleko sta od te omejitve izvzeti, ker pri teh predmetih ne more biti velike razlike glede množine uporabe, a vlada ne more imeti ničesar proti temu, če bi se potrošnja mleka in kruha zlasti pri siromašnejših slojih povečala. Meso in slanina sta racijonirana tako, da stabiliziranje cen ne more povzročiti povečanje kupovanja.
Merodajni krogi mislijo tudi na vpeljavo drugih omejitev, n. pr. pri obleki, če bi bilo to potrebno, da se prepreči preveliko povpraševanje in s tem tudi povišanje cen.
Poleg že omenjenih ukrepov, ki sami ne bi bili zadostni, da zadržijo dviganje cen, so v načrtu ukrepi, ki bi po svojem bistvu kontrolirali kupno moč prebivalstva. Namen takih ukrepov je, da bi se kupna moč umetno zmanjšala. To bi dosegli razni finančni ukrepi kot državna posojila, večje obdavčenje in dviganje tečaja funta v inozemstvu.
Vprašanje državnih posojil je vlada deloma že rešila. Pričela je izdajati certifikate vojnega varčevanja in bone narodne obrambe, s katerimi odvzema dnevno okrog 1 milijona funtov iz potrošnje. Ta posojila so zasnovana na prostovoljnih podpisih. Nekateri predlagajo, da bi bilo vpeljano obvezno varčevanje, če naj bi se uspešno omejila kupna moč prebivalstva. Tudi je že bil
.T______M--. J _ U! .1 r. I nlnX ,' n .11 m /1 Kil i T M1 Q _
izrecen	ua lil uui t"uv m
čan t certifikatih.
prodati preostalo količino goriva najbližjemu prodajalcu proti odbitku 10% na račun zaslužka. Višina tega zaslužka je prišla le zaradi tega v naredbo, ker so petroiejske družbe pri oblasteh stalno trdile, da je zaslužek tako velik, ter so s tem zaslužkom tudi podprle svoje napačne kalkulacije. Seveda ta odstavek še ne jamči, da bodo dale petrolejske družbe trgovcem na drobno 10% zaslužka. Zaradi tega je treba, da se ta zaslužek čimprej z novo uredbo ali z dopolnitvijo naredbe Stev. 3 uzakoni.
Po ugotovitvah, da se bo promet prodaje bencina zaradi velike omejitve porabe bencina zmanjšal na min:mum ter da bo zaradi tega postala trgovina z bencinom na drobno pri sedanjem brut-to-zaslužku nujno nerentabilna, odnosno globoko pasivna, dalje po ugotovitvi, da še niso trgovci prejeli v naredbi predvidenih knjig za prodajalce, niti niso obveščeni o tem, kdaj jih bodo prejeli, ter da so s tem izpostavljeni nevarnosti kaznovanja,
so trgovci s tekočimi gorivi prisiljeni, da s
1.	marcem t. 1., t. j. z dnem uveljavitve nove naredbe, ustavijo prodajo bencinske mešanice.
Osrednji odsek trgovcev s tekočimi gorivi je zaradi ureditve tega vprašanja ministrstvu predlagal: 1. da se uzakoni brutto-zaslužek trgovca z bencinsko mešanico na drobno na 10% vsakokratne prodaje cene enega litra bencinske mešanice;
2.	da se z uredbo določi, da so petrolejske družbe dolžne prodajati tekoča goriva vsem trgovcem s tekočimi gorivi, če sicer izpolnjujejo pogoie po naredbi št. 3; 3. da se čas prodaje prilagodi ba-novinskim naredbam o zapiranju in odpiranju trgovinskih obratov; 4 da se imenuje v odbor za določanje cen bencinske mešanice tudi zastopnik osrednjega odseka trgovcev s tekočimi gorivi.
Autoklub k razdelitvi bencina na karte
Akcijski odbor za ureditev vprašanja tekočih goriv za Slovtnijo je imel danes v prostorih Avto-kluba, sekcije Ljubljana, svojo sejo, na kateri je obširno in podrobno razpravljal o novi naredbi o omejitvi prodaje tekočega goriva in uvedbi bencinskih kart, ki stopi v veljavo dne 1. marca 1.1. Akcijski odbor je prišel do zaključka, da so na podlagi te naredbe določene količine, ki so bile objavljene v dne.vnem časopisju tako malenkostne, da ne odgovarjajo niti z daleka stvarnim potrebam motornega prometa, ki bo zaradi tega praktično v celoti ukinjen. Z ozirom na to, ker je znano, da se v Sloveniji vsi predpisi natančno izpolnjujejo, je akcijski odbor sklenil zaprositi g. bana, da zastavi na merodajnih mestih ves svoj vpliv, da se dodeli za motorni promet v Sloveniji 75% normalne potrošnje iz leta 1938, ki se bo delila pod nadzorstvom bana, kateremu bo akcijski odbor predlagal tudi pravilno porazdelitev bencina na posamezne
kategorije.	... ■ -----
t
Poleg posojil imajo veliko vlogo cfavkl. Sedaj je glavno vprašanje večjega obdavčenja malih in srednjih dohodkov, ki predstavljajo dve tretjini narodnega dohodka. Po angleškem davčnem zakonu dohodek, ki znaša manj kot 6 funtov tedensko, skoraj ni obdavčen, zlasti ako ima davčni zavezanec otroke. Izgleda, da ima vlada sedaj namen, da obdavči tudi te dosedaj neobdavčene dohodke. To bi vplivalo na zmanjšanje kupne moči ter bi dalo državi znatne nove dohodke.
Kot tretji ukrep nameravajo izvesti dvig te* čaja angleškega funta v inozemstvu. Vprašanje pa je, v koliko je to umestno, ker bi se s tem dvignile cene izvoženega blaga. Vendar bi bilo mogoče te težave rešiti z izvoznimi subvencijami. Smatrajo pa, da bi zvišanje vrednosti funta imelo za posledico tendenco nižjih cen. ______
Izvenstečajna likvidacija. Hranilni in posojilni zavod, r. z. z o. z. v Ljubljani je po odločbi mini-i stra za trgovino in industrijo z dne 2. februarja 1.1. prešel v izventečajno likvidacijo. Zbor upnikov bo 14. marca t. 1. ob 3 popoldne na sodišču soba št. 124-11. z dnevnim redom konstituiranje zbora in volitev članov upniškega odbora. Takoj po zaključku prednjega zbora bo v istem prostoru zbor upnikov zaradi izvolitve likvidatorja po zboru upnikov z dnevnim redom: a) konstituiranje zbora; b) volitev likvidatorja.
Likvidacije. Tvrdka »Melinac družba z o. z. je prešla v likvidacijo. Upniki so pozvani, da v treh mesecih priglasijo svoje terjatve pri likvidatorju Schweiger Florjanu, Ljubljana, Tavčarjeva bi. 4. — V likvidacijo je stopila tudi Mlekarska zadruga v Begunjah pri Lescah, r. z. z o. z. Upniki naj prijavijo svoje terjatve do konca maja. Likvidacijo je sklenila Ljubljanska komercijalna družba z o. z. v Ljubljani, likvidator je Urbančič Valentin, Ljubljana, Levčeva c. 41.
Občni zborL Gostilničarska pivovarna, d. d. Laško sklicuje svoj redni občni zbor za 18. marca t. 1. ob 9 dopoldne v salonu kolodvorske restavracije v Ljubljani. Dnevni red je običajen. Delničarji, ki se nameravajo udeležiti občnega zbora, morajo deponirati svoje delnice pri Gostilničarski kreditni zadrugi v Ljubljani, Aleksandrova cesta 5 najkasneje do 13. marca t. 1., ker sicer v smislu pravil nimajo pravice glasovanja na občnem zboru. — Izredni občni zbor sklicuje Okrajna hranilnica z. z o. z. na Jesenicah za dan 11. marca t. 1. ob 18 v svoji poslovalnici. Na dnevnem redu je sprememba pravil.
Pridobivanje koksa iz lignita. Na merodajnih mestih je že odločeno definitivno, da bodo zgrajene naprave za pridobivanje koksa iz lignita. Te naprave bodo najbrž zgrajene v Kreki pri Tuzli. Ni pa še odločeno, če bodo te naprave zgrajene v okviru Jugočelika ali pa v državni režiji. Celokupne instalacije bodo stale okrog 250 milij. din. Take naprave za pridobivanje koksa iz lignita ima že Madžarska in so se dobro obnesle. Naš lignit je bil tudi v te namene poslan na Madžarsko ter so bili rezultati teh poskusov prav ugodni.
Pred trgovinskimi pogajanji z Zedinjenimi državami Prihodnji mesec se prično trgovinska pogajanja med našo državo in Zedinjenimi državami. Pogajanja bodo v Belgradu. V javnosti je že veliko zanimanje za ta pogajanja, ker so se trgovski od-nošaji med obema državama v zadnjih mesecih znatno razširili. Zlasti razne naše industrije pričakujejo, da bodo v zvezi s potrebno preorientacijo naše zunanje trgovine zaradi težav glede preskrbe s sirovinami iz dosedanjih virov ter zaradi izločitve nekaterih držav iz prometa, našle v severnoameriških državah dobavitelja za potrebne sjrovine in odjemalca za razne produkte, ki jih dosedaj nismo izvažali, a za katere obstoja možnost izvoza.
Borze
Dne 29. februarja 1940.
Denar
Ameriški dolar 55.— Nemška marka 14.70—14.90
Promet v devizah je znašal na zagrebški borzi 7 milij. din, na belgrajski pa 9.3 milij. din. — V vrednostnih papirjih pa je bilo na belgrajski borzi prometa za 80.000 din.
Curih. Belgrad 10, Pariz 9.97, London 17.595, Newyork 446, Bruselj 75.25, Milan 22.52, Amsterdam 237.30, Berlin 178.80, Stockholm 106.—, Oslo 101.35, Kopenhagen 86.125, Sofija 5.50 pon., Budimpešta 79.5 pon., Atene 3.30 pon., Carigrad 3.55 pon., Bukarešta 3.35 pon., Helsingfors 7.50 pon., Buenos Aires 104.5.
Ljubljana — Uradni tečaji:
London 1 funt..............174.50— 177.70
Pariz 100 frankov............98.65— 100.95
Newyork 100 dolarjev ....	4425.00—4485.00
Ženeva 100 frankov..........995.00—1005.00
Amsterdam 100 gold......2S53.25-2391.25
Bruselj 100 belg ......	746.00— 758.00
Ljubljana — Svobodno tržišče:
215.56— 218.76 121.92— 124.22
5480.00-5520.00 1228.18—1238.18 2906.41—2944.41 921.35- 933.35
London 1 funt......
Pariz 100 frankov.....
Newyork 100 dolarjev . . . Ženeva 100 frankov . . . . Amsterdam 100 gold. .... Bruselj 100 belg .....
Ljubljana — Zasebni kliring: Berlin 1 marka........ ■ 14.7—14.90
Zagreb — Zasebni kliring:
Grški boni.......... 81.36—32.06
Belgrad — Zasebni kliring: Grški boni.......... 31.44—32.14
m Vrednostni papirji Vojna Skoda;
v Ljubljani 428—431 v Zagrebu 430—432.50 v Belgradu 431—432
Ljubljana. Drž. papirji: 7% inv. posojilo 98 do 100, agrarji 50—52, vojna škoda promptna 428 do 431, begluške obveznice 77—78, dalm. agrarji 71 do 72, 8% Blerovo posojilo 97.50—99.50, 7% Blerovo posojilo 90—91, 7% posojilo Drž. hip. banke 100—102, 7% stab. posojilo 96—98. — Delnice: Narodna banka 7600—7800, Trboveljska 240—250.
Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. posojilo 98 den, agrarji 52 bi., vojna škoda promptna 430—432.50, šumske obveznice 68 den, begluške obveznice 78 den, dalm. agrarji 71.50 den, 4% severni agrarji 50.50—52, 8% Blerovo posojilo 98.50 -99, 7% Blerovo posojilo 90 den, 7% posojilo Drž. hip. banke 100 den, 7% stab. posojilo 95 den. — Delnice: Narodna banka 7600 den, Priv. agrarna banka 198 den, Trboveljska 243— 245, Gutmann 55 den, Sladk. tov. Osijek 165 den, Isis 32 den.
Belgrad. Drž. papirji: 7% inv. posojilo 99 do 99.50, agrarji 53.25 den (53.50), voj. škoda prompt-
Največja bojna ladja sveta — angleški »Nelson« — je zadela t decembru na mino in je »daj zopet v službi
na 431—432, begluške obveznice 77.50—78, dalm. agrarji 71.25—71.75, 8% Blerovo posojilo 96 den, 7% Blerovo posojilo 90 den, 7% posojilo Drž. hip. banke 100.50 den, 7% stab. posojilo 98—99, šumske obveznice 69.25—70.50. — Delnice: Narodna banka 7850 den, Zriv. agrarna banka 207.50 den.
2itnl trg
Novi Sad 29. febr. Pšenica bač. okolica N. Sad 203—205, srem. 200—202, slov. 201—203, gornja bač., gornja ban. 203—205, bač. ladja Dunav 207—209. — Koruza bač., bač. pariteta Indjija 136/37, bač. pariteta Vršac 134—136. Tendenca za pšenico mirna, za koruza čvrsta. Promet srednji.
Cene živine In kmetijskih pridelkov
V Slov. Konjicah dne 27. febr. 1940. Voli II. vrste din 6—7, voli III. vrste din 4—6, telice II. vrste din 4, telice III. vrste din 3, krave II. vrste din 4, krave 111. vrste din 3, teleta II. vrste din 4—5, prašiči špeharji din 6—7, prašiči pršutarji din 6—7 za t kg žite teže. — Goveje meso I. vrste din 10, goveje meso II. vrste din 8, svinjina din 14, slanina din 17—19, svinjska mist din 20—21, čisti med din 20—22 dn, goveje surove kože din 12, telečje surove kože din 18. — Pšenica din 2.25—2.50, ječmen din 2—2.50, rž din 2, oves din 2, koruza din 2, fižol din 6—7, krompir din 1.50—1.75, litcerna din 16, seno din 0.90, slama din 0.50, jabolka I. vrste din 6, II. vrste din 5, III. vrste din 4, hruške II. vrste din 7, pšenična moka din 3—3.75, koruzna moka din 2.25, ajdova moka din 4.50 za 1 kg. Trda drva din 75 za 1 kuB. meter, jajca din 1.50 za 1 komad, mleko din 2 za liter, surovo maslo din 40 za t kg.
živinski sejmi
Živinski sejem v Črnomlju dne 20. febr. 1940. Dogon je bil kljub slabemu vremenu precej velik in sicer: 400 volov, 83 juncev, 43 krav, 90 prašičev in 22 svinj. Prodanih je bilo domačim kupcem: 149 volov, 2 junca. 12 krav, 10 prašičev in 7 svinj. Cene: Pitani voli 6 din, voli II. vrste 5 din, junci I. vrste 6 din. junci II. vrste 5 din, krave I. vrste 4 din, krave II. vrste 3 din, in plemenske svinje od 8 do 9 din za kg žive teže. Mladi pujski 8—1— tednov stari po 150 din za glavo.
0 nriliki 75-lctnlce velikega švedskega raziskovalca Sven Hedina mu je Hitler podelil veliki križec nemškega orla. Nemški poslanik t Stockholm mu, princ Wied, izroča Sven Hedinu odlikovanje.
Ponarejanje denarja
Pred nekaj tedni jc skoraj vse časopisje poročalo, da je obstojala nekje centrala za ponarejanje denarja, a zdaj pravkar izjavljajo, da je bila (udi v Knadi taka centrala. Bistveno sta bili obe centrali enaki: izdelovali sta ponarejene dolarske bankovce po naročilu neke evropske države in bankovci so bili določeni za obratovanje v balkanskih deželah. Da se je tista država okoristila s takim ravnanjem, j.) razumljivo, saj si je hotela na ta način pridobiti inozemskih deviz in si olajšati gospodarsko vplivanje na balkanske dežele.
Ta sistem ni nov. In ker je način znan, ker se je že večkrat izvajal, in ker je ta način že večkrat imel veliko vlogo v vojni, zatorej obravnava paragraf ponarejanje denarja drugače kakor druge protiparagrafske prestopke.
Pravno postopanje skoraj v vseh deželah sveta je pri ponarejevalcih denarja jako podobno; ponarejanje denarja je »univerzalni delikt«, kar se pravi, da se ta zločin zasleduje tudi tedaj, če ni nihče oškodovan, ne oseba ne država. Za primer: Neki Rus je v Belgiji na debelo ponarejal angleški denar, ki ga je njegov tovariš, Spanec, razpe-čaval v Franciji. Oba, R/isa in Spanca, so prijeli v Švici. Ali je imela Švica pravico ta dva kaznovati, ko je vendar prestopek teh dveh ni mogel prav nič zanimati? Kazenski zakonik vsega sveta pravi, da ji imela to pravico in tudi dolžnost; to zthteva mednarodna solidarnost med vsemi državami na svetu.
To svojsko obravnavanje ponarejanja denarja pa ni le slučajno, ali da bi bil denar tako če-ščen, marveč izvira iz izkušnje, da se noben zločin ne da tako lahko izrabiti v škodo kake države kakor ponarejen denar, in tako je ponarejanje denarja najbolj političen zločin.
Najbolj? Navada je, da političnemu zločincu »zločincu zaradi prepričanja« ne vzamejo državljanske pravice in da je zločin političnena značaja nekako višje vrste kot pa kriminalni zločin. Za ponarejalce denarja pa to ne velja. Ce je ponarejanje denarja politični zločin, tedaj je to le v najslabšem pomenu besede, v tistem pomenu, ko pravi pregovor, »dn Ty>litijr» Tnnčaj pohujŠS« — 01 i po naše, »da je politika vlačuga«.
Za popolno medicinsko fakulteto in kliniko v Ljubljani
Ljubljana, 29. februarja.
Stremljenja za popolno medicinsko fakulteto v Ljubljani s kliniko niso najnovejšega datuma. Že nekaj let je akcija za popolno izgraditev ljubljanske medicinske fakultete, ki šteje zdaj samo štiri semestre, na programu naše akademske mladine, ki je z veliko vztrajnostjo in borbenostjo ter podporo narodnih voditeljev priborila slovenski univerzi univerzitetno knjižnico, izpopolnitev in gradnjo nekaterih institutov ter sploh izdatnejše materialne dotacije. Toda uspehi akcije za popolno medicinsko fakulteto in kliniko v Ljubljani so doslej še zmerom dejansko enaki ničli. To je razumljivo, če pomislimo, da bi graditev popolne medicinske fakultete in klinike v Ljubljani zahtevala velikih, desetmilijonskih kreditov, katere je pa od osrednje državne blagajne težko dobiti. Potrebno bo zaradi tega postaviti akcijo za popolno medicinsko fakulteto v Ljubljani na široko narodno osnovo, da bo mogla v doglednem času doseči uspehe. Zahtevo po popolni medicinski fakulteti in kliniki v Ljubljani mora izreči ves narod, strnjen za svojimi voditelji, šele potem bomo mogli računati na uspeh..
Zaradi tega je vsega uvaževanja in pohvale vreden korak banskega sveta dra^ke banovine, ki je v letošnjem zasedanju med številnimi resolucijami z velikim povdarkom sprejel tudi resolucijo, ki jo je predložil in utemeljil član ban. sv. dr. Ka-mušič in v kateri je izražena zahteva, da so čimprej postopno izgradi in izpopolni medicinska fakulteta v Ljubljani. Banski svet je s to resolucijo krepko podprl predlog univerzitetnega senata ljubljanske univerze, ki je bil sprejet na seji dne 25. januarja 1940 in ki predlaga ministrstvu pro-svete, naj se iz zakona o univerzah črta § 51., ki začasno omejuje ljubljansko medicinsko fakulteto le na štiri semestre. Omenjeni paragraf v zakonu o univerzah, ki pomeni zaenkrat formalno zapreko Izgraditvi popolne medicinske fakultete v Ljubljani, je bil sprejet v zakon po predhodnem posvetovanju zastopnikov vseh treh jugoslovanskih univerz, na katerem je prišlo do sporazuma, da se najprej povsem izgradi belgrajska, nato zagrebška ln slednjič še ljubljanska medicinska fakulteta. Ta sklep, ki je začasno okrnil ljubljansko medicinsko fakulteto, so narekovale tedanje finančne razmere države, ki ni mogla hkrati graditi treh popolnih medicinskih fakultet v državi. Ne sme se pa pozabiti, da je v § 4 zakona o univerzah nalelno priznana ljubljanski univerzi pravica do popolne medicinske fakultete.
Toda položaj je danes takšen, da sta belgrajska in zagrebška medicinska fakulteta že precej let povsem izgrajeni in popolni, ljubljanska pa je ostala pri štirih semestrih, kljub temu, da bi morala že davno priti na vrsto za postopno izgraditev in izpopolnitev.
Ko izrekamo zahtevo po popolni medicinski fakulteti v Ljubljani, ne smemo izgubiti z vida, da je ta zahteva ie utemeljena v pravici Slovencev do popolne visoke šole, ki nam je formalno priznana tudi v zakonu o univerzah. Popolno visoko šolo pa si brez izgrajene medicinske fakultete ni mogoče predstavljati.
Toda potreba popolne medicinske fakultete in klinike v Ljubljani je utemeljena še v mnogih drugih ozirih, tako da se z graditvijo ne sme več dolgo odlašati. Banski svet je v svoji resoluciji pravilno poudaril, da je popolna medicinska fakulteta v Ljubljani neobhodno potrebna za splošen dvig zdravstva v Sloveniji in državi. Zdravstvene
in higienske razmere v naši ožji domovini, zlasti v podeželju, so po mnogih krajih takšne, da naravnost kriče po izboljšanju. Pogledati je treba samo statistike in ugotovitve Higijenskega zavoda v Ljubljani, v katerih se v luči številk in odstotkov najbolj kruto zrcalijo zdravstvene potrebe slovenskega podeželja. Opozoriti je treba na nenavadno visoko umrljivost otrok v najnežnejši dobi, številne smrti mater pri porodih, nesorazmeren porast socialnih bolezni itd. Vse to kliče po načrtni asana-ciji našega podeželja, ki jo pa mora pripraviti poglobljen in vesten študij, kakršen je mogoč samo na visoki medicinski šoli in kliniki. S te plati je zahteva po popolni medicinski fakulteti v Ljubljani vsekakor utemeljena.
So pa še drugi razlogi, iz katerih je graditev popolne medicinske fakultete potrebna. Naši študentje medicine morajo zdaj po končanih štirih semestrih na druge univerze, bodisi na ostali dve jugoslovanski, bodisi na inozemske univerze. Že itak dragi medicinski študij se s tem še bolj podraži. Posledica tega je, da se danes naš zdravniški stan rekrutira po veliki večini iz boljše si-tuiranih meščanskih družin, dočim so zdravniki, ki bi bili kmečki ali delavski sinovi, danes že redki, to pa iz preprostega razloga, ker je medicinski študij zaradi nepopolne medicinske fakultete še mnogo dražji, kakor bi bil, ko bi imeli v Ljubljani celotno medicinsko fakulteto. Odstotek kmečkih in delavskih sinov v zdravniškem stanu je zaradi tega mnogo, mnogo manjši kakor v drugih intelektualnih poklicih. Ali je to za celoten zdravniški stan in njegovo delovanje koristno ali ne, o tem ne gre v tej zvezi razpravljati. Pač pa je treba v zvezi s tem omeniti, da so nekateri krogi v zdravniških vrstah precej nenaklonjeni celotni medicinski fakulteti v Ljubljani, ker je po njihovem prepričanju že sedaj preveč zdravniškega naraščaja. Materielni položaj zdravniškega stanu v Sloveniji je že zdaj tako slab, pravijo le-ti, in kaj bo šele potem, če se bodo vrste zdravnikov v Sloveniji zaradi popolne medicinske fakultete v Ljubljani še pomnožile. V tem ugovoru je morda jedro resnice, kajti dohodki naših zdravnikov so
se v primeri s stanjem pred vojno res brez dvoma
poslabšali. Toda s tem še nikakor ni rečeno, da bi bilo zdravnikov prevečl Koliko je v Sloveniji v podeželju predelov, kjer na kilometre daleč ni nobenega zdravnika! O tem smo imeli priložnost slišati tudi letos na zasedanju banskega sveta v debati o proračunu socialnopolitičnega oddelka. Tudi po naših bolnišnicah je premalo zdravnikov, kajti oni, kolikor jih je, so z delom močno preobremenjeni. Da bi se pa zdravstveno stanje našega podeželja dvignilo na ono višino, kakor po drugih civiliziranih državah, bi bilo pa potrebno še zelo veliko število zdravnikov. Seveda bi ti zdravniki ne mogli imeti dohodkov, ki bi mesečno dosegali dvoštevilčne številke tisočakov, bili pa bi kljub temu še zmerom višji, kakor so dohodki drugih inteligenčnih poklicev na deželi. Te vrste ugovori zoper popolno medicinsko fakulteto v Ljubljani torej ne drže.
Problem popolne medicinske fakultete v Ljubljani pa je treba gledati tudi v zvezi z mizerijo v splošni bolnišnici v Ljubljani. Ako se zgradi v Ljubljani popolna medicinska fakulteta, je seveda zraven neobhodno potrebna tudi klinika, ki bo izdatno odpomogla naši bolniški revščini. Našim ljudem, ki bolujejo za boleznimi, kakršnih doma ni mogoče zdraviti, ne bo več treba hoditi na klinike v Zagreb ali v inozemstvo.
Zahteva po popolni medicinski fakulteti v Ljubljani je torej utemeljena v vseh ozirih. Akcijo za njo pa je treba široko zasnovati in razgibati, da bo rodila uspeh. Korak banskega sveta je treba s tega stališča toplo pozdraviti, pridružiti pa se mu morajo še druge ustanove, organizacije in društva, da bodo mogli politični zastopniki slovenskega naroda izreči ob primernem času zahtevo po popolni medicinski fakulteti, oprti na enodušno voljo vsega ljudstva.
Zaenkrat pa ima ljubljanska medicinska fakulteta le štiri semestre ter se ima v svojih institutih na Zaloški cesti boriti z mnogimi težavami, zlasti tudi s prostorom. Zvesto ji druguje mizerija v sosedni splošni bolnišnici.
Dve poročili o razmerah na Poljskem
O tem, kaj se je godilo in se godi od začetka vojne do danes na Poljskem sta nam bili poslani dve publikaciji. Eno je izdalo nemško zunanje ministrstvo pod naslovom: Poljske grozovitosti proti Nemcem na Poljskem, Berlin 1940. V jx>litičnem uvodu je rečeno, da je poljska vlada zadnja leta začela s posebno silovitostjo zatirati nemško narodno manjšino, jo razlaščevati in zapirati njene šole, tako da se je do srede 1. 1939 izselilo iz Poljske 1.4 milijonov Nemcev, ki so pustili tam 631.644 ha zemlje. Nato sledi pregled grozovitosti, katerim so bili izpostavljeni Nemci na Poljskem v zadnjih dneh avgusta, predvsem pa od 31. avgusta do 6. septembra 1939. Do danes ,pravi to poročilo, je bilo ugotovljenih 12.857 oseb, ki so bile umorjene od poljske vojaščine in civilistov, 45.000 pa jih pogrešajo. Poročilo pravi, da je bila akcija proti Nemcem vprizorjena po načrtu in zapovedana. Prizanašali niso ne protestantovskim, ne katoliškim duhovnikom nemške narodnosti. Žrtve niso bile ubite po kakšnem pravdoreku, ampak bodisi posamezno, bodisi v velikih skupinah ustreljene ali drugače pobite in v večini primerov živinsko mučene. Klanje se je začelo na posebno znamenje po radiu,
J !"•■■- "
m
Nemške čete za tanke se vadijo
po zasneženih pokrajinah.
ki je bilo znano oblastem že preje. Poročilo pravi, da so vojaki in policisti pri hišnih preiskavah bodisi streljali, bodisi skrili kakšno orožje ali pa kam podtaknili sumljive zapiske, na kar se je začelo splošno pobijanje, katerega so se udeležili tudi poljski prebivalci kraja. Najstarejši, ki so ga umorili, je bil star 85 let, najmlajši pa 2 meseca in pol. Predvsem so bili poklani moški od 15. do 25. leta, prizanašali pa tudi niso ženam in dekletom. Največ so pobili Nemcev v krajih, ki se zaradi bliskovitega pohoda nemške armade niso mogli izprazniti. Poročilo trdi, da so na iztrebljenje Nemcev pozivali tudi poljski duhovniki konkretno pa se iz pričevanja pred sodiščem navaja v tem pogledu le en primer, drugo so splošne trditve nekaterih prič. Najhujše klanje je bilo 3. septembra v nedeljo v Bydgoszeczu (Bromberg) in je trajalo do 18. septembra, ko so vkorakale nemške čete. Poročilo pravi, da so tolpe civilistov dobile orožje od policijskih in vojaških oblasti. Med morilci ni bilo skoraj nobenih kmetov, ampak vse vrste delavcev, obrtnikov in zlasti veliko železničarjev. Poboji so bili združeni s plenitvami. Veliko žrtev je med šolskimi otroci. Najbolj grozovite med morilskimi tolpami so bile ženske. Poročilo navaja potem vse vrste mučenja, med katerimi stoji na prvem mestu odrezanje raznih udov, tudi srce so trgali iz žrtev, in jih še žive metali v jame. Kar jih niso takoj pobili, so jih vlekli sezute in komaj oblečene do 50 km daleč, jih po poti grozovito pretepali, kdor ni mogel naprej, pa so ga pobili. Več žensk in deklet je bilo oskrunjenih, med njimi nedorasle deklice. Poročilo navaja nekaj slučajev, ko so posamezni Poljaki skušali žrtve braniti ali rešiti. Nato sledi navedba posebno težkih primerov na podlagi razprave in pričevanj pred jx>sebnima civilnima sodiščema, ki sta bila postavljena v Bydgoszczu in Poznanju, katera razsojata po judikaturi nemškega državnega sodišča in kazenskega zakonika oziroma procesa. Od strani 209 do zadnje strani 311 so jx>-tem fotografije posameznih ubitih žrtev, ki seveda nujajo strahotno podobo.
Pred seboj imamo še drugo publikacijo poljskega poslaništva pri sveti Stolici v Rimu, 1940, ki slika razmere, ki vladajo danes v zapadnjih poljskih provincah (Poznanj, Šlezija in Pomorje); poročilo o razmerah v osrednji Poljski pa bo še sledilo. Samo glavne ugotovitve: Ore za 90.000 kvadratnih kilometrov ozemlja z 8—9 milijoni pre-
Žclcznioa v boju z ledom in snegom, kar se jo letos dogajajo po rseh progah Evrope.
bivalstva, ki je z naredbo od 1. novembra 1939.
vključeno v nemško državo. Odstotek poljskega prebivalstva znaša v tem delu 92 odstotkov. Poročilo navaja najprej smrtne obsodbe po streljanju, po katerih so najbolj bila prizadeta mesta Bydgoszcz, Poznanj, Gnjezno, Gdynja in dr. Največ je bilo ustreljenih duhovnikov in posvetne inteligence. Poročilo navaja žrtve po imenu. Najhujše je bilo v Gdynji, kjer je bilo brez sodbe ustreljenih 350 oseb. Med žrtvami so tudi ženske. Kot razlog se je navajalo v mnogih primerih protinemško mišljenje. Smrtne obsodbe razen SS ali Gestapo izrekajo tudi posebna sodišča; med razlogi se navaja tudi grdo ravnanje z nemško manjšino pred vojno. V tem oziru morajo največ trpeti v Bydgoszczu, kjer pravi poročilo, da so dobro oboroženi Nemci ob izbruhu vojne dejansko napadali poljske vojake in policijo. Poročilo navaja tudi en primer hudega mučenja, kateremu je podlegel voditelj Poljakov v Karvinu v Šleziji stari dr. Olszag, njegova žena pa je bila obsojena na težko poljsko delo. V To-runu so ustrelili starega duhovnika, ki je omagal na prisilnem delu. Poročilo ceni število postreljene poljske inteligence na 15.000. Nato se opisujejo koncentracijska taborišča, v katerih je na tisoče in tisoče ljudi, največ duhovnikov in posvetne inteligence, med njimi bivši predsedniški kandidat Brinski, ki je obenem predsednik katoliške akcije, princ in princesa Czartoryska in bivši poljski poslanik v Parizu Chlaf>ovski ter veliko univerzitetnih profesorjev. Potem pridejo izgoni. Izgon se odredi nenadoma in ponoči, ljudje morajo takoj vse zapustiti, ne da bi smeli vzeti razen kar iniajo na sebi kaj s seboj in jih odženejo večinoma v nemško državo na poljedelska in druga dela, druge pa na osrednjo. Poljsko, ki ni vključena v državp. Skupfio število'ifcgnanih zftaša okofl pol mi H jan a.' Iz Gdynje so izgnali vse Poljake, to je celokupno prebivalstvo 130.000 oseb. Na njihovo mesto so naselili baltiške Nemce. Sedaj izpraznjujejo Poznanj, ulico za ulico. Hiše, zemlja in posestva izgnancev so konfiscirana in se izročajo Nemcem. V delavskih taboriščih jih seveda zelo veliko pomre od gladu in bolezni. Družine so popolnoma razbite. Poljske trgovine, predvsem velike, so prešle v roke nemških upravnikov, ki so pa v resnici njihovi gospodarji, prav tako vse tovarne. Zatrlo je vse časopisje in ves tisk sploh (50 dnevnikov in 500 periodičnih tiskovin). Premoženje podjetij in društev, ki veljajo kot protinemška, je enostavno konfisci-rano. Konfiscirana je tudi vsa cerkvena posest z vsemi zavodi in ustanovami, potem hišna in zemljiška posest vseh, ki so zbežali v inozemstvo, kakor tudi tistih, ki so bili nenavzoči od 25. septembra do 10. oktobra 1939., dokler je namreč trajala bliskovita vojna. Poročilo pa pravi, da izganjajo tudi druge kmečke posestnike in naseljujejo Nemce iz Badenske. Od hranilnih vlog se prizna imeji-teljem samo 15%. Gotovino je moral vsak naložiti v banke, ki izplačujejo samo 100 zlotov na teden. Konfiscirane in zaprle so tudi vse kulturne naprave in zaprte so vse šole.
Izšlo je tudi posebno poročilo o poljskih cerkvah, ki so v mnogih krajih zaprte, o škofih, kateri ne morejo delovati in o duhovščini, od katerih je veliko izgnane. Število ustreljenih duhovnikov in tistih, ki so umrli v ječah je veliko. To prinesemo prihodnjič.
28
Boguslav Knczjnski:
Beg iz Varšave
»Pojdem!« je rekel. »Hočem v Luck. Toda polkovnik, kaj so vam rekli v Brestu, da naj storimo?«
Polkovnik je pogledal v njegovo smer. _
»Prosim, sam sem v prav takem položaju, kakor vi. Povsod mi pravijo samo, nij potujem kar naprej. Verjemite mi, da bi ne mučil žene po teh potih, če bi vedel, kje je moj oddelek.«
Obmolknil je. Skril je svoje lepo mirno obličje.
»Ljudje se kar rinejo k vojakom in ne vedo, da s tem povzročajo še večjo zmešnjavo. Potem se pa pritožujejo, če jih odganjajo vojaki s puškinimi kopiti. In pokaže se na koncu, da je tako prav, če hočejo ohraniti vsaj nekakšen red.«
Potem ni več govoril. Stachovviak se je vlegel ob pot in takoj zaspal. Ko se je prebudil, je bil motor že vžgan. Šofer je prinesel vodo iz potoka in se odločil da bo vozil brez hladilnika.
»Nekaj kilometrov prevozim, potem pa ohladim motor, vzamem vodo in grem dalje. Na poti kje pa morda le najdem kakšen polomljen avto in mu vzamem hladilnik.« _
Stachovviak mu je pomagal, odstraniti razbiti hladilnik in ga položiti na tla avtobusa.
Nihče ni mislil, da je v Korbyn tako blizu. Že se je začelo daniti. Megla je ležala nad redkim gozdičjem in nad kočami, ki so bile ob poti precej vsaksebi. Ustavili so pri eni teh raztresenih koč in vprašali za vodo Pa je ni bilo pri hiši. Polkovnik in šofer sta zato šla iskat izvir v dolino. Stachowiak ps je ostal pri zaprti koči. Pes se je vrtil na verigi. Moral je
biti gladen. Stachovviak je našel sekiro, z njo dvignil zatikalo ter vdrl v kočo. V njej je bila samo ena soba. Pri ognjišču sta stali dve stari vedri. Eno je bilo ]>olno vode. »Koliko neki je vredno?« je pomislil Stachowiak in položil tja dva zlota, vedro z vodo pa je vzel. Vedro jim je bilo potrebno, zlasti še vedro z vodo. Na ognjišču je stal pisker s kašo. Na tleh pa majhna skodelica. Nasul je kaše v skodelico in jo ponesel psu.
»še nekaj dni bo lahko živel,« je pomislil, ko mu je nalival v drugo skodelico vode. Hotel je psa pogladiti. pa se mu postavil po robu in pokazal zobe, zato je Stachovviak samo nazaj zataknil vrata in z vedrom vode stopil k avtu.
Polkovnik in šofer nista dobila studenca. Toda to vedro vode je zadostovalo do Kobryna. Vojaštvo je izginilo nekam v gozd. Cesta je bila prazna.
»Pravil sem vam, da bo tu mir,« se je vzra-dostil polkovnik.
Vozili so počasi, da bi izkoristili mir ter da bi v Kobrvn perišli že za dne.
Zavozili so že v prve predmestne ulice, ki so bile prazne. Le nekaj otrok se je podilo jx> njih brez nadzorstva. Sled vrati pa so postajali starci. Sami domačini.
»Zakaj je to mesto tako prazno?« je vprašal Stachowiak, hodeč po ulici in iščoč svežega kruha.
»Vsi so zbežali v gozd,« je odgovoril neki židovski deček.
»Kje je policija? In župan?«
»Vsi so odšli. Nihče ni ostal pri nas.«
Ženske so se razšle po mestu. Kmalu pa so se vrnile in se pritoževale, da ni mogoče nikjer ničesar kupiti. Samo Stachowiaku se je posrečilo dobiti nekaj žemljic ki jih je prinesel v avtobus. Čakal je še dolgo časa pred trgovino s perilom, toda lastnika ni mogel najti.
Iskal ca ie na vseh otrlih. nri tem na ie naletel .,- ., * ■ ■ • ■ -pri nekih vratih na svojega znanca z univerze.
Vedno se ga je bal srečati, ker sta se svoj čas v največjem sovraštvu razšla.
Tedaj pa sta oba pozdravila in zardela. Videti je bilo. da se je tudi oni bal srečanja. Toda ta hip, kakor da je vsak nesporazum bil nepotreben.
»Nič se nisi spremenil,« je nagovoril Stacho-vviaka in se mu nasmehnil.
»V čudnem času se spet srečava,« je za-mrmral Stachowiak. Takoj pa sta se spet poslovila in si podala roki. Kaj dela ta človek tu? Mogoče so ga sem zapeljali in pustili brez vsega? Morda ima ženo in otroke?
Policije ni bilo v mestu nobene. Potniki niso pričakovali, da bo panika prodrla tako daleč za fronto. Stachowiak je stal blizu avtobusa. Takoj je stopila k njemu kapitanova. gospa. Okrog njiju se je takoj zbrala židovska otročad.
»Česa se bojite tako strašno?« jih je vpra-šil Stachowiak.
»Vsak čas bodo oni tu,« je odgovorila jokajoče lepa deklica, oblečena v temno uniformo židovske mladinske organizacije.
»Kako je mogoče pustiti toliko mladine brez vsega varstva in zbežati«? Je pomislil Stachovviak. »Sram naj jih bo. Vsi bi morali ostati na svojih mestih.«
Še enkrat se je spomnil radia v Varšavi in njegovih opozoril, kako naj se varujejo pred napadi.
»V takem mestu ostati brez zaščite, mora biti strašno,« je pripomnila Wanda in pogledala proti avtu.
»Mesto bombardirajo vsak dan,« je razlagala deklica.
»No, in kaj zato,« se je zasmejal Stncho-wiak,« če kje ubijejo eno kravo?«
»Človeka so ubili.«
»Enega?«
»Da. Enega.« je priznala deklica.
»Kaj je to pri toliko ljudeh!«
»Toda danes pridejo sem.« je rekla preplašena deklica in zopet planila v jok.
»No pridejo,« je rekel Stachovviak in bil o tem tudi prepričan.
Vrnil se je nazaj k svoji metodi bagatoli-ziranja vseh nevarnosti. »Še v Varšavo niso prišli.«
Mladina ga je nezaupno pogledala in si med sabo sporazamelu s šepetom.
»Ali samo tako govorite, ali pa ničesar ne veste?« je vprašal neki deček izmed njih. Gledal je Stacnovviaku v oči. Tedaj se je tudi Stachovviak vznemiril.
»Kaj pomeni to vprašanje?« je vprašal.
»Čez pol ure bodo tnliaj,« je odgovoril jezjno deček, nizek in zgrbljen ter odšel.
»Letala?«
>Ne. Prusi. Niso več daleč.«
Wanda se je okronila k avtobusu. Starhn-wiak je bil že tam. Bil je bled. Zdelo se je, da bi se rad kam uprl. šofer in njegova žena sta imela opravka s hladilnikom, ki sta ga zadelu-vala s sadro.
»Ko bi imel cement, bi bjlo vse dobro,« je rekel šofer in dvignil glavo. »Sadra ne drži nič.
Stachovviak je postal pozoren ter se je nagnil k njenui. »Dl nimate cementa? Tu zraven je prodajalna cementa. Že napis vpije.«
Zarumencl je. Roki sta mu padli ob bok. Wanda se je zasmejala z njim.
»Nisem mislila, da mislite tako hitro nteči?'
»Trgovina je, toda zaprta.« je pripomnil šofer in se ni dal motiti pri delu. K njim je stopila tudi polkovnica. Mešala je sadro ia jo podajala šoferju.
»Jaz grem po cement,« je rekel Stachovviak. Šel je mimo polkovnika, ki je gledal šoferjev opravek, in mu rekel: »S sadro no opravite ničesar. Mora biti cement. Pojdite z menoj!«
Mlajši strelec je šel v notranjost ulic«.
te novica
Koledar
Petek, 1. marca: Albin, škof; Antonina, mu?. Zadnji krajec ob 3.35. Herschel napovedujo sneg in vihar.
Sobota, 2. marca: Simplicij, papež; Neža Praška, devica.
Novi grobovi
+ V Ljubljani je mirno v Gospodu zaspala v 81. letu svoje starosti gospa Marija Novak, posestnica in bivša gostilničarka v Novem mestu. Pogreb bo danes ob 2 popoldne iz hišo žalosti Vogelna ulica 9 na pokopališče pri Sv. Križu. Naj ji sveti večna luči Žalujočim naše iskreno sožaljel
Osebne novice
Promocijo. V sol>oto ob 12 lx>do na vseučilišču Kralja Aleksandra protnovirani za doktorja prava gos|>odje Marijan Černo iz Ljubljane ter Vladimir Dintinjunk in Danilo Požar iz Trsta. — Čestitamo!
Poziv Rdečega križa za delovno osebje
Če bi se pripetila večja elementarna nezgoda, če bi se pojavila epidemija, zlasti pa če bi izbruhnila vojna, zadenejo društvo Rdečega križa mnogostranske in težavne naloge.
Zato Dravski banovinski odlx>r društva Rdečega kri/a ponovno prosi in poživlja vse domoljubne rojake, katerih ne veže vojaška dolžnost, posebno pa /ene in dekleta, da se prigiuse pri odboru Rdečega križa v svojem kraju zu razne prostovoljne službe v vojni, kakor so: upravno-računski posli v bolnišnicah, ambulantah, postajah za prvo pomoč in drugih napravah Rdečega križa; dalje zu razna druga dela pri omenjenih ustanovah (za kuhanje, pranje, snnženje in službovanj^ v skladiščih); zu izdelovanje perila, za sprejemanje in oskrbo beguncev, zu nabiranje durov v denarju, v pridelkih in izdelkih itd.
Za službovanje v Ljubljani naj se dotične osebe, v kolikor se to dozdaj še ni zgodilo, prijavijo osebno v pisarni Dravskega banovinskega odbora društva Rdečega kri/a, Gosposvetska cesta 2-11. Tu se sprejemajo prijave vsak dan od 9 do 12. Prijava se odda lahko tudi pismeno na zgoraj navedeni naslov uli telefonski na št. 40-31.
V prijavi naj navede vsak svoj natančni naslov in vrsto službe, ki jo želi opravljati, kakor tudi šolsko izobrnzlx>, poklic in starost. Onim, ki so se dosedaj že javili, ni potrebno, da se znova prijavijo.
— Proti trdi stolici in zlati žili, združeni z navalom krči, atripanjem srca in glavobolom je naravna »Franz-Joseiova«
grenka voda že od davnine preizkušeno domače sredstvo. Prava »Franz-Josefova« voda milo učinkuje in sigurno otvarja, a vrhu tega tudi v zastarelih slučajih ne odreče.
Og!. rej|. S. br. 30474/35.
—	Nova postojanka prevaljške podružnice SPD na Strojni. Podružnica SPD Prevalje je uredila in opremila na Strojni (1054 m) pri kmetu Janežu sobo s 4 posteljami. S tem je preskrbljeno obiskovalcem Strojne udobno prenočišče z ostalo oskrbo. Lahki dohodi na Strojno so s Prevalj (2 uri), iz Dravograda (2 uri) in Libelič (I uro in jiol), odkoder vodijo dobro markirana pota. Podružnica se je odločila za ta korak zaradi vedno številnejšega obiskovanja Strojne, ki nudi ljubitelju narave in lažjih tur lepe izprehode z razgledom od zelenega Pohorja do sivih Kamniških planin in daleč preko obširnih jiolj naše Koroške tja do belih Tur. Poleg tega pa se je podružnica odločila za to tudi zaradi možnosti še l>oljšega razvijanja tujskega prometa in obiskovanja obmejnih krajev, ki so dunes nujno potrebni moralne opore. Vsak obiskovalec bo imel priliko spoznavati življenje klenega obmejnega hribovskega kmeta, ki se s težkim delom bori za svoj obstoj. Podružnica se s svojo postojanko toplo nri|>oroča za številen abisk, saj nudi Strojna ]>oleti lepe izprehode po obširnih gozdovih, ]x>zinii pa dobre smučarske terene tako za začetnike kot za izve/bane smučarje. Vsak obiskovalec bo odnesel s Strojne lep vtis in zavest, da je zopet spoznal nov košček naše lepe Koroške.
—	Rafaelova družba v Ljubljani ima od 1. marca telefonsko številko 27-27, na kar opozarjamo cenjeno občinstvo.
—	Cebelarji-člani! Sladkor za pitanje čebel je dospel Cena 7.50 din kg. Dobite ga v Društveni čebelami v Ljubljani, Tyrševa 21.
—	V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 28. t. m. je objavljena »Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o skupnem davku na poslovni promet št. 16.000-31 z vsemi njenimi poznejšimi spremembami in dopolnitvami in nova tarifa skupnega davka na poslovni promet«.
—	Razpis treh zdravniških mest. Štab mornarice v Zemunu je razpisal natečaj za sprejem treh zdravnikov — doktorjev splošne medicine — za pogodbene vojaške zdravnike v mornarici. V poštev pridejo tudi zdravniki, ki izvršujejo sedaj zasebno prakso. Podrobnejša obvestila in pogoje je mogočo dobiti osebno vsak dan ali pa pismeno pri adjutantskem oddelku štaba mornarice v Zemunu. — Iz pisarne adjutantskega oddelka štaba mornarice.
—	Telefon v Veržeju. Meseca septembra lanskega leta je bila v Veržeju otvorjenu pogodbena potu, ki je s 26. februarjem dobila tudi telefon.
—	Za meningitisom je umrl v Novi cerkvi pri Celju dveletni Vladimir, sin gostilničarja Ivana Klin-ca p. d. Marka.
—	Pomanjkanje petroleja v turističnih krajih so letošn jo zimo zelo občutili, saj so tudi tam, kjer imajo manjše električne centrale, zaradi silnega mraza, ki je povzročH zamrznjenje central, morali svetiti s petrolejem. Še bolj pa bi se to občutilo v glavni turistični sezoni, pa je zaradi tega mariborska Tujskoproinetna zveza naslovila na upravo drž. nionojK>lov posebno prošnjo, da se pred začetkom letošnje turistične sezone to vprašanje uredi.
—	Dunajska moda na Dnna.iskem pomladanskem velesejmu 1940. Dunajska nota, tisto »nekujc, kur Duuujčuuu jasno deli v ponašanju
in življenjskem stilu od njega okolice in ni-kaka izmišljotina propagande, temveč je re-zultut dolgega razvoja, ki je storil, da je Dunaj bil več stoletij »shujulišče cele Evrope«. Razume se samo ob sebi, du bo tudi Dunajski pomladanski velesejem v smislu te dunajske kulture okusa imel svojo posebno noto. Dunajska moda bo zato v okvirju splošne nemške mode na prihodnjem Dunajskem pomladanskem velesejmu nudila na prodaj svoje kolekcije v posebno velikem obsegu.
—	Smrtno se je ponesrečil livar Kos Jožef zi Mtite. Peljal je nu šunkah drva z Zgornje Mute na Spodnjo. Ker je bila cesta vsa ledena, je izgubil oblast nad sankami, ki so treščile v železno obcestno ograjo. Kos je dobil pri tem tako hude poškodbe, da je tem kmalu podlegel.
—	Sreča v nesreči. Tovarniški delavec Ferk Avgust iz Mute je hotel na vrteče se transmisi jsko kolo naruvnati transmisijski jermen. Pri tem je tako nesrečno ravnal, da ga je transmisi ja zgrabila in zagnala okoli kolesa. Na drugi strani ga je spet vrgla na tla popolnoma nepoškodovanega, samo, da je imel na sebi le še hlače. Vse drugo mu je strgalu.
—	Pred očmi zaročenke ustreljen. K dopisu, z 24. febr. v »Slovencu« pod gornjim naslovom, dodajamo: Zločin se je res zgodil v župniji Sv. Tomaža pri Ormožu in tudi žrtev tega strašnega ul>oja je Tomaževčan, pač pa so vsi trije, v omenjenem dopisu navedeni razlx)jniki, doma iz sosedne župnije. Rajni je umrl po preteku 6 ur in bil ves ta čas pri polni zavesti ter previden s sv. zukramenti. Pri obdukciji se je dognalo, da je zverinsko napadeni Janžekovič imel v trebuhu čez 80 šjber svincu in nasekanih starih žebljev, ter v pljučih glolx>ko zevajočo rano in vendar je dočakal sv. popotnico. Ob prvih petkih je rad prejemal sv. zakramente, tako ga Bog v smrtni uri ni zapustil.
Prebrisan tihotapec
V zadnjem velikem mrazu so 61 ljudje v celjski okolici v zapečkih preganjali dolg čas z raznimi izmišljenimi novicami — Na več mestih so ujeli zlobnega Haceta, a v resnici ga nikjer ni bilo. Mnogo snovi za hudomušne razgovore je dal navihan tihotapec, ki je prodajal po hišah saharin. Obiskal je nekega kmeta, ki je na glasu, da se dobro razume na vsako kupčijo, ki nese kaj okrogiega, in mu ponujal saharin. Kazal mu ga je cel kilogrami — Kmet si je mislil: Ne bodi Jurij! Tukaj bi lahko nekaj zaslužil. Takoj pravi tihotapcu: Takih stvari pri naši hiši nič ne kupujemo! A če hočeš piti, ti dam. Pojdi z menoj v klet, sem ravno žejen! — Tihotapec v6to-
*	Dubrovniški škof dr. Carevič, ki je bil le
dni na lastno prošnjo upokojen, se bo naselil v Zagrebu. Za apostolskega administratorja du-brovniške škofije je imenovan kotorski škof Bu-torac, ki je imenoval za svojega generalnega vikarja dosedanjega generalnega vikarja I. Božiča. Škof Butorac je že nekoliko dni v Dubrovniku, kjer je prevzel svoje posle, sedaj se bo pa vrnil na svoj škofovski sedež v Kotor. Upokojeni škof dr. Carevič bo ostal v Dubrovniku šo čez velikonočne praznike, nato pa se bo stalno naselil v Zagrebu.
*	Pravda za milijonsko dediščino. Stara mu-slimanka Zuhra Džumišič v Travniku v Bosni je živela skromno in je rada podpirala reveže. Ni ga bilo človekoljubnega društva, ki ga ne bi izdatno podpirala. To ji je bilo tudi lahko mogoče, ker je posedovala milijonsko premoženje. Sorodniki pa se zanjo niso prav nič zmenili, le otroci njene sestre so jo pridno oskrbovali. Zato se je starka odločila, da bo vse svoje imetje izročila tem otrokom, obenem si je pa izgovorila mesečno dosmrtno rento po 5000 din. Ko so pa sorodniki zvedeli za to, so se takoj oglasili. Proglasili so starko za slaboumno in zahtevali pred sodiščem razveljavljenje darilne pogodbe. Toda zdravniki so ugotovili, da je starka duševno popolnoma zdrava, nakar je sodišče zahtevo sorodnikov odbilo. Tako so se pod nosom obrisali za milijonsko premoženje.
*	Proračun donavske banovine za leto 1940 in 1941 znaša 200 milij. din in je za dobrih 6edem milijonov višji kakor prejšnji. Kljub temu povišanju pa niso banovinske dajatve prav nič povišane, ker računa banska uprava z večjim donosom davkov, na katerih osnovi so odmerjene banovinske dajatve.
*	Jadranska železnica skozi Črno Goro. Za zgraditev te železnice so se zadnji čas začeli zelo j>otegovati v Južni Srbiji in Črni gori. Vsako nedeljo imajo tam več zborovanj, na katerih zahtevajo, da se podaljša železnica od Peči skozi An-drijevico in Podgorico do morja. Največjo korist od te železnice bi imela Črna gora, ki nima doslej nobene železnice, razen ozkotirne železnice od Virpazara do Bara. Nova železnica bi odprla Srbiji najbližjo pot do morja in bi za več sto kilometrov skrajšala dosedanje železniške poti do Splita in Metkoviča. Obenem bi se pa dvignila in razvila črnogorska pristanišča, ki so danes majhna in le životarijo.
*	V vodnjaku najdena blagajna. Pretekle dni so neznani zločinci vlomili v tovarno čokolade Ruff v Subotici, odkoder so odnesli 400 kg težko NVertheimovo blagajno, v kateri je bilo okrog 800.000 din gotovine in 16 hranilnih knjižic milijonske vrednosti. Sedaj so našli blagajno v vodnjaku na periferiji Subotice. Banovinski cestar je zapazil, da je cement pri vodnjaku poškodovan, pa je pogledal v vodnjak in videl neke papirje. To se mu je zdelo sumljivo in je takoj šel na l>olirijo. Policijska komisija je prišla k vodnjaku, poklicani so bili gasilci, ki so izčrpali iz vodnjaka vodo in na dnu našli blagajno. Blagajna je bila razbita, v njej so dobili samo hranilne knjižice in neke papirje. Okrog vodnjaka so našli sledove, ki so dali preiskavi nov pravec. Aretirali so že nekaj sumljivih oseb.
*	Voda odnesla hišo in gospodinjo. V Popo-vičih pri Glatnoču je silno narastel hudournik, ker se sneg hitro tali. Voda je drla v dolino in s seboj odnašala vse, kar ji je bilo na poti. Porušila je tudi hišo u!>oge kmetice Stane Minkovič. Hudournik je odnesel hišo s kmetico vred, ki je našla smrt v vodi. Zena je prepozno zapazila hudournik in ko je stopila na prag hiše, da bi oc umaknila, jo je snežni plaz vrgel Uuzaj v hišo,
E;
i v klet, kmet mu da piti, stofri k vratom in zasuče ljtič. Imel je tička v kleti. Zdaj pa hitro po pol ure oddaljene oroinikel — Ko prideta z očesom postave zmagoslavno nazaj in odpreta klet, je sedel tihotapec mirno med sodi. Ko ga začne kmet tožiti radi tihotapstva, 6e razhudi, zakaj se mu dela krivica. Pokaže samo zavitek nedožnega smukca in grozi, da bo tožil radi krive obdolžitve. Ker ni bilo o saharinu nikakega sledu, so bili vsi veseli, da je nedolžni tihotapec kmalu odšel. — Škoda, da eo pozabili, da se mora pri nas v vinskih krajih piti za vsako stvar šentjanievec! — Črez par dni je prijela huda žeja tudi gospodinjo. Stopila je v bližnjo klet po dobri jabolčnik, k: s svojo rezkostjo najhitreje odpravi hudo žejo. A glej, ve6 jabolčnik od soda do soda je bil tako ogabno sladek, da je takoj ušla iz kleti nad moža: »Ti Jurij ti, čemu si pustil tihotapca samega v kleti! Zdaj pa imaš samo sladko saha-rinovo žlodrgo, ki nam ne bo več gasila žeje!« — Kmet ima zdaj edino tolažbo, da tako sladkega ja-bolčnika ne bo nikdar več pridelal, kakor ga je v hudi zimi 1. 1940! Druga nagrada bo žeja v vročini!
Vojnik
V	torek popoldne je bita ob velikem spremstvu občinstva in sorodnikov pokopana ga. Ivana R a t e j, posestnica in bivša gostilničarka v Vojniku. Rojena je bik v Velenju iz znane Rakove rodbine. Od tam se je omožila s Francem Vrečarjem, posestnikom in mesarjem v Vojniku. Pridobila si je veliko premoženje Ko ji je 1. 1920 umrl edini sin, njen pono6 in up, je bila strta njena duševnost. Zapadla je obupnemu žalovanju. — Storila je ubogim mnogo dobrega. Podpirala je vsa domača društva, posebno še gasilstvo. — Bog ji bodi obilen plačnik!
Laško
V	nedeljo, dne 25. t. m. je imela gasilska župa Laško skupščino, ki je v lepi harmoniji potekla, Po lepih uvodnih besedah starešine so podali župni funkcionarji svoja poročila. Skupščina je sklenila, da pošlje pozdrave zveznemu starešini g. Snoju in zajed, starešini g. dr. Kodretu. Pri volitvah je bil z majhno spremembo izvoljen prejšnji odbor s dolgoletnim starešino g. Gučkom na čelu. G. okrajni načelnik dr. Tekavčič je v lepih besedah poudarjal pomen gasilstva ravno v teh težkih časih in v tem okraju, kjer je veliko industrije.
Slovenska Bistrica
0b priliki uprizoritve velike narodne igre »Mutec O so jski« v soboto zvečer ob 8 n v nedeljo I>o večernicah, se bo med glavnim odmorom prikazovala s skioptičnim aparatom slavno božjo pot poljskega naroda: Marija Čenstohovska. Slike bo razlagal g. Kobale.
Novo mesto
Ljubljanski učiteljiščniki gostujejo v soboto, dne 2. marca ob 8 v Prosvetnem domu v Novem mestu z akademijo. Na sporedu so glasbene točke in komedija »Vzgojitelj Lanovec«. Komedija slika marsikatero hibo v našem šolstvu. Vljudno vabimo vse, da se prireditve udeleže.
ki jo je odnesel hudournik. V bližini so bili ljudje, ki so slišali Stanine klice na pomoč, pa ji niso mogli pomagati, ker so bili sami v smrtni nevarnosti.
*	Sama se je naznanila, da je zaigsila hiSo.
Državni pravdnik v Petrinji je imel te dni v svojem uradu nenavadno starko. Prišla je 67-letna ženica Marija Vučak in povedala, da je zažgala hišo. Ze pred dvema letoma je podtaknila ogenj na posestvu Gjure Karadže v Hrastovici pri Petrinji. Zgorela je hiša in gospodarsko poslopje ter je bila škoda precej velika. Zena je izjavila, da je zažgala zato, ker ji je Karadža dolgoval na dnini 150 din. Ze pred 15 leti je bila Marija Vučjak nekaj let zaradi požiga v zagf-ebški ženski kaznilnici. Sedaj je onemogla in si ieli spet v zapor. Sjjomnila se je požiga pred dvema letoma in se sama prijavila, da bi spet prišla v Kaznilnico v Zagreb, kjer ji je bilo zelo všeč.
*	Pomanjkanje živinske krme. Skoraj po vsem Hrvatskem se opaža močno komanjkanje živinske krme. Iz Križevcev poročajo, da kmetje nimajo kaj polagati živini. Zaenkrat so najrevnejšim kmetom dali nekaj vagonov krme za prvo silo. Uvedena je akcija, da bodo naročili krmo v Slavoniji in je banska uprava že zagotovila brezplačen prevoz po železnici.
*	Na smrt na vešalih je obsodilo belgrajsko sodišče kočijaža Dušana Ninkoviča, ki je starega stiskoča Teodorja Tromsena, ruskega begunca, umoril in oropal. Soobtoženi sorodniki Ninkoviča so bili oproščeni, samo Milica Vlajisavl jevie je bila obsojena na 500 dinarjev globe. Ninkovič je dva dni pred sodbo v svoji jetniški celici jx>ž.rl kos mila. Upal je, do bo s tem sodbo zavlekel in se mu bo iz bolnišnice posrečilo pobegniti. Njegovo stanje pa se je hitro z boljšalo in moral je pred sodnike.
*	v.,Past se ie ujel, pa se je še dobro izmotal. Nekega 65-Ictnega gospoda v Splitu, ki je še samec, je povabila njegova znanka še iz časov, ko je bila dekle, na svoj dom. Gospod je res prišel. Komaj se je pa vsedel, je stopil v solio znankin mož s kuhinjskim nožem v roki_ in mu je grozil s smrt jo, češ, da ima razmerje z njegovo ženo. Žena je zbežala iz sobe, gospod pa je v strahu pričakoval, kaj se bo zgodilo. Mož njegove znanke je divjal po sobi, vendar se je gospodu posrečilo zmuzniti se iz sobe, nakar jo je hitro pobral domov. Tam pa je ugotovil, da mu manjka zlata ura z vdelanimi briljanti in zlata verižica, vse skupnj vredno okrog 20.000 dinarjev. Premišljeval je in prišel do zaključka, da mu je znanka nastavila past in ukradla uro, ker je mislila, da je gospod ne bo zasledoval. Vso zadevo je naznanil policiji, ki je oba zakonca Aretirala. Priznala sta, da sta se skupno dogovorila. Uro so nnšli zakopono nn vrtu.
*	Pastir in minister. Neki mlad pastir iz Stare Planine je nedavno pisal ministru za telesno vzgojo Tomiču pismo, v katerem ga je prosil, naj mti podari smučke. Minister je prošnji pastirčka ugodil. Te dni pa je prišlo v ministrstvo pismo predstojnika občine, v katero spada omenjeni pastirček. Predstojnik je obvestil ministra, da je pastir Ljubiša, tako se piše, prejel smučke in da je silno vesel ministrovega darila.
*	Vlom v župnišče. V Starem Vrbasu so zločinci vlomili v katoliško župnišče in odnesli župniku iz pisarne 7000 dinarjev. Vlomilci, ki so jim bile razmere v župnišču dobro znane, so tako previdno postopali, da se ni nihče zbudil.
*	Nogomet na Donavi, čeprav fe ?e nekaj dni toplejše vreme, je vendar led'na Donavi prt Starih Banovcih še tako debel, da lahko vozijo po njem. Preteklo nedeljo je nogometni klub »Dunnv« iz Starih Banovčev priredil nn lt-du na Donavi nogometno tekmo, ki je privabila veiiko radovednežev,
Ljubljana,^
Gledališče
Drama: Petek, 1. marca: Zaprto. — Sobota,
2.	marca: »Strahopetec«. Premiera. Premierski abonma. — Nedelja, 8. marca ob 15: »Princeska in pastirček«. Mladinska predstava. Izven. Znižano cene od 20 din navzdol. — Ob 20: »Rdeče rože«. Izven Znižane cene od 20 din navzdol.
Opera: Petek, 1. marca: »Nižava«. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 16 din navzdol. — Sobota, 2. marca: »Tosca«. Izven. Gostovanje Vere Majdičeve in Borisa Popova. — Nedelja, 3. marca ob 15: »Lumpacius Vagabun-dus«. Izven. Znižane cene. Ob 20: Balet Hrestač. »Jolanta«. Izven. Znižane cene.
Rokodelski oder
V nedeljo, 3. marca točno ob petih popoldne bo v Rokodelskem domu ponovitev lepe narodne igre «Deseti brat«, prirejene po istoimenskem Jurčičevem romanu. Za igro je veliko zanimanje. Vsi, ki jo žele videti, naj si oskrbe vstopnice v predprodaji, ki bo v nedeljo dopoldne ob 10—12 in popoldne od 4—5 v Rokodelskem domu, Komenskega ulica, št. 12. Ker bo predstava v popoldanskih urah, opozarjamo tudi vse okoličane, naj se je gotovo udeleže.
Radio Ljubljana
Petek, 1. marca: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 11 Šolska ura: Po ledeno-morski cesti v polarno noč (Vikt. Pirnat) — 12 Iz domačih vrtov (plošče) — 12.50 Poročila, objave — 13 Najx)vedi — 13.02 Koncer slov. skladateljev (Radij, orekster) — 14 Poročila 18 Ženska ura: Kulturni problemi slovenske vasi (ga. Milena Premrou-Mohorič) — 18.20 Operne fantazije (plošče) — 18.40 Francoščina (dr. Stanko Leben) — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura — 19.40 Objave — 19.50 Izseljenska poročila (Vikt. Plesten jok) — 20 Koncert francoske glasbe. Sodeluje Šl. Korošec (flavtu) in Radij, orkester — 21.10 O sonati. Predavanje (Koporc Srečko). Klavir, točke (II. Seifert) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Polka je ukazana (lahka glasba na ploščah).
Drugi programi
Petek, 1. marca: Belgrad: Zagreb : 20.30 Zab. konc. — Bratislava: 19.40 Slovaške koračnice — Sofija: 19.50 Opera — Angleške postaje: 22.10 Kabaret — Beromiinster: 20.45 »Romeo in julija« — Budimpešta: 20.50 Ork. konc.
—	Bukarešta: 19.35 Opera — Francoske postaje: 20.50 Ork. konc. — Trst-Milan: 21.10 Ori-jentalska gl. — Rim-Bari: 21.10 Simf. konc. — Florenca: 21 Wagnerjeva opera »Lohengrin«
—	Sottens: 20 Zbor in ork.
Prireditve in zabave
APZ. — S koncertom Akademskega pevskega zbora 11. marca ob 20 zvečer v Unionu je združena proslava 20letnice naše univerze. Preskrbite si vstopnice na univerzi v vratarjevi loži že zdaj predvsem tisti, ki nameravate priti iz oddaljenejših krajev, da 6e na dan koncerta ne pripeljete v Ljubljano zaman, ko bo dvorana že razprodana.
Igralska družina Prosvetnega društva Trnovo uprizori v nedeljo 3. marca ob 20 na društvenem odru igro v treh dejanjih »Naši otroci« spisal Vlador.ov. Priporočamo vsem, da si vstopnice nabavijo v predprodaji, ki bo v nedel jo od 10 do 12 dopoldan.
Drevi bo v veliki dvorani Filharmonije večer pravega umetniškega užitka. Člani Ljubljanskega kvarteta Pfeifer, Stanič, šušteršič in Miiller so nam pripravili večer komorne glasbe, ki bo moral zadovoljiti vsakega tudi najbolj razvajenega poslušalca. Začetek koncerta bo ob 20. Vstopnice tekom dneva v knjigarni Glasbene Matice.
L. M. Škerjanec: »Suita za godalni orkester v 8 stavkih« je naslov novega dela tega avtorja, katero se bo izvajalo prvič na slavnostnem koncertu Orkestralnega društva Glasbene Matice v ponedeljek 4. marca v veliki dvorani hotela »Union« jxx! avtorjevim vodstvom. — Vstopnice so v predprodaji v Knjigarni Glasbene Malice na Kongresnem trgu.
Predavanja
Frančiškanska prosveta priredi v nedeljo, dne
3.	marca popoldne ob 5 narodno igro z godbo in petjem »Deseti brat«. Nabavite si zato vstopnice, ki so že od četrtka dalje na razpolago v trgovini Sfiligoj.
Predavanje iz domače glasbene zgodovino.
Jutri, v soboto ob 18 bo predaval v Hubadovi pevski dvorani predsednik Orkestralnega društva Glasbene Matice dr. Ivan Karlin o sledeči temi: »Razvoj instrumentalne glasbe v Ljubljani s posebnim ozirom na Filharmonično društvo«. Vstop je prost.
Sestanki
Občni zbor SK Mladike bo v nedeljo 3. marca ob 10 dopoldne v prostorih Mladinskega doma na Kodeljevem. Dnevni red običajen. Na občni zbor vljudno vabimo vse člane in prijatelje kluba.
Naše dijaštvo
SKAD »Danica« ima drevi ob 8 redni članski sestanek. Govori g. Rudolf Smersu o temi: »JSZ in ZZD. — Zakaj nismo krščanski socialisti.«
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: dr. Piceoli, Tyr-seva 6; mr. Hočevar, Celovška 62, in mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta.
»Sedaj moramo resno misliti nn varčevanje, Ivanček I Očka se bo moral odvaditi kajenja, jaz bom nehala jesti čokolado, in kai boš pa ti opustil. Ivanček?«
»Solo,« odgovori Ivanček,
p LJUBDAN4
Skrb za družine - skrb za bodočnost naroda
Te dni je bila na povabilo škofijskega or-dinarijata v škofijskem dvorcu konferenca o organizaciji društva »Družina«. Sestanek je vodil prelat Vole, ki je zastopal prevzvišenega nadškofa in bratovščino sv. Družine. Sestanka se je udeležila soproga g. bana, ga. A. Natlače-nova, zastopnik mestnega socialnega urada, višji svetnik 11. Svetel, dalje zastopniki narodnega odbora KA, Slovenskega katoliškega starešinstva, stalnega odbora KK, Prosvetne zveze, ženskih katoliških organizacij, ljubljanskih prosvetnih društev, ljubljanskih humanitarnih in karitativnih organizacij in odborniki društva »Družine«. Po uvodnih besedah prelata Volca je govoril predsednik »Družine«, banski svetnik Velikonja, ki je med drugim omenjal, da druge države podpirajo ustanavljanje novih družin in podpirajo družine s številnimi otroki. Pri nas pa ta vprašanja, ki so življenjskega pomena za ves narod, še niso dovolj vpoštevana, čeprav nam statistike zadnjih let vedno bolj dokazujejo, kako silno pada rodnost v Sloveniji. Na statističnih podatkih urad-. ,niških družin v Sloveniji je pokazal, da so med uredništvom v veliki večini družine brez otrok ali z enim ali dvema otrokoma. Tudi na kmetih pada število rojstev in plodovitost se ponekod že pomika z dežele v delavske okraje. Če hoče narod napredovati, mora imeti vsaka družina štiri otroke in ne tri, kakor se to večinoma trdi. Društvo »Družina« si je zastavilo nalogo, da bo skušalo z vsemi silami po vsej Sloveniji organizirati družine in jim poleg moralne nuditi tudi gmotno pomoč, dokler te narodne in državne naloge ne bo prevzela država sama. Tajnik društva, svetnik Dolžan, je za tem omenil reorganizacijo društva, ki je bila izpeljana v letošnjem letu in naloge, ki jih bo društvo skušalo v najkrajšem času izpeljati. Društvo vodi glavni odbor s sedežem v Ljubljani, organizirajo pa se podružnice po vseh župnijah Slovenije. Za vsako družino je določena letna članarina le 3 din samo zato, da zaradi gmotnih težav nihče ne bo oviran pristopiti v društvo. V najkrajšem času bo skušalo izpeljati podrobno statistiko večine slovenskih družin, da bomo vsaj videli, kakšne
so družinske razmere pri nas: Pri debati, ki naj bi pokazala najprimernejše smernice za nadaln.je delo, je padla misel, naj bi člani glavnega odbora tudi sami na deželi s predavanji skušali dvigniti zanimanje za organizacijo. K obilnemu številu dobrih predlogov je predsednik »Družine« izjavil, da jih bo društvo v kratkem objavilo. Sestanek je zaključil prelat Vole z željo, naj v vzajemnosti z našimi organizacijami napreduje tudi »Družina« ter naj «e čimbolj širi in krepi v korist vsega našega naroda.
Akademija abiturienfskega tečaja
Na akademiji abiturienskega tečaja, ki bo v (soboto ob pol devetih zvečer v Trgovskem domu, bo poleg gospe Vidalijeve nastopil tudi gospod Franci, odlični tenor naše slovenske opere. Spored akademije je zelo pester, zato vabimo cenjeno občinstvo k obilni udeležbi.
MLADINSKA AKADEMIJA ZFO 3. MARCA OB II V »UNIONU«
» ^ ^ ^ V
1 Četrta postna pridiga v stolnici. Drevi ob tri četrt na sedem bodo v stolnici sv. Nikolaja litanije, ob sedmih križev pot s petjem, ob pol osmih pa ho četrta postna pridiga prevzvišenega g. knezoškofa dr. Gregorija Rozmana. Verniki lepo vabljeni!
1 I. mladinska akademija, ki jo priredi v nedeljo dne 3. marca ZFO s sodelovanjem ZDK in SDZ, bo pokazala v pestrem menjavanju posameznih točk delo nnše mladine na telesno-vzgojnem polju. Vabimo vse prijatelje, da dajo s svojim obiskom tej mladini vzpodbudo pri nadaljnem del«i; Opozarjamo, da je treba dvigniti vse rezervirane vstopnice v pisarni Prosvetne zveze do 12 v soboto.
1 Mesečna rekolckcija za ljubljanske gg. duhovnike bo v Domu duhovnih vaj na prvi petek, 1. marca, ob 5 popoldne. Zbiranje v hišni kapeiici. Po meditaciji nadaljevanje predavanja g. kanclerja Jagodica: Nadškof Jeglič kot duhovnik. Vsi ljubljanski gg. duhovniki vljudno vabljeni.
1 »Junaški finski narod« je naslov predavanju, ki ga bo imel drevi ob 8 v franč. dvorani primarij dr. Meršol Valentin. Ravno v teh dneh preživlja ta narod za svojo zemljo težke čase, v katerih se ka/e velika junaška odpornost. 4 milijone proti 280 milijonom. Vsi ljudje se čudijo, odkod tn junaški od|>or. Kdor pa se bo udeležil današnjega predavanja, bo spoznal, da ta odpor izvira iz zdravega, treznega finsekga ljudstva, zlasti iz njegove idealne mladine, dalje, da izvira iz pokrajine same velika odpornost in obenem velika nevarnost za sovražnika. Prprlnvnnip Iki .inremlieno s 60 lepimi skioptičnimi slikami, ki nam predstav-
ljajo vse zanimivosti dežele, mest, jezer, živinoreje, ribolova, s čimer se pečajo Laponci. — Predprodaja vstopnic pri Prosvetni zvezi in v trgovini Sfiligoj za franč. cerkvijo.
1 V nedeljo na Pasjo Ravan. Prijave Putnik.
1 Velik natečaj 7.a arhitekte in sploh stavbenike razpisuje mestna občina v oglasnem delu našega lista za idejne osnutke za nov Dom onemoglih na Bokalcah. Že višina nagrad in njih velika skupna vsota je znamenje, kako velik zavod za onemogle starke in starčke pripravlja Ljubljana na sončnih in zračnih Bokalcah. Kakor vemo, so velika graščinska zemljišča že last občine ljubljanske ter so za ta zavod lepa stavbišča v nižini proti Gradašitci in pa tudi na višini, kjer je imela Kmetijska družba svojo drevesnico. Denar za zidanje I. etape novega Doma onemoglih je tudi že pripravljen, saj je Mestna hranilnica ljubljanska ob dveh svojih jubilejih za ta namen podarila skupaj 10 milijonov din. Projektanti imajo prav zanimivo nalogo, tako glede izbire prostora, kakor tudi glede zavoda samega. Mogočni Dom onemoglih bo seveda ves obdan z vrtovi in sprehajališči, da onemoglim ne bo nikdar dolgčas in bodo lahko čim največ pod milim nebom na poživljajočem soncu in čistem zraku. Rok za oddajo osnutkov je zato kratek, da bo mogoče že letos pričeti z zidanjem. Za ženskim azilom pri Delavskem domu, za ureditvijo socialnih zavodov za najbednejše odrasle in otroke v stari cukrarni, za delavsko stanovanjsko kolonijo z lastnim otroškim zavetiščem za Bežigradom, za velikim otroškim zavetiščem v Trnovem dobimo torej prav v kratkem še večje socialne zavode na Bokalcah in prvi zavod je namenjen našim onemoglim, kupljen je pa tudi že svet za novo delavsko stanovanjsko kolonijo na Viču in pa za Dom osamelih rentnikov na Prulah. Vsakdo mora uvideti, s kakšno veliko ljubeznijo mestna občina ljubljanska dela na socialnem polju in kako zelo skrbi za zboljšanje razmer manj premožnih in osamelih. Naši arhitekti in sploh stavbeniki so pa dobili veliko in lepo, prav gotovo pa tudi hvaležno nalogo, zato se pa natečaja brez dvoma udeleži tudi več naših izkušenih starejših arhitektov.
M Kino Kodeljevo tet. 41-64
Danes ob 20., iutri ob 17. uri (znižane cene) in 203 J velefilm naravnih krasot po Gang-hofera:
Majske nevihte
Viktor Staal, Hansi Knoteck
Džingis-kanovi zakladi
PETER LORE v tajinstvenem strah in grozo vzbujajočem kriminalnem filmu
Pride: Torek in sreda: Kdo je srečnejši od mene (Tito Scipa)
i
SACHft GUITRV znameniti romanopisec, igralec in režiser v svojem najnovejšem franc. umotvoru
zadnjikrat! Na Elizeiskih polianah Predstave ob 10., 19. in 21. uri
I

Samo ie done« dva filma (a gledalce željne lenzaclj In napetosti I
ZELEZNA PEST	| NOBENE MILOSTI!
Cowboy8ki film, kjer se ulje borba zu pravico ln Brce | Detektiv z želez, živci v opasni borbi z volom.zločine!
kino Sloga, telefon 27 i)0 — Danes ob 16., 19. in 21. uri — kinu SLJUA. telelon 27-30
I
1 Zanimiva okna dobiva Vseučiliška knjižnica.
Te dni so začeli vstavljati v okenske odprtine najvišjega nadstropja vseučiliške knjižnice okenske okvire in okna. Zanimiva je oblika oken, katerih krila tvorijo med seboj topi kot, tako da dobi okno obliko, kakor jo imajo okenski okviri iz umetnega kamna. S tem bo zunanjost palače močno poživljena. Velika okna upravnih prostorovo pa bodo dobila vsa prav take okvire in okna, kakor smo jih že navajeni, iz dveh oken, ki sta bili vstavljeni že pred enim letom v fasado, ki gleda na Vegovo ulico.
1 V nedeljo na Kurešček. — Prijave Putnik.
1 Oblastveno koncesionirana potovalna pisarna M. Okorn ee je preselila iz dosedanjih prostorov na Miklošičevo cesto 5, telefon št. 22-50.
1 Nevaren padce s strehe. Včeraj popoldne je popravljal kleparski pomočnik Ivan Prosen žleb na strehi dvonadstropne hiše v Komenskega ulici 14. Pri delu pa je omahnil in padel na cesto.
letnega pomočnika so ljubljanski reševalci hudo pobitega in s precejšnjimi notranjimi j>oškod-bami takoj odpeljali v ljubljansko bolnišnico.
1 Gradbena delavnost se že začenja. Komaj je popustil mraz, že so na nekaterih manjših stanovanjskih hišah, ki jih sedaj gradijo v Ljubljani, začeli z zidarskimi deli. Posebno tam, kjer dobijo hiše v pritličju oblogo iz na[>ol obdelanega kamna, hitijo kamnoseki že zaradi tega, da bi se to zamudno delo preveč ne zavleklo. V zunanjih okrajih Ljubljane, kjer so lansko jesen začeli postavljati veliko število manjših stanovanjskih liiš, pa tudi pridno zidajo in dokončavajo zgradbe.
1 Spet so začeli krasti kolesa. Komaj nam je sonce malo očistilo ulice, že so se pokazali na njih prvi kolesarji. Takoj za njimi pa je nastopila tudi stara garda kolesarskih tatov. Te dni je prejela uprava policije že prijave o treh ukradenih kolesih. To pot so imela prednost ženska kolesa. Elki Ažman je bilo ukradeno izpred trgovine Erbežnik na Viču žensko kolo, vredno 1500 din. Amaliji Strban pa je tat odpeljal žensko kolo s hodnika h'še na Zalokarjevici ulici, vredno 1000 .dinarjev. 1000 din je bilo vredno kolo, ki je bilo odpeljano Petru Zalokarju v Ciglarjevi ulici.
1 Razi.e tatvine. V sedanjih težkih časih uzmo-vičem vse prav pride. Tako je bil ukraden 480 dinarjev vreden nov rjav usnjat kovčeg iz osebnega avtomobila v Beethovnovi ulici baronu Co-deliju Antonu. S hodnika Vajeniškega doma v Kersnikovi ulici je nekdo odnesel Rudolfu Mavri-nu 80 din vredne smuči. Z vrta Rudolfa Barla na Večni poti pa je bila ukradena železna vodna črpalka, viedna 200 din. Ivani Merlak je bilo ukradeno na Sv. Petra cesti za 2300 din rjuh, ženskega in moškega perila.
up i	u		MARIBOR
„Samopomoč" obmejnega trgovstva
Maribor, 29. februarja.
Mariborski trgovci imajo že vrsto let ustanovo, ki vrši svoje posle tiho in nevidno, učinek njenega poslovanja pa je izredno velikega gospodarskega in še bolj socialnega pomena. Je to Trgovska samojx>moč, ki je v nekaj letih iz skromnih začetkov zrasla v lepo prospevajočo ustanovo ter razširja sedaj svoje poslovanje že po vsem področju Spodnje Štajerske. Snoči je imela Trgovska samopomoč občni zbor v dvorani Združenja trgovcev v Jurčičevi ulici. Vodil ga je dolgoletni predsednik Vilko Weixl, poslovno in blagajniško poročilo pa je podal agilni tajnik Znidarčič Franjo. Iz teh poročil se vidi, da posluje Trgovska samopomoč v največje zadovoljstvo članstva. Dokaz realnega poslovanja je predvsem dejstvo, da je ustanova od svojega začetka do konca 1989 izplačala na podporah 2,186.500 din. V letu 1939 je izplačala 342.550 din podj>or. Trgovska pomoč vrši s tem veliko socialno in dobrodelno delo, ker pomaga družini umrlega člana v najhujšem času s prav izdatnim zneskom. Članstvo Trgovske samopomoči se deli po višini vplačanih prispevkov in jKKlpor v dve skupini. V I. kategoriji je bilo lani 500, v II. pa 417 članov, skupaj tedaj 917 članov. Kar se tiče premoženja, je Trgovska samopomoč lani lepo napredovala. Posebno rezervni sklad je močno narastel. Glasom sklepa bilance z dne 31. decembra 1939 znašajo aktiva 388.171 din, kar se razdeli na oba podporna sklada, na rezervni sklad in na inventar. Iz blagajniškega poročila je razvidno, da je imel podfK>rni sklad v obeh kategorijah 430.979 din dohodkov in 342.550 din Izdatkov na izplačilu podpor. Rezervni sklad izkazuje saldo 302.654 din, upravni sklad pa je imel 32 tisoč 382 din dohodkov , in ravno toliko izdatkov. Pri volitvah je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik Vilko Weixl, podpredsednik Karel Jančič, odborniki: Zdravko Anderle, Anton Paš, Franc Belle, Hinko Sax, Josip Povodnik, Franc Kosell, Ivan Slavinec, Franjo Znidarčič (vsi Maribor), Zvonko Mešiček (Ptujska gora), Alojz Remic (Dravograd), Franc Jug (Celje), Hinko Kraff (Ptuj). Namestniki so: Ivan Kvas (Maribor), Martin Čer-nec (Maribor), Ivo Tončič (Celje), Alojz Drofenik (Celje), Alojz Brenčič (Ptuj) in Juro Zidanšek (Maribor). Nadzorni odbor: Ljudevit Krajnc, Milan Klemene in Anton Kinzner iz Maribora, namestnika pa Stanko Kocbek in Drago Roglič iz Maribora.
— Pri zaprtju, motnji v prebavi, vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Josei« g^enčice.
m Dr. Veble se poslavlja i* Maribora. Te dni
se bo od Maribora poslovil bivši narodni poslanec, odvetnik dr. Andrej Veble in ee preselil v Belgrad, kjer bo nastopil svoje novo mesto kot član državnega sveta. GosjkkI dr. Veble je že od svojih dijaških let bil agilen delavec v katoliških dijaških, prosvetnih in karitativnih društvih. Takoj po svoji preselitvi v Maribor je jx>stal občinski svetnik in kot tak vodil socialnopolitični odsek mestnega sveta. V to dobo mestnega soc.-j>olit. odseka pada začetek v resnici sistematičnega socialnega dela mestne občine. Kakor v mestnem svetu, tako je tudi v mariborskem oblastnem odboru, katerega član je bil, vse svoje sile in sposobnosti posvptil ureditvi socialnega skrbstva v takratni mariborski oblasti. Dr. Veble se je ves
čas svojega bivanja v Mariboru tudi vneto udej-stvoval v raznih vzgojnih in kulturnih organizacijah, tako pri Orlu, pri Prosvetni zvezi, pri Angleškem in Francoskem krožku in ga zato Maribor more po pravici šteti med svoje prve kulturne delavce. Novemu članu državnega sveta, ki uživa sloves strokovno in splošno visoko izobraženega človeka, želimo ob njegovem odhodu v Belgrad na novem mestu obilo uspehov.
m APZ. — Se je v 6pominu mariborskemu občinstvu lanski veličastni koncert Akademskega pevskega zbora iz Ljubljane. Tudi letos bo ta zbor obiskal naše mesto ter bo 16. marca priredil svoj veliki koncert, združenj s proslavo 201etnice Univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani in eicer v unionski dvorani ob 20. Tudi tega koncerta naj se naše občinstvo udeleži v tako častnem številu kakor lani. Ostalo sporočimo v kratkem.
m Združenje krojačev in šivilj je zborovalo v Gambrinovi dvorani. Občni zbor je vodil predsednik Reicher, poleg njega sta jx>dala glavna jx>-ročila še tajnik Pravdič in blagajnik Zidarič. Predsednik se je predvsem bavil s vprašanjem vedno hujše konkurence, ki jo povzroča krojaški obrti delavnica v maski kaznilnici. Ta delavnica je že tovarniški obrat, saj dela v njej 50 delovnih sil, ter ima na razpolago najmodernejše stroje. Ta delavnica dela obleke za vsakogar, pred vsem pa je prevzela krojačem državne uradnike. Iz tajniškega poročila je razvidno, da ima združenje 224 članov, in sicer: 101 krojača, 76 krojačič, 20 modistinj, 15 šivilj perila, 5 prostih obrtov, dve izdelovalki dežnikov, enega bandažista, enega izdelovalca steznikov in pasov, enega izdelovalca umetnih cvetlic, enega izdelovalca odej ter en prikrojevalni atelje. Vsi ti so zaposlovali lani 284 pomočnikov in pomočnic ter 180 vajencev in va-jenk. Združenje je imelo 26.165 din dohodkov in 25.501 din izdatkov ter ima 36.500 din premoženja.
m Vsi v Mariboru bivajoči vojni obvezniki, ki želijo, da bi jih rekrutska komisija v Mariboru za časa glavnih naborov pregledala, naj se nemudoma, a najkasneje do 1. aprila javijo pri vojaškem uradu mestnega poglavarstva na Slomškovem trgu. S seboj morajo prinesti listino, iz katere je razvidna domovinska občina, ter kole-ke po Din 10 in 20.
m Redni pregled motornih vozil iz Maribora bo dne 6. marca ob 15 na dvorišču mestnega avtobusnega podjetja v Plinarniški ulici. Vsak lastnik mora prinesti s seboj prometno knjižico z drž. kolkom 100 din ter plačati za komisijski pregled za vsak avtomobil 54 din, za motorno kolo pa 27 din. Pregled bo strog, zlasti se bo gledalo na stanje šasije, peres, vzvodov, zavor, kretala, žarometov in hup. Ako se lastniki iz tehtnih razlogov^ pregleda ne morejo udeležiti se morajo pravočasno opravičiti.
m Izprcmcmbe v vodstvu mestnega vojaškega urada. Dosedanji vodja mestnega vojaškega urada g. Janko Jež je stopil v jx>koj. Za njegovega naslednika je bil imenovan na zadnji tajni seji mestnega sveta g. Ludvik Gračner.
m Ljudska univerza. Drevi predava prof. J. Bogovič o deželni razstavi v Zurichu I. 1939, ki jo je obiskala skupina Mariborčanov na svojem družabnem jKitovanju po Švici in Južnem Tirolskem. Lepe skioptične slike in mnogo zanimivih fotografij bo jjonazorjevalo to jiotovanje po slikovitih pokrajinah ter najlepših švicarskih mestih. Ker je morebitni čisti dobiček namenjen Podpornemu društvu za revne dijake, vabimo k prav obilni udeležbi.
m Dva kulturna jubileja v mariborskem gledališču. V nedeljo, 3. marca sc '.'prizori v proslavo 60 letnice Cvetka Golarja njegova komedija »Vdo-
va Rošlinka«. V torek, 5. marca bo proslava 150-letnice prve slovenske predstave v ljubljanskem gledališču. Gostuje ljubljanska drama z Linhartovo »Shupanovo Mizko«.
m Razpelo je razbil in sežgal. V neki tekstilni tovarni se je pripetil dogodek, ki je vse pričujoče globoko razburil. Tkalski mojster se je pri popravljanju stroja nekaj razjezil, pa je vrgel kladivo v razpelo, ki je viselo na steni. To mu pa šo ni bilo dovolj, obrizgal je potem razpelo z oljem, vzel vžigalico ter ga zažgal, končno (>a ga je snel z zida, mu polomil roke in noge ter ga s križem vred vrgel v peč. Potem pa se je ustrašil posledic ter je kupil novo razpelo in ga obesil na staro mesto. Vendar pa so o dogodku zvedeli orožniki, ki so mojstra prijavili sodišču, kjer bo dajal odgovor.
Gledalce
Petek, 1. marca: Zaprto. Sobta, 2. marca, ob 20: »Cigan baron«. Nedelja, 3. marca, ob .15: »Navihanka«. Znižane cene. — Ob 20: »Vdova Rošlinka«. Premiera. Proslava Golarjeve 60 letnice.
Celjske novice
c Gledališče »Mladih« — Skrbinškovi gojenci dramitične šole — iz Ljubljane priredi jutri ob četrt na 9. v celjskem mestnem gledališču Reinal-dovo komedijo v štirih dejanjih »Mala ženka brez logike«. Vstopnice se dobe v predprodaji v Slomškovi knjigarni.
c SK Jugoslavija ima drevi ob 6. v klubovi sobi hotela Žumer sejo upravnega odbora.
c V torek so pokopati na mestnem pokopališču ob številni udeležbi Jakoba Štarkla. Društvo natakarjev se zahvaljuje vsem za prispevke, posebno pa ge. Plesivčnikovi, Rebeuscheggovi, Zamparutti-jevi in Skobernetovi. Društvo prosi vse gostilničar-ske nameščence, da se udeležijo šv. maše zaduš-nice, ki bo v ponedeljek ob pol 7. zjutraj v žalostni kapeli v opatijski cerkvi sv. Duniela.
c Elektrifikacija planinskega doma na Lisci. Planinski dom na Lisci bo dobil elektriko in se bodo dela v kratkem pričela.
c Ob 20 letnici Celjskega šahovskega kluba.
V	sredo je bil v hoielu Evropa 20. letni občni zbor Celjskega šahovskega kluba. Ob tej priliki je iinel predsednik g. dr. Cerin ob veliki udeležbi članstva lep govor, v katerem je orisal požrtvovalno in uspešno delo Celjskega šahovskega kluba tekom 20 letnega obstoja. Iz poročil tajnika g. Fajsa in blagajnika g. Kocmurja je bilo razvidno, da je klub v preteklem letu dosegel največji uspeh, postal je prvak Slovenije in ima lepo število dobrih igralcev kraljevske igre. Odigral je 10 tekem, od katerih ni nobene izgubil in dosegel skupni rezultat 59Vi : 28VŽ ali 67^%. Prav zanimiv je bil referat g. Grašerja, ki je podal zgodovino društva od ustanovitve. Pri voKlvah je bil izvoljen odbor s predsednikom g. Grašer jem Josipom.
c Brzoturnir Celjskega šahovskega kluba bo drevi ob 8. v klubovih prostorih hotela Evrope. Turnirja se bo udeležil tudi mojster g. Furlani.
V	nedeljo bo igral klub prvenstveno tekmo s šahovskim klubom iz Šoštanja. Tekma bo v hotelu Evropa.
c Legija koroških borcev v Celju vabi svoje članstvo na pogreb pokojnega člana Floriča Antona, ki bo danps ob 5. popoldne izjired Gasilnega doma v Gaberjih.
c V Čretu pri Celju je umrl 25 letni Ferdo Košar. Naj v miru počiva!
c Usoden skok iz avtomobila med voinjo. V Majdanpeku v moravski banovini je zadela težka nesreča 41 letnega pomočnika gozdarskega upravnika Kosi Mirka iz Gorice pri Veliki Pirešici. Ko se je peljal z avtomobilom, je nesrečnež prav neprevidno skočil med vožnjo iz avtomobila in tako padel, da je dobil težke zunanje in notranje poškodbe. Pripeljali so ga v celjsko bolnišnico.
c Ljudsko vseučilišče priredi v ponedeljek, 4. marca, v risalnici drž. meščanske šole predavanje o telesu kot priči našega izvora. Predavanje bo imel univ. prof. Zamik Boris iz Zagreba.
c V nedeljo, 3. marca, nepreklicno irebanje efektne loterije poštnih nameščencev v Celju z začetkom ob 3. popoldne v Narodnem domu. Oglejte si razstavljene krasne dobitke pri tvrdkah: Gams, Hladin, Lečnik, Rakusch, Schramm, Stermecki in Weren. Glavni dobitek avto znamke »Opel«, drugi dobitek spalnica, izdelek mizarske delavnice Vren-ko v Celju. Poleg tega še 18 glavnih in 200 drugih lepih dobitkov. Vstop prost.
Ptuj
Mestno županstvo v Ptuja razpisuje popravila nadarbinskih poslopij župnije Sv. Jurija v Ptuju. Ponudbe je vložiti do 5. marca 1940 pri mestni upravi v Ptuju, kjer so tudi med uradnimi urami na razpolago vsa nadaljna navodila
V počastitev spomina pokojnega dr. Bele Stu-heca sta darovala dr. Janko Pihlar, zdravnik v Mariboru, 200 din in dr Anton Horvat, odvetnik v Ptuju, 100 din Dijaški kuhinji v Ptuju, za kar 6e odbor najlepše zahvaljuje.
Vinski sejem in vinska razstava bosta v Ptuju 10. in 11. marca v prostorih Ferkovega muzeja. Pridite in oglejte si to zanimivost! Obenem bodo razstavljeni tudi predmeti za prvi vinarski muzej v Jugoslaviji, ki bo v našem Ptuju.
Litija
Občni zbor Rdečega križa je bil pretekli ponedeljek. Pri poročilih so ugotovili, da 6e je protijetič-ni odsek osamosvojil v samostojno zvezo. Razpravljali so dalje o protiplinski obrambi in samarijan-6kem tečaju. Pri volitvah je bil ponovno izvoljen stari odbor.
Volitve obratnih zaupnikov. V nedeljo, dne 25. februarja so bile v Litiji volitve obratnih zaupnikov ZZD (zelena) je dobila 135 glasov in 3 zaupnike. ZZD je letos za 20 glasov napredovala, rdeči pa so za 7 glasov nazadovali. Nedvomno pa bi bil napredek ZZD še večji, če bi se volitve vršile, delavni dan. kakor 6e je to dosedaj godilo in čc bi bilo zla6ti med našim oddaljenim delavstvom malo več načelne zavednosti.
Prosvetno društvo v Litiji uprizori v soboto, dne 2, marca ob 8 zvečer in v nedeljo, dne 3. marca ob 3 popoldne v dvorani Ljudskega doma krasno dramo »ij&ai otroci«. Vo iu;*] .ml uuiLdjuu. Vljudno vabljenil
KULTURNI OBZORN1
L. M. škerjanec: Prešernov Sonetni venec

Trdnjava v vsemirju
Znanstveniki v višini 3500 metrov
Z uglasbitvijo Prešernovega »Sonetnega venca« se je skladatelj L. M. Škerjanc lotil dveh težkih problemov, od katerih se nam prvi zdi skoraj absolutno nerešljiv. Ob mojstrski Prešernovi umetnini se nam na prvem mestu vsiljuje vprašanje, ali je tako zgoščenemu, klenemu, izklesanemu pesniškemu izrazu sploh še mogoče dodati približno enakovredno glasbeno interpretacijo, ko si je vendar Prešernova beseda že našla svojo lastno čudovito melodijo. Vendar je s tem še vse premalo povedano; bistvo problema je v tem, da vsaka res velika umetnina zajame po vsebini, izrazu in obliki v take globine, tako specifične za tisto vrsto umetnosti, tako tuje vsaki drugi, da v njej enostavno ni več prostora za parafrazo kakršnekoli druge umetnosti. To osnovno vprašanje je moral Škerjanc vedoma ali nevedoma prezreti. Iz prave Shakespearjeve drame se nikoli ne more roditi opera, prav tako malo oratorij iz Goethejevega »rausta«. Takim delom je možno napisati glasbeno uverturo, kot pričajo primeri iz glasbene zgodovine; pesniških umotvorov samih prekompo-nirati vsaj do sedaj ni bilo mogoče. Islo velja, bi si upal trditi, tudi za Prešernov »Sonetni venec«. Najsi bi bilo doživetje te Prešernove umetnine za glasbenika še tako pristno in močno, nemogoče se zdi, da bi se mogli kdaj beseda in glasba v njej enakovredno spojiti v idealno, umetniško upravičeno sožitje, da bi ta pesniški izraz mogla glasba kdaj doseči, kam li preseči. Močan subjektivni izraz bi pač lahko tako prepojil poezijo, da bi jo s tem nekako izpodrinil na drugo mesto; obenem bi seveda zrahljal zvezo s pesniško vsebino in obliko, da bi se upravičeno vprašali, ali taka glasba res nujno izvira iz Prešernove besede. Vsaka druga, objektivnejša f>ot — kot bi po vseh znakih sodeč smatral tudi Škerjančevo — pa vodi v dosledno f>odrejenost glasbe poeziji.
Drugi problem je glasbena oblika »Sonetnega venca«. V kolikor ni že oblika soneta samega jx>-polnoma tuja glasbenim oblikam, je za sonetni venec še mnogo teže najti primeren ekvivalent velike glasbene forme, najsi je tudi za glasbenika združitev posameznih tem ali motivov v končni magistrale privlačen oblikovni problem. Škerjanc je obliko soneta in sonetnega venca v celoti pustil tako rekoč nedotaknjeno. Štirinajst sonetov, pa naj si jih interpretira zbor, solista ali tercet solistov, se vrsti vseskozi v obliki nekakšne glasbene recitacije, ki jo prekinjajo in poživljajo krajše orkestralne medigre. Ta recitatorični značaj celega dela izvira predvsem iz s skrajno doslednostjo izvedenega silabičnega vokalnega stavka (na vsak zlog po en ton oziroma akord); vloge solistov nimajo toliko ariozno-melodični kot recitativni značaj, ki mu tudi dosledno homofoni zborski stavek s jx>f>olno jx>dreditvijo ritma besednemu metru le malo kontrastira. Kratki kontrapunktični za-predki so v tem Skerjančevem delu redke izjeme. Sleherni verz soneta je tudi v glasbi majhna skupina zase, ki jo v vokalnem stavku vedno loči izrazita glasbena cezura od naslednje. Vtis recita-tiva je tako tem močnejše poudarjen. Na ta način se seveda Škerjančeva »prekomjx>nirana kantata« bistveno razlikuje od klasične ali klasicistične kan-tatne oblike, kjer si glasba sama diktira obliko in s kontrasti mogočno izpeljanih zborov, arioznih in recitativnih spevov solistov gradi celoto na jx>d-lagi čistih glasbenih zakonov. Takih kontrastov Škerjanc ne jx>zna, značilna zanj je, kot sem zgoraj omenil, pojx>lna podreditev glasbe tekstu. Zato je s »Sonetnim vencem« ustvaril svojevrstno, vendar jasno in preprosto glasbeno obliko, iz katere prozorno izstopa tekst, na drugi strani pa
tudi neka monotonost v tempu, ritmu in melodični invenciji, ki ji le deloma tvori protiutež ritmična in harmonična barvitost instrumentalnih mediger.
Svojevrsten je tudi Škerjančev glasbeni izraz v vokalnem stavku, ki je precej neenoten in v vsem manj dognan kot njegov instrumentalni izraz. V zboru ujx>rablja poleg samih trozvokov, katerih harmonična vezava dosledno odgovarja slogu Pale-strine (16. stoletje), barvite sept- in nonakorde z obrnitvami, kar pomeni nenaden skok preko treh stoletij. Pevske linije tenorskega in basovskega solista se večinoma drže diatonike, v tercetu solistov pa se v ozki legi gnetejo linije skoraj neprestano v hromatiki. To neenotnost bi pripisoval dejstvu, da je »Sonetni venec« (za >Zedinjenjem«, katerega žal nisem imel priliko s.išati) prvi Škerjančev poskus v vokalnem stavku velikih dimenzij, in zato v njem še išče enotnega, res pristnega lastnega izraza kot ga je n. pr. že našel v instrumentalu.
Vsekakor te negativne strani ne morejo zmanjšati našega spoštovanja pred tako ogromnim delom in skladateljevim naix>rom, ki je obsežen v »Sonetnem vencu«. A ne samo to; v delu samem je toliko vrednot in lepot, ki jih izvedba sicer ni mogla spraviti j>rav do veljave, ki pa prepletajo celo skladbo od obej svečanih uvodnih zborov preko bolečega nemira, ki kljnje ves čas v spevu tenorja in orkestralnih medigrah, preko z globoko glasbeno intuicijo zgrajenega osmega soneta (z basovskim solistom) vse do inogoene združitve v magistrale. Med medigrami, ki se vse odlikujejo po močnem izrazu in mojstrski instruinentaciji, pa je Skerjanc dosegel višek v drugi in deseti, kjer more čudovita muzika poslušalca res popolnoma prevzeti.
Izvedba »Sonetnega venca« je bila v splošnem dokaj jx>vršna; nismo se mogli ubraniti vtisu, da je bilo delo še premalo skrbno pripravljeno. Dirigent g. M. Polič ni utegnil, kot se je zdelo, z vso skrbnostjo izdelati orkestrske vloge, doseženo tudi ni bilo pravilno zvočno ravnotežje med orkestrom in pevci. Moški zbor Glas. Matice se je vestno oprijel dane mu naloge, vendar so mu očividno delale težave v intonaciji, ki jih v Skerjančevem delu vsekakor ni malo. Po zvočnem razmerju jx>-saineznih skupin pa nas predvsem ni mogel zadovoljiti: tenorske glasove je neprestano prekrivala basovska skupina, ki je edina imela homogen skupinski zvok. Sunkovitost v prednašanju, i>omanj-kanju večjih, dinamično izdelanih linij gre na račun g. dirigenta, ki ga je motila nekaka nervoznost, da ni mogel najti pravega izraza, ki leži v Šker-jančevi skladbi. G. Franci je imel kot solist posebno obsežno vlogo, njegov glas, vajen operne dramatičnosti, ni mogel prav prodreti v pravi mehki in boleči izraz njegove vloge. G. Betteto je sigurno in z močnim poudarkom odpel vlogo basovskega solista. Prav posebno težavno vlogo pa je dobro rešil tercet solistov, (gg. Sladoljev-Jolič, Roman in Tone Petrovčič), dasi je bila med njihovimi glasovi precejšnja nehomogenost v barvi in so tudi njih pevske linije vse prej kot pevne.
Ob ponovitvi koncerta bi se dalo pač marsikaj omenjenih nedostatkov odpraviti. Pa tudi Škerjan-čeva skladba sama nam dela vtis ne še pojx>lnoma uravnovešenega dela; kot je vzel skladatelj 'za podlago prvo redakcijo Prešernovega »Sonetnega venca« (ne razumemo prav, čemu ne končne mojstrske oblike), se nam zdi njegova skladba nekako prva koncepcija tudi po glasbeni strani; morda bi ob razširitvi še bolje obdelal bogastvo glasbenega materiala, ki se nam zdi vsaj v vokalnem oziru za enkrat še neizrabljeno.	dr. VaVo.
Ob nocojšnjem koncertu Ljubljanskega kvarteta
Mladi umetniki gg. Pfeifer, Stanič, šušteršič, • no požrtvovalno delo zasluži pozornost in pri-
Muller nam s svojim neumornim delom leto za le- I	znanje; le tako bodo mogli sčasoma doseči tisti vi-
tom odkrivajo nove lejx>te komorne igre, ki je I	soki cilj, ki so si ga zastavili,
pri nas še vse premalo upoštevana. Njihovo vzlraj- j ___ ____
Prihodnja umetniška razslava v Ljubljani bo
/azstava slik slikarja Matije Jame, člana slovenske Akademije znanosti in umetnosti. Otvoritev bo v nedeljo 3. marca ter ostane odprta do 25. marca.
140 letnica velikega cerkvenega slikarja J. von Fiihricha. Pred 140 leti se je rodil na Češkem največji cerkveni slikar 19. stoletja Josef von Fuhrich. Umetnost je študiral v Pragi, potem pa je odšel v Rim, kar je bilo odločno za njegovo nadaljnjo usodo. Tam je prišel v družbo vernih umetnikov, imenovanih *nazareni«, kakor so bili Overbeck, Veit, Koch, Schnorr itd., katerih cilj je bil, pre-f>oroditi cerkveno umetnost tistega časa. Njihov nazor je bil isti kakor Fiihrichov, ki ga je izrazil z besedami: »Cerkveno ali versko slikarstvo je višek in jedro vsake umetnosti. Stoji v službi Najvišjega Gospoda ter je gosjx>darica v hiši umetnosti.« Že v Pragi ni bil zadovoljen s starim klasičnim slikanjem verskih motivov, zlasti še, ko se je spoznal z deli A. Diirerja, katerega vpliv je viden pri lesorezih k Goethejevi pesnitvi »Herman in Doroteja«. V Rimu pa se je poginoma ločil od hladnega razumarstva in formalizma ter je hotel s svojimi deli vzbuditi versko vnemo, pobožnost in
, i.,, r-v,----------4..j: ...J-. Urti: .....;i.,,t
IUUUJIU. V/UC11C1U ac jc tuui »IU11V	uuiinut Sm"
karstvu ter se približeval risanju. Iz Rima se je vrnil z namenom, da se posveti samo nemški in krščanski umetnosti, ter je izvršil več fresk in risb. Znan je njegov križev pot v dunajski cerkvi svetega Janeza, ki je f>ostal vzor tolikim našim kri-ževim potom. Znane so prav tako njegove velike komjx>zicije: Jezus na Oljski gori, Zid v Babilonu, Vihar na morju, najbolj znana pa njegova Marije pot po gozdu. Angeli gredo pred Marijo, igrajo na nebeške strune in ji posipljajo j>ot z rožami. Prav tako so znane njegove legende In risbe h katoliškim knjigam, kakor k Hoji za Kristusom Tomaža Kempčana, ali h knjigi Psalmov itd. Od 1. 1834 je bil stalno na Dunaju, kjer je 1850. postal profesor na Akademiji, pa je kmalu nato umrl I. 1870. Fuhrich je dajal v Avstriji smer cerkvenemu slikarstvu v drugi tretjini 19. stoletja ter je njegov vpliv viden tudi pri nas, kjer so ga močno — zlasti manjši umetniki — posnemali.
V Pragi je umrl vseuč. prof. dr. Kuffner v starosti 81 let. Bil je od 1. 1900 ravnatelj psiliia-trijskega oddelka medicinske fakultete oziroma t poliklinike. V pokoj je stopil 1. 1929 ter je bil uči-j telj mnogim slovenskim zdravnikom, ki se ga bodo
vv ttjvgui i 0111,11 |V|J1U a^uiiiiujHii,
Iz Ženeve poročajo: Eden poslednjih svetovnih čudesov, ki je prav v srcu Evrope, čaka letos zaman na obiskovalce, ki so sicer prihiteli k njemu iz vseh delov sveta. V vrtoglavi višini, skoraj v oblakih, skoraj nedosegljivo v nebesni modrini nad veličastnimi Alpami, se dviga svetovno Čudo liki trdnjava v vsemirje. To je najmodernejši mednarodni raziskovalni zavod za vremenoslovje in raziskovanje žarkov v Švici. V višini 3500 m. na vrhu, ki je bil doslej na Jungfraui težko dostopen, stoji ta najvišji evropski observatorij, ki si je dal kot nalogo, da razkrije skrivnost višinskih iarkov. Samo leto dni so potrebovali za gradnjo in nedavno so »Paviljon Sfinge« blagoslovili in ga izročili v varstvo vede.
Inženirji in delavci so v nevarnosti za življenje gradili to najvišjo evropsko stavbo. Železnica na Jungfraui, ki je v Švici najbolj drzno izpeljana, je omogočila prevažanje gradbenega materiala. Kolikor zaslužijo na dan delavci, ki delajo predore gorskih železnic, toliko so prejemali ti delavci za delo ene ure. Navzlic vsem težkočam pa danes sloji ta stavba. Od daleč je videti kakor viteška trdnjava iz srednjega veka, ko se blešči na lepo usločenem, srebrnem sedlu na Jungfraui.
Že vožnja k observatoriju iz zelenih dolin bernskega višavja, kjer so lične vasi in znani zimskošportni kraji Wengen, Miirren in Grindel-\vald, mimo smrtnonevarne severne stene Eigera, skozi meglo, oblake in temnomrzle predore v jasno, blestečo se višino Jungfraue — je doživetje zase. Tu se ti razodene nov svet. Ena najveličastnejših pokrajin zemlje se tu izgublja na vse strani v neskončno daljo. Tu so Walliške in Bernske Alpe, sinji grebeni Jure, Vogezov in Schwarzwal-da. Ko prehodiš 200 m dolgi skalnati predor, ob-slaneš pred ledenikom Aletsch. Čudo za čudom se ti odpira pred očmi. Čudi prirode in čudesa člo-veškiii rok. Dvigalo skozi prakamenine Sfinge, sijajno delo moderne tehnike, te v 75 sekundah dvigne še 110 m visoko na višino 3570 m, kjer stoji observatorij.
Ta znanstveni zavod je resna, stvarna stavba po vzorcu planili ih koč, da je čim bolj prilagojena okolici. Velikanska terasa nuja doslej neznane in niti zaslutene možnosti raziskovanja. Do pi-čice občutljivi in fini aparati merijo veter, dež, sneg, temperaturo, stopinje zračne vlage. Dragocene astronomske naprave in orodja za merjenje skrivnostnih višinskih žarkov so znanstvenikom vsega sveta na razpolago. Ker je postaja jungfrau-ske železnice lako blizu, je bilo moči vse te aparate nepokvarjene prinesti v observatorij. Znanstveni pomen tega mednarodnega raziskovalnega zavoda je predvsem v posebni legi, s čimer (predvsem fiziki) računajo zaradi raziskovanja kozmil-nih iarkov.
Izvor kozmifnega izžarevanja je doslej še popolnoma neznan in je to sjiloh ena največjih ugank. Prinaša nam vest o mogočnih presnovah energij v vsemirju, kjer jih v takih orjaških merah ni bilo še nikjer opaziti. In vprav za trajno za
znamovanje teh skrivnostnih in zagonetnih žarkov je postaja na Sfingi zaradi svojega širnega obzorja zlasti odlična. Doslej vemo o teh žarkih le to, da so sestavljeni iz dveh komponent: ena sestoji iz jako hitrih elektronov, jakostnih drobcev, ki vsebujejo vrtoglave jakosti od 100 do 100.000 milijonov voltov. Iz raziskavanja vsega tozadevnega nerešenega skupka glede na kozmično izžarevanje, ki zahteva najtežje poskuse, si obetajo nadaljno pojasnitev fine zgraje molekulov in atomov, torej nadaljnje spoznavanje »snovi« sploh. Da more biti to izžarevanje čim bolj pojmljivo v svoji prvotni obliki, se mora fizik z napravami, ki morejo tehtati po več ton, odpraviti v čim najviše, čim bliže v vsemirje. Zatorej je ta trdnjava v vsemirju.
Druga sestavina kozmičnega izžarevanja predstavlja način izžarevanja, ki nam je na naši zemlji neznano. Bolj prodirno je kot so najtrši rentgenovi žarki, in tudi iz preiskave teh žarkov si obetajo senzacionalne uspehe.
Raziskovanje izžarevanja je pa le majhno poglavje iz delavnice tega zavoda. Ker tu ni dolinskega mrča, imajo zvezdoslovci priliko, da utegnejo preiskovati svetlobo srednje močnih in slabih zvezd. Raziskovanje ozonskih plasti, njih porazdelitev v zemskem ozračju, vprašanja višinskega podnebja — to je le nekaj vprašanj, ki bodo na njih pojasnilo čakali zvezdoslovci v tem zavodu. Avijatika se bo zanimala za merjenje zračnih tokov. Neskončne so naloge tega zavoda. Tu je znanost v službi človeštva, so teoretična dela in praktična skrb za hribolazce in smučarje, ki jih bo treba svariti zaradi neviht. Blizu zemlje, a s pogledom v neskončnem vsemirju: tak je moderni raziskovalni zavod na vrhu Sfinge.
1 1 -i
Angleški vojaki se vežbajo v Franciji.
ŠPORT
Planica v nedeljo

Še nikdar tli bilo na državnem prvenstvu v skokih pri nas tako močne in številne inozemske udeležbe, in tudi izgledi na uspeh med našimi in inozemskimi tekmovalci še niso bili nikdar tako izravnani kot so 6edaj. Imeli bomo športno tekmovanje, dostojno ponosnega naslova, ki ga pribori zmagovalec, in tisti, ki ga bo v tej borbi dosegel, bo vedel, da se je moral pošteno potrudili za zmago, kajti lahke zmage tokrat ne bo! Na v jugoslovanskem in ne v mednarodnem razredul
Od naših tekmovalcev nastopi na tej tekmi skoro 20 skakalcev, število, ki smo ga pred leti imeli komaj za 40 meterake skakalnice. Stari mojstri ne bodo lahko odpravili doraščajoče mladine, ki ima 6vojo prednost v zgodnji šoli in velikem elanu
Gledalci imajo na razpolago oba jutranja vlaka ter pridejo še pravočasno na skakalnico, ki je takoj pri postaji. Vožnja je polovična, vstopnina k tekmi pa je 6amo 5 din za osebo. Na skakalnici bo montirana dobra zvočna aparatura tvrdke Radio-Pegan, ki bo omogočila jasen in dober prenos tekmovanja tako, da bodo gledalci natančno mogli slediti poteku tekmovanja. Pred odhodom vlaka bo ob 16 ob kolodvoru objava rezultatov, proglasitev državnega prvaka in razdelitev nagrad,
»Mojster z morja« v Ljubljani
Po daljšem presledku bomo imeli v nedeljo v Ljubljani priliko prisostvovati prvovrstni športni prireditvi.
Letošnja zima nam ni dopustila, da bi nastofali že v prvih dnevih meseca februarja.
Sarajevski rezultat je marsikoga neprijetno presenetil, a kdor je poznal naše terenske prilike, ta ni bil jfceveč presenečen, Moštvo je odpotovalo s kopico rezerv, ki se niso nikakor znašle na težkem snežnem terenu.
Hajduk pride kompleten s Jožo Matošičem in novo pridobljeno znano zvezdo čehoslovaškega nogometa Sobotko. 2e 6amo njegov nastop je vreden, da si ga ogleda vsak ljubitelj nogometne igre. V vseh dosedanjih nastopih je bil središče zanimanja, do dane6 še ni razočaral. Vedno osvaja s svojo akrobatsko in premišljeno igro. Mojster z morja goji kombinatorno igro izj>opolnjeno z južnaškim temperamentom.
ZFO
I. Mladinska akademija ZFO
k: bo v nedeljo, 3. marca ob 11, uri dopoldne v veliki dvorani hotela Uniona, bo imela tale spored:
1. Izpoved naše mladine, zborna recitacija — izvajajo člani in članica SDZ '— 2 Momarčki — izvajajo dijaki Škofovih zavodov — 3, Gimnastika
—	izvaja pomladek ZFO na realni gimnaziji v Celju
—	4. Delajmo zlata kolesa — izvajajo gojenke dekliškega krožka Sv. Peter — 5. Doberdob, simbolične vaje — izvajajo dijaki Škofovih zavodov v Št. Vidu — 6 Bradlja kot zapreka — izvajajo mladci FO Sv. Peter, Ježica, St. Vid — 7, Naprej zastava slave — izvajajo dijaki Škofovih zavodov v St. Vidu— 8 Govor — Odmor — 9 Rajanje s trakovi — izvaja pomladek ZDK na II. realni gimn. v Ljubljani — 10 Igre mladcev — izvajajo mladci FO Ljubljana-mesto — 11. Vaje 6 težko žogo — izvaja pomladek ZDK na II. realni gimn v Ljubljani — 12. Konj kot zapreka — izvajajo mladci FO Ljub-ljana-Trnovo — 13. Vaje šestorice — izvaja pomladek ZFO na klasični gimnaziji v Ljubljani _
14. Ave Marija — izvaja pomladek ZFO na realni gimnaziji v Celju — 15 Slovanski plesi — izvaia
---7n v	ir	T ■ i,- . '
puimautfv	ua ii, icami gumi. v i.JUOtjam.
Sodeluje godba »Sloge«. Vstopnice od 15 do 2 dinarja 6e dobe pri Prosvetni zvezi na Miklošičevi cesti 7, I. nadstropje.
II. orodne tekme ZFO
1.	II. orodne tekme za prvenstvo Zveze fantovskih odsekov za leto 1940, bodo dne 31. marca 1939.
2.	Tekem se lahko udeleži vsak član ZFO, ki je V6aj tri mesece član kakega Fantovskega odseka, včlanjenega v ZFO,
3.	Tekmuje 6e v eni obvezni in eni poljubni vaji na drogu, bradlji, konju z ročaji in krogih ter v eni poljubni prosti vaji.
4.	Vaje in drugi predpisi so isti, kakor jih predvideva »Tekmovalni red in vaje za leto 1940-41«, (Fantovska knjižica zv 30) 30 in 31, s to spremembo, da se smejo vaje samo enkrat izvajati (obvezne in poljubne) in da se tekmuje povsod v prvi polovici obvezne vaje.
5.	Tekmuje se v telovadni obleki, ki obstoji iz dolgih belih hlač, bele telovadne maje in belih telovadnih čevljev. Proste vaje se lahko izvajajo v kratkih belih športnih hlačkah in v belih nogavicah.
7.	Prijaviti se morajo tekmovalci najkasneje do 20. marca 1930 Zvezi Fantovskih odsekov v Ljubljani.
8.	Tekme so javne in so proti plačilu vstopnine vsakomur dostopne.
9.	Spored tekmovanja je naslednji
ob 7 sv, maša za tekmovalce in sodnike;
ob 9 obvezne vaje (v dvorani Ljudskega doma)
1.	Nastop vseh tekmovalcev in otvoritveni nagovor;
2.	bradlja;
3.	krogi;
4.	konj na šir z ročaji;
5	drog;
6	poljubne proste vaje (I. skupine).
Ob 15 poljubne proste vaje (v dvorani (Ljudskega doma);
1.	nastop vseh tekmovalcev in sodelujočih pri akademiji — nagovor — drž. himna;
2.	bradlja (tekmovalna točka);
3.	nastop gojenk (Kranj) — točka akademije — »Jezus, blagoslovi mel«;
4.	krogi (tekmovalna točka);
5.	nastop članic (Kranj) — točka akademije — gimnastične vaje;
6.	konj z ročaji (tekmovalna točka);
7.	poljubne proste vaje (II. skupina — tekmov. točka);
8.	nastop gojenk (Kranj) — točka akademije — vaje z obroči;
9.	drog (tekmovalna točka);
10.	Razglasitev uspehov — razdelitev daril — Orodni prvak ZFO prejme prehodno darilo, vsakdo, ki je dosegel 70% dosegljivih točk prejme plaketo, prvi trije, event. štirje pa prejmejo stalna darila;
11 nastop vseh tekmovalcev in sodelujočih pri akademiji — Fantovska himna.
Za telesnovzgojni odbor ZFO:
Ivo Kermavner, načelnik. *
FO št. Vid — zavod sv. Stanislava bo priredil 3. marca ob pol 4 v veliki zavodski dvorani svojo lil. telovadno akademijo
Vesti športnih zvez, klubov in društev
SK Slarija ponovno opozarja članstvo na današnji sestanek vseh članov nogometne sekeije. ki bo v lokalu oh 20. Istotnm bo ob an.sn zndn.ia seja odbora prod ohčnt m zborom. Zarmti važnosti dnevnega reda vsi sigurno in tof.no. — Tajnik.
ISK llcrmes. Hedna ortborova seja eentrnlneg« odbora bo danes — netek. dne 1 mnrea lft»n nh 1«.«n v palači »Grafike«. Vsi Iu točno!
Razmah beraike obrti
Ljubljana, 29. februarja.
Pri plemeniti tekmi z drugimi narodi smo tudi Slovenci tako napredovali, da je po zgledu tujih kulturnih središč tudi Ljubljana dobila poklicne berate. Prej smo imeli občinske revčke, ki so ob petkih obiskovali dobre hiše in si zbrali nekaj drobiža. Predvsem za priboljšek seveda, saj ja ljubljanska občina vedno prav radodarno skrbela, da ni bilo nobenemu mestnemu revežu treba stradati. Še sedaj imajo dobrosrčne družine nekaj takih rednih abonentov, ki jih celo pogrešajo, če se pri vratih ne oglase kak petek ali drug, natanko določen dan. Sila skromni so ti stalni gostje, tihi, zelo ponižni in tudi resnično hvaležni za kruh in toplo juho ali tudi za še boljše kosilo. Teh dobrih in ponižnih revežev nihče ne preganja in jih tudi ne namerava preganjati, saj smo se jih tako privadili, da spadajo že k hiši. Ko družine zvedo za smrt take stare ženice ali trhlega starčka, žalujejo za njim in pravijo: »Revež, ima vsaj sedaj dobro .. .«
Svetovna vojna in njena hči brezposelnost sta nas pa obdarovali s poklicnim beračenjem. Redne denarne podpore so brezposelne razvadile in privadile na postopanje. Ko so redne podpore odpadle, so taki postopači šli na cesto iri stopnišša ter zahtevali redno podpiranje od zasebnikov. Spoznali so, da je beračenje prav lahka in donosna obrt.
Beraška obrt ni težka in ne zahteva velikih investicij ter obratnih kapitalov, zato se je zadnje čase prav zelo razmahnila in napredovala tudi glede svojih pridobitnih sredstev z veliko iznajdljivostjo pri pobijanju konkurence in »nelegalnega šušmarstva«. Mojstri so zares mojstri in tudi ponosni na svoje mojstrsko dostojanstvo. Užaljen beraški mojster zna biti tako odločen in stanovsko zaveden, kakor se spodobi pravemu mojstru, ponosnemu na svoje znanje in obrtne sposobnosti. Zahteva samozavestno, da mu stranke izkazujejo zasluženo čast in spoštovanje. Kos belega kruha osorno smatra za žalitev. Pri kosilu se izkazuje za sladokusca in prezirljivo odklanja dobra jedila z dobrotnikove mize. Zakaj bi vendar tudi berač ne imel svojega okusa, kakor ga ima ta ali oni hišni posestnik, profesor, veletrgovec in bančni ravnatelj? Če ljudje radi dajejo, zakaj bi berači ne bili izbirčni... Tako po stopniščih leže zavrženi kosi belega kruha, ker se beli kruh ne prileže vedno žejnemu beraškemu želodcu. Če prosjaku ponudite dobro juho in kos mesa s prikuho, bo kosilo pač zavrnil, ker ne smemo zahtevati, da bi po petkrat ali šestkrat na dan obedoval. Denar hole imeti, da dostojno zastopa svoj stan pri stalnem omizju.
Gospodinja ali njena pomočnica ne more več mirno postreči družini, ker jo neprestano kliče zvonec k vratom. Družina lahko čaka, saj je treba najprej postreči nasilnemu in pretečemu beraču. Zaradi surovosti in groženj beračev oplašeno prebivalstvo zaklepa svoja stanovanja kakor nikdar poprej. Ob nedeljah popoldne morajo ostajati varuhi stanovanj doma v strahu pred maščevanjem užaljenih beračev. Skratka, beraška obrt se uveljavlja iz dneva v dan bolj mogoino ter ne prosi vel, temveč z grožnjami zahteva vsak dan večje pravice.
Ker je beraška obrt prišla že do take veljave 5n moči, jo bo treba na vsak način organizirali, ji priznati obrtni list ter Ji ustanoviti tudi prisilne organizacije, torej združenja, kakršna injajo vsi drugi obrtniki.
Mestni socialni urad in Vrhovni socialni svet mesta Ljubljane že nekaj let premišljujeta in poskušata najrazličnejše bolj ali manj uspešne metode za ureditev beraškega vprašanja. Z vpeljavo dela in zaslužka, ki ga dela volj ni brezposelni lahko vedno dobe pri občini namesto denarnih podpor, je v Ljubljani brezposelnost že omiljena do skrajnosti. V stari cukrarni imajo reveži ogrevalnico in prenočišče ter kuhinjo, ki sedaj vsak dan razdeli že po 850 kosil in večertj popolnoma brezplačno. Stradati torej v Ljubljani ni treba prav nikomur več I
Kuhinja v stari cukrarni razdeli vsak dan toliko hrane, da so lahko vsi res potrebni brez skrbi za prehrano. Govori se celo, da ta revežem namenjeni dobrodelni zavod že precej izkoriščajo tudi taki, ki imajo sredstva za preživljanje. Kuhinja stare cukrarne se namreč pozna že v vseh javnih kuhinjah! Konkurenca je seveda uspešna, saj nobena druga, manj premožnim slojem namenjena kuhinja ne more konkurirati pri ceni. Nobena druga podobna ustanova namreč ne more deliti hrane zastonj. Kuhinja v stari cukrarni se pa poleg tega ponaša tudi s pohvalo obiskovalcev, da je hrana prav dobra in zelo okusna. Zato podjetje sijajno uspeva in napreduje. Pripovedujejo celo, kako iz stare cukrarne zvito in z lažmi dobivajo hrano kar cele hiše, da jim sploh ni ve5 treba kuhati. Toda tako priznanje, sicer skrajno laskavo za dobroto kuhinje, ima vendar tudi svojo drugo stran. Pohvala je namreč predraga in treba bo pomisliti na omejitev izkoriščanja tega samo revežem in samo podpore vrednim namenjenega mestnega socialnega zavoda.
V staro cukrarno prihajajo na kosilo in večerjo ljudje, ki si hočejo prihraniti stroške, da si s tem prihrankom lahko plačajo pijačo. Potuha pijancem in žganjarjem pa gotovo ni namen ljubljanskih socialnih ustanov. Zato naj podpre vsa naša dobrosrčna javnost prizadevanje mestnega socialnega urada, da se vse socialno in sploh dobrodelno delo koncentrira v socialnem uradu.
Vsa dobrodelna društva in humanitarne organizacije naj svoje delo osredotočijo v Vrhovnem socialnem uradu tudi na ta način, da redno poročajo o vseh svojih podpirancih. Zgodi se namreč večkrat n. pr. da tej ali oni družini zmanjka otrok za brezplačno letovanje. Ista družina namreč vloži prošnje pri tolikih dobrodelnih organi-
zacijah, da prošnje presegajo število otrok. In zgodi se, da so vse prošnje ugodno rešene I
Še mnogo več s težavo in z največjo požrtvovalnostjo zbranih sredstev se pa izgubi na drugih poljih dejanske človekoljubnosti. So družine, ki jih podpira toliko dobrodelnih organizacij, da prav veselo lahko žive brez dela in skrbi. Zato so drugi v pomanjkanju in skrbeh ter težavah, čeprav so mnogo bolj podpore potrebni in tudi vredni.
Najhuje je pa pri beračenju. Skromni in ponižni reveži niso nikdar vsiljivi ter jih lahko predrzni poklicni berači odženo izpred najbolj dobrosrčnih vrat. Tudi tu naj humanitarne organizacije mestnemu socialnemu uradu s čim najbolj pogostimi podatki pomagajo pri dopolnjevanju kartoteke potrebnih.
V tej kartoteki mora imeti svoj list vsak Ljubljančan, ki je podpore potreben. Na tem listu morajo biti zanesljivi podatki ter zabeležene seveda tudi vse podpore. Dobrosrčnim Ljubljančanom bo mestni socialni urad prav o vsakem revežu vedno rad dal podatke, če je ta ali oni prosilec podpore potreben, prav tako pa tudi, če je podpore tudi vreden. Vendar pa pri tem morajo pomagati tudi vsi naši dobri občani1
Gospodarji in gospodinje naj vsakega berača vprašajo po imenu in zahtevajo od njega dokumente. Prepišejo naj si vse potrebne podatke in naj jih s svojimi opombami o beračenju in o vedenju pri beračenju pošljejo mestnemu socialnemu uradu. Že prej smo omenili, da v Ljubljani nikomur več ni treba skrbeti za prehrano, odkar imamo kuhinjo v cukrarni, zato pa tudi siti dela-mržni berači dosledno odklanjajo kruh in tudi prav dobro hrano, ali pa najboljši kruh ter druga darila puščajo po stopniščih ter mečejo na cesto.
Če opazite, da berač ni potreben, ga zapodite in takoj pokličite policijo! S tem se rešite nadloge in pomagate pri smotrnem socialnem delu. S svojo dosledno odločnostjo pri odpravljanju beračev boste podprli prizadevanja vseh človekoljubnih organizacij, podprli boste delo mestnega socialnega urada in podprli boste tudi policijo, ki odganja berače iz mesta ter ga čisti nevarnih elementov. Pri preganjanju berašlva moramo biti tako odločni, kakor smo strogi v boju proti nalezljivim in kužnim boleznim. Menda danes nikogar ni več, ki bi delomržnosti ne smatral za socialno kugo.
Tudi najbolj plašni gospodinji ali hišni pomočnici se ni treba bati beraške nasilnosti, saj je danes že v vsaki hiši telefon ali policija tako blizu, da brez sleherne nevarnosti omejimo beračenje delamržnih postopačev do skrajnosti. Kdor še potrka na vrata ali pritisne na zvonec, naj brez izjeme dobi odgovor: »Pojdite v staro cukrarno!« Če dobite predrzen odgovor, brez strahu zahtevajte dokumente. Kdor jih ne da, ga brez odlašanja izročite policiji.
Mestni socialni urad z Vrhovnim socialnim svetom v kratkem skliče anketo za koncentracijo vseh prizadevanj, kaj je še treba ukreniti, da bodo veliki prispevki v socialne namene res porabljeni koristno za vse sloje prebivalstva. Na to anketo bodo povabljena vsa dobrodelna društva in humanitarne organizacije, seveda bo pa na njej imela veliko besedo tudi policija.
Zlato ljubljansko srce se mora naposled zavedati, da z odganjanjem delamržnih postopačev izkazuje svojo veliko dobroto resničnim revežem. Pokvarjeni potepuhi odjedo usmiljenja vrednim
Otroški kotiček
ZAČARANI GOZD
(25) Tako so se torej odpravili na pot skozi črni, črni gozd. Veter je šumljal visoko gori v vrhovih dreves, kot bi se pogovarjal z velikani. Ančka se je čudila, kako morejo biti trava in cvetice tako velikanske rastline, ko je stopala med njimi. Morala se je pač šele privaditi svoje palčkove postave.
(26) Nenadoma se je skrivnostni sprevod ustavil pred kraljevo palačo. Palček Čuvajček je začuden odprl okence pri vratih in posvetil s svojo svetilčico, kdo neki bi mogel tako pozno prihajati.
siromakom toliko podpor, da Ljubljana navzlic še tako požrtvovalnemu sodelovanju občanov ne more več zmagovati svojih socialnih nalog. To zlato srce se pa mora tudi zavedati, da boj proti obrtnemu beraštvu pomeni boj proti strašnim posledicam socialne kuge!
Prva naloga zimske pomoči je la, da vsa javnost pomaga pri preganjanju delamržnih beračev in tako pomaga odstraniti zlorabo dobrodelnosti. Z nepremišljeno dobrodelnostjo dajemo polulio poslopaštvu in ustvarjamo liogoje zločinu. Zato se moramo zavedati, d? lahkomiselna dobrodelnost ni dobro delo. Lahkomiselno podpiranje nevrednih prosilcev je proč vržena dobrota, ki se lafcko bridko maščuje, ker postopaštvo vodi na kriva pota, v bolnišnice in kaznilnice. Čim bolj podpiramo nevredne, tembolj bo davkoplačevalec obremenjen s stroški za bolnišnice in jetnišnice!
Naša javnost mora uvideti, kako potrebna je koncentracija dobrodelnosti in zato naj podpira prizadevanja akcijskega odbora za zimsko pomoč, ki so v njem zastopani vsi krogi davkoplačevalcev, ter bo zato gotovo znal razdeliti podpore pravilno in pravično ter za vse sloje koristno.
Novofundlandci so prišli v London in si ogledujejo Tower
Največji pustolovec sedanie dobe
Spet se je pojavil na politični pozornici najslavnejši pustolovec naše dobe, Trebič - Lincoln, eden najbolj fantastičnih pojavov v človeški in politični kriminalni zgodovini. Seveda je zdaj na vsem svetu znan, tako da bi se mu zdaj težko posrečilo, da bi ga kdo še resno jemal v poštev.
Trebič-Lincoln živi zdaj na Kitajskem z imenom Abbot-Hao-Kung, ki je lepo mongolsko-budi-stično ime, pod katerim je Ie težko spoznati bivšega kandidata v ogrskem semenišču za rabince
Nizozemska luka Rottcrdam je vsa osamljena
ki ogroža iejo tudi ne^fdne Iuke
(judovske duhovnike). V Šanghaju je pravkar nekemu časnikarju dal izjavo, ki se začenja s ponosnimi besedami: »Zame. ni na svetu nobenih skrivnosti,« kar pa sicer ni tako pretirano, kot bi si kdo mislil... Potem je povedal, da je predložil evropskim velesilam načrt za mir ijj je dodal, če velesile ne bodo sprejele tega načrta, bodo okultni veliki mojstri budizma notranje Azije »sprostili mogočne sile in jakosti, ki je zdaj njih bivanje še neznano Evropi, a te sile bodo Evropo poteptale in nobena obramba ne bo nič zalegla«. '
Po teh besedah bi torej sodili, da je ostal budizem še nadalje Trebičeva velika ljubezen. On je sin nekega ogrskega (?) učitelja. Kot dijak bogoslovja je prestopil v krščanstvo in je postal pridigar v Newyorku. Nato je prišel v Anglijo in je postal ondotni državljan, nakar je skočil v politiko in je leta 1910 postal član spodnje zbornice. — Medtem je spremenil svoje ime Trebič v angleškega Lincoln. Nato se je preselil v Romunijo, kjer je špekuliral s petrolejskimi kupčijami in je postal ravnatelj velike petrolejske družbe. Ko se je začela svetovna vojna, se je udejstvoval kot angleški vohun, nakar je bil zaradi objave svojih doživljajev o britskem »Intelligence Servicu« obsojen v prisilno delo in izgubo angleškega državljanstva. Po končani vojni je bil zaradi amnestije oproščen, odpotoval je na Češkoslovaško, nalo pa v Nemčijo, kjer se je udeležil državnega udara desničarskega politika Kappa, čigar urednik lista je postal, eden od tistih štirih urednikov, ki jih je Kapp v osmih dneh svojega vladanja potreboval. — Nato Je Trebič pohecnil na Kitajsko, kjer ie v državljanski vojni imel precej črno vlogo in je deloval kot gospodarski svetovalec in dobavitelj orožja za vse
državljanske vojne. V Afganistanu je postal svetovalec častihlepnega nomadskega kneza in je zaman skušal pahniti s prestola kralja Amanulaha.
Ta človek je torej leta 1926 prestopil k budizmu, vslopil je v budistični samostan nekje v Zadnji Indiji, čigar voditelj je kmalu postal, nato je bil budistični višji duhovnik. Potem se je kot misijonar odpeljal v Evropo, a se je moral kmalu vrniti, ker so mu vse države vrata pred nosom zaloputnile. Leta 1931 je izdal svoj življenjepis: »Resnica o mojem življenje. Spomini največjega pustolovca 20. stoletja.« Sam je to svojo knjigo prevedel v 16 različnih jezikov, ki jih gladko govori in piše ...
Nato je krog njega vse utihnilo, le enkrat so ga imeli vsi na jeziku, takrat, ko se je zvedelo, da ima v Angliji sina in da je bil ta sin, John Lincoln, zaradi roparskega umora obsojen na smrt.
Zdaj pa se je spet nenadoma pojavil, pa spet na Kitajskem in še zmeraj kot budist, in predlaga Chamberlainu in Daladierju, Hitlerju in Stalinu nasvete za mir ...
Da bo ta slika zaokrožena, je treba še dodati, da je nedavno svojemu mladostnemu prijatelju iz Ogrske pisal pismo tele vsebine: »Da bo leta 1942 umrl, da bi rad počival v svoji rodni zemlji in da želi v teh nekaj letih, kar bo še na svetu, svoji domovini, Ogrski izkazati veliko in važno uslugo.«
Tržič
Strelska družina v Tržiču ima svoj redni letni občni zbor, dne 10. marca t. 1. ob 9.30 v prostorih kavarne »Javornik«. V6e člane in prijatelje strelskega športa vljudno vabi odbori
Vojaški vpoklici duhovnikov v Nemčiji
V	tridentskem »Narodnem listu« z dne 17. in 18. februarja 1940 je nadžupan izdal razglas na vse moške državljane iz letnikov 1904 in 1905, naj se prijavijo k vojakom. Razglas pravi: »Osebno so dolžni priti vsi brez izjeme, vsi, ki so rojeni v teh letih in stalno bivajo v Tridentu, torej tudi tisti, ki so nujno potrebni pri gospodarskih in industrijskih podjetjih, v uradih, v strankinih službah in tudi duhovnikiNaredba, da 8e naj prijavijo tudi duhovniki, velja bržkone za vso Nemčijo.
V	Nemčiji doslej niso katoliških in protestantskih duhovnikov še nikoli klicali k vojakom. Mimo tega določa državni konkordat z dne 20. julija 1933 v členu 6.: »Kleriki in redovniki so prosti dolžnosti glede na prevzem javnih uradov in podobnih dolžnosti, ki po predpisih kanoničnega prava niso v skladu z duhovniškim, ozir. redovniškim stanom.« V času sklepanja konkordata v Nemčiji še ni bilo splošne vojaške dolžnosti, tako da vojaška služba ni mogla biti izrecno imenovana.
Anglija se je posvetila Materi božji
Westminstrski nadškof, kardinal Artur Hinsley, je nedavno o priliki slovesne službe božje v west-minstrski katedrali v Londonu obnovil posvetitev Anglije Materi božji, da bi država dosegla mir pravičnosti in ljubezni. Apostolski delegat v Veliki Britaniji je imel pri tej slovesnosti pretresljivo pridigo.
Seznam kitajskih mučenikov
Kakor poročajo iz Pekinga, je pater Daniels v »Apostolicumu« objavil seznam 293 mučenikov, ki so bili umorjeni med svojim misijonskim delovanjem na Kitajskem. Od teh je bilo že 16 prištetih med blažene. Med mučeniki je 61 frančiškanov, 49 je udov pariške misijonske družbe, 37 je jezuitov, 36 navadnih duhovnikov, 26 Članov Vin-cencijeve družbe, 14 dominikancev in 14 misio-narjev iz Scheuta.
Umorjeni škof iz Barcelone bo prištet med blažene
V	Španiji so storili že vse potrebno, da prosijo v Rimu, naj bi se uvedle priprave, da bi bil prištet med blažene barcelonski škof msgr. Manuel Yrurita y Almandoz, ki so ga rdeči proti koncu državljanske vojne umorili, škof je živel v vojnih zmedah ves čas v Barceloni, v kleti, iz katere je le včasih odšel v delavski preobleki. Ko so rdeči pobegnili spričo bljajočih se Francovih čet, so škofa v poslednjem hipu izdali. V starosti 65 let je umrl strašne mučeniške smrti. Njegovo razmesarjeno truplo so Francovi vojaki našli v obcestnem jarku.
lahievajie povsod naš Ust!
Gonilni jermeni
za tovarne, mline, žage itd., kakor tudi Šivalne in vezalne jermene v prvovrstni kakovosti priporoča Iv. Kravo*, Maribor, Aleksandrova 13, tel. 22-07.
Glavna kolektura Drž. razr. loterije
VRELEC SREČE
Alojzij Planinšek
Ljubljana, Beethovnova ulica 14
javlja izid žrebanja z dne 20. februarja V. razreda 39. kola:
200.000 din št. 29-102, 98312, 100.000 din št. 83308, 80.000 din št. 10570, 40.000 din ŠL 12003, 30.000 din št. 36300, 2UMKI din št. 39346, 20.000 din št. 89573, 16.000 din št. 27950, 34088, 78009, 14000 din št. 2125, 62398,
10.000 din št. 3184, 5T>48, 21522, 30062, 31306, 38430, 51642, 70143, 70731, 72869, 73855, 85959, 8.00(1 din št. 10130, 22063, 26818, 28022, 40281, 46944, 65027, 68146,
6.000 din št. 5823, 131fil, 18201, 18297, 20856, 27060, 47678, 57731, 62018, 652>44, 78055, 83106, 87499, 90174, 65644,
5.000 din št. 2061, 22014, 30225, 37202, 42565, 47896, 52836, 62836, 76837, 90248, 90418, 91455, 110308,
4.000 din št. 5185. 9060, 14101, 18024, 20073, 21535, 21708, 212058, 26373, 26441, 32543, 34100, 34««, 37304, 44226, 44682, 50150, 52102, 52505, 53012, 55186, 56920. 61397, 68330, 65813, 70821, 78661, 81008, 81214, 84085, 85250, 8884,1.
Nadalje je bilo izžrebanih še veliko število dobitkov po 1000 din.
Ker so bili dobitki javljeni telefonično, even-tuelna pomota ni izključena.
Prihodnje žrebanje bo v petek 1. marca. Vsi oni, ki so zadeli v kolekturi »VRELEC SREČE«, lahko denar takoj dvignejo.
»Slovcitieva* podru/nica
Ljubljana, TjjrSeva cesta
(palača Poštni dom)
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka besedo 1 din; lenltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede sa računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, S mm visoka petltna vrstica po 9 din. — Za pismene odgovor« glede malih oglasov Ueba
priložiti znamko.
II
Službejičejo
Iščem službo
za hotelskega slugo ali vratarja. Obvladam 7 jezikov. Naslov v vseh poslovalnic. »Slovenca« pod St. 2295.	(a
Strojni ključavničar
Izučen vseh poslov, tudi v orodju, Išče primerno službo. —• Sel bi tudi za skladiščnika aH čuvaja. Dopise v upravi »Slov.« pod »Penzlon« 2474. (a
Vrtnarski pomočnik
dobro lzvežban, z dobrimi spričevali, želi službo najraje v Ljubljani. Na stopi lahko takoj. Po-nubdbe na upr. »Slov.« pod »Mlajša moč« 2652.
Pouk
I
Stenografija - strojepisje.
Izpopolnjevanje. Začetek marca. Trgovsko učlliščo ItOBIDA, Ljubljana, Tr novska ul. 15.
fl
Kupimo;
•umu a
Večje število tesarjev
sprejme tvrdka B. Tonia-žlč pri gradnji večje stavbe v Slovenj Gradcu
Fanta
16—17-letnega, poštenega, pridnega, sprejmem. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 2727.
Samostojno kuharico
za hotel takoj sprejmem. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Dobra kuharica« št. 2660.
Dekle
snažno, pošteno, delavno, z dobrimi spričevali ali vsaj 7. gospodinjskim tečajem, kr ima veselje do kuhe, dobi dobro plačano službo v trgovski hiši. -Sprejmemo tudi dekle za kmetslca dela. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Ljubljana« št. 2706.
0D0AJ0:
Gospodično
sostanovalko sprejme gospa. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2783.
Sprejmemo
samostojne kalkulante za vodno- in elektro-instalacijo, za izdelovanje strojev in strojnih delov in za izdelovanje lesenih modelov za livarno.
Rudarja
ki zna rudarske posle kakor tudi merjenje in risanje map. Ponudbe je poslati na Publi-citas d. d., Zagreb, Ilica 9, pod številko 7720.
Čistite podstrešje?
Staro železo in kovinasto šaro odnese na tehtanje in plača naš delavec najbolje, ako le pozovete telefon 32-52 tovarne Lutz v
Hi
Pisalne stroje
Underwod, Smlth Bross, Continental, ICappel, vse v dobrem stanju, proda »Torpedo«, Miklošičeva 18
»Sauggas«
napravo z motorjem ISO do 240 k. s., novo aH že rabljeno, kupimo.
Gozdna uprava THURN,
RAVNE, p. GUŠTANJ.
I
Automofor
i
Tovorni avto
dobro ohranjen, 2 ln pol do S ln pol tone nosilnosti, kupim. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 2780.
BEE^ffl
nMBHVHMMBS
Namočeno polenovko
dobite pri I. BuzzolinI, Lingarjeva ulica.
3000 kg krmilne pese
prodam. Moste, Zaloška cesta 181.
Pšenične otrobe
nadomestijo S L A D N I K A LIČKI (male). Dobite jih v Javnih skladiščih po' 120 din 100 kg pri tvrdlti Fran Pogačnik d. z o. z., Ljubljana Tyrševa cesta 33.
koks, drva nudi I. Pogačnik
Ljubljana, Bohoričeva 6
telefon 20-59 Postrelba brezhibna
^SBSSSL
Posestvo
blizu mesta, zraven cerkve, ceste in žel. postaje prodam. Vprašati v gostilni Marušek, Sp. Hajdlna, Ptuj.	(p
Št. 13712/40.
Razpis
Mestna obč. ljubljanska razpisuje javni natečaj za napravo idejnih osnutkov za Dom onemoglih na Bokalcah. Natečaj je splošen v smislu pravilnika o opravljanju natečajev (Službeni list št. 15 od 22. II. 1930) in se ga lahko udeleže vsi strokovnjaki — državljani kraljevine Jugoslavije.
Člani razsodišča so: dr. Tomaž Klinar, predsednik soc.-pol. odbora mestnega sveta, inž. Albert Poženel, mestni gradbeni direktor, Heribert Svetel, mestni višji svetnik, inž. France Tomažič, poobl. inženir za arhitekturo, inž. Vladimir Mušič, mestni višji gradb. svetnik, arh. Ivo Spinčič, mestni višji gradbeni komisar, inž. Boris Kobe, mestni arhitekt; namestnika: Stane Likar, član mestnega sveta in tajnik OUZD, inž. Ivo Medved, poobl. inženir za arhitekturo; poročevalec: inž. Pavel Gosti, mestni arhitekt.
Nagrade znašajo: I. nagrada 30.000 din, II. nagrada 20.000 din, III. nagrada 10.000 din, IV., V. in VI. nagrada skupaj 18.000 din, torej vse nagrade skupaj 78.000 din.
Osnutke je treba oddati do 12. ure dne 22. maja 1940 v mestnem tehničnem oddelku ali na pošto hkrati z brzojavnim obvestilom o oddaji.
Razpisni pogoji se dobe od 15. marca 1940 dalje v mestnem tehničnem oddelku, Nabrežje 20. septembra, II. nadstropje, vrata 7, proti plačilu 30 din.
Ljubljana, dne 1. marca 1040.
Zupan mesta Ljubljane: ' dr. Juro Adlešič, 1. r.
Gospodinje in neveste!
Prešite odeje svilene od din 220 naprej, klotaste z dobro vato od din 120 naprej, tekače (tepihe) šir. 65 cm od din 26 naprej, predposteljnike, preproge za pod mizo, zastore za okna, gradi za madrace, platno za rjuhe in kapne, razno laneno platno, svila, batisti in poplini za perilo, namizne garniture dobite največjo izbiro v špecijalnem oddelku tvrdke
Goričar, Ljubljana, Sv. Petra c. 30
Istotam se izdeluje vsakovrstno osebno in posteljno perilo, kompletne opreme za neveste i. t. d. Tvrdka ima moderno predtiskarijo in strojno vezenje za izdelavo perila)
Ob priliki nakupa ne pozabite na to trgovino!
Natečaj
za izdelavo idejne skice za novo zgradbo bolnišnice bolniškega fonda za državno prometno osebje kraljevine Jugoslavije v Beogradu, ki se bo gradila v Beogradu nu Pušinem brdu.
Centralna uprava humanitarnih fondov za državno prometno osebje kraljevine Jugoslavije razpisuje javni splošno jugoslovanski natečaj za izdelavo idejne skice za novo zgradbo bolnišnice bolniškega fonda za državno prometno osebje kraljevine Jugoslavije, ki se bo grudila v Beogradu na Pašinem brdu.
Pravico sodelovanja na natečaju imajo vsi arhitekti, državljani kraljevine Jugoslavije.
Ziri predstavljajo:
Predsednik: g. Ivan Jankovič, predsednik glavnega upravnega odbora bolniškega fonda za državno prometno osebje kraljevine Jugoslavije; udje: arhitekt s. D. Leko, vseučiliški profesor; arhitekt g. V. Vladisavljevič, delegat beograjske inženirske zbornice: arhitekt gosp. dr. B. Maksimovič, profesor srednje tehnične šole v Beogradu; arhitekt g. V. Kojič, docent na vseučilišču v Beogradu; arhitekt g. IM. Suica, tehnični svetnik mestnega poglavarstva v Beogradu; g. dr. B. Konstatinovič, ravnatelj osrednjega nigijenskega zavoda v Beogradu; g. dr. D. Kalanovič, upravnik železničarske bolnišnice na Dedinju v Beogradu; namestniki: g. R. Mihelič, glavni upravnik bolniškega fonda za državno prometno osebje kraljevine Jugoslavije v Beogradu; arhitekt g. M. Radovanovič, docent na vseučilišču v Beogradu, delegat inženirske zbornice v Beogradu: ing. g. P. Vukovič, šef odseka glavnega ravnateljstva državnih železnic v Beogradu; g. dr. ing. Janko Grampovčan, podpredsednik glavnega upravnega odbora bolniškega fonda za državno prometno osebje kraljevine Jugoslavije; g. dr. M. Vasic, šef kirurgičnega oddelka železničarske bolnišnice na Dedinju v Beogradu; g. M. Stefanovič, oblasni upravnik bolniškega fonda Beo-grad-Jug; g. M. Djordjevič, oblasni upravnik bolniškega fonda Novi Sad: ing. g. A. Bogner, višji svetnik prometnega ministrstva v Beogradu: poročevalec: arhitekt g. D. Manojlovič, višji svetnik glavnega ravnateljstva državnih železnic v Beogradu.
Skupni znesek vseh nagrad znaša 100.000 (sto tisoč) dinarjev.
Rok izročitve idejnih skic: 30. april 1940 do 18. ure zvečer.
Pogoji in načrt natečaja se dobe v delovnih dneh v pisarni Centralne uprave humanitarnih fondov za državno prometno osebje kra-' ljevine Jugoslavije v Beogradu, palača Ministrstva prometa, Nemanji-nova ulica št. 6, III. nadstropje, soba št. 542 a, za ceno 30 dinarjev.
Iz pisarne Centralne uprave bolniškega fonda za državno prometno osebje kraljevine Jugoslavije, Beograd, C. U. št. 588/40.
Inserirajte v ..Slovencu" i
Umrla nam je, pokrepčana s tolažili sv. vere, v 81. letu starosti naša dobra teta in stara teta, gospa
Marija Novak
posestnica in bivša gostilničarka v Novem mestu
Na njeni poslednji poti jo bomo spremili v petek, dne 1. marca ob 2 popoldne iz hiše žalosti Vogelna ulica 9 na pokopališče k Sv. Križu.
Priporočamo jo v molitev I Ljubljana, dne 29. februarja 1940,
Rodbine: Zidar-Zobec.
Jakob K. Heeri
28
Beminski kralj
Roman s švicarskega pogorja
»Vedel sem pa tudi,« je nadaljeval mračno, »da sem delal nekaj, kar bi ne smelo biti, zakaj vselej, kadar sem poskusil svojo umetnost, sem se čutil potem vsega razbitega, in najbolj bednega takrat, kadar je odpovedala. Bila je umetnost za slabiče in nebogljene revčke; ako sem jo tvegal pri močnih, trdnovoljnih možeh, sem podlegel in preklinjal svoj dar. Toda moja mati se je z njim opajala, njej na ljubo sem preizkušal svojo tajinstveno moč. ,Ne morem več prenašati teh oči za mizo', je dejal moj oče. ,Ali ne vidiš, da ima skrivne moči?' je odvrnila mati.	,
Prepiri z očetom so me pregnali v Francijo. Nisem vedel, kai naj sodim o svoji umetnosti in sem jo v St. Etiennu poskušal iz baharije še večkrat pri svojih tovariših. Med našo delavnico ter bolnišnico in lazaretom je bil živahen promet z instrumenti. Moje, že od prej zelo veliko zanimanje za bolniške pojave se je vzbudilo, s svojimi spretnimi rokami sem postal najljubši pomočnik profesorja Lagourdeta.
Njemu sem nekega dne razodel svojo umetnost in mu jo pokazal na bolnikih. 2e sem menil, da sem ga navedel do velikega odkritja, on je pa dejal; Marko, tvoja umetnost je prastara. Ali se bo znanosti posrečilo napraviti iz nje kaj uporabljivega, je negotovol Gotovo je samo eno: zločinsko ravna, kdor se polasti volje svojega bližnjega tako, da s silo ukine v njegovem telesu in duši naravne postave, in k tem sodi tudi bolečina. Ne počenjaj več tega, Marko, ne postavljaj se v eno vrsto s čarodeji in goljufi, ki so od Kaldejcev v Egiptu do mazaških slepark v Parizu izrabljali temno silo volje. Zakaj narava se maščuje za zločine, ki jih zagreši človek na njej. In bilo bi škoda zate, moj fant, ako bi postal nekega dne žrtev samega sebel Blaznost ali zločin, to je konec te umetnosti.«
Tako je pripovedoval Marko.
»In pri Piji si jo vendar zopet poskusil!« je rekla Cilgija pridušeno in očitajoče. »Ne poskušaj je nikoli na meni, Marko, sicer se bo sprevrgla ljubezen v sovraštvo!«
Tedaj je posijala bleda luč v megle, skozi katere sta hodila, izmed čddastih oblakov si je utrlo pot sonce, hlapeče višavske podobe, gore in vrhovi so plavali v odsekanih prividih skozi sivino.
Nenadoma je stal pred njima v soncu in siju lik Morteratscha.
Cilgija pa, tesnobno preplašena zaradi izpovedi svojega ljubega,' je pogledala v srečen obraz.
»Ne, Cilgija, ako ti pripovedujem te stvari, jih samo, ker hočem biti pred teboj odprt kakor knjiga, ker ti hočem povrniti zaupanje z zaupanjem, ker bi te hotei prositi, da me povedi iz megel moje mladosti ven na sonce! Rad bi postal dober, Cilgija, kakor si dobra ti! Poglej mi v oči, Cilgija —« prijel jo je za obe roki in ves razvnet strmel v njen lepi obraz. »Ne, ne! Tvoje oči polne gneva in luči, so močnejše nego jaz, saj ti pravim, da samo slabiči, že bolni v jedru, podlegajo tej blazni umetnosti, ti si pa močna, moja krasna Cilgija! V tvoji ljubezni pokopljera svojo nesrečno moč. O, Cilgija, pomagaj mi, na vsem širnem svetu nimam nikogar razen tebe!«
Vzburjenost obeh je bila tako globoka, da nista videla pokrajinske lepote, ki ju je obdajala. Stala sta na kraju, kjer kaže Engadin svojo najlepšo vodno igro. Med temnimi jelkami in limbami izvira šumno Berninščica z valovi tako prozornimi ko steklo, jih razliva med zeleno obrasle skale in meče svojo kipečo prozornost, snežne pramene in snope v motno ledeno mleko potoka, ki prihaja iz bližnjega morteratsehkega ledenika.
Ljubavni par stopa čez ozko brv, na sredi se pa Cilgija ustavi in prime svojega ljubega za roko.
»Ali vidiš čudež, Marko?«
Na modrem čadu megle, v katero se skrivnostno izgublja dvojni potok, se vidi senca gugajoče se brvi, in na senci stojita njuni senci, glavi jima pa obdaja kakor glorija sončni obstret.
»Sonce, sonce, oklenilo je naju v isti obod luči!« Tako vriska Cilgija. »In kakor naju druži sonce, tako hočeva v njegovi luči ostati za vedno skupajl«
Naslonila je svojo glavo na njegovo ramo, in poljubil jo je na čelo, in ona je zardevajoče dovolila.
Pred njima leži ledenik Morteratsch v sijaju milega jesenskega dneva, in za njim plameni snežnobeli vrh Bernine v nasičeno sinjino neba. Nadzemeljska luč lije z njegovih snežnih sten na ledenik, ki počiva kakor pravljična podoba v neomadeževano čistem polkrogu zimskih vrhov.
V mogočnih kopah zamodrelega ledu kipi Morteratsch do Isole Perse, izgubljenega otoka, in ga obdaja, in poleg otoka se dviga čudovito ledeno mesto, z zatrepi, slemeni, oboki in mostovi in zeva-jočimi ulicami, in bela in ažurna luč sanjavo utripa po molku tega začaranega sveta.
Tiho se vdajata zaljubljenca mogočnemu vtisu te podobe in stojita tesno skupaj.
Tedaj spreleti silno bobnenje mrtvo mesto, skoraj kakor grom.
»Ledenik govori,« pravi Marko.
»Dragi, ali poznaš pravljico, ki trepeta tam notri od časa do večnosti?« vpraša Cilgija nežno in resno.
»Poznam jo, toda rad jo čujem iz tvojih dragih ust,« odgovori on. Ona pa odgovori: »Vsi, ki se ljubijo, bi morali poromati do tega ledenika in si jo priklicati v spomin! Poslušaj Marko!«
Sedla sta na obsvetljeno skalo pred ledenikom.
Cilgija pripoveduje: »Tam, kjer grmi in vzdihuje zdaj ledenik, se je razprostirala najlepša planina Engadina. Mladi pastir Aratsch, ki je pasel na njej svojo čredo, je ljubil lepo, bogato deklico iz Pontresine. Njeni trdosrčni starši pa te ljubezni niso trpeli. Tedaj je odšel Aratsch, potem ko mu je bila mladenka obljubila večno zvestobo, kot vojaški najetnik v benečansko službo. Na ladji se je boril proti Turkom, v kratkih letih je postal stotnik, in delež na plenu ga je obogatil. Njegov dogovorjeni čas mu je potekel in odpustili so ga z velikimi častmi. Ko se je pa vrnil s svojimi zakladi zopet v Pontresino, je bilo dekle nevesta drugega, Aratsch je zapustil vse svoje imetje, odšel na planino in nihče več ga ni videl. Mladenka pa m našla nobenega miru več. V dekliški lepoti je hodila po planini navzgor, navzdol, trkala na stene: ali niste videli mojega Aratscha? Dobrotno je blagoslavljala planšarj^m mleko in celo po svoji smrti se je prikazovala še dolgo let v pohlevni prikupnosti in tihi tožbi. Nekega dne ji je pa pokazal trdosrčni planšar vrata. Zdaj je verjela, da je njen ljubi mrtev in je dejala: Prav, spustila se bom torej tudi jaz k njemu in planina naj premine! Tedaj so zabobnele ponoči gore, ledene grmade so pokrile pašnik in so nasule iz ledenega slopja spomenik nad ljubečim se parom. Tam pri otoku Persa počivata v čudoviti modri razpoki na skali. Potoki, orgle ledenika, jima pojo, godba polni veže in prevzema mladenkino srce z nefemerno otož-nostjo, zakaj ona ne vž, kako blizu je svojemu ljubljenemu. Nekoč jo bo pa Bog v svoji dobroti rešil iz njeneg« hrepenenja. Toda samo kratek, kratek dan bo planina zopet zelenela in bosta zaljubljenca smela hoditi po njej. Zakaj naslednji dan bo konec sveta.«
Cilgija je umolknila globoko resna in močno prevzeta.
Plamen notranjega ognja je gorel v črnomodrih Paltramovih očeh.
»O Cilgija, Cilgija, kakor mladenka iz Pontresine bi te moral iskati in moje ime izginiti v ledenikih, ako bi —«
»Ne izgovori strašne besede!« je prosila Cilgija. Potegnila ga je k sebi in njune ustnice so se našle v prvem poljubu ljubezni.
7« Cd
Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramar«
Izdajatelj: inž. Jože Sadja
Urednik: Viktor Cenčit