V Trstu, v Letnik XXXIX. Izhaja vuk dan, tudi ob ncdeflah ta ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob • * Urcdoiitvo: Ulica »v. ~ — AMŠkami L dopisi tuj se _ b _ iimji —J ii ta Udajftdj la _ Usta CIHiiimB* — __ _ _— - . omejeria pmima Tinta, Sv. FnnOlka Tddkm mMIH b ywt Ser. 11-57. NMtCtiai aaaia: Zt zrn Ml kto..... ZA ui HGMCC * * 1 ~ " Za ne^tliik« Iillj« M flb Ul• • • m! Mi............... — Val p • * • • • • • • • • • K*-: fc Posaaezae številke .Edinosti* ae prodajajo po 6 vinarjev latafdc ltcvflkc po 10 vtna^ev. Oglasi aa rrfiMi^ aa milimetre v Umtaafl ene kalnnr Cene: Ogiaai trgovcev la obrtnikov . . . mm po 10 vio. Osmrtnice, zahval«, pOBlinicc, oglati dfaariiiii zavodov ............... mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5 — vsaka nadaljna vrsta.....•.......3*— Mali oglati po 4 vinarje benda. najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema laserata! oddelek .Edinosti*. Naročnina in reklamacije se poiiljajo upravi Uata. Plačajo se likljutno le upravi .Edinosti*. — Plafii ta ta* se v Trstu, la iaauatid oddelek aa ushiti v ulici Sv. PranCUka B. 20. — Poltnotmnikdčnl račun SL «41.652. Bosi popolnoma pmnaganl pri Oekirmezi v Knrpnffi!. - Pri Mrismezi se vrše boli. Z južneja hojttta. novi koli v SrkUL - V Boso! ei srbski batalicn obkolili in razorolei DUNAJ 2. (Kot.) Uradno se objavlja: Ob 2.10 dopoldne. Nate, v Srbiji se nahajajoče čete so že dva dni v ofenzivnem boja. Donedaj napreduje naša ofenziva proti sovražniku, ki se nahaja povsod v močno zavarovanih in z žicami prepletenih pozicijah, sicer počasi, toda usodno. Z izčiščenjem po srbskih in črnogorskih četah in iregularnih četah vznemirjanih krajev Bosne, se je že pričelo. Pri tem je bil včera) kompleten srbski bataljon obkoljen, raz orožen in odpeljan v vojno vjetništvo. Srbske vesti, da ie bila uničena 40. hon-vedska divizija, so nov dokaz o bujni srbski fantaziju Ta naša divizija se nahaja, o čemer so se imeli Srbi že ponovno priliko prepričati, v najboljšem redu v bojni fronti in se je tako bojev pri Višegradu, kakor tudi bojev tekom zadnjega tedna, junaško udeleževala. Potiorek, flem. z ausmisko-rusbeso bojišča. Bon v Mrpafik. Rusi premagani pri Oekormezo. — Boji pri Korosmezd. BUDIMPEŠTA 2. (Kor.) Ogrski kores-pondenčni urad poroča iz Nyiregyhaze: Glasom nekega poročila, ki ga je poslal nad župan korakata Marmaros, so naše če*e pri Oekormezo v zmagoviti bitki premagale Ruse, ki so v padli v Marmaros. Sovražnik se je umaknil v neredu proti meji. V Oekormezo in okolici sta red in oromet zopet vzpostavljena. Naše, v okolici Korosmezd se nahajajoče čete, istotako pričele boj z Rusi, U bodo v kratkem pregnani Hokmeftraskii vstajo t Havi SrNH? CARIGRAD 1. (Kor.) »Osmanischer Lloyd« objavlja poročila, ki jih je dobil od nekega preko Soluna včeraj v Dedea-gač došlega muslimanskega prvaka, glasom katerih so se mohamedanci v Dja-kovici. Peči, Prizrenu, Skopliu in Kača-niku uprli proti Srbom in ustanovili tri divizije. ki znašajo skupno 90.000 mož. Srbi so jim poslali nasproti tri bataljone, ki pa so jih, še predno so dospeli na določeno mesto. Albanci obkolili. Dva srbska bataljona sta bila popolnoma uničena. Neki albanski voditelj je odšel na čelu 20.000 Albancev proti Skoplju in zahteval predajo mesta. V bitoljskeni okraju so se Albanci zvezali z Bolgari. Pod vodstvom bivšega vstaškega voditelja Petkova se nahajajoče bolgarske tolpe, so zasedle prelaz Beglišta. da preprečijo pohod Epirotov skozi Macedonijo. \ nekem drevoredu v Bitolju da so se vršili govori, kjer se je zahtevala vzpostavitev turškega gospodstva in osvoboditev izpod srbskega jarma. Ker je neki srbski stražniški oddelek hotel nekemu govorniku preprečiti govor, je prišlo do spopada, tekom katerega je bilo ubitih 12 srbskih orožnikov. Srbija polna ranjencev. SOLUN 1. (Kor.) Ker so Srbi tudi že tobačna skladišča tvrdke Herzog v Gjev-gjeliji napolnili z ranjenci, odhajajo sedaj vlaki. natlačeno polni ranjencev, v Bitolj. Križurka ..Korisnike" potonilo sedem ans-eiKik pomikov. BERLIN 2. (Kot.) Glasom nekega poročila >Berlincr Tagblatta« iz Amsterdama. je mala križarka »Karlsruhe« potopila v Atlantskem oceanu 7 angleških parnikov. Archibald Kurd o križarki „Emden". LONDON J. (Kor.) V listu „Daily Tele-graph" priobčuje Archibald Kurd o križarki .Emden", da ista najde idealno polje za svoje operacije, ker se tam mimo vozi veliko število ladij in ker „Emden" lahko porabi več zalivov in se tako skrije pred angleškimi križarkami. Razven tega je „Emden" v tem pogledu na boljšem, da plava zelo hitro. Kedar je v nevarnosti, vedno lahko zbeži. Čudim > se, kaj vse stori. Kapitanu ladje „Emden* lahko čestitamo, ker z briti-škim moštvom postopa človeško in obzirno. Treba je, da tega pomorskega častnika nazivamo „De Wet" moija. Njegovi politiki ni para. V nobeni pomorski bitki starega in novega veka ni sledila sovražna ladja taktiki slavnega guerilla-poveljnika p<> suhem, da bi se namreč od plena preživljala in vjet nike izpuščala. Ravno to, kar je „Emden* dosegla, onemogočuje, da sejo uniči. Vtem slučaju ne bo pomagalo, zasledovati sumljive ladje obložene z ogljem. „Emden" lahko dobi oglje zastonj. Vzame ga seveda samo toliko, kolikor ga lahko naloži. Obvladujemo sicer morje, vendar pa ne vsaki kvadratni meter istega. Gospodstvo po morju porabljamo, da omogočujemo privoz živil in si-rovtn in pa zato, da vojaška mobilizacija napreduje. To, kar je „Emden" dosegla, ne more predrugačiti potek in značaj vojne. Ista ostaneta epizoda. List „Manchester Guardian" ceni škodo, katero je „Emden" prizadela do sedaj angleški plovbi v indijskem oceanu, na približno en milijon funtov. Razdjane ladje so imele 50.000 toneiat. List proslavlja kapitana ladje „Emden", ki je prizanašal posadkam trgovinskih ladij in pripominja, da ima angleška mornarica v szijatskih vodah komaj šest križark, ki se po svoji hitrosti lahko merijo z „Emden". Volno * kolonijah. PRAETORIA 2. (Kor.) Reuterjev urad poroča uradno: Oddelki južnoafrikanskih čet so presenetili dve nemški predstražni četi, eno pri Grasplatzu v bližini zaliva Luderitz, drugo pri Anihabu, 25 milj od imenovanega zaliva. Vjetih je bilo 5 Nemcev, eden med njimi je bil smrtno ranjen. W ei ssk irc hnerje va brzojavka generalu tlindenburgu. DUNAJ 2. (Kor.) 2upan dr. Weisskirch-ner je poslal generalu Hindenburgu povodom njegovega 63. rojstnega dne brzojavno čestitko, kjer prosi za božje varstvo in blagoslov zmagovitemu vojskovodji in poudarja, da je avstrijsko prestol-no mesto z navdušenjem sprejelo vse vesti o velikih zmagah Hindenburga. »Frankfurter Zeitung« o ofenzivi proti Rusom. FRANKFURT ob Meni 1. (K.) »Frankfurter Zeitung« objavlja članek z naslovom »Ofenziva proti Rusom«, kjer pravi: Prodiranje nemških in avstrijskih čet, ki so na obeh straneh Visle potisnile Ruse nazaj, bo sovražnika tudi kmalu prisililo, da umakne tudi svoje prednje pozicije, če noče priti v nevarnost. Ruska ofenziva, ki je bila strategično že zaključena z zase-denjem Lvova, odpira sedaj pot ofenzivi naših čet, o katere smeri in bližnjem cilju se mora še molčati. Ze pričetek teh operacij nas mora zadovoljiti, ker pokaže nevtralnim državam, ki so bile morda pod vtisom brezvestnih, pretiranih zmagoslavnih poročil iz Petrograda, da je av-srijska armada ne samo sposobna za boj v najširšem pomenu besede, ampak da jo prešinja tudi ofenzivna želja, kar je najboljši porok za končno zmago. Nevtralnost v Belgiji. FRANKOBROD OB MENI, 2. (Kor.) »Frankfurter Zeitung« priobčuje pod naslovom »Nevtralnost v Belgiji« poročilo v Londonu živečega italijanskega časnikarja Viktorja Ambrosini o njegovih utisih za časa njegovega bivanja v Bruslju in njegovega potovanja po Belgiji. Poročilo se med drugim glasi: Prvi moj utis ob mojem prihodu v Bruselj dnj 20. septembra je bilo začudenje. Vse namreč izgleda tako mirno, da bi človek lahko mislil, da so nemški vojaki prišli samo v obiske. Vsi ti so razumni, mirni ljudje, ki povsod sproti plačujejo. Povpraša se lahko kogarkoli; nemški vojak ni storil nikomur nič žalega. Varnostno službo v mestu opravlja belgijsko redarstvo. Ponoćno življenje nič ne zaostaja za onim v normalnih časih. Kavarne so polne elegantnih ljudi in po sprehajališčih je polno življenja in vrvenja. Ko sem govoril z nemškim poveljnikom o razdejanem »Termondu«, mi je ta odgovoril: Morali smo, žalibog, tako ravnati. Iz vsake hiše so streljali na nas. Vojaki so bili. ki so, ko so dospeli naši fantje, slekli svoje suknje in trdili, da niso vojaki. Glede belgijske nevtralnosti je rekel poveljnik, da so Nemci sedaj prepričani, da so bili Belgijci že dolgo pripravljeni, da puste angleške čete skozi. Komandant mi je pokazal zavitek spisov z naslovom: »Projekt izkrcanja angleških čet v Belgiji«. V teh spisih so bila kot luke za izkrcanje označena mesta Dunnkirchen, Boulog-ne in Calais in pa železnice, katerih naj bi se bile čete posluževale za vožnjo v Drfig- ge, Gent in Bruselj. V teh spisih je tudi govora o preskrbovanju angleških čet z municijo in provijantom. Tudi slike angleških Čet so bile v spisih, da bi se jih lahko spoznalo, nadalje vzorci sukna in risbe. Obhod po mestu mi je podkrepil moj prvi dobri utis o vladanju zmagovalcev in njih izbornem redu. Vsaki vojak na vprašanja točno in uljudno odgovarja. Vsi hodijo brez orožja, da si ogledajo znamenitosti mesU in nakupijo kakih spominov. Morda se Belgijcem dovoljuje le^preveč prostosti. Tu lahko vsakdo počenja, kar se mu zljubi, dokler ne škoduje Nemcem. Odpeljal sem se z vojaškim vlakom v Luttich. Srečali smo na potu še druge vojaške vlake. Vsi vojaki so bili navdušeni, pa mirni; vsi namreč vedo, zakaj se borijo. V Luttichu je velik promet civilnih in vojaških oseb. Brezvspešno sem iskal glavnih prič o nemških grozodejstvih. Mesto kaže svoje prejšnje staro lice. Grfln zboraicfl. ATENE 1. (K.) Na včerajšnji seji zbornice je ministrski predsednik Venizelos v nekem govoru izjavil: Tudi javno mnenje je podpiralo vlado v njenem stremljenju, da vzdrži nevtralnost, nikakor pa ne časopisje, ki ne izraža samo drugače sicer popolnoma naravne simpatije, ampak tudi napada vojskujoče se države. Venizelos je priporočal nujno, naj se to ne dogaja več. Lažnjiva srbska poročila, da namreč av-stro-ogrska armada rabi eksplozivne kroglje. DUNAJ, 2. (Kor.) Kakor doznaje »Poii-tisehe Korrespondenz« je avstro-ogrska vlada naslovila na vlade nevtralnih držav noto naslednje vsebine: Časnikarski urad v Nišu je raztrosil vest, da, kakor poročajo vsa srbska po-veljništva, avstro-ogrska armada na vseh frontah rabi eksplozivne kroglje. Pri prvih desetih strelih strojnih pušk se porabljajo vedno eksplozivne kroglje in vsi avstro-ogrski vojaki da nosijo s seboj 20 odstotkov eksplozivnih patron. Avstro-ogrski poveljniki da so izdali strogo zapoved, da preprečijo* da bi ta municija ne prišla v srbske roke. Nadalje so ti poveljniki strogo zapovedali, da se morajo avstro-ogrski mrtveci in ranjenci preiskovati, če bi ne imeli takih eksplozivnih krogelj Še pri sebi. Avstro-ogrska vlada zavrača te neosnovane trditve, ki so samo obrekljiva sumni-čenja in kategorično protestira proti takemu postopanju od srbske strani, ki mu je smoter, zapeljavati javno mnenje. Lažnjiva srbska poročila. DUNAJ, 2. (Kor.) Uradno se razglaša: Višje armadno poveljništvo poroča? Kljub vsem odločnim zmagam v Srbiji skuša srbsko časopisje vnovič varati javnost stem, da razglaša poročila o izmišljenih zmagah in pretiravanjem glede upadov tolp, da bi svoj poraz, o katerem je že sama prepričana, prikrila. Na vsa lažnjiva poročila zunanjega časopisja glede stanja na balkanskem bojišču naj bo kratko in jedrnato odgovorjeno, da imamo vse osvojene postojanke vzhodno od Drine v svoji posesti in da vedno pridobivamo na prostoru. Rusija ni Bolgarski ničesar obljubila. SOFIJA 2. (Kor.) »Echo de Bulgarie« citira članek srbski vladi prijaznega organa »Samouprave«, ki pravi: Rusija je zahtevala, da naj se Bolgarska zaveže, da ostane nevtralna, ne da bi zato obljubila Bolgarski posest Macedonije. Rusija ni nikdar in pri nobeni priložnosti privolila v nobeno stvar, kar bi bilo proti volji ali na škodo Srbije. Bolgarska odklonila rusko prošnjo za prevoz vojnega materijala za Srbijo skozi Bolgarsko. SOFIJA, 2. (Kor.) »Narodni Prava« poroča, da je ruski poslanik Savinski prosil pri bolgarski vladi za dovoljenje za prevoz vojnega materijala iz Rusije v Srbijo. Ministrski predsednik Radoslavov je to prošnjo, sklicevaje se na člen 3 haaške pogodbe in na strogo bolgarsko nevtralnost, odklonil. Nadvojvoda Friderik nadziral armado. DUNAJ, 2. (Kor.) Iz vojnega časniške-ga stana se poroča: Armadni višji poveljnik nadvojvoda Friderik, je vporabil daljši operacijski odmor na gališkem bojišču za to, da je v spremstvu nadvojvode Karla Franca Jožefa vsak dan pregledal ta aH oni zbor. Povodom tega nadziranja, tekom katerega je pr&el v dotiko skoro z vsemi če- tami zaveznih armad, je imel posebno veselje nad tem, da je povsod opažal, kako je armada navdušena za bitko in kako se vzlic slabemu vremenu izvrstno drži. Oskrbovanje armade, kateremu je nadvojvoda posvetil svojo posebno pozornost, se je pokazalo povsod kot povoljno in izborno. Vojne potrebščine in posebno municije je našel povsod v izobilju. Nadvojvodinja Žita obiskala ranjence. DUNAJ, 2. (Kot.) Včeraj popoldne |e prišla nadvojvodinja Žita zopet v občo bolnišnico, da nadaljuje obisk ranjenih vojakov. Podala se je na kirurgično vseuči-liško kliniko profesorja Hohenegga ter govorila tam z več ranjenimi častniki in vojaki. Visoka gospa je vsakega tolažila. Ko je odšla, je obljubila, da kmalu zopet pride. Trgovinske ladje prihajajo lahko v ogrske luke samo po dnevu. BUDIMPEŠTA 2. (Kor.) Ogrski kores-pondenčni urad poroča iz Reke: Tukajšnja pomorska oblastnija je izdala odredbo, glasom katere smejo prihajati ladje v ogrske trgovinske luke samo po dnevu, to je eno uro po solnčnem vzhodu in eno uro pred solnčnim zahodom. Ladje morajo pravočasno naznaniti, da mislijo pripeljati se v ogrske luke. Izjema se lahko dovoli onim iadjam, katerih vozni red je bil odobren. Vojaški položaj Avstrije in Nemčije ugoden. KRISTIJ ANI J A 1. (Kor.) Vojaški so-trudnik lista »Aftenposten«, neki višii oficir generalnega štaba, označuje v nekem uvodnem članku sedanji vojni položaj Nemčije in zlasti tudi Avstrije kot ugoden in zaključuje svoja izvajanja s sledečimi besedami: Ce nemški generalni štab sedaj poroča, da se je pričelo bombardiranje Antwerpna, da je utrdbena linija Verdun-Toul prebita in omajana ruska fronta ob reki Narev, potem moramo priznati, da so ti dogodki zmagoviti. Nastop Batockega kot višjega predsednika v vzhodni PrusijL KRALJEVEC, 1. (Kor.) Višji predsednik pl. Windheim se je poslovil danes iz province vzhodne Prusije s posebnim razglasom, kjer se zahvaljuje vsem oblastim in uradnikom za izvršeno uspešno podporo. Razglas se glasi: Vojna, ki je bila usiljena naši domovini, je zadala provinci neizmerno škodo. Kakor se je našim četam v vzhodni Prusiji posrečilo, pregnati junaško se borečega sovražnika iz dežele, tako smemo z božjo pomočjo tudi sigurno upati na končno zmago in da bo provinca vzhodna Prusija potem še lepše in boljše urejena. To je moja goreča želja, ki jo izrekam povodom svojega odhoda. Dal Bog, da bi se tudi uresničila. Istočasno objavlja novi višji predsednik pl. Batocki povodom nastopa svojega mesta sledeči razglas: Prevzemam svoje mesto v popolni zavesti velike odgovornosti, ki je spojena ž njim. Prepričan sem, da se bo, če nam podeli Bog zmago, posrečilo izvršiti delo restavriranja province in to s sodelovanjem državnih oblasti in samostojnih upravnih organov, s sodelovanjem vsega prebivalstva v vzhodni Prusiji, brez razlike strank, stanu ali poklica. M iz Albanije. Princ Ghika in Essad paša v Albaniji SKADER, 2. (Kor.) Semkaj je prispel princ Albert Ghika. DRAC, 1. (Kor.) Pred par dnevi je prišel v Tirano Essad paša. Prebivalstvo ga je sprejelo zelo hladno. Epiroti zasedli Berat. VALONA, 30. septembra (Kor.) Epirot-ski prostovoljci pod poveljstvom Leona Tokantija in oddelek 500 mož pod kapitanom Vardafom, so zasedli Berat. Albanska vlada namerava odposlati, da reši mesto, posebno ekspedicijo. Vojaški režim v Egiptu. CARIGRAD, 1. (Kor.) »Ikdam« vprašuje, na podlagi katere pravice je Anglija odstavila egipčansko vlado in jo nadomestila z angleškim vojaškim režimom. Anglija tepta s tem pogodbe in pravice in je napravila samolastno dejanje, ker Egipt ni nobena angleška posest. Sodne razprave inozemcev in odprava kapitulacij na Turškem. CARIGRAD, 1. (Kor.) Kakor je povzeti iz informacij iz zanesljivega vira, se je špecijelna misija Porte, ki je imela nalog, da študira vsled odprave kapitulacij povzročeno stanje, izrazila v tem smislu, da naj se vršijo razprave inozemcev pri pristojnih konzulatih in ne na turških sodiščih, dokler se ne izdelajo zakoni, ki odgovarjajo evropejskim. Ta sklep, ki pomc-nja vzdržanje in nadaljni obstoj onega dela kapitulacij, ki se dostaje sodstva, je mi nistrski svet odobril. Turški finančni minister z navodili dede obrtnega davka inozemcev. CARIGRAD, 1. (Kor.) Finančni minister je razposlal na državne urade okrožnico z natančnimi navodili glede obrtnega davka inozemcev. Zakon glede tega davka stopi danes v veljavo. V okrožnici so tudi nasveti, kako naj se proti inozemcera postopa. V teh nasvetih se govori, da se ne sme pozabiti, da so tujci, ki se pečajo s trgovino in obrtjo, veliko pripomogli h gospodarski povzdigi Turčije in da je treba tujcem vzbujati zaupanje v državne zakone. Kako pridobivajo Francozi Alžirce za vojno. CARIGRAD. 1. (Kor.) »Tanin« objavlja razgovor nekega egipčanskega dijaka z alžirskimi vojaki v Lyonu, iz katerega je razvidno, da so Francozi, da prepričajo Alžirce o potrebi, da gredo na vojno proti Nemčiji, razširjali napačne vesti, da je kalif napovedal Nemčiji vojno. Dijak, ki je Alžircem razložil, da je Turčija popolnoma nevtralna, je bil aretiran. Turčjia podaljšala moratorij. CARIGRAD, 2. (Kor.) Uradni list prinese jutri razglasitev zakona, glasom katerega se z dnem 4. oktobra končavši moratorij podaljša za nadaljne tri mesece z omejitvijo, da morajo dolžniki plačati 10 odstotkov svojega dolga v dveh mesečnih obrokih. Obveznosti mlinarjev glede sklepov dobave moke. BUDIMPEŠTA, 2. (Kor.) Borzno razsodišče je včeraj odločilo o principijelnetp vprašanju, ako so mlinarji z ozirom na vojno stanje upravičeni, da ne spolnjujejo svojih obveznosti glede sklepov dobave moke. Razsodba se glasi, da se ne more zahtevati od mlinarja efektivne dobave moke. Nasprotno pa morajo razliko v ceni povrniti na podlagi od borznega sveta določenih storno-cen. Bolgarski dar našemu Rdečemu križu. SOFIJA, 2. (Kor.) Bolgarski Rdeči križ je daroval za avstrijski in ogrski Rdeči križ 25.000 kron. Hindenburg častni občan mesta Magde-burg. MAGDEBURG, 1. (Kor.) V današnji tajni seji mestnih odposlancev se je na predlog magistrata enoglasno sklenilo, da se generalni polkovnik pl. Hindenburg imenuje častnim občanom mesta. Hindenburg je bil prej poveljnik magde-burškega kora. Kardinalu Ferrati se je obrnilo na bolje. RIM, 2. (Kor.) »Osservatore Romano« poroča, da bolezen, ki jc napadla kardinala Ferrato, sicer traja naprej vendar da se ista obrača na bolje. Kardinal nima mrzlice in nadaljuje z opravljanjem svojiii poslov. Odlikovani nemški knez. BERLIN 2. (Kor.) Ernest Gunther, vojvoda Schleswig - Holsteinski, brat cesarice, ki se nahaja že od začetka vojne na bojišču, je dobil železni kri/ec. Uradnikom v Avstraliji se vsled vojne zniža plača za 10 odstotkov. SIDNEY, 30. (Kor.) Ministrski predsednik je v drugi zbornici naznanil predlego zakona glede 10 odstotnega znižanja uradniških plač vsled zmanjšanja državnih dohodkov. Razne politične vesti. Prevozi ranjencev. Dne 30. septeinbra ob 6 zjutraj, je bilo iz raznih zagrebških bolnišnic prepeljanih 176 težko ranjenih in 300 lahko ranjenih vojakov na zagrebški južni kolodvor, odkoder so bih odpeljani vsi, razven 45 za Maribor, v Ljubljano. V četrtek ob 2 popoldue je Sel skozi Zagreb transport 366 ranjenccv, ob 2.30 popoldne vlak s 700 ranjcnci in ob 7.30 zvečer tretji transport s 379 ranjencev. Rusi v Lvovu. »Tagespost« poroča po »Ruskem Slovu« iz Krakova: Železnica v Lvovu je bila izboljšana in predelana v širokotirno. Promet se vrši brez težav. Za Brodijem sledi postaja Krasne, kjer se je vršil prvi trdovratni boj. Vse osobje obstoji iz železničarjev, ki m c1^'' Stran fL .EDINOST- it 245 sije. Vse postaje imajc ruska imena. Ob železniški progi do Lvova je opažati raz-mšene bodeče žice in jarke. Življenje v Lvovu je popolnoma normalno. Nekatere nemške trgovine so bile zaprte, poljske in židovske so še odprte. Vsi govore poljski. Varnostno službo vrše ruski stražniki in orožniki, ki prosijo, naj se ljudje ne zbirajo po ulicah. Gostilne so odprte. V mestu se občuti pomanjkanje sladkorja, soli, kruha in masla. Pol kilograma masla stane 2 rublja (5 kron). Mestna uprava ni bila sistirana. Mestni poveljnik general Seremetjev je imenovaJ bivšega podžupana dr. Rutovskega za predsednika, dr. Stahla za podpredsednika. Tudi vsi uradniki so ostali mestu in so jim bile zboljšane na^u. Občinski svet je bil pozvan, da deluje dalje. Te odredbe je potrdil generalni guverner za Galicijo, grof Jurij Bobrinski (bratranec znanega Vla-dimirja Bobrinskega). Za guvernerja je bil imenovan goto^- »knez Czartoryski«. Za mir v mestu je odgovornih 16 talov (Poljakov, Rusinov in Židov), med njimi posl. dr. Steslowicz. Radi pomanjkanja drobiža je izdal magistrat bone po eno krono. Rubelj ima nasilni kurz: 3 K 30 h (mesto 2 K 50 h). Ta visoki kurz naj nadomesti vojno kontribucijo. Vsi poljski listi, izvzemši »Ga zeta Lvovska« izhajajo dalje, izhajanje ukrajinskega »Dila« je bilo prepovedano. Na ulicah se sme govoriti le poljski ali ruski, ukrajinskega jezika Rusi ne trpe. Trgovinska zbornica je stopila v zvezo s trgovci v Kijevu. Sličice z vojne. Zadnji čin lirajočega. O prisrčnosti razmerja med častniki in moštvom priča nastopni pretresljivi dogodek z bojišča. Neki v Zagreb dospeli ranjenec je pripovedoval: Kos šrapnela mi je naravnost razmesaril roko. Rana je tako zelo krvavela, da so me že zapuščale moči in nisem mogel več dalje po poti do obveza-Iišča. Obležal sem poleg nekega nadpo-ročnika. ki je vsled grozne rane že skoro umiral. Tedaj je pa častnik obrnil oči proti meni ni ko je videl, da mi teče kri iz rane na roki, je rekel: »Brate, če sem že jaz izkrvavel, ne treba, da bi tudi tebe zadela ista usoda!« Izgovorivši to. je častnik še s svojo zadnjo močjo raztrgaj srajco na svojih prsih in je potisnil cunje v rano vojaka, da mu ustavi kri. Potem je zaprl zopet oči in jih ni — kakor sodim — odprl nikdar več! — Vroče solze so mi ro-sile preko lic, ko so častnika odnašali in ko sem mu zadnjikrat pogledal v bledi obraz' Bil je menda že mrtev. Iz policijskega zapora pred oltar. — Izpred oltarja na bojišče! Kaka kombinacija in kontrast v dogodkih življenja! Te dni se je bilo zgodilo v Pragi. Policija je bila zopet enkrat priredila enega svojih znanih ponoćnih »lovov«. Med vjetimi — metuljčki s praških ulic je bila tudi neka V. Obdržali so jo v policijskem zaporu. Naslednjega dne je pa prilomastil na policijo neki nadomestni rezervist, da poiz-ve. kje se V. nahaja. Na vprašanje policijskega inšpektorja, čemu to poizvedovanje. je odgovoril rezervist, da hoče v ponedeljek z ono V. — pred oltar! Na prigovore inšpektorja in na opozoritev, kakov »metulj« je V., se ie odrezal rezervist: Vem vse! Vkljub temu jo hoče vzeti, ker jej je obljubil in jo ima rad! Ta argument je že nekoliko omehčal strogega policijskega uradnika, posebno še, ker je imel rezervist priče za svoje trditve. Ko pa je Še rezervist prišel z zadnjim argumentom — privlekel je na policijo tudi poročno obleko svoje V. — tedaj so morali strogi gospodje reda in zakona na policiji popolnoma kapitulirati . . . Temeljiteje pač ni nwel vrli rezervist dokumentirati svojega poštenega namena. V policijskem zaporu si je odela V. poročno obleko. Ona žnjim iz zapora pred oltar. l>otem pa on brez nje izpred oltarja na bojišče. Kakove groteskne prizore znajo aranžirati, življenje, vojna in — ljubezen! Domače vesti. Posredovalna pisarnica političnega društva »Edinost« za podpiranje družin vpo- Klicancev. Po inicijativi političnega dru- štva »Edinost« se je osnovala pisarnica, katera bo posredovala podpore družinam vpoklicancev in sploh šla podpore in sveta potrebnim na roko. Posredovala bo tudi za informacije glede onih, ki so šli v vojake, glede ranjenih, mrtvih, bolnih ali vje-tih. — Odvetniška pisarnica gospodov dr. O. Rybafa in dr. Abrama je dala v to svrho blagohotno na razpolago potrebni prostor. Ta posredovalna pisarnica prične torej poslovati v pondeljek. dne 5. t. m. in bo na razpolago občinstvu vsak dan od 9. do 12. ure zjutraj in od 5. do 7. ure zvečer v prostorih odvetniške pisarnice dr. Ryb3fa in dr. Abrama, Zvonikova ulica (via Campanile) št. 11. I. nadstropje. Ni treba povdarjati, da se dajejo vsa pojasnila in nasveti popolnoma brezplačno. Ob nedeljah bo ta posredovalna pisarnica zaprta. Vsakomur svoj prav! Naš polu radni nemški tovariš »Triester Tagblatt« je priobčil s svoji včerajšnji številki pod naslovom : »Ein wackerer deutscher Lebrersoldat« sledečo vest: »Gospod Rudolf G r e g o r i t s c h, c. kr. učitelj na tukajšnji nemški deški šoli, se je udeležil na severnem bojišču peterih bitek in je bil težko ranjen po dveh ruskih krogljah. Bil je povišan v desetnika in so ga zdravil na Dunaju in v Lincu, a sedaj je na okre vanju v Krminu.« — K temu poročilu naj pripomnimo, da tudi nas veseli, da šteje tržaško učiteljstvo v svojih vrstah take junake, kakor je zgoraj omenjeni gospod učitelj, in to tembolj, ker je »Triester Tagblatt« v tej vesti zagrešil pomoto, ki naj jo popravimo. Naslov bi se namreč mora! glasiti: »Ein wackerer slovenischer Lebrersoldat«. kajti g. Rudolf Grego-r i č (ne pa G r e g o r i t s c h) je, kolikor nam je znano, iodom Slovenec. Zato mu moremo le še tem prisrčneje čestitati na njegovi hrabrosti in mu prav tako želimo, da čim preje okreva. Veliko zanimanje vlada za današnjo prireditev naših otrok v prid »Rdečemu križu« in v nakup šolskih potrebščin. Zato opozarjamo ono p. n. občinstvo, ki želi sedežev, da si jih že danes pred predstavo kupi v rredprodaji, katero je prevzela g. Bičkova v Narodnem domu. K sklepu še omenjamo, da se začne prireditev točno ob 5. uri popoldne. Zavedni Slovenci, napolnite dvorano > Narodnega doma«, ker s tem tako moralno kakor gmotno povzdignete prvo javno dobrodelno prireditev. Prireditev naših otrok v prid »Rdečemu krizu« in v nakup šolskih potrebščin bosta počastila s svojim obiskom tudi c. kr. tržaški namestnik, Njega Jasnost princ Hohenohe in Njena Jasnost princezinja tiohenlohe, namestnikova soproga. Iz pisma ranjenega slovenskega vojaka svojcem. Sedaj sem v Bad Kreuzen na Zg. Avstrijskem. Hvala za poslani denar, ki mi tu prav prihaja. V Galiciji si nisem mogel nič pomagati žnjim, ker se ni moglo nič kupiti. Vse je bilo zaprto. In če je kdo kaj imel, je že tako razdelil med vojake, da ni nazadnje — nobeden nič imel. V Galiciji smo izstopili v Stry, kakih 200 kilometrov od ruske meje. V neki vasi smo se ustavili 6 dni. Ni bilo pa ne kruha, ne vode — za to pa . . . mrčesa. Odtedaj pa smo spali vedno pod šotori, dočim smo po dnevu marširali sovražniku nasproti. Dne 25. avgusta so nas vprvič iznenadili kozaki med tem, ko smo spali. Streljali so na nas od vseh strani. Naslednjega dne pa je vojna defnitivno začela in vnel se je boj na vsej črti. Rusi so bili v premoči in v kritih pozicijah. Morali smo se umakniti pred premočjo, toda Rusi nas niso zasledovali. Dospeli smo do 30 kin daleč od Lvova. Dne 5. septembra smo bili zopet v boju. Boj je bil hud, a mi smo napredovali. Od 5. dalje smo bili 3 dni in 2 noči v neprestanem boju in zopet smo potisnili Ruse nazaj. Ali naše izgube so bile velike. Sovražnik pa se nam je zo- PODLISTEK Vihar in tISina. Prevel is Uščinc M. C Rekel mi je, da ga boli, ko govorim o svoji ljubezni do Maksa. Ali morala sem govoriti o tem, morala sem obtožiti samu sebe. Jurij je bil pameten mož, naj bi že kakorkoli občutil pri tem, ni mi delal n kakih scen ljubosumnosti. O Maksu je govoril, kakor vedno, z entuzijazmom in v najtoplejem prijateljstvu. Razgnal je moje bojazni. Maks ni ljubi! nobene druge. Markize Viktorije ni več videl. Gotovo me ne bi zaničeval, ker sem se radi njega ustavila v Milanu. Maks ni ne strog ne formalen v svojih naziranjih; on je motril dejstva in nikdo ni vedel bolje nego on, da sem pošteno dekle! Mati njegova je bila na deželi, na obrežju jezera Como; peljal se je morda k njej, da preživi en dan žnjo, in zato ni prejel mojega pisemca in ni piise!. Vse to je govoril Jurij se svojim lepim, nekoiiko ginjenim glasom ta b:'o mi je r veliko to'ažbo. Mudil se je dolgo Ib je prebil ves večer pri meni. Govorila sva o minoiosti Bilo je trenotk'.Vj ko me je ganil njegov lepi glas. In p teni srm začela zopet govoriti o Maksu in sem pretiravala •vojc ljubezen do njega v najromantičnijih Danes ob 5 popoL priredč učena Clril-MetoM Sol veselico o narodnem Domu o prid Rdečemu križu izrazih. Tako sem bila ogorčena proti sebi in sem tako strogo sodila o sebi, da se mi je celo ganotje na Jurjevem glasu zdelo ka znjivo. Premagana po svojih čutstvih, sem videla vse od slabe strani. Će bi me bil kak nosilec vode prosil za novčič in bi me bil ganil s svojim ubožtvom, bi se bila obtožila, da ga ljubim. Če bi me bil ganil kak nepoznan pesnik s svojimi verzi, ali Icak muzik s svojimi melodijami, bi se bila tudi obtožila, da ljubim onega muzika in onega pesnika. Toda obtoževala sem se po krivici. Če sedaj razmišljam o minolosti, je ravno ta z Jurjem preživljeni večer,, ki se ga morem spominjati, ne da bi mi vest kaj očitala; is t o tak a njegovega plemenitega vedenja, njegovega poštenja in pravega prijateljstva. Imela sem zopet skrbipolno noč brez sna. Vstala sem že ob zori in preživela še eno predpoludne v smešnem neslanem strahu za hladnega opazovalca. Za-me pa je bilo smrtna muka. Ob deseti uri sem čula na stopnicah ro-poten korak, kakor da je natakar po nestrpnem zvon en; u prihhel, aH pa, kakor da bi kak deček hrupno igral in bi se bila vr^ta zaprla. Takoj na to so se vrata odprla viharno. Maks je prihrumel ne da bi se bil dal prijaviti, ne da bi potrlral in vprašal dovoljenja — zasopljen v sobo ter me objel. Bil je torej še vedno tisti viharnež, strast-než, ki ni nikdar ničesar storil tako kakor pei postavil nasproti in vnel se je strašen boj — pravi metež, kot sodnji dan. Proti večeru, ko se je imela odločiti naša zmaga, je postalo še hujše. V tem momentu se je razpočil v bližini šrapnel. Bil sem ranjen tudi jaz.... Na srečo ni imela kroglja več moči, da bi mi bila prebila kost roke. Kakih 5 dni si nisem mogel nič pomagati z roko, sedaj pa jo že pregibljem kakor hočem. Boli me ne nič več. Sam zdravnik je rekel, da se rana neverjetno hitro zdravi. V kratkem bom zopet zdrav kakor poprej. Na bojišču me je nekdo obvezal in potem sem odšel sam. Treba si je znati sam pomagati. Z obvezališča so me odpeljali na postajo Kamienobrod in od tu z železnico preko Krakova in Dunaja v Line in od tu po nad dva dni po Donavi v Bad Kreuzen, kjer se nahajam sedaj. Na postajah in v bolnišnici smo dobivali toliko stvari, da ni bilo še nikdar tako dobro za-me. Dajali so nam: čaja, ruma, mleka, vina, piva, slaščic, kruha z medom ali maslom, čokolade, konserve, sadja, cigaret — sploh vsega, česar je je kdo želel. Tudi tu nas mnogo obiskujejo. Ali daleč je od mesta Grein — kaki dve uri hoda. Vreme je vedno slabo. Tu smo nameščeni po stanovanjih, kamor prihaja navadno gospoda na poletje. Lahko se sprehajamo po bližnjih vaseh in trgih, da le pridemo o pravem Času k viziti, obedu in počitku. Nekateri dobivajo tudi dopuste, ali le za malo časa. Kam pojdemo od tu — ne vemo. Tudi ne vemo, kako gre sedaj v Galiciji. Spomin pa mi vhaja vedno nazaj na bojišče s tolik imi mrtveci, ranjenci, prevrnjenimi vozovi ob cestah, požganimi vasmi — na tisti velikanski prostor. Saj smo mi prehodili linijo bojišča kakor od Trsta do Ljubljane .... O ranjenih odnosno bolnih vojakih. Iz mestne bolnišnice so bili včeraj puščeni na svoje domove na dopust: Alojz Barić, A-loizij Buzighin, Maksimilijan Baje, Lucijan Colautti, Milan Vovk, Anton Kirisch, A-lojzij Metković, Rihard Castana. Alfonz Mužina, Mihael Ballaben, Ivan Fornasar, Anton Barburan, Jurij Vascotto, Nikolaj Ruzzier in Mihael Sodnik. Sprejeti so pa bili v bolnišnico: Ferdinad Valentin, Ivan Zivic, Valentin Kozlović, Alojzij Milic in Anton Laužinić. Družbi sv. Cirila in Metoda je daroval v počaščenje spomina na bojišču padlega stotnika, Miloša Margreiterja, g. dr. O. Rybaf 10 kron. Za vdovo po padlem ribiču Tence-tu iz Sv. Križa se je nabralo med osobjem „Živnostenske banke" K 25.70. K požaru v skladišču tvrdke M. Truden. Skoda, ki jo je ogenj napravil v skladišču tvrdke M. Truden v ulici Leonom o, se ceni približno na 100.000 kron. Zgorelo je 350 vreč žvepla in 160 svežnjev polenov-ke, dočim sta ogenj in dim popolnoma pokvarila 760 vreč sladkorja. Poskus tatvine z vlomom. Še dne 12. m. m. se je 331etni brezposelni pomorščak Alojzij Ussai skupaj s svojo ljubico, 251et-no Marijo Kumavec, oglasil pri vratarici hiše štev. 11 v ulici dei Palllni, rekši, da hoče najeti neko sobo, ki je bila prosta in se je dajala v podnajem v II. nadstropju iste hiše. Dočim je šel Ussai v II. nadstropje, je Marija Kumavčeva zadrževala vratarico v pogovoru. Ko pa le ni bilo Us-saia dolgo nazaj iz II. nadstr., je stopila vratarica za njim, in tedaj ga je zasačila, novanje g. Edvarda Bizjaka, katerega tedaj ni bilo doma. Vratarica je začela seveda vpiti, a Ussai je pobegnil. Kumavčeva je bila aretirana še isti dan, Ussai pa šele včeraj. Tatinska drznost. Predsnočnjim sta bila aretirana I9ietni težak Rudolf Jerman, ki stanuje na Vrdelci Štev. 7, in 20Ietni dninar Ivan Brumati, ki stanuje v ulici Media štev. 8. Aretirana sta pa bila zato, ker sta se pretepala. Sicer bi bil prvi vseeno v kratkem aretiran, ker policija sumi, da je Jerman ravno isti ptič, ki je pred nekaj dnevi okradel gospo Marijo Bertos, stanujočo v Škorklji štev. 608. Jerman je šel namreč pred nekaj dnevi na stanovanje k tej gospej, pod pretvezo, da ji sporoči vesti o njenem sinu, ki je pod orožjem in se nahaja v Sežani. Ko ga je pa r gospa pustila za hip samega v sobi. je brž odprl predal neke omare in pobral iz njega par zlatih uhanov in štiri zlate prstane z demanti, v skupni vrednosti 2U0 kron, dalje 6 bankovcev po 100 K, 5 po 20 K in 100 K v srebru. Kot sokriv na tej tatvini je bil včeraj aretiran tudi 271etr»i Ivan Škrlj, stanujoč na Vrdelci štev. 303. Radi zlobnega poškodovanja. 171etni Izidor $to!iga, ki stanuje v ulici del Volto štev. 4, je bil včeraj aretiran, ker je pred »Trgovinsko kavarno« v ulici della Ca-serma razbil marmornato ploščo neke! mize. drugi. Ni se torej Izpremenil. Tak lep in ne-moder kakor poprej, je pozabljal na svet vspričo svoje ljubezni. Ni trpel odlašanja, ampak hitel je veselo in brezskrbno, kamor ga je gnalo srce. Kako srečen je bil, da me zopet vidi! Tudi jaz sem bila srečna! Bile so lepe ure, ure omam-ijive sreče! In tisti poljub na čelo, o katerem je pisal že v svojem pismu, je bil edina intimnost in najbolj kažnjivo, kar se je dogodilo med nama. Stisnil mi je roko in mi rekel: „Sveta ste mi, Fulvia, radi svojega odkritega zaupanja ! Zadovoljen sem, da vas ljubim tako. Venijte mi, da poznam svet, in prisezam vam, da edina resnična sreča je ona, na katero se moremo spominjati, ne da bi nam očitala vesti" Toda, Če se on spominja z lahko vestjo, ali se morem tudi jaz? Ali niso dolžnosti veliko večje in raz-ličneje? Ali pa se more od nje, ki je sla-botneja, več zahtevati ? Je že tako I On me je respektiral, storil je dolžnost poštenjaka. Bil je pošten, da, skoro heroičen! Jaz pa imam svojo skrivnost in sem si izmislila laž, da prevarim plemenito srce. Jaz sem bila kriva! Ali tedaj nisem mislila na to, da bi si delala skrupelne radi tega. Maks me je nadkriljeval v vsem, v lepoti, moči in značaju. In v tem sem našla opravičevanje za svojo slabost in zaščito proti obtožbam sveta in svoje vesti. (Dalje) Zo Rdeči križ. - Izkaz darov 1. oktobra. Darovali so: Vit Ant. Cyak K 30, Adalbert Hynek Bar-kovlje K 5, Karel pl. Rota K 2, Maksim Consalvi K 1, veleč. Ernest Michlaucich K 2, Sancin Viktor K 2, Peraz Josip K 1, Marija Sossich. V blagu: Angel Kraus, PoreŠko-puljski škofijski Ordinarijat Izkaz darov 2. oktobra. Darovali so: Alojzij Gias hi, Skedenj K 10, Pavla Ferlan, Sv. Križ K 8, F. S Ferluga, Prošek K 5, Ana Kertscher K 5, Lovrenc Priester. čest. Ivan Manzini in Ana Kertscher K 2.96. OcT predsedstva c. kr. namestništva iz razprodaje cesarjevega manifesta „Mojim narodom** K 16.50, Gospa Willner K 500, Hans Arnstein K 20, Tvrdka Loefler & C.o, Trst K 100, Dr. Filip Brunner II. prispevek K 5000, Posadka finančne torpedo vke „Adria" K 75, E. A. K 15. Potom „Pfccola" K 347.20. Županstvo v Vrsaru K 3, Bazilij E Vassila K 100. V blagu: N. N., neka tržaška gospa, A. W. Perkon. Vesti iz Istre. V občini Dekani (Frakcija Bezovica) so darovali: Po 5 K: Andrej Cunja, BabiČ J. Po 4 K: Cunja Marija. Po 3 K: Cunja Urša, Rondič Marija, Cunja Ivan. Po 2 K: Cunja Antonija. Bažec Jožefa, Cunja Marija, Rožnik Antonija, Primožič Andrej, Ogrin Urša, Cunja Andrej, Ćepafc Marija. Po 1 K : Cunja Marija, Cunja M. Cunja Jože, Cunji Ivan, Škorja Jožefa, Ogrin M., Cepak Antonija, Cunja Andrej, Cunja Matija. Po 60 stot.: Cunja M. Furlan Ivan. Po 40 stot.: Skorja Urša, Cunja Andrej. — Skupaj 50 K. Davčna občina Sv. A n t o n. Po 1 K so darovali: Kavrečič Dragica, Tončka Kavrečič, Jakomin Urša, Bordon Anton, Tončka Turko, Jožef Jakomin, Ivan Muzenič, Marica Muzenič, M. Muzenič, Ivan Jakomin, Muzenič Antonija J. Kavalič, Anica Turko, Rezika Novak, Josip Marsič, Ivan Muzenič, Furlanič Nazarij, M. Bordon, Benčina Andrej, Muzenič J. StokoviČ Nazarij. Po 40 stot.: Muzenič M., Kovalič Katarina, Furlanič M., Muzenič Antonija, Iv. Babič, Marsič Antonija, Bordon Urša, Marija Kavalič. Po 30 stot.: Kavalič Ana, Vatovec M., Marsič Tereza, Santin Tereza. Po 20 stot.: N. N., Turko M., Franc Krmac, Rožica Turko, Marsič Antonija. BabiČ Andrej, Marija Muzenič. Glavina M., Kavalič Ana. Po 10 stot.: Karmela Kavrečič, Iv. Bonin. Marsič Marija 14 stot. — Skupaj 29 K 44 stot ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Oiorgio Galatti, zraven glavne p^ste Slovenska postrežba in slovenski jedilni Ifcti 10% čistega dobička daje Cirrf-Metodovi družbi knjigarna GORENJEC & Co., ulica Caserma štv. 16 (zraven kavarne Commercio)..... :: MALI OGLASI :: □□ OD □□ se računajo po 4 stot. besedo* Mastno tipkane besede se računajo enkrat več. — Naj manj &a : pristojbina znaša 40 stotink. : □□ OD □□ HeDlovona soba se odda s 1. oktobrom v najem gospodu ali gospici v ulici Commerciale štv 11, III. nadst. 4000 nifNAA 25'' litrov dobrega mleka po kron 2G'— UlUUg (poštnine prosto za vsako postajo) se dobi — kje 1 pove In-er. oddelek Edinosti. 1057 Kita n Anvfrf z ,rtom< velik° kiotjo, s peni Jm V UUilll timi sobami v dveh nadstropjih. z 2 kuhinjama, z vodovodom, z električno in plinovo razsvetljavo, pripravna za vsako obrt, zlasti za gostilno, ob veliki cesti, ie na prodaj. Najmanjši Sonudek 21.000 K. — Naslov pove Inseratni od-elek Edinosti. 10GI Učenca 8Pr®jme v službo foto- Poste 10 graf Anton JerkiS. Trst, ulica delle 1052 Ifflfff štajerska po 7, 8, 9 vinarjev komad. Pi-JUJUI ščanci po K 1*80. Kokoši po 2 E kUogr. Carducci 39, Ronco 6, Kandler 8. 921 Postrežnicn za par ur na dan se išče. Naslov pove Ins. odd. Edinosti. 4001 ftlflfff 86 ta,k°j lepa, meblirana, polnčnata soba UUUtl z razgledom na ulico. — Ulica Romagna št. 2. I. nad., vrata 3. 1004 KlDtnrrtfin pri Pobe&ih P°ieS Kopra ima za IllCllil jIVU prodati razne vrste belega in ornega vina kakor tudi tropinovec. 1032 1 OHO sobe z električno raisvetljavo, oddajo sc LcptS mesečno po ceni v hotelu Balkan. Pojasnila od 8- 9 zjutraj pri vrataiju. 10.">G VllIMflffklft kranjske klobaso vsaki dan sve/.o UUnUJMie 18 komadov za kron t-—. BUFFET SUBAN, ulica San Sebastiano štv. t>. 1012 flllO postelji vzmeti, nove žimn'cc K 8(3. —Po-UUb polna spalna soba z žimnicami K Via Fonderia 12, I. 2-310o I amm mtrblovana soba se odda dvema gospodo-L(*|JU ma ali družini brez otrok. — Vicolo Pan Vito štev. 13. 106G Tedenske so najbolj zanimiv Ilustriran tednik, ker pri-občujejo povesti, popise zanimivih vojaških in drugih do-\ 11H p življajev, poučne zanimiv. Članke, Dlllllt zelo naptto pisan roman „Izgovor krivca" ter najnovejše vesti in slike z bojišč. — Ust „TEDENSKE SLIKE« prinaša vsak teden obilo zanimivih slik z raznih bojišč, popisuje življenje in dogodljaje naših vojakov v taboriščih in na bojišču ter opisuje važnejše dogodke doma in na tu em. Zahtevajte povsod list „TEDENSKE SLIKE!" Naročajte si „TEDENSKE SLIKE!" Četrtletna naročnina je K 2*50, za 1 mesec pa samo 90 vinarjev. Naslov: „TEDENSKE SLIKE", Ljubljana. — Po trafikah, knjigarnah in na kolodvorih zahtevajte .TEDENSKE SLIKE", izvod stane 22 vin. — llustrovani tednik : „TEDENSKE SLIKE" obsega 16 strani. : Kupujte ilustr. list „TEDENSKE SLIKE !u Dve postelji, vzmeti, žimnici popolnoma, novi K 66 v ulici Aligkie i 12. vrata 40. 1067 DMlrfffffllnff sa4ja zelenjave z mlekarno, na a rUUUJUlllll jako piometnem kraju, je na prodaj. Naslov pove Insemtni oddeiek Edindsti 106S AutomobUna zveza Trst-Lokev-Bazo-vica naznanja slav. občinstvu, da od danes 3. t. m. naprej bo vozil avtomobil redno z določenim starim urnikom. li'iiO lifta« flff lrni na dobro okusno do- liUUr UU RUJ m a č o kuhinjo, ta zahaja v GOSTILNO RONVECCHIATTI, ul. Carlo Ghega Stev 17. 1C03 S« LOVRE BULIC, TRST priporoča cenj. občinstvu svojo gostilno .Brioni (»Trattoria Brioni«) z vrtom, pripravnim za sestanke in zabavne prireditve. Trst, via deli'Istria 16 (v bližini cerkve sv. Jakoba). Točijo se prvovrstna dalmatinska vina iz Omiša, črno, belo in opolo. Pivo »Adrija«, pelinkovac in maršala ter domača kuhinja in mrzla jedila. Gostilna: via del Rivo št. 9 s prodajo gorinavedenih pijač in mrzlih jedil. Df. HO TRST, CORSO ST. 17 Specijalist za KOŽNE in spolne BOLEZNI Šibkost in nesvoznost za bolezni v nogah in SKLEPIH. Sprejema od 11 ■ 1 pop. in 5 - 7 zvečer. sa——a m NARODNA POSOJILNICA IN HRANILNICA v TRSTU registrevana zadruga z omejenim jamstvom Nova ulica štv. 13., II. nadstropje. Nova ulica štv. 13, 11. nadstropje oTrSuje!" vloge na kniiiice 41|* - 43|4 - 5°Io Daje posojila na menjice in vrednote na mesečna alf ted. odplačila. Eskomptuje trgovske menjice. Prodaja wečk