44. številka.
Ljubljana, v soboto 22. febrnvarja 1902.
XXXV. leto.
Izhaja vsak dan zvečer, izim&i nedelje in praznike, ter velja po poM prejemu m avstro-ogrzka dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, n Četrt leta 6 K 60 h, n jeden mesec 9 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 60 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaSa poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoatljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Btiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h fe se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlštvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnlštvu naj se blagovolijo poBUjati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravnistvo pa s Kongresnega trga St. 12.
„Slovenski Narod" telefon S t 34. — „Narodna tiskarna" telefon št 85.
Ob papeževem jubileju.
V četrtek, dne 20. t. m. se je začelo 25. leto, odkar je zasedel Leon XIII. pa peški prestol. Prevzel je vodstvo katoliške cerkve v dobi velikega poniževanja cerkvene veljave in občutne desorganizacije, a danes mu mora vsakdo priznati, da je utrdil cerkveno organizacijo in povečal njej vpliv, da je torej dosegel pozitivnih uspehov. In te uspehe, ki pa so samo političnega značaja, je toliko bolj vpoštevati, ker je šele malo časa, kar je v imenu narodne ideje zjedinjena Italija se polastila Rima kot naravnega središča italijanskega naroda.
Seveda je to drugo vprašanje, če uspehi Leona XIII. niso samo efemerni, če niso samo navidezni. Voditelj katoliške cerkve je brez dvoma prepričan, da je hodil pravo pot in prepričan, da je spas cerkve v ultramontanizmu. Vsled tega je tudi zvesto in z vnemo negoval in raz vljal ultramontanizem v onem smislu, kakor je od papeža Bonifacija VIII. v kato liški cerkvi tradicijonalen.
Mi smo v dno duše prepričani, da je ultramontanstvo rak-rana katolicizma. Sedanja uredba katoliške cerkve ne nosi v sebi jamstva za napredek in razvoj. Naj je tudi postala politična veljava cerkve zopet večja in organizacija čvrstejša, njen vpliv na življenje in razvoj človeštva se vendar vedno krči. S specifično katoliško kulturo je dandanes nekako tako, kakor je bilo s pagansko kulturo starega Rima. Ko je bila že v mestih od barbarov uničena, je našla pribežališče na deželi; tudi stremljenje ultramontanizma ima danes zaslombo in pribežališče samo še v kmetski koči . . .
Zavladalo je v obče prepričanje: Katoliška cerkev s svojimi srednjeveškimi, gospodarstva in bogastvaželjnimi nazori je zastarela, moderni napredek, bodisi na kateremkoli polju, jej je »peklensko delo«, stremljenje po napredku je »peklenska želja«, in kjerkoli razsvetljeno ljudstvo obsoja hinavsko in strastno vedenje duhov-
nikov, se upije, da se napada vera, dasi-ravno isto najdemo bolj živo in pristno pri ljudeh, ki je ne nosijo na sejem ter ž njo ne ropočejo kakor nekdanji farizeji ob voglih na ulicah, po svojih glasilih, raz lec itd. V tem oziru je jako žalostno zaslovela kranjska duhovščina, tako glede hrupa in upitja, pa tudi s svojo jako plitvo pobožnostjo. Kjer ni ljubezni do bližnjega, tam ni tudi vere! Ne-le v Avstriji, menda na celem svetu ni bolj strastnih in besnih duhovnikov, kakor so na Kranjskem, kar se pa tiče pristne, nehlinjene poboinosti, so precej daleč za drugimi. S svojim vedenjem so bolj podobni blaznim dervišom, kakor pa razumnim ljudem.
Vzlic železni doslednosti, s katero se voditelji cerkve drže tradicionalnega ultramontanizma, pa ne raste odpor proti njemu samo med posvetnjaki, ampak tudi med nižjim klerom, in sicer v raznih deželah in med raznimi narodi; rase pa v taki meri, da se cerkev že boji, da provzroče njeni duhovniki razkol.
Ni temu še dolgo, kar je učeni Hou ston Steward Chamberlain v svojem delu »Temelji XIX. veka« trdil, da se katolicizem ne more več dolgo vzdržati, ker je prenasičen židovskega duha in jezuvi-tizma, ker je sovražnik moderne omike in ker je v nasprotju s prvotno jeruzalemsko cerkvijo, koje korenine so pognale iz Kristovoga življenja, korenine in načela sedanjega klerikalnega katolicizma pa so pognale iz načel in nazorov starorimske države. Chamberlainovo delo je obudilo senzacijo v vsem omikanem svetu, kajti doslej ni bil še nikdar s tako bistroumnostjo in s tako logiko prorokovan propad katoliške cerkve.
Zoper Chamberlainovo delo je izdal ugledni in verni katoliški učenjak prof. Erhard zanimiv spis: »Katolicizem in XX. stoletje*. Erhard je prepričan katoličan, a kot pošten mož priznava brez zadržkov, kar je Chamberlain povedal resničnega in tudi ne zanikuje, da vpliv jezuvitizma nikdar ni koristil katoliški cerkvi, kar so trdili že pred njim kardinal Maning ter
tudi drugi katoliški učenjaki, a vendar je Erhard mnenja, da katoliška cerkev ima bodočnost in more zopet postati kulturni faktor. A vse to se more po Erhardovem mnenju zgoditi le pod tremi pogoji: 1. Ako zapusti cerkev načela in nazore srednjeveškega fevdalizma ter se sprijazni z duševnim napredkom človeštva, kar je mogoče, ker svoje dogme pri tem lahko ohrani nepopačene. 2. Mora si katoliška hierarhija in tudi nižje duhovništvo vzeti zgled v delovanju duhovništva na Angleškem in v Ameriki, kjer isto čuti z moderno dušo ljudstva.
Kakor v srednjem veku cerkvi ni škodovalo, da si je privzela za pomočnika v oskrbovanju cerkvenih potreb ter za zunanje vodstvo cerkve, recimo, v imenovanju župnikov in škofov, razno posvetno gospodo, tako bi tudi zdaj le hasnilo cerkvi, ako bi se oskrbovanja cerkvenega premoženja smelo udeleževati ljudstvo po svojih zastopnikih, kakor imajo enako moč n. pr. protestantovski cerkveni občinski zbori.
3. Tretji in neobhodno potrebni pogoj je zadostna in boljša izobrazba katoliškega klera. Sedanja metoda je popolnoma nezadostna in nepraktična. V sedanjih semeniščih se ne skrbi za to, da si klerik pridobi one znanosti, katere smatramo za neobhodno potreben znak inteligence. Duhovnik mora izpričati, da vede in znanosti ne le ljubi, temveč da jih tudi povspešuje in razumeva. Latinščina mora nehati kot cerkveni jezik in na mesto nje naj nastopi narodni jezik.
To je nekam duh knjige, koje prva izdaja je bila v desetih dneh razpečana, sedaj pa se tiska že peta izdaja. Ta knjiga obsega program reformnega katoliškega društva, ki je tudi program slovanskih katoliških naprednjakov.
Mnenje, naj se latinski jezik vrže že vendar enkrat med staro šaro, kakor isti tudi že iz drugih strok izginja, prodira tudi med Slovenci nadalje bolj. Ljubljanski škof in goriški kardinal sta seveda drugega mnenja, dasi si latinski jezik po kri
vici lasti pravico kot cerkveni jezik. La* tinski jezik ljudstvu nikdar ne imponira. Če so se z latinščino vendar spravili romanski narodi, germanski, osobito pa slovanski se z latinščino ne spravijo nikdar. Latinski jezik celo v Rimu do Gregorija I. (~604) ni bil cerkveni jezik, še le imenovani papež je iz pastoralnih ozirov naročil, naj se v cerkvi rabi latinščino. Pred tem so bili seveda na Španskem in Francoskem latinski cerkveni obredi radi rimskega vojaštva in podjarmljenomu ljudstvu je bila tu latinščina obenem državni jezik.
Mi želimo iz vsega srca, da bi prizadevanje, doseči v katoliški cerkvi vsaj najnujnejše potrebne reforme, imelo uspehe in upamo trdno, da jih tudi doseže, čeprav šele po strašnih bojih. Samo če pogledamo v zgodovino, nas prešinja strah. Od nastopa Vigilancija v četrtem stoletju pa do naših dni se namreč še noben tak poskus ni posrečil. Rim je imel časih ves svet proti sebi, a ubranil se je vsake reforme. Ponesrečil je bizantinski cesar Leon, ponesrečili so sv. Frančišek Asisi, Arnoldo Brescianski, Rimljani pri raznih obupnih puntih proti papeškemu trinoštvu, Abelard in njegov nasprotnik sv. Bernard. Ponesrečil je veliki Hus, ponesrečila je Španska, ki ni hotela priznati sklepov triden-tinskega koncila, ponesrečila bavarska hiša, ki se je do 17. stoletja borila proti celibatu, ponesrečila je Poljska s svojimi reformacijskimi poskusi, ponesrečila Francija s prizadevanji za ohranitev neodvisnosti galikanske cerkve. Zlasti pa so od Danteja do Lamenaisa, Dollingerja in Fr. Ks. Krausa ponesrečili vsi, ki so poskusili iz katoliške cerkve iztisniti ultramontanizem. Zgodovina je priča, da je ultramontanizem doslej vedno premagal vse svoje nasprotnike, da je bila doslej v cerkvi vsaka reforma nemogoča in je bila odprta le  jedna pot: emancipacija.
Vzlic temu pričanju zgodovine in d?si narašča ravno v naših časih po vsem svetu emancipacijsko gibanje s čudovito močjo, vendar ne obupamo nad prihod-
Moč blata.
Če gleda zamišljeno tvoje oko v blatnatorujavo lužo, bivališče žab in golazni, si pač ne misliš, kako čudovita hip notična moč leži v nji. Ne misliš si, da eksistirajo ljudje na svetu, katerim je blato tako potrebno za življenje, kakor drugim čista atmosfera. Ti ljudje dihajo ▼ svežem zraku težko in šele kadar se jim odpira kraljestvo blata z vsemi svojimi lepotami, dobrotami in prijetnostmi, iele kadar se zvalijo v blagodejni njegov objem in kadar zatisnejo v poluspanju tam v blatu svoje nežne oči ter sanjajo najlepše svoje sanje — šele tedaj so zadovoljni in srečni. Blato je njihov magnet in če so še tako daleč, če stoje na še tako čistem prostoru, magnet jih potegne 2 nepremagljivo močjo v svoje mokro naročje. Kakor žarki se svetijo blatne nianse in hipnotizirajo onih pogled, nar-»otizirajo njihov um, — zastonj, če bi se hoteli protiviti tej sili! A saj tega niti ne Poskušajo . . . Kakor mladi zaljubljenec na prsih prve svoje ljubimke, tako priti-■kajo svoje ustne in poljubljajo te iskreno, ti blaženo, veličasno,   bajnokrasno blato!
Vitezi blata . . .
Pripelji jih z zvijačo v kako kopel, pri oknu ti skoči s huronskim krikom vun! ... In vendar, hvaležen sem jim kajti marsikako komično uro so mi do-ne8li. Saj sem končno tudi hvaležen onim majhnim prašičkom, koje sem nekdaj občudoval v hlevu svojega soseda, in ki so tako lepo krulili in imeli tako lepo zasukane repke . . .
Vitezi blata . . .
Nekateri imajo čudno navado. Tako vitez Francosko. On hoče druge ljudi umazati s svojim blatom, za drugimi meče to svoje blato in potem se čudovito čudi, da ostajajo le njegove roke blatne. Vitez Francesco pa apelira na javnost. Vse svoje privatno blato razklada tej javnosti, noben dostojen nos bi ne bil tako indiskreten, da bi stiskal v njem in njegovem smradu, — a vitez Francesco mu prinese blato na krožniku in ga sili, da se mora prepričati, da je to res pravcato, pošteno blato. »Da!« pravi vitez. »Jaz sem prašiček, a jaz sem tudi ponosen na to!« —
Drugi se pa kar tiho valjajo v blatu, pohotno vtikajo rilec vedno globlje v misterij luže in prijetno čustvo, ki jih zavzema, izražajo le sem ter tja z zadovoljnem kruljenjem. In če so besede, ki jih krulijo, se bolj blatne, kakor jo bilo pričako-
vati, potem se pokaže na rilcu zadovoljen smehljaj. Predavanja v »Kat. domu« posta-vedno bolj zanimiva. Kršč. boc. zveza je krščanska in socialna, kakor ve vsak otrok. Socialnost je zahteva našega časa in naš čas razumejo poleg Luegerjancev najboljše slov. kršč. soc. Radi tega dokazujejo s svojim predavanjem vedno bolj drastično — in dr. Žitnikova logika jim pri tem dela dobre službe — dokazujejo, pravim, da, — no, da so socialni. Tudi Janez Evangelist se drži te logike. Dokaz, da so angeljni: Brez angeljnov ni misliti nebes, radi tega je absurdno, če se nanje ne veruje, — angelji so ! Sv. pismo govori o hudiču, zato je dokazano, da eksistira hudič. Štefek je prepričan in pripoveduje vsakemu, da je Žitnik modrijan, — ergo je Žitnik res modrijan ... A socialnost , socialnost, — veste , zakaj nas Slovence zatirajo, zakaj smo podjarmljeni? Zakaj eksistira socialni problem? Ne veste? . . . Ker nismo turisti! Krek pa je navaden Žid, ker pravi, da je turistika luksus ... Iz cikla prihodnjih predavnj naj omenimo že na tem mestu: Lampe bode predaval o modernem mučen ištvu; Štefe o podrepnih muhah, Žitnik o višji logiki s posebnim ozirom na jezuvite, itd. In če je res, kar smo čuli, bode Gostinčar predaval o potomcih sinov.
A da pridemo zopet na ti-mo nazaj: Vsa ta predavanja ublažuje blato, brez vse te besede plava imenitnost umaza-nosti in jih povzdiguje na oni svetli nivo, katerega doseči se je le tem vitezom posrečilo. — — —
Če misliš, čitatelj moj, da je princ Lichtenstein tako naiven, se motiš. Govor, katerega je imel glede tržaških dogodb, zdi se ti sicer na prvi pogled naiven, — a motiš se. Tako neumen niti Lichtenstein ne more biti, da bi v resnici mislil, da so egiptovski anarhisti provzro-čili revolte, da je vse to le mahinacija posameznikov. In tudi »Slovenčevi« redak-terji niso tako neumni, da bi to verjeli, akoravno so prinesli o govoru dolg čia-nek ... A stvar je taka: Pridejo momenti, ki prinašajo za viteze blata »ein Fressen«. V katerih se kar potopljajo v blatnato morje. Tak moment je bil zadnjič. Iz Lichtensteinovih plemenitih ust je govorila kanalja blata in kanalja blata je potopila pero v blato in napolnila blatnate rubrike. Senzacija je tukaj! — in v takih trenotkih se objema stara Dunajska Židinja z Lampetom in prisegata si večno zvestobo . .. Senzacija je tukaj, — salute!
Vsaka stvar se konča. Tako je tudi končal predpust, in pusti postni dnevi mučijo pobožno ljudstvo. Vsaka stvar se
njostjo, nego gojimo nado, da bodo končno vendar zmagala prizadevanja za času primerno reformo.
To so misli, ki nas obhajajo ob papeževem jubileju. Katoliška cerkev bo slavila ta jubilej z veliko slovesnostjo in s človeškega stališča se tem slovesnostim lahko vsakdo pridruži, tudi če je z vsemi čutili v taboru onih, ki vidijo v katoliškem ultramontanstvu izvor največjega zla in katerim vedno trepečejo na ustnih Dan tejevi, proti prvemu očetu ultramonta-nizma naperjeni verzi:
Ahi, Conatantin! di quanto mal fu matre, Non la tua converaion, ma quella dote Che da te prese il primo ricco patre.
Proračunska razprava.
Drugi dan debatne razprave včeraj •e je vršil| skoraj povse enolično. Na vrsto so prišli večinoma le zastopniki malih strank. Od vpisanih govornikov je govorila dosedaj komaj polovica, vsled česar bo prešla zbornica najbrže še le v sredo v podrobno razpravo.
Posl. Hannich (soc. dem.) je trdil v svojem govoru, da si je podvrgel Korner parlament le z volilno reformo, kajti velike stranke se ničesar bolj ne boje, kakor splošne, enake volilne pravice. Današnja avstrijska ustava je le z zlato peno prevlečeni absolutizem, in če se le malce ob ta blišč drgne, prikažejo se policijske sablje in Manlicherjeve puške. Socijalni demokratje nikakor ne morejo dovoliti proračuna vladi, ki si je nakopala toliko krivdo prelite krvi, kakor se je to zgodilo v Trstu. Potem omenja aretiranje 13 mladih delavcev v Libercah kot anarhiste, dasi je zakrivila obdolžitev le ova-duška duša. Nekateri državni pravdniki v Avstriji si iščejo sploh napredovanje v službi s tem, da vohajo za anarhisti, kjer jih ni. Govornik urgira predlogo zak. načrta zaradi oskrbovanja v starosti in onemoglosti, nadalje zaradi tiskovne reforme.
Posl. Scheicher (kršč. soc.) je go* voril o socijalnih reformah in kapitalizmu. Napadal je krepko Žide, po svoji navadi opisovaje jih kot »premožna konfesija«, »dišeče ljudstvo«, »breznapačni« itd. Na Dunaju da so veleindustrija, veletrgovina, banke in palače že večinoma v židovskih rokah. Le tedaj, Če bo vlada uredila socijalno politiko po geslu: »Dunaj Dunaj-čanom, Avstrijo Avstrijcem«, ji bo njegova stranka pokazala zaupanje.
Posl. Romanczuk izreče v imenu Malorusov vladi nezaupanje ter bodo glasovali proti proračunu. Pod KOrberjem so Malorusi nazadovali glede števila svojih zastopnikov v državnem in deželnem zboru.
Posl. pl. Flondor izjavi, da bodo Malorusi glasovali z vlado, ker se zana šajo, da jim bo ista uresničila razne gospodarske želje.
Posl. Bar toli (Italijan) se pritožuje o zapostavljanju italijanskega naroda ter
konča in tudi podlistkar mora končati. Vsaka stvar konča in prišel bode čas, ko bode svoboda končala — Tebi, ubogi Lampe in tvojemu blatnemu dostojanstvu. Zastonj so se trudili vsi in ponižno prosili za Te, klečeplazili radi Tebe, se sukali okoli dvornih vratarjev in iskali milosti, milosti ne zase, temveč za Te. Vsaka stvar se konča in tudi fehtanje za milost ima konec.
Potem pa pride čas mučeništva. Dovoli, da Ti enkrat z vso resnobo kondoli-liramo, da Ti enkrat izražamo globoko sočutje, da potegnemo enkrat klobuk pred Tvojim mučeništvom. Enkrat vsaj — !
Sedel boš. Tri mesece. Ubogi! Na prični bodo počivale trudne Tvoje kosti in le oni majhni tovariši jetnikov, ki so seveda ravno tako črni, kakor Tvoji kolege izven »kehe«, Ti bodo delali druščino. Ubogi! Štiri sten bode zijalo na Te, praznih in vlažnih. In Ti boš tam sedel, z nemirnimi rokami si bodeš ruval lase in nemirne misli bodo revoltirale v Tvoji glavi.
A vsaka stvar se konča. Vrata se bodo odprla ... in kakor Feniks boš dvignil svoje peroti, še bolj blaten kakor preje, z novimi močmi in silami ... In zopet se boš potopil v njega lepoto, počival v njegovem objemu, kajti moč blata — moč blata je nepremagljiva!
Škorpijon.
izjavi, da bodo Italijani glasovali zoper proračun.
Posl. L d oker (nem. ljudska stranka) je govoril dokaj trpko. Kritikoval je potovanje prestolonaslednika na Rusko, njegov protektorat nad kršč. šol. društvom itd. ter protestoval, da bi delala visoka gospoda politiko brez privoljenja ljudskega zastopstva. Potem pride govornik na slovensko celjsko gimnazijo, na češko v Opavi in poljsko v Tešinu. Nadalje kri-tikuje škofovsko oblast v srednješolskih zadevah, ki kratkomalo zapoveduje šolske ekseroioije.
Govornikovi napadi na Slovane sploh in njegovo klicanje po nemškem državnem jeziku je dobro zavračal poslanec H r u b y.
Razprava se je nato pretrgala.
V IJubaJtsnl, 22. februvarja. Državni zbor.
Poročilo o včerajšnji proračunski razpravi prinašamo na prvem mestu. Podanih pa je bilo zopet več interpelacij pred in po seji. Posl. Walz interpelira ministrskega predsednika zaradi postopanja pri podelitvi gostilniških koncesij. — Posl. Žičkar in tovariši so podali na skupno vlado vprašanje: »Ali je res, da se trgovinske pogodbe niso odpovedale, temuč le podaljšale in kako more vlada opravičiti nadaljni obstoj vinske klazulo, ki je s trgovinskimi pogodbami v zvezi?« — Posl. Ste in zahteva, da se vpelje četrti razred na železnicah. — Posl. Spinčić interpelira zaradi proglašenja izjemnega stanja v Trstu le v italijanskem jeziku; nadalje urgira odgovor na svojo inter pelacijo zaradi carinskih uradnikov v Dalmaciji. — Posl. Daszvnski interpelira zaradi na Ruskem aretovanih avstrijskih državljanov. — Posl. Funke interpelira zaradi sistiranja častnih meščanov v Čeških Budjevicah. — Prihodnja seja bo v ponedeljek.
Jezuitje — Flachsmanni. Iz kroga bivših jezuitskih gojencev prinaša »Hrvatsko Pravo« h karakteriza-ciji jezuitov v Travniku še sledeče podrobnosti: V kolu teh pobožnih bratov igrajo seveda prvo vlogo Flachsmanni. četudi se krivica, ki se je storila dijaku, lahko potiplje, ne smeš niti ziniti; četudi je naredba najneumnejša, moraš reči, da je modra; četudi je nazor ali načelo naj-pogubnejše, reči moraš, da je sveto. Izraze patriotičnega čustva omejuje pobožni »pedagog«, a če ne zatajiš tega čustva, kadar se vodji zdi, anatemizovan si in že pred božjo sodbo obsojen na peklenske muke, Rodoljubnejšega in humanitarnejšega društva ni kot je družba sv. Cirila in Metoda. Jezuitom je ta družba nepotrebna. Mesto venca na krsto svojega tovariša so nabrali sarajevski bogoslovci svoto za istrsko družbo sv. Cirila in Metoda. Ho-tečim to svoto odposlatije glavar jezuitov to hotel zabraniti, češ, da se more denar porabiti za plemenitejšo svrho. Dijaki sarajevske državne gimnazijo smejo imenovati svoj jezik hrvatski, jezuitje v Travniku pa v šoli dijakom hrvatski prečrta-vajo in izpreminjajo — po Jagiuu? — v bosenski. Lani so dijaki nabili na domačo kapelo poziv, naj bi se prigodom smrt nega dne tovariši v svojih molitvah spominjali Zrinjskega in Frankopana. Jezuitje so poziv raztrgali! Pri domačih koncertih morajo biti na programu vedno nemške pesmi, dasi so zato dijaki ogorčeni. Več jezuitov je izstopilo iz družbe ter so sedaj kot posvetni duhovniki dobri rodoljubi. Na svoji hiši so razobesili jezuitje madjarsko zastavo ter so izključili 22 hrvatskih dijakov, ker so demonstrirali proti nemškemu koncertnemu programu. In ti Flachsmanni in breznarodni fanatiki pridejo v kratkem v Zagreb! So pač vsi enaki ti kutonosci in črnosukneži. Narodnost jim je Hekuba, vladi in politično močnejši sili pa se vsiljujejo. Travniška jezuitska šola je pač vzorec, po katerem bi hoteli prikrojiti srednje šole tudi slovenski popje. Bržčas bo tako na škofovi gimnaziji v Št Vidu!
Italijanski prestolni govor. Italijanski kralj Viktor Emanuel je imel v rimskem senatu zanimiv prvi pre stolni nagovor. Spočetka govora se naglasa harmonija med vladarjem in parlamentom ter proglašajo liberalni principi kot neomajen temelj narodne politike. Po
liberalnih principih vzgojen, hoče kralj lib delovati. V socialnih reformah se bode nadaljevalo. Kmetijstvo napreduje in dri. finančne razmere so ugodne. Zato se zniža cena soli, da se pomore revnim slojem. Parlament se bode bavil z delavskim vprašanjem, da se usoda delavstva izboljša s pravično plačo in z varstvom državnih zakonov, ki določajo pogodbe med delodajalci in delojemalci. Parlament se bode bavil z reformami v državnopravnih vprašanjih, da se zajamči sodnikom večje spoštovanje. Dalje se predloži parlamentu zakonski načrt glede ločitve zakonov in glede nezakonskih otrok. Kar se tiče razmerja države in cerkve, hoče italijanska vlada vztrajati na stališču, da sta država in cerkev dvoje, da treba du-hovništvo primerno spoštovati, a da je njegov delokrog omejiti na cerkveno polje in da treba vsem verskim konfesijam dati svobodo. Državni oblasti pa se morajo podrejati vsi drugi faktorji. Razmerje do vseh držav je izvrstno ter hoče Italija zvesto vztrajati ob strani svojih zaveznikov. Govor kraljev je bil sprejet z opetovanim odobravanjem.
Vojna v Južni Afriki.
»Times« ima svojega poročevalca v Bankkopu pri Ermelu, ki je sporočil o položaju v vshodnem Transvaalu tako le: »Od 26. januvarja ni poročati nobenega večjega vojnega uspeha. Buri 30 sedaj Še previdnejši kot prej ter se izogibljejo bojem z angleškimi kolonami. S pomno-ževanjem block-hiš se težava, katero dela razdaljave, zmanjšuje. Sicer je še daleč do tega, da se sovražnik zajame, toda block-hiše Bure v gibanju omejujejo ter množe gibčnost angleških čet.« Da pa toli hvalisane block-hiše Angležem preveč ne koristijo, dokazuje posrečeni beg Devveta iz omrežja pri Reitzu. Dokazuje pa tudi poročilo »Standarda« iz Pretorije. Buri polagajo na železniške proge razstrelila. Med Machadadorbom in Dalmamutho bi bili malone pognali angleški vojaški vlak v zrak, a pred tem je vozil drug vlak s tovori, katerega je zadela vojakom namenjena usoda. Torej niti železniške proge niso dovelj zastražene. V Leicestru je občni zbor liberalnega društva obsodil sedanjo južnoafričansko politiko ter se iz rekel za pošten mir. Nastop Rosebervja za mir se je odobril ter so se pozvali vsi liberalni angleški poslanci, naj podpirajo posl. Bannermanna, ko se oglasi v parlamentu za mir.
Najnovejše politične vesti.
Nemška ljudska stranka si je izbrala za predsednika namesto odstopiv-šega poslanca Pradeja, posl. Kienmanna. Ker je tudi Beurle izstopil iz odbora, izvoliti se namerava Walza. — V Barceloni je pozval generalni kapitan vse prebivalstvo, naj izroči vsakršno orožje oblasti.
— Namesto odstopivšega italijanskega ministra Giussota je prevzel posle delavski minister Zanardelli. — Vstaja v Južni Ameriki. Pri Coro so bili vstaši pod generalom Riera tepeni-
— členom mirovne konference, ki bo imela svoj sedež na francoskih tleh, je pripoznala francoska zbornica diploma-tične privilegije in imuniteto. — V Sirijo je dal sultan pregnati generalnega pobočnika maršala Fulah pašo.
Dopisi.
Iz Radeč pri Zid. mostu. Naše občinske volitve so jasen dokaz, kako se pokaže napredek in vspeh pri vstrajnem delu in skrbni agitaciji. Pred 10 leti je bil trg Radeče še nemškutarsko gnezdo, in »Slov. Narod« prihajal je semkaj le v dveh eksemplarih. Vztrajnemu delu nekaterih tukajšnjih slovenskih naprednjakov pa se je posrečilo, zatreti nemškutarsko glavo radeškemu zmaju. Mesto te je zrasla še večja in še grja, namreč klerikalna. Ta je nekaj časa tako sikala okrog sebe, da se je bilo res bati, da zamori in okuži ves napredni in narodni živelj. Še pred tremi leti zmagala je klerikalna stranka pri občinskih volitvah in ravno tako pri deželno- in državnozborskih volitvah. Vse to pa ni vstrašilo naših naprednjakov, mej njimi v prvi vrsti vrlega župana Brunšmida. Z neumornim in vztrajnim naporom so delali za napredno stvar, razširjali napredne liste, (samo Naroda imamo sedaj 12 iztisov), prirejali volilne
shode, ustanovili svojo posojilnico in sad vsega bil je izid pri volitvah. Zmagali smo v vseh treh razredih.
Tudi klerikalna stranka ni mirovala, napela je  vse kriplje,  da bi volitve za vlekla  z rekurzi.   General  Rižnar, kateremu se  je mimogrede omenjeno zopet sanjalo o županskem stolu, čeprav vsakdo ve, da ni bil nikdar sposoben za to častno mesto, ta Rižnar in njegov adjutant, naš mlečozobni kaplančok, ki se v lemenatu še toliko olike ni naučil, da bi vedel, da mora sam naprej pozdraviti, če sreča kako gospo, temveč si le domišljuje, da je sam kak majhen bog — ta dva možiceljna sta torej brusila pete in podplate že mesec dnij   pred   volitvijo   in  delala zdražbe Kaplanček ima menda že vse pošvedranc cipele  in  če bi ga  videli Vi, brez vseh zaslug  častnim  občanom radeškim imenovani  g.  knezoškof, kako  se je vsled tega  napora  posušil,  da je kakor kaka plesniva   goba,   gotovo   bi  mu podaril: kako  mastno  iarico,   kjer  bi  si poredil svoj trebušček in katero je gotovo, če no s svojo glavo, gotovo pa s svojimi petam, »zaslužil.  »Der  Mohr  hat  seine Schuld gethan«. Pomagal  mu je  seveda neizogibni dr. Žlindra. Rekurirali so na VSo mogoče   načine, in  dr. Žlindra je naklo-basal   6   pol velik rekurz,   da  bi odbili nekaj   volilcev   in zopet zavlekli volitvo. Pa  vse   skupaj   ni ničesar  pomagalo in rodilo le nasproten vspeh in jezo pri vo-lilcih.  Sklicali so tudi volilen  shod, kjer \e pridigoval   dr. Žlindra o občinskih volitvah in o Častni besedi, o katerima ima sam menda tako malo pojma ko slepec barvah. Imeli pa niso sreče, kakor nikjer več in morali so odkuriti, dr. Žlindra so svojim sv. duhom med demostrativnirr.i klici »proč  Žlindra«.  Prepričani smo, di to dr. Žlindre ne bo vstrašilo zopet priti mej nas zdražbe delat, ker ga je menda tako sram, ko volka strah ali v njegovem lastnem interesu mu povemo, da so bili zadnjič duhovi  že zelo razburjeni, da B6 je  samo  vplivnemu pomirljivemu postopanju našega župana zahvaliti, da ni bil pošteno ožlindran.   Vkljub temu smo se nekoliko bali, kako se bo izšlo ;   ko smo pa že v tretjem razredu dobili 20 glasov večine,  bilo  je   naše   veselje nepopisn , klerikalce   pa  je prijel tak  strah,   da o pometali pri volitvi v drugem in tretje n razredu  puške  v   koruzo  in smo v teh sami volili.  Še  pozno v noč smo se radovali   srečne   zmage  pri sladkem vinu in  srčnih napitnicah.   Klerikalci se sicer tolažijo s tem, da pripovedujejo, da bodo rekurirali in volitve ovrgli.  Želimo Vam veliko veselja k dolgemu nosu. Ne pomaga Vam nobeno mazilo. Tudi priprosto ljudstvo  uvideva, da se je treba otresti klerikalnega jarma  in  črnih   pijavk, ki so prav po nepotrebnem vtikajo v naše posvetne zadeve in delajo zdražbo, namestj da  bi  pridigovali, kakor jih uči vera, ljubezni in spravi.   Tudi pri nas zgineva klerikalna megla in se svita solnce prostega samostojnega mišljenja. Zatorej Vam kličemo vsem zavednim volilcem radeškim: Živeli, le  tako  naprej!   Živel naš žuj Brunschmid!
Iz Ponikve ob ju ž. železnici V svoji 4 štev. t. 1. bavi se »Gospodar« mariborskih kanonikov že drugokrat l našim bralnim društvom, ozir. njegovim predsednikom. Gotovo ne bi odgovarjali na zbadanja v tistih dopisih, katerih pi^ec in vzrok sta nam le predobro znana, d:i nam ni do stvari same.
Res je, da se je ustanovilo na Ponikvi »kmetsko bralno društvo«, ki je v začetku mnogo obetalo, ki pa sedaj »jako skromno životari«, čakajoč konca, katerega je storilo prvo, nekaj let poprej ustanovljeno bralno društvo. Vzrokov zato pa ne gre iskati le v predsednikovi osebi temveč, če hočete, v celem odboru, v društvenih sploh ter končno v mnogih vnanjih okoliščinah. Prvemu društvu j* predsedoval takratni kaplan Arzenšek, pa je le zaspalo, sedanjemu društvu je na čeloval čisto drug odbor z drugim predsednikom, pa je tudi že za njega hiralo Zakaj očitate tedaj, g. župnik, sedanjemu predsedniku, preprostemu kmetu, osebno brezbrižnost in propadanje društva? Ko je sedanji predsednik, po Vašem nasvetu iz voljen, prevzel predsedništvo, bilo je dru štvo že na robu. S sedanjim odborom, 1
Dalje v prilogi.
Priloga »Slovenskemu Narodu" št. 44, dn6 22. februvarja 1902.
katerem sedite tudi Vi z deveterico članov ter s prazno blagajno, je nemogoče društvo oživiti. Bralna društva so se sploh preživela; naše bralno društvo pa nima prvič primernega prostora, kajti v farovž ne mara nihče hoditi čitat. Ko bi pa tudi hotel, ni ga bila volja izpostavljati se ob-je^ljivemu psu, ah pa čakati na časopise, da jih prebere župnik v svojem stanovanju in pa brati le to, kar spozna župnik za dobro. Sploh bere ljudstvo raji doma in ker je samo naročeno na razne liste, ne mara moledovati v bralnem društvu za farovške liste. Takšno, kakršno je društvo sedaj, res ne more pod nobenim predsednikom, niti pod župnikovim pred-sedništvom, obstajati; treba ga bode ali razpustiti ali pa preosnovati v čitalnico, kjer bodo na razpolago vsi mogoči časo pisi, kar se bo tudi zgodilo, čim se dobi primerni prostor. Če pa hočejo »vrli poni" kovški fantje« delovati za »vero in narod« v svojem društvu, slobodno jim. Predsednika že imajo naprej v osebi g. župnika, kije usurpiral lani predsedništvo sedanjega društva, pa je bil zato občutno kaznovan.
Kar se pa tiče očitanja, da se predsednik v vsako stvar vtika in hoče povsod »važno vlogo igrati«, moramo pribiti, da je predsednik v prvi vrsti kmet, da se brica za svoj stan tudi izven doma n. pr. na shodih, in da je le še občinski odbornik. V druge stvari pa se ne vtika, pač pa je to župnikova navada, ker pa je starešina, furežjek, njemu ne uide nobena pojedina on se meša v razne volitve in celo v zasebne razmere ljudi), ki mu niso nič mari. O njem se lahko reče, da hoče povsod ulogo igrati, seveda ulogo mojstra — skaze.
Pomirite se torej, gospod fajmojšter. Dobro bode za Vas in za nas občinarje. Če Vas pa kje srbi, vedite, da se Vas ne ustrašimo, Vaš  poklic je oltar in cerkev.
V.
Od Device Marije v Polju. Na
taka psovanja in zavijanja kot jih je priobčil naš kapelan Matevž Rihar v 31. št. »Slovenca« z dne 7. februvarja 1902, sploh ne odgovarjam. Kaj tacega zmožen je le kak kapelan ali kak črevljarski učenec. Omenim le to, čemu je bil prostovoljno pripravljen prevzeti polovico sodnih stroškov, kajti vsakomur je znano, da te vrste ljudje niso tako radodarni, da bi plačevali za druge. To zadostuje enkrat za vselej o tej aferi. Ravnal se bodem po nemškem pregovoru: »Der Klvigere gibt nach«. — Janko Kavčič, učitelj.
Izpred sodišča.
G. deželnosodni svetnik Ha uf fen je predsedoval včeraj sledečim obravnavam:
1. Zopet   kamniški policaji.
Kamničani pa res nimajo nobenega pravega rešpekta pred svojimi policaji. Šele zadnjič je romal neki kamniški porednež za dlje časa v luknjo, ker se je policaju Fritzu dejansko zoperstavil. In včeraj je bila zopet taka obravnava. Franc Dolenc je 8. decembra dopoludne v neki krčmi v Kamniku razgrajal in se potem ruval in tepel s stražnikom Fritzem, ki ga je hotel aretirati, šele s pomočjo jednega »kame-rada« se je Fritzu posrečilo, spraviti Dolenca v luknjo. Obravnava se preloži, da se poizve, kak je toženec v pijanem stanju; kajti on pravi, da ne ve prav nič več, in da je bil takrat res »pijan kot kanon«.
2. Izpod Triglava. 131etni Jakec in 141etni Jožek sta se naveličala krompirja in žgancev; jedla bi rada meso. V ta namen sta šla k očetu, leta 1844. roj. Jakobu Ražnu, bajtarju na Stari Fužini. »Očka, mi bi radi meso jedli!« — »Dobro«, pravi stari Ražen; »pa pejmo na jago«. In udarili so jo dne 23. novembra v lovišče grofa Khevenhvtillerja na Hudem Škrlu pod Triglavom . . . Tisti čas je bil tudi lovski čuvaj Anton Strgar na planini. Začul je uakrat strel, in ko pogledal skoz dalno-?led, videl je tri moške osebe in bežeče koze. Šel je hitro tje in videl spredaj starega Razna, na hrbtu divjo kozo, za njim •iožka, na hrbtu divjega kozlička in kot zadnjega Jakca, ki je ponosno nesel puško, 'n — šli so s čuvajem v Staro Fužino. Pri obravnavi se izkaže, da je Jožek streljal in kozo ter kozlička zadel »na en šus«. — Sodba: Stari Ražen 4 mesece težke ječe s postom vsakih 14 dni; Jožek 6 tednov težke ječe s postom vsakih 14 dni, Jakec pa bode 8 dni sedel v posameznem zaporu in jedel ne meso, ampak ričet.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 22. februvarja.
— Osebne vesti. Kralj, srbska akademija znanosti t Belemgradu je ve-
lezaslužnega slovenskega zgodovinarja g. prof. Simona Rutarja imenovala do-pisujočim članom.
— V odsek za tržaško izjemno stanje je izvoljen namesto iz-stopivšega posl. Kratochvvila posl. dr. Iv. Tavčar.
— nSlovenec" je v četrtkovi številki pisal: »Promoviran je bil danes doktorjem prava na graški univerzi odvetniški koncipijent g. Leopold Ledenik, sin našega odličnega someščana g. Alfreda Ledenika. Naše iskrene čestitke!« — Prosili bi »Slovenca« malo pojasnila: Ali je ta toli vneto občečesti-tani gospod identičen z onim Leopoldom Ledenigom, ki je bil kot visokošolec nemški burš, ki je bil potem sodni pristav v Kočevju ter se tam pri vsaki priliki izkazal kot strasten Heil-ovec in ki je končno vsled dobrih sorodniških zvez imel srečo, da se je neka njegova afera zaključila samo s tem, da je neprostovoljno zapustil službo?
— Katoliški župan na zatožni klopi. Pri deželnem sodišču se vrši danes jako zanimiva obravnava. Na zatožni klopi sedi Andrej Modic, župan na Rakeku, odločen bojevnik za vero, steber katoličanstva, ljubljenec raznih dekanov, iajmoštrov in kaplanov, prvoborilec in zaupnik škofove stranke in neustrašeni zatiralec liberalcev. Poleg Modica sedi na zatožni klopi še več drugih uzornih ka toličanov, pravi cvet klerikalstva na Rakeku. Toženi so ti ljudje zaradi petnajst deliktov, med drugim tudi zaradi tatvine in zaradi krive prisege. O tej, za notranjske razmere preznačilni in za spoznavanje duhovniške stranke jako poučni obravnavi priobčimo v ponedeljek obširnejše poročilo.
— Iz črnega brloga. V letošnjem predpustu sešla se je Micika nekje pri Ljubljani z domačim gospodom Jožefom. Ker je bil ta precej zidane volje, vzel jo je k sebi na voz. Ko sta se pripeljala domu, bilo je že pozno zvečer in tudi precej temno, zato je bilo Jožefu lahko dekleta spraviti v župnišče. Oba sta se čutila srečna, saj že dolgo nista bila skupaj. Toda sreča jima ni bila mila. Prebrisana Mica. ki čuva nad gospodom Jožefom, kakor skrbna mati nad svojim otrokom, pokvarila je njima veselje. V spremstvu dveh žensk spodila je Miciko iz farovža, gospoda pa malo okregala. Nočni mir bi se ne bil dalje kalil, da se je gospod Jožef zadovoljil z Micino razsodbo; toda njegovo srce bilo je že preveč razburjeno, zapustil je Mico in šel za dekletom, ker se je menda tudi bal, da ne bi ono v temni noči zašlo ali komu nepoklicanemu v roke palo. V sredi vasi, ko se je ta razgovarjala z znanim ji človekom, jo je došel, se ustavil in rekel proti onemu, zakaj da hujska to žensko. Ko mu je ta odgovoril, da je ona že dosti nahujskana, ga io spoznal po besedah in reke!, zakaj da nabira zopet za »Narod«. Ker mu je pa ta odgovoril, da je že zadosti nabranega in mu ni treba več nabirati, se je gospod Jožef obrnil in mislil oditi. Nato oglasii se je vaški fant, ki je rekel dekletu, da naj ozmerja te pri-tepence. Gospod Jožef pa se je zadri nad fantom, ga ozmerjal z barabo in mu za-žugal, da ga bo pošteno nasuval, ako ga počaka. In res se je spustil za njim, toda ujel ga ni. Zdaj so prišle iz farovža tri ženske, so prijele gospoda Jožefa za suknjo in ga spravile domu. Ta pa je celo pot godrnjal in slišale so se njegove besede: »Zdaj pa vidim, da moram iti iz tega hudičevega gnezda«. — Iz krščanskih delavskih krogov se nam piše: Kako je vendar to, da »Slovenec« še doslej ni sporočil, da je krščanska delavska zveza pod vodstvom Štefeta in Gostinčarja poravnala štrajk v Trstu, in da se je jedino njej zahvaliti, da se revolte niso ponavljale? Vsakemu, kar mu gre. Panganet Matilda pravi, da je dr. Krek Štefetu in Gostinčarju »fovš«, da sta dosegla tak uspeh, toda mi proti temu protestiramo in zahtevamo, naj se javno prizna, da sta Štefe in Gostin-Čar poravnala tržaški štrajk.
— »Katoliški poštenjak". K notici pod tem naslovom pripominjamo, da dotični kamnosek, ki je napravil menso, a je potrdil, da je več plačila dobil, kakor je v resnici prejel, ni v Ljubljani.
— Poljanska hranilnioa in posojilnica okradena. Pri posojilnici ▼ Poljanah nad Škofjeloko so aedaj zasle-
dili, da se je zgodila velika sleparija. Posojilnica je bila okradena za 2000 g ld. Goljufija se je izvršila z veliko premetenostjo. V obče se trdi, da je posojilnico okradel jeden bivših funk-cijonarjev, strasten klerikalec, ki je pa umrl in katerega je kaplan A ž m a n razglasil kot »zlato dušo«. Lepo priporočilo za Ažmana na novi službi.
— Interesantne novice o re-čiških konoumarjih. Iz Gornje Sa-vinske doline se nam piše: Pred nekaj dnevi sta bila brata Zorko — kaplan Zorko Melhijor, junak znanega pikant nega romana, in ustanovitelj konsuma na Rečici in Jože Zorko, konsumarski poslovodja — pri ces. kr. okrajnem sodišču v Gornjemgradu zopet obsojena, prvi na pet dni zapora, oziroma 50 K globe, drugi pa na dva dni zapora, oziroma 20 K globe, ker sta hotela nekega fanta naščuvati, da bi pretepel takozvanim »katoliškim« možemkonsumarjem neljubega krojača Šemenca, in sta mu za to ponujala 10 K. — Razven tega preganja kaplana Zorka še državno pravdni-štvo, vsaj tako se obče govori na Rečici, in kolikor smo se pri dotični osebi, ki je kazensko ovadbo vložila, poučili, je vest popolnoma resnična. Cela stvar se tiče nekih plačanih maš; Zorko je baje trdil, da je denar zanje poslal na list »Cor-resp. Blatt fur den kath. Clerus« na Dunaj, poizvedbe pa so dognale, da ni nič poslal. Zanimivo je, da je vse to dognal g. kaplan Eferl, katerega so lani tercijalke na občnem zboru konsuma na Rečici na Zorkovo povelje vrgle raz govorniško — »mizo«, ker je nasprotoval konsumar-skim prismodarijam! — Dolgo se je kuhalo, a se je vendarle izkuhalo! Meseca sušca pride naš konsum na Rečici na obtožno klop — pred c. kr. okrožno sodišče v Celje — radi »prekunštno« sestav" Ijenih računov in drugih sličnih stvari. Poleg drugih so obtoženi župnik Ulčnik, slavnoznani predsednik »katoliškega političnega društva za Gornjigrad« Matek, vulgo Rheinecker in več drugih — deloma tudi nedolžnih, razume se, da figurirata na prvem mestu kot obtoženca daleko znana dva brata — kaplan Melhijor Zorko in Jože Zorko. Najzanimivejše pa je, da pride pred sodni stol tudi revizor „Gospodarske zveze" v Ljubljani Pele, katerega se baje dolži, da je največ on kriv, da so se računi tako »imenitno« sestavili. Kakor se čuje, bode prišlo konsum zagovarjat njegova vzvišenost doktor ZSindra iz Ljubljane, le nekaj mož, ki pa niso več konsumarji, bo branil dr. Hrašovec. Pa še ta baje prav nič rad ne gre v družbo dr. Žlindre! — Svoječasno bodemo poročali o tej zanimivi obravnavi!
— Marijina družba pri Št. Ru-pertu v Slov. Goricah si je omislila »fonogra f«. S tem se verska gorečnost bolje poveča in utrdi, kakor z vsemi tistimi pripomočki, ki se drugod rabijo. Zdaj samo čakamo, da si Marijine device kje omislijo, v razvedrilo — »dva fraj-tarja in en'ga kaprola«.
— Deželnazborska volitev na Goriškem. Za dopolnilni volitvi na Krasu in v tolminskem okraju se bodo volili novi volilni možje in sicer se začno prvotne volitve že v polovici prihodnjega tedna. Izvrševalni odbor narodno-napredne stranke na Goriškem kandidira v tolminskem okraju g. Oskarja Gabr-ščeka, državnega poslanca, župana itd. v Tolminu, na Krasu pa zopet gosp. dr. D r a g o t i n a Treota, odvetnika in posestnika v Gorici.
— „Naša Sloga", ki je vse prej kakor liberalna, vprašuje ravnatelja goriškega semenišča dr. Gabrijelčiča, če je res, da so v goriškem semenišču tudi taki bogoslovci — seveda laški — ki niso nikdar obiskovali gimnazije, da, ki niti prvega gimnazijalnega razreda niso videli. »Naša Sloga« je to izvedela od duhovnikov. Tudi mi smo dobili iz Gorice že pred nekaj meseci pismo, v katerem se nam je to povedalo in so bila navedena imena, a ker je bilo pismo anonimno, ga nismo porabili. Živo pa se spominjamo, da je bilo v tistem pismu rečeno, da se sprejemajo taki Italijani kolikor se jih le oglasi, ker Italijan, ki je obiskal gimnazijo ali jo celo dovršil, sploh ne gre v semenišče in ker je me-rodajnim cerkvenim krogom na tem, da vzgoje koliko mogoče mnogo laikih
in kolikor mogoče malo slovenskih duhovnikov.
— Upravitelj tržaške škofije,
monsignor Petronio, pometa mej duhovščino kar se da. Najboljše službe dobe seveda laški duhovniki. Število vseh pre-meščenj znaša okroglo 80. Premestil je torej dobro tretjino vseh duhovnikov. Mej drugimi je bil tudi neki slovenski duhovnik poslan v hrvatsko faro, da tam odpravi hrvatsko cerkveno petje. Ker dotični duhovnik tega naloga ni mogel ali ni hotel izvršiti, so ga sicer sistemirali a premestili ga niso, dasi je opetovano prosil. Ker vse prošnje niso nič pomagale, se je dotični duhovnik sam premestil na prazno kaplan jo v Brkinih in to naznanil škofijstvu. Tu so seveda v prvem trenotku divjali, a srečala jih je pamet in potrdili so duhovnika na mestu, kamor se je bil sam prestavil. E, beseda »Ricmanje« ima le čudovit vpliv.
— Repertoir slovenskega gledališča. Jutri, v nedeljo, sta dve predstavi: popoldne ob znižanih cenah narodna igra s petjem »Revček Andrejček«, pri kateri igra tudi vojaška godba, zvečer repriza burke s petjem »Njen korpo-ral«, v kateri gostuje drugič gospa I. Polako v a. V torek gostujeta v opereti »M a m zeli Nitouche« gospa Irma Polakova in gospod Grund, odlični komik deželnega gledališča v Zagrebu, bivši člen »Raimundovega gledališča« na Dunaju. G. Grund bode igral vlogo Ce-lestina.
— Slovensko glodališče. Malo občinstva se je sicer včeraj zbralo v našem gledališču k reprizi »Rigoletto«, a to malo število je bilo animirano in z na-slajo in zanimanjem sledilo melodijam, ki vrejo iz tega popularnega dela Verdijevega, kakor iz svežega studenca na dan. A tudi^na odru se je kazala očividna ani-miranost pri vseh pevcih-solistih, pred vsem pri gdč. Noe m i in g. Urichu. Bil je to uprav častni večer teh dveh pridnih pevcev. Zlasti prva se je za ulogo oči-vidno potrudila ter krasno pela tudi včeraj, tako da radi prezremo nezgodico v njeni solo-ariji; saj smo se cel večer naslajali nad milino njenega glasu in čustva polno interpretacijo njene uloge. G. Uri c h je včeraj zlasti v prvem in drugem dejanju temperamentno pel, ter mi še nikdar ni tako ugajal kot včeraj Po Nolliju nam je »Rigoletta« sijajno na novo kreiral na našem odru in on sam bi zaslužil razprodane hiše. Oblak.
— V korist družbi sv. Cirila in Metoda priredita srednjemestna in šentjakobska podružnica dne 19. marca v »Narodnem domu« veliko veselico. Za danes prosimo vsa druga društva, naj se na to vender ozirajo, da ne bo treba veselice zopet preložiti.
— Znanstveno poljudno predavanje prirede »Slovenska Matica«, »Zdravniško društvo« in društvo »Pravnik« v nedeljo, dne 23. t. m., dopoidne ob polu 11. uri v veliki dvorani »Mestnega doma«. Nadaljeval bode gosp c. kr. profesor Rajko Perušek svojo kulturnozgodovinsko razDravo: »O postanku, razvoju in propasti jezikov.«
— Afera gospe Borštnik-Zvonarjeve zadobila čimdalje škanda-loznejšo lice, škandaloznejše za inten-danco hrv. gledišča. Gospa Borštnik - Zvo-narjeva je intendanco javno postavila na laž, občinstvo pa je tako ogorčeno, da je morala intendanca odpovedati predstavo, ker se je bilo bati demonstracij. Vse neodvisno hrvatsko časopisje »Obzor«, »Hrv. Pravo«, »Hrvatska« itd. se bavijo obširno s to zadevo, obsojajo najostrejše postopanje intendance kot nepravilno, nedopustno in nedostojno in »Obzor« pravi kar naravnost da ogorčeno občinstvo že najde sredstev, da onemogoči nadaljnji obstanek intendanta Hreljanovića na čelu gledališke uprave. Po tem, kar so obrazložili zagrebški listi, se je zgodila gospej Borštnik - Zvonarjevi nečuvena krivica. Osem let je bila gospa Borštnik-Zvonarjeva članica hrv. gledališča, odlična moč, vestna in neumorna umetnica s katero se je hrvatsko gledališče lahko ponašalo, ki je bila na čast hrvatski drami, sedaj pa so jo vrgli brez uzroka čez prag, kakor kako zanikrno deklo. Po gledališkem redu ima gospa Borštnikova pravico, do trimesečne odpovedi.   Tudi to se je pogazilo in po-
teptalo. Se časa se jej ni dalo, da se pripravi za drug angaima. Čudno tudi, saj je »tudjinka«, kakor ji je pred kratkim rekel kapelnik. Gospa Borštnikova je bila pri banovem namestniku g. Krajče-viću, a tudi ta ni hotel intervenirati, češ, intendant dela, kar hoče. če to ni škandal, potem ne vemo, kaj naj se še tako imenuje.
— Javni shod so sklicali socialni demokratje za ponedeljek, 24. t. m. ob 8. uri zvečer v kazinski stekleni salon. Dnevni red tega velikega shoda je: Nemiri v Trstu. Povabljene so vse politične stranke in občinski zastop.
— Slavnost domačega domobranskega pešpolka št. 27. Z radostjo Brno pozdravili pretečeno jesen naš novo postavljeni domobranski pešpolk. Saj služijo  naši  sinovi v njegovih vrstah, naša srca bijejo v njem za dom in cesarja. Nade, ki  smo  jih  gojili o složnem sporazumljenju ljubljanskega občinstva s častniškim  korom tega polka, nas niso varale. Vidi se iz vsega, da se čutijo čast niki domačine v beli Ljubljani — najboljši dokaz temu, da se jih vidi v obilem številu vedno  in  povsodi, kjer se reprezen-tuje Ljubljana.   Vzroka, da vlada to vsestransko sporazumljenje, nam pač ni treba daleč iti iskati. Saj je predstojnik tega polka mož, ki ve ceniti slogo v polku in izvan njega, mož. ki z   lastnim zgledom kaže pot svojim  mlajšim  kameradom, z jedno besedo, polkovnik Bruno pl. Schmidt je mož, kakršnega smo  si  želeli na krmilo domačemu polku.   Včeraj je imelo domobranstvo praznik. Slavilo je zlato po roko svojega vrhovnega poveljnika, Njega c. in kr. Visokosti feldcajgmajstra nadvojvode Rajnerja z Njegovo Visoko soprogo Marijo,hčerjo slavnega zmagalca priAsprnu, Ob 10. uri dopoldne imel je  polk slovesno mašo v  cerkvi sv. Petra. Navdušenje se je bralo na obrazih mladih vojakov in zavest, da jim ni vrhovni poveljnik samo   nadvojvoda   Rajner, temveč častivreden častnik, ki je stal že pred sovražnikovimi puškami, in ki se tudi v bodoče žvižganja krogelj ne bode bal. S krepkimi in jedrnatimi besedami je obrazložil vojaški kurat Ivanetič vojakom visoki pomen tega praznika. Z živimi barvami je oslikal življenje in delovanje slavljenčevo domobrancem. Maše, ki jo je daroval ljubljanski škof, se je udeležilo mnogo dostojanstvenikov.   Navzoči so bili: deželni predsednik, feldmaršallajtnant Chavanne, general-major pl. Baldas in pl. Angerholzer, sod-nijski predsednik Levičnik, dvorni svetniki grof Schaffgotsch, dvorna svetnika pl. Rulling, Račič, deželni glavar pl. Detela, deželni   vladni   svetniki  pl. Kaltenegger, baron Schonberger in marki Gozani, višji gozdni svetnik Goli, okrajni glavar pl. Haas, namestnik   županov  Vončina   in mnogo drugih   visokih   uradnikov,    potem vsi v Ljubljani navzoči častniki tujih polkov. Po maši je odmarširalo vojaštvo v vojašnico in je bilo ves dan prosto. Da je bila proslava tega dne višja — odredila se je amnestija nekaterih  kaznij   pri moštvu. Pred jedjo se je odpela pri kompanijah cesarska  pesem.   Obed je  bil obširnejši kakor po navadi in se je dalo vojakom tudi pijače. Ob eni uri popoldne je imelo častništvo skupen obed, h kateremu so bili povabljeni feldmaršallajtnant pl. Chavanne, generalmajorja pl. Baldas in pl. Angerholzer,  vsi   štabni   in   nekateri višji častniki ljubljanske garnizije. Feldmaršallajtnant pl. Chavanne je napil najprvo pre svitlemu cesarju, generalmajor pl. Angerholzer pa z navdušenimi besedami Njega Visokosti, nadvojvodi Rajnerju in Njegovi soprogi.    Obenem se je obposlala visokemu   slavljencu   brzojavka. Polkovnik pl. Schmidt je napil kot kučegazda navzočemu  častništvu   in  se  o  tej priliki spomnil odsotnih  kameradov ljubljanske garnizije, ki jih je tiralo povelje v Trst. Tudi tja se je brzojavilo. Feldmaršallajtnant pl. Chavanne je napil potem procvitu novo ustanovljenega domobranskega pespolka, katero napitnico so navzoči pozdravili z urnobesnimi klici.   Pri obedu je svirala godba 27. pešpolka.   Do poznega večera so se vrstile napitnice v krogu vesele družbe. Upajmo, da bodo nam tako priljubljeni častniki domačega domobranskega pešpolka pod pokroviteljstvom svojega velespoštovanega polkovnika Bruna pl. Schmidta, kakor med sabo, tako tudi z ljubljanskim občinstvom v vedni slogi
živeli, in da bodemo roko v roki isto pot hodili. Simpatije od naše strani so jim zagotovljene. Mlademu polku pa želimo mnogo sreče in nevenljivo slavo !
— Kdo je podžupan v Spodnji diski? Prejeli smo naslednji dopis: Še enkrat se usojamo izpregovoriti o volitvi župana in svetovalcev v Spodnji Šiški. Dne 15. t. m. so bili povabljeni vsi meseca junija minolega leta izvoljeni odborniki. Pri tej volitvi je bilo navzočih 17 odbornikov in 8 veleposestnikov. Ura bila je 9, ali vladnega zastopnika ni bilo, in tako smo čakali do desete ure ali zaman. Volilci so bili že nepotrpežljivi in zahtevali so začetek volitve. Vendar telefoniralo se je na ces. kr. okrajno glavarstvo, kaj da je z vladnim zastopnikom, na kar je prišel odgovor, da ga ne bo. Nato se je sestavila volilna komisija, kateri je predsedoval g. I. Kosler. Po prečitanju postav po g. Ant. Pogačniku je bil izvoljen županom g. I. Vodnik s 17 glasovi, dva glasova je dobil g. W. Maurer. Železničarji se niso udeležili te volitve. Volilo se je potem 5 svetovalcev, in sicer so dobili: g. I. Kosler 18 glasov, g. Anton Pogačnik tudi 18 glasov, g. V. Maurer 16, g. Peter Keršič 13 in gosp. Ivan Sirnik 10 glasov. Po prečitanju volitve namenila sta se g. I. Kosler in g. Ant. Pogačnik mandat podžupana odložiti, ter istega g. V. Maurerju odstopiti. Proti temu postopanju so se pa železničarski odborniki uprli in zahtevali so, da se še enkrat postavno voli. Pri tej volitvi zmagal je vendar g. I. Kosler s 15 glasovi proti 10, čeravno so železničarji svoje glasove oddali g. Pogačniku. Pre-memba, katero čitamo v »Slovenskem Narodu« od dne 20. t. m., da je gosp. Ant. Pogačnik podžupanom voljen, ne pa g. I. Kosler, je nam nerazumljiva, ker pri volitvi je bil g. I. Kosler voljen. Vprašamo slavno ces. kr. okrajno glavarstvo: ali je mogoče tako se izogibati postavnemu redu? Sicer je bila vložena pritožba na zgoraj omenjeno instanco, ker se volitev ni vršila po § 39. volilnega reda. — Da so pasje marke v nemškem jeziku, se lahko vsak prepriča, ker nosijo psi marke z »Unterschischka« 1902. Ali je to slovenščina? — Anton Ojster, odbornik.
— Uboj. Dne 16. t. m. prišli so posestnik Andrej Avsenek in trije fantje, vsi z Brezja obiskat bolnega posestnika Janeza Brejca istotam. Izpraznili so najprej liter žganja potem pa sta se Andrej Avsenek in Andrej Arnež stepla. Avsenek je zgrabil na mizi ležeč nož in ž njim zaklal svojega nasprotnika Arneža, ki je tudi dve uri pozneje umrl.
— Tolovajska druhal pod klučem. V jeseni 1. 1900 je tolovajska druhal oropala trgovino »Kmet. društva« in še več posestnikov pri Sv. Andražu v Leskovcu. Dognalo se je, da sta pri tatvini sodelovala 131etni učenec Mere Andrej in njegov »blagi« oče Franc. Vrlemu orož-ništvu od Sv. Vida in pa obč. predstojniku Antonu Poto';nik-u se je posrečilo, na dečka vspešno vplivati, da je celo druhal imenoval, katera |e že pod ključem. Nadalje se je dognalo,   da je  viničar Mere
I Andrej svojega sina in učenca pri tatvini j jemal   seboj   in   ga po geslu: »Skušnja
dela  mojstra«,   sistematično učil tatvine.
Taka   domača   vzgoja   je zares satansko
delo. —
— Študent, ki hoče iti Burom na pomoč. Tržaško policijsko ravnateljstvo je dobilo iz Olomucu brzojavko, da je 17ietni dijak Arnold Panek iz Olo-muca pobegnil od tam, češ, da mora pomagati   Burom   v vojni   proti Angležem.
— Groharjeve slike. Piše se nam: V 42. številki »Slov. Naroda« so ocenjene slike »Ivan Groharja«, katere je razstavil v izložbi Lavoslava Schwent-nerja trgovini. Pojasnim naj, da velika slika ni motiv iz rojstne vasi Groharjeve (on je doma v Sorici), temuč slika je po naravi posneti visoko v gorah kraj »Ko-privnik v Bohinju«, kjer je naš prvi slovenski pesnik Valentin Vodnik pasel duše. Vas je slikana iz južne strani. Na levi strani na griču se vidi lična enoraz-redna ljudska šola, na desni strani pa je cerkev in župnišče. Okoli dolince pa so razstresene bele hišice. Tudi vse ostale slike so po naravi posneti kraji na Ko-privniku. Nad 80 let stari »oče Vorhov« pa se tudi ni nadejal, da ga bodo na sta-
rost Ljubljančani tako zvedavo ogledavali pri Sehvrentnerju.
— Gogoljeva petdesetletnica.
V proslavo petdesetletnice Gogoljeve smrti ■o priredila dijaška društva »Akademickv Spolek«, Balkan«, »Bukovina«, »Slovenija«, »Zora«, in »Zvonimir« na Dunaju po inicijativi društva »Kružok ljubitelj russkago jazvka« literarno dramatičen večer, na katerem se je poleg slavnost nega govora in jubilejske kantate dekla-movalo iz »Zapiskov blaznika«. Tudi je bila na sporedu komedija »Ženitev«.
— Brezplačni koncert ,,Meščanske godbe" bo danes, v soboto dne 22., ob 8 uri zvečer v restavraciji hotela »Lloyd« na sv. Petra cesti. K tej meščanski zabavi so vljudno vabljeni vsi prijatelji »Meščanske godbe«.
— Jutri, v nedeljo bo koncert v »N arodni kavarni«. Začetek ob 1 ./.J uri zvečer. Vstopnina 15 kr.
— Brezplačni učni tečaj v umetnem vezenju. Kakor čujemo, namerava podjetna svetovna družba za šivalne stroje Singer & Co. 15. marca t. 1. otvoriti 14dnevni brezplačni pouk v modernem vezenju na svojih originalnih Sin-gerjevih strojih; po vseh mestih, kjerkoli so bili napravljeni taki tečaji, so zbudili isti veliko zanimanja od strani občinstva. S tem učnim tečajem spojena je razstava vezenin najrazličnejših tehnik, kakor : pestro vezenje, vezenje monogramov, tako-imenovano Waffel- in Smvrna - vezenje, aplikace, šivanje prešivov i. t. d. Vsa ta dela se izvršujejo na navadnem Singer-Central - Bobbin rodbinskem šivalnem stroju, kakor je ta v domači rabi, in je izvršitev ne samo hitrejša, temveč tudi lepša, kakor ročno delo. V razstavnem oknu tukajšnje glavne tobačne trafike na Mestnem trgu, kakor tudi v lastni trgovini, sv. Petra cesta št. 6., je razstavljeno nekoliko v istini čuda lepih slik, katere so bile, kakor že omenjeno, izdelane s šivalnimi stroji in vsakdo si jih more ogledati. Moremo kar najtopleje priporočiti svojim cenjenim bralcem in bralkam, da se v obilem številu udeleže teh učnih tečajev. Zglasi se lahko ustmeno ali pismeno ob vsakem času v tukajšnji zalogi, sv. Petra cesta št. 6, kjer se tudi drage volje dajejo natančnejša pojasnila.
— Sardel se mu je zljubilo. Deček R. St. je prišel včeraj popoludne v Jebačinovo prodajalnico in izmaknil tamkaj škatljo sardel. Blagajničarka je to videla in je dečku odvzela škatljo, predno je mogel pobegniti.
— Izgubila je na Resljevi cesti neka ženska 50 kron, zavitih v časniški papir. _
* Najnovejše novice. Preventivna cenzura za tržaške liste se je zopet odpravila. Več pri zadnjih demonstracijah aretovamh oseb so zopet izpustili. — Vprašanje o dvoboju so hoteli nemški visokošolci v Pragi reševati na velikem shodu. Prisotnih je bilo tudi več profesorjev. Toda vsled spopadov nemško-nacionalnih in katoliških dijaških društev se je shod razpustil. — Potres na Kavkazu se zopet ponavlja. Število mrtvih se že ceni na 5000. Brez strehe je nad 30.000 ljudij. Blizu vasi Astrahanka se je pojavil že četrti ognjenik. — Dr. Emil Holub, znani historiški raziskovalec, je umrl 54 let star. — Povoden j na Ogrskem, in sicer v požunski okolici je pro-vzročila mnogo škode. Železnični nasip je razdjan na dolgost 150 m.
" Štiridesetletni jubilej češkega Sokolstva. Sokolska ideja se je razširila tudi med našim narodom, zato bo zanimala občinstvo vest, da slavi letos »Praški Sokol« 401etnico svojega obstanka. Bilo je 16. februvarja 1862, ko so stali pri zibelki »Praškega Sokola«, takrat še prav neznatnega, navdušeni češki rodoljubi Tyrš, Fiigner, brata Gregra, Tonner in dr. Bilo je to res le neznatno goršično seme, toda tekom 40 let vzraslo je ono v močno drevo, kojega veje se razrostirajo po vseh slovanskih deželah, katero more že ne-vstrašeno pričakovati burjo in bliske razuzdanih sovražnih življev. Le peščica navdušenih rodoljubov se je zbrala h kolebki tega društva (75 članov), a tekom 40 let se je razvilo društvo v velikansko organizacijo, ki je lansko leto ob IV. vseso-kolskem shodu v Pragi obrnila nase pozornost vse Evrope.   In ta čudež je po-
vzročila le moč Tvrševe ideje, moč plemena. »Praški Sokola kakor neka skrbna mati je izgojil tekom teh 40 let 574 hčera (društev po slovanskih deželah) s 50.000 člani in članicami. Ta 401etnica je za češki narod ena izmed najvažnejših Slovansko Sokolstvo je prvi reprezentant in prvi povspeševatelj narodne ideje, ono je važna opora naroda, ono je znabiti najvarnejše branišče za prihodnje čase. ako se kdaj drzne oholi sovražnik napast; slovansko posest. Zato naj bi vse Slovan stvo obhajalo to pomenljivo 401etnico Razvoj Sokolstva nam jamči za končno zmago Slovanov, pešanje Sokolstva pa nam vsiljuje slutnjo splošne slovanske onemoglosti. Torej, naprej ! Nikdar naj ne omahuje in ne peša sokolska ideja med Slovani, naj raste in se krepko razvija, naj v senci sokolskih bander gleda Evropa zmago slovanskih narodov. Ako je kedaj veljal na Češkem : »Co Čeh, to Sokol« — bodi nam sedaj to geslo bolj vseslovansko : »Co Slovan, to Sokol«*
* Leon XIII. V Rimu se pripravljajo na 3. dan marca kot dan kronanja papeža Leona. Razun sv. Petra, ki je po ustnem poročilu papeževal 25 let in dva meseca, kar pa ni ravno zanesljivo, sta ostala samo dva še dalje na papeškem tronu, kakor Leon XIII., namreč Pij IX. 32 let in Pij IV. 27 let in 9 mesecev.
' Ožigosan  kot denuncijant
Dež. sodišče v Opavi je potrdilo razsodbo prvega sodnika v neki pravdi radi žaljenja na časti, ter je s tem tudi v drugi instanci pripoznano, da je bil v tej pravdi doprinešen dokaz resnice, daje vsenemški drž. poslanec Herzog denuncijant. Če bo Herzog posnemal dr. Žlindro in zahteval, naj se vzame prvega sodnika v disciplinarno preiskavo in naj generalna prokuratura vloži ničnostno pritožbo, ne vemo.
* Vernost na Francoskem. V
sloveči »Revue des Deux Mondes« je francoski akademik Ferdinand Brunetiere obširno razpravljal o možnosti, da nastane na Francoskem razkol. Pojavilo se je namreč mogočno gibanje, da se katoliška cerkev na Francoskem n a c i j o n a I i -žira, vsled česar bi zadobila tudi večjo avtonomijo. Brunetiere in ž njim vsi ul tramontanci so v strahu, da bi to pomenilo prvi korak k razkolu. Mož je \> doktrinar in se vnema za cerkveni centralizem, ker mu je več za klerikalizem in za posvetno moč cerkve, kakor pa za vero. Tudi papež se boji, da nastane na Francoskem razkol. Ko je bil pred nekaj tedni nadškof Mignot pri njem, ga je natančno izpraševal, kako je s to zadev. Nadškof je papeža tolažil: »Razkol je mogoč le tam, kjer je ljudstvo globoko verno; na Francoskem bi se danes nihče ne pri družil razkolnikom.« Nadškof Mignot je s tem papeža glede pretečega razkoli morda potolažil — pravimo morda, kajti da njegov argument nikakor ne velja, o tem priča gibanje »Proč od Rima« med Nemci — ali obenem je razkril, kar je za katoliško cerkev še žalostnejše, da namreč med Francozi ni globoke, ni prave vernosti ali točneje izraženo, da so Francozi samo formalno katoličani, v toliko da po pravu pripadajo katoliški cerkvi, da jim pa nič ni za njene nauke in uredbe. To je sicer že starodavna resnica, katero potrjuje tudi vsa francoska kultura, a zanimivo je, da jo je sedaj pripoznal tudi ugleden katoliški nadškof.
* Pomočnica proti zobobolu je sveta Apolonija, kateri je njen oče, rimski cesar Dijoklecijan, dal baje izdreti vse zobe, ker je pristopila h kristijanski veri. Če je to res ali pa izmišljeno, kakor premnogo tistih iz življenja svetnikov in svetnic znanih »storij« je postranska stvar. Ljudstvo veruje, da more sv. Apolonija pomagati proti zobobolu in jo radi tega časti in moli, kakor mnogo drugih svetnic in raznih malikov. V neki kapeli na Tirolskem imajo veliko sliko, ki predstavlja mučeništvo svete Apolonije, menda radi boljšega razumevanja na sliki pa se še čita: »Kaiser Dioeletian, voli \Vuth und Zorn — Reisst der Apollonia die Ziihn aus, hinten und vorn.«
* Srbski jezik na Laškem. Laška kraljica Jelena zelo podpira in protežuje svoj materinski jezik v Italiji-Zdaj hoče poklicati iz domovine srbsko
ftJf Dalja v prilogi.
Priloga „Slovenskomu Narodu" St 44, dn6 22. februvarja 1902.
dvorno damo, da se ž njo more pogovarjati v materinskem jeziku. Obenem si tudi prizadeva, da bi bila ustanovljena na kakem laškem \seučiliš5u stolica srbskega jezika.
* Kubelik v Chicagu. Češki glasbeni umetnik Kubelik, znan tudi v Ljubljani, se vozi po velikih ameriških mestih kakor neki triu ni tate r. V Chicagu je njemu na čast priredil obicagtki konzul dr. Schuegel z«jutrk, h kateremu so bili povabljeni najodličnejši meščani s županom generalom Harrizonom na čelu. Pri napitnici je dejal dr. Svvegel med drugim: »Sem sicer sin južne Avstrije, a češka kraljevina mi je dobro znana in jaz jo ljubim. Mi Avstrijci smo ponosni na Cehe, oni so biser v kroni Habsburžanov. Njih industrija je po kontigentu najbolj razširjena. Češka kraljevina je dala Avstriji največjega politika, grofa Kounica, največjega generala — Valdštejna ter prvega boritelja za svobodo vesti — llusa. Tudi v mojih žilah kroži slovanska kri, po kateri sem s Cehi soroden, — ž njimi sem soroden tudi v upih, katere gojimo v svojih srcih: moje srce bije za slavo češkega naroda, živel češki narod tu in v stari domovini«. — Dr. Schvegel je sicer prav omenil, kar so vse Cehi dali državi — povedal pa ni, česar država Čehom ni dala, ni povrnila, kar jim zadržava, kakor tudi nam.
' Kaj se vse najde v dunajskih kanalih? Dunajska policija je zaprla nekega Jos. Strohmaverja ter ga izročila deželnemu sodišču. Strohmaver se je preživljal že mnogo let na ta način, da je pohajal po kanalih pod dunajskim mestom ter nabiral v vrečo vse, kar je vedoma ali pomotoma prišlo med odpadke Ker je tedaj mož brez gotove službe potratno živel, preiskala mu je policija stanovanje. Pri tem se je našlo: 30 zlatih prstanov z raznimi kamni, tri pare bri lantnih uhanov, 2 srebrni uri z verižico, srebrne žličice, zlata ura z verižico, nad 4000 K v zlatu in srebru ter blizu 2400 K v papirju. Policija je mnenja, da je zakrivil mož hudodelstvo utajenja najdenih rečij, dočim si tolmačijo juristi, da se more govoriti k večjemu o najdenem zakladu, ker dunajski kanali vendar niso vsakomur pristopni kraj.
* Nemška oholost. Prusi izga njanjo z veliko brezobzirnostjo slovanske delavce, rudarje, premogokope itd. iz svoje dežele. Zdaj nameravajo Prusi ustanoviti posebno agitacijsko društvo po vsej Nemčiji, katero bi povspeševalo izganjanje Slovanov iz Nemčije. Tudi Slovence bi to hudo zadelo. To bi sicer imela preprečiti dunajska vlada, a ta ne stori ničesar. Ostrejši odgovor bi mogli dati predrznim Nemcem bogati Rusi in Poljaki, ki polnijo po toplicah nemške žepe s slovanskim denarjem.
* 30.000 smodk zgorelo. V to
bačni tovarni v Filrstenfeldu je pretekli petek pri požaru zgorelo tudi 30 tisoč kratkih smodk; dim iz smodk je napolnjeval zrak z neznosnim smradom, v celem mestu so ljudje nekaj časa kašljali ter kihali.
* Klobuke dol! Na črno desko vseučilišča v Wtirzburgu je napisal te dni višji pedel: »Damam, ki obiskujejo predavanja, se naznanja, naj snamejo v po-Blušalnici klobuke raz glavo, inače se jim isti snamejo s silo«.
' Obleka iz stekla. V Brooklynu ima neka pevka obleko iz stekla. Steklo je fino kakor svila in se ne lomi. Ker je različno barvano, je le deloma prozorno, ter se pri večerni luči čudovito izpre-minja.
* Največji most na svetu. Pri
Montrealu v Kanadi bodo zgradili most crez reko St. Lawrence, kateri bode največji te vrste na svetu ter boee veljal 10,000.000 funtov šterlingov (200.000.000 K).
* Maskarada hudodelcev. Neko monakovsko društvo umetnikov je napravilo v pustu maskarado hudodelcev. V dvorani so bili zgolj izbrani mej narodni tatje, goljufi in zgodovinski zločinci; bili so ondi anarhisti, rabelj, ki je pregledaval ljudem tilnike, žganjepivci in enaka »inteligenca«. V dvorano se je šlo skozi vrste redarjev, v dvorani pa so bili zagovorniki in advokati, ki so obljubovali »izsekati« najhujšega kandidata vislic. Na stenah so visele razbite blagajne, slike imenitnih iločestnikov, naslikani prizori raznih ro-
parskih umorov, razglednice najrazupi-tejših evropskih ječ, quilotina, vislice, rabljev meč in enake »malenkosti« Razupiti hudodelci iz srednjega veka, med njimi Lucrecia Borgia, grofinja Orlamtlndeova (otrovala je svoje otroke), Makbetova morilka in dr. so se sprehajali ondi v svojih zgodovinskih kostumih.
Karneval v Monakovem je bil baje letos nečuveno surov. Po ulicah so se vlačile skupine moških mask, ki so bile baje večinoma akademiki in umetniki, ter so na najneverjetnejše grde načine atakirali dame, ter jih ometavali tudi z blatom. Vse je bilo ogorčeno. V kavarni »Luitpold« so bili pretepi.
' Ubit milijonar. Jean Cooper, ki je imel 15 milijonov premoženja, je bil minolo soboto ubit. Opoldne je šel v svojo kopel, da ga zamorec sluga Strother masira. Na prstu pa je imel nesrečnik prstan, ki je bil vreden 7500 frankov. Tega se je zamorec polakomnil. Gospodar je legel mirno na zofo, zamorec pa je šel po velik bet ter ga odzadaj udaril po glavi, da mu je razbil lobanj o Zamorca so prijeli ter je priznal vse. Pred 15 leti je bil Cooper še majhen kramar.
Društva.
— Splošno slovensko žensko društvo. Opozarjamo noviČ, da bo jutri, v nedeljo, čaj. Predavala bo gospč. Smrtnikova.
— „Zagorski Sokol" ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 23. svečana t. 1. ob pol 8. uri popoludne z običajnim vsporedom, v prostorih gospe Marije Medvedove.
Telefonska in brzojavna poročila.
Vrhnika 22. februvarja. Liberalci zmagali. Dekan s pristaši je ostal v manjšini.
Trst 22. februvarja. Vlada je razveljavila sklep občinskega sveta glede preiskave radi dogodeb minolega
tedna.
Dunaj 22. februvarja. V parlamentarnih krogih se zatrjuje, da se izjemno stanje v Tretu tekom prihodnjih dnij razveljavi.
Dunaj 22. februvarja. „Vater-land" pravi, da je vendar resnično, da postane baron Handl namestnik dalmatinski. Mesto namestniškega podpredsednika se opusti. Fcm. baron David je že vse uredil, kar treba za pre-osnovo dalmatinske uprave. Imenovanje se razglasi začetkom marca.
Rim 22. februvarja. Ministrstvo Zanardelli je demisijoniralo, ker je pri volitvi predsednika poslanske zbornice vladni kandidat tudi pri ožji volitvi dobil manj glasov, nego je bilo oddanih praznih listkov.
Rim 22. febr v o rja Kralj je zopet Zanardelliju naročil, da sestavi ministrstvo.
Berolin 22. februarja. Iz Petro-grada se poroča, da je vlada 20. t. m. zaprla petrograjsko, kijevsko in har-kovsko vseučilišče in sicer zaradi demonstracij. Raznesla se je vest, da je Tolstoj urnrl. Visokošolci in delavci so šli v kazensko katedralo, hoteč izsiliti mašo-zadušnico. V Harkovu je prišlo do boja z vojaštvom. Za danes določena proslava obletnice ustanovitve pe-trograjskega vseučilišča je bila odpovedana. Policija je konfiscirala vse razglednice s podobo Leva Nikolajeviča Tolstega in prepovedala postavljati njegovo podobo in njegove spise v izložbe.
Bruselj 22. februvarja. Socialisti so priredili kolosalno demonstracijo proti vojaškemu naboru in za jednako volilno pravico. Tudi v Liege, Auversu in Charleroi u so bile demonstracije. Izgredov ni bilo nikjer. Policija celo ni branila klicati „Živela republika".
Madrid 22. februvarja. V Barceloni, v Saragossi in v Valenciji je zopet mir. Štrajk pa še ni končan. V Barceloni je bilo 72 oseb ustreljenih, število ranjencev ni znano. Aretovance bo sodilo vojno sodišče.
Madrid 22. februvarja. Vlada meni, da so revolte v Barceloni in v drugih mestih provzročili Karlisti.
Za prebivalca mest, uradnika I. t d. Proti težkotam prebavljenja in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega duševnega dela je uprav neobhodno potrebno domače zdravilu pristni .flfoll-ov Seidlitz-praiek", ker vpliva na prebavljene trajno in uravnovalno ter ima olajševalen in topilen učinek. Škatljica velja 2 K. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vaak dan lekar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, na DUNAJI, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 3 (12—3)
kadar kdo zavžlje kak« težko prebavljive Jedi, potem se ga lotijo razne mučne bolezni, katere je treba ob pravem času zdraviti, da se iz njih ne izcimijo prav hude bolezni. Da se take hude bolezni preprečijo, za to jako dobro rabi in koristi sredstvo, ki pospešuje prebavljenje in kot tako je zelo dobro po svojem vplivu znan ,dr. Rose balzam za želodec" iz lekarne B. Fragnerja v Pragi, kateri se lahko kupi tudi v tukajšnjih lekarnah. — Glej inserat! b
Strašne uspehe so pokazale dosedanje preiskave vojakov in nabornikov v brealavški gar-niziji. Izmed 3000 vojakov jih ja imelo le 184 zdrave zobe. Število razjedenih zob je znašalo 26 394, prav strahovito veliko število. Le z redno gojitvijo zob z neškodljivim, dobrim sredstvom za čiščenj« zob je mogoče zabraniti bolezen zob ter s tem v zvezi pojavljajoče se slabosti na želodcu. Kot najizbornejie čistilo zob ae je pokazal v vseh krogih .Šargov kalodont" , kakor to najbolje dokazuje od leta do leta rastoča njegova poraba.
Dobro domače zdravilo. Mej domačimi zdravili, katera se rabijo kot bolečino olajšujoče in odvračujoče mazanje pri prehlajenju itd. zavzema v laboratoriurnu Richterjeve lekarne v Pragi izdelujoče LINIMENT. CAPS1CI COMP. prvo mesto. Cena je nizka: 80 h., K 140 in K 2.— steklenica in vsako steklenico je spoznati na znanem sidru.
Dež. gledališče v Ljubljani.
Stev. ?2. Dr. pr. 1181
V nedeljo, 23. februvarja 1902.
Popoldanska ljudska predstava ob znižanih cenah. Začetek ob 1 \9. url.
Revček Andrejček.
Narodna igra s petjem v petih dejanjih. Nemški „'s Nullerl", spisal Kari Morre.   Poslovenil J. Be-
denek. Režiser A. TerovSek. Štev. 73. ->™^~~. nr. pr. 1182.
Začetek ob 1 ,8. url. Gostovanje gospe Irme Polakove, člana kralj. hrv. dež. gledališča v Zagrebu. Drugič na slovenskem odra:
Njen korporal.
Burka s petjem v petih dejanjih. Spisal K. Gosta. Kapelnik A. Mitrovid. Režiser A. Dobrovolny.
Bivata n ripn »k T. zri. — kitttk M 1 ,8. in. — [hm 11 lv. iri.
?rl predstavi miliji irkisttr si. i. in kr. pil. polka II. Leopold it. D.
Prihodnja predstava bode v torek, 26. februvarja.
Umrli co v Ljubljani-
Dne 20. februvarja: Alojzij Kesslev, trgovinskega aotrudnika ain, 8 mes., Krakovski nasip St. 4, vnetje sopilnih organov. — Uršula Košir, delavka, 32 let, Hilšerjeve ulice št. 3, pljučnica. T deželai bolnici:
Dne 19. februvarja: Antonija Seničar, črev-Ijarjeva žena, 72 let, pljučnica.
T hiralnici:
Dna 19. februvarja: Matija Kunaver, topničar, 21 let, jetika.
Tržne cene v Ljubljani
Tedensko poročilo od 22. do 16. feb.
1902.
Goveje meso  I. kg
. II- ■ .      IH- .
Telečje    „ .... Prašičje m. sveže „ n Prek. „ Ko Struno vo meso n
Maslo.......„
Surovo maslo . „ Mast prašičja. . „ Slanina sveža . „ prek. . , ,,
Salo.......„
Jajce.......„
Mleko, liter . . . n Smetana sladka lit. „     kisla ,,
Med.......kg
Piščanec.......
Golob........
Raca.........
Zajec.........
jK h
120
: 1 JO
* pšenična 100 kg o koruzna   „ „ ajdova     „ „
Fižol, liter.....
Grah, „ .....
, 110 110
1 40 Leča,
— 80 Kaša, , .....
2 — Ričet, . .....
1 80 Pšenica . . 100 kg
120 Rž....... „
1 10 Ječmon. . . „ » 140 Oves ..... „ 1 20 Ajda . . . .   „ „
— 6 Proso, belo   a „
— 16    j    nav.   , ,,
— 80 Koruza . . .   „ „
— 80 Krompir . . „ „ 1 20 Drva, trda . . . m» 120   „    mehka . „
— 40 Seno .... 100 kg —|— Slama ...» „
— —Stelja. . . .   „ „
K h
32 60 17 — 29 60
— 20 —124
— 20
r?e
1980 15 — 14 40 17 —
14 10
15 — 13 — 12 —
4 10 7J50 660 7 — 6 —
Mjteorologično poročilo.
Višina nad morjem 806-2 m. Srednji zračni tlak 730-0 mm.
Febr.	Čaa opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura v °C.
ai.	9. zvečer	7431	04
22.	7. zjutraj	742 6	— 04
n	2. popol.	7421	04
Vetrovi
ar. 8vzhod
ar svzhod si. jjvzh.
Nebo
"s
sneg
sneg oblačno
Srednja včerajšnja temperatura 19', male: 0 4°.
nor-
_ Dunajska borza
dne" 22. februvarja 1902.
Skupni državni dolg v notah   .  .  .  . 10160
Skupni državni dolg v srebru .... 101*36
Avstrijska zlata renta....... 120 86
Avstrijska kronska renta 4*/*  .   .   .   . ' 98 75
Ogrska zlata renta 4°/........ 120'06
Ogrska kronska renta 47,..... 9716
Avstro-o grške bančne delnice .... 1636 —
Kreditne delnice......... 697 75
London vista.......... 24005
Nemški državni bankovci za 100 mark 117 27'/,
20 mark   . .  ;......... 23 44
20 frankov...........1906
ItalijansKi bankovci........ 93 10
C. kr. cekini...........1132
Teško prebavljenje
katar v želodcu, dyspepsije, pomanjkanje slasti do Jedij, zgago itd. dalje
jk-atari v s&pniJku,
zaslizenje, kašelj, hripavost so one bolezni, pri katerih se
Ikaličit« k'mtinm
po izrekih medicinskih avtoritet rabi z osobitim uspehom. (30—2)
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Patru Lassnlk-u in v vseh lekarnah, večjih špece-rijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
Učenko
(453-2)
takoj sprejme šivilja za ženske obleke. Radeckega cesta št. 1, I. nadstropje.
Blagajničarka
za vstop s 1. marcem 1902 se išče. Postavnejša gospodična iz boljše rodbine ima prednost. (461) Ponudbe pod „blagajničarka lOO" poste re-stante Ljubljana do najpozneje 28. febr. 1902.
Službe išče
kot knjigovodja ali korespondent mlad mož, vešč več jezikov. Nastop takoj.
Ponudbe  pod ..Knjigovodja" r
upravništvo »Slov. Naroda«. (467—1)
na
Uradno dLo-volJazia. (463)
posredovalnica stanovanj in složob
Gospodske ulice št, 6
pripereea in namasea
službe iskajoče vsake vrste
■a I^Jubijana lat dru a** d. — Potnlna tulaaj. — \atan«iir|f ▼ pisarni.
\> „JCarcdnl tiskarni"
je bšel
Prc|crncuc 5tcktn.cc
Prejernou ialbam.A
Cena izvodu J{ 240, po pošti t2 vinarjev več.
/faročila sprejema ja Lau1. $cF)u;cntncr
1 knjigohjec v Ljubljani
Dva živahna učenca
iz dobre rodbine  se takoj  sprejmeta v trgovini z manufakturnim blagom pri
Miroslavu Robiču (448-2)
Trgovski vajenec
sprejme  se  v  trgovini  z  železnlno   pri Karol Kavšeka nasl.
Schneider £ Oerovšek
(440—1)       v Ljubljani.
Kovačnica
na vodno moč in z velikim kladivom, ležeča ob okrajni cesti v Begunjah na Gorenjskem se da v najem za več let ali pa se tudi proda.
Več pove Horvat v Begunjah na
Gorenjskem. (466—1)
Veliki krah!
\>w-York in London nista prizanašala i niti evropski celim ter je bila velika to-I varna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se
mi povrne gld. 6*60 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih nožev s
pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih vilic iz enega komada;
6 kom. amer. pat. srebrnih jedilnih žlic; 12 kom. amer. pat. srebrnih kavnih žlic; 1 kom. amer. pat. srebrna zajemalniea za juho;
1 kom. amer. pat. srebrna zajemalniea za mleko;
6 kom. ar. g. Viktor i a eaiic za podklado;
2 kom. efektnih namiznih svečnikov : 1 kom. cedilnik za čaj; 1 kom. najfin. sipalnice za sladkor.
4* komadov skupaj samo *id. 6-fiO.
Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 660. Ameri-čansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na
zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne _      zamudi ugodne prilike, da si omisli to krusuo garnituro, kije posebno prikladna kot prekrasno
svatbeno in priložnostno darilo
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo. Dobiva se edino le v (211—5)
A. I1IKSCHaSEIlG-a
Eksportni hiši američanskega pat. srebrnega blaga
na Dunaji !L, Rembrandtstr. 19/M. Telefon 14597.
Po&iliase v provincijo proti povzetju,
ali če se znezek naprej vpošlje. Čistilni prašek, za njo lO Ur. Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina). Izvleček, iz pohvalnih pisem.
Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture jako zadovoljen. Ljubljana. Oton Bartasch, c. in kr. stotnik v 27. pefipolku.
S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljen. Tomaž Rezane, dekan v Mariboru.
Eer je Vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete še jedno.
St Pavel pri Preboldu. Dr. Kamilo Bohm, okrožni in tovarniški zdravnik.
(871-60)
Kdor trpi na pada vi bolezni, krču ali drugih nervoznih bolestih, naj zahteva brošuro o tem. Dobiva se brezplačno in poštnine proato v Nehnanen-Apotheke, Frankfurt a. M.
Postranski zaslužek
labek in povoljan se ponuja osebam vsakega stanu z zvezo z uradniškim društvom.
Dopise je pošiljati: glavnemu zastopu, Gradec, Kaiserfeldgasse 22. (4U-2)
Ljndevit Borovnik
puškar v Borovljah (Ferlaeh) na Koroškem
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih p usek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c kr. preskufie-valnici in od mene preskušene. — Ilufltro-(96) vani ceniki laitonj. (7)
V poslopju meščanske bolnice.
Vstop s sadnega trga. Pagaearjev trg.
Ljubljanska umetniška razstava I. vrste.
Fotoplastično potovanje po oelem svetu v polni istini.
Zadnja razstava danes v soboto, 22. f ebruvarja a
II. potovanje po francoski Rivieri.
Nihče naj ne zamudi ogledati si to velezanimivo aerijo.
V nedeljo, 23. f ebruvarja, do incl. srede, 26. f ebruvarja:
Turkestan in ruska osrednja Jizija.
Ravnateljstvo fotoplastikona, največjega optičnega, po svetu potujočega zavoda pod imenom „Panorama int*rnational" si usoja vse šolske predstojnike, profesorje, in učitelje na svoj zavod po-aebno opozarjati in vabi nadalje vse prijatelja
omike, da si večkrat ogledajo ta zavod. Otvorjeno vsak dan, tudi ob nedeljah In   praznikih,  od  9. ure zjutraj de S. ure zveeer. (460) Vstopnina za odrasle to h, za otroke, dijake in vojake do narednika *© h.
m in m*
v)
P
m
v)
L
(1912 48)
!Prvi kranjski konjak iz dolenjskih vin!
Odlikovan za svoja vina in konjak pri dunajski jubilejski razstavi 1898. leta. (318—1) Podpisanec priporoča svojo zalogo pristnega dobro obležanega
konjaka iz dolenjskih vin
v steklenicah, nadalje svojo zalogo dobrih, pristnih In starih
jolenjskih vin iz američanskiti cepljenih in starih trt
Opozarja se na ter p©linkOVCa. užganl probek
Brezovica, Št. Jernej, Dolenjsko.
Dobiva se pri g. J. Praunseiss-u v Ljubljani.
!Brinovec in slivovec v steklenicah!
s. m
= m
v)
Ig
— m
.J
JNaznanjam, da sem prevzel od  „Narodne Tiskarne" v Ljubljani v izključno S razprodajo Jurčičeve zbrane spise, p; tem. letnike in posamezne te-vilke „LJubljanskeg-a Zvona   in vse one knjige, katere so iz le v založbi „Narodne Tiskarne". — Te knjige so:
■gj)" Josipa Jurčiča zbrani spisi, zvezek I. do
SXI, broširan a 60 kr., elegantno vezan a 1 gld. „Ljubljanski Zvon", letniki I!., III., V., VI., broširan k 3 gld., vezan v Bonaceve platnice a 4 gld. 20 kr.; — letniki VII. in VIII, Jn\ broširan k 4 gld., vezan v Bonaceve pl&tuice k 5 gld. 20 kr.;
— letniki od IX. do XVIII., broširan k 4 gld. 60 kr., vezan v Bonaceve platnice a 5 gld. 20 kr.
Posamezne številke ,,Ljubljanskega Zvona'
po 40 kr.
Zbirka zakonov.  I.  Kazenski zakonik, vezan k 3 gld. Zbirka zakonov. II. Kaz. pravdni red, vezan
k 2 gld. 80 kr. Zarnikovi zbrani spisi. I. zvezek, broširan k 50 kr.
Dr. Nevesekdo    ,.4000".   Povest,  broi. a 50 kr.
A. Aškerc: Izlet v Carigrad, brofi. k 20 kr.
Tur gen je v: Otoi in sinovi. Roman, broširan k 50 kr.
— Štiri novele, broš. k '20 kr. Beneš-Tfebizskj: Blodne  dole. Roman,
broširan k 70 kr. L ef e b v r e: Fariz v Ameriki, broširan k 50 kr. Stat nominis nmbra: Časnikarstvo in
nasl časniki, broširano a 40 kr Tolstoj: Dva romana, broširana k 70 kr. J e 1 i n e k : Ukrajinske dume, Povest, broširana
a 15 kr.
H a 1 e v y: Dnevnik, broširan k 15 kr.
— Bazne pripovedke,   brotirane k 40 kr.
— Dve povesil, brofi. k 25 kr. Thenriet:   TJndlna.  Povest, broš. k 20 kr. A. Trstenjak: Slovensko gledališče, broširan izvod k 1 gld.
Jurčič: Listki, broš. k 15 kr.
— Gregorčičevim kritikom, broš. k 30 kr. Avstrijski  patrijot: ,,Fartelwesen der
Slaven", broširano k 50 kr.
Po znižani ceni priporočam: Fran Kocbek, Pregovori, prilike In reki. Prej 50 kr., sedaj
samo 30 Ur.
fcST Sprejemam tudi naročila na vse modne žurnale, na vse do- i mače in tuje časnike ter knjige.
- Scli^entner
knjigotržec V Ljubljani, Dvorni trg štev. 1.
100
do 300 goldinarjev na mesec
lahko zasluzijo osobe vsacega stana v vseh krajih gotovo in pošteno brez kapitala in rizike s prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. — Ponudbe na: Ludwlg Oster rele h er, VIII., Deutsche gasse 8, BudspesL (209— 5)
Cts. kr. avstrijski fm timrn žiltznlct.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. oktobra 1901. leta. Odhod li Ljubljane juž. kol. Proga 6ei Trbtt.
Ob 12. uri 24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo,   Ljubno, Cez Selztbal v Aussce, Solnograd, čez Klein-Reiflmg v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni  vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, tez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. ori 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, (jeiovt-c, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, fiez Selzthal v Solnograd,  Leud-Gastein,  Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih,  Oenevo, Pariz, cez Klein Reifiing v Steyr, Line, Bndejevice, Plzea, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, (direktni joz I. in H. razreda), Lipsko,  Dunaj vta Amstetten. — Ob 10. uri zvečer osobni vlak v Trbiž, Beljak,  Franzensfeste,   Inomost,  Monakovo. iTrst-Monakovo direktni vozovi I in II. razreda.) — Proga * Novo mesto in v Sočevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj,  ob  1. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 55 m zvečer. Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga U Trbiža. Ob 3. ari 25 m zjutraj  osobni vlak t Du-uaja v:a Amstetten, Monakovega, Inomosta, Franzena-festa,  Soluograda. Liuca, Stejrra,  Aus&uea, Ljubno, Celovca, Beljaka, (Monakovo-Trst direktni vozovi 1. in II. razreda)   — Ob 7. uri 12 m sjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m d o po lud ne osobni vlak z Donaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Prage, idirektni vozovi L ia II. razreJa), Budeievio, Solnograda,   Linca, Sterra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca,   Inomosta Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Poatabla.  — Ob 4.  mi 44  m popoludne osobni vlak  s Donaja,  Ljahna,  Selzthal a, Beljaka, CeLvca, Monakovega, Inomosta, Franzensfeste, Poatabla. — Ob 6. uri 51 m zvečer oaobui vlak z Donaja, Ljubna,  Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga is Novega ci8ita in Kooevja. Osobni vlaki: Ob b. ori in 44 m zjutraj, ob 2. uri 32 m popoludne m ob 8. uri 35 m zvečer. — Odhod li LJubljane drž. kol. v Kamnik.   Mešani vlaki:  Ob i. uri 28 ra zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer, ob 10 ari cb m le ob nedeljah in praznikih v oktobru, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru — Prihod v Ljubljano drž. kol. Is Kamnika. Mesari vlaki: Ob S. uri 45* m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoiudne, ob S, uri 10 m zvečer m ob U uri 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru. (i)
Velika izbera
finega starega
vina v buteljkah
Bordeaux-vina i. dr.
po zelo znižanih cenah
na prodaj (3M_3)
dokler ne poide zaloga, pri
Iv. Hafnerju
pivarna, Sv. Petra cesta št. 47.
I Kašelj
u tolažijo preizkušeni in fino okusni
<234417)   Kaiserjevi "
prsni bonboni.
07 j| "otarsUo ovrrovljrnlb
/I ZLI I spričeval Jamči za s;otov *■ 1   ■ V   i speli   pri UasIJu, hrlpw-
* osti, katarju in zasllžrnju. Mestu teh ponujano naj se zavrne! Zavoj 20 in 40 vin.
Zalogo imajo: Mr. Pr. Mardetschlaeger v Ljubljeni, v orlovi leksrnl poleg železnega mostu: pri Ubsldu pl. Trnkdczy]u In v dež. lekarni Milana Leusteka v LJubljani. V Novem mestu v lekarni S. pl. Sladojevlć.
Anton Presker S
krojač In dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov
Ljubljana, Sv. Petra cesta 16
priporoča svojo veliko zalogo
gotovih oblek za gospode in dečke, 8
jopic in plaščev
za gospe, nepremočljivih havelokov itd.
Obleke po meri se po
najnovejših uzorcih in po najnižjih cenah solidno in najhitreje izgotovljajo.
Blaž Jesenko
Izubijana, Stari trg št. 11.
Zaloga vsakovrstnih
klobukov in čepic
perila, kravat itd.
ps> ssaa f asldfc f Ua ssssi
~4S
Iiai m\
stanuje samo
Opekarska cesta št. 38.
Šivalni stroji po najnižjih cenah. Blrikir in v to stroko spadajoča popra-
v Ha izvrSuje dobro In ceno. sjjfjjr" Vnanja naročila se točno izvrfič. ^sj
MODERCE natančno po životni meri
za vsako starost, sa vsaki život ln v vsaki fa?oni ®   ®   ^   ®   <gt   priporoča   ®   ®   g$   @ ®
U C M D11/ V C Mfl A v Ljubljani, Glavni trg
nCUnllV IVliiUA  « ® štev. 17. m ®
Skladišče za modno blago, pozamentrijs, trakova, čipka, avilano blago, parilo, • m a m o klobuka za dama, tkana In kratka roba na dabalo In drobno. • • • « •
Ustanovljena
liti
1848.
Brata Eberl
Prodajalna in komptoar: Miklošičeva CISfa Št. 6. Delavnica: Igriške UliCI Št. 8. Pleskarska mojstra c. kr. drž. ia o. kr. pri v. Jožu železnice.
Slikarja napisov.
Stavbinska in pohištvena pleskarja.
Prodaja oljnatih barv, lakov In flrnežev
sa drobno is na debelo.
Velika lzbirka dr. Sohoenfeld-o vih
barv v tubah za akad. illkarje.
Zalosja   6opl6eT   za  pleskarje, slikar Jo in zidarje, itedUaen mazila sa hrastove pode, karboUasJa it*.
Posebno priporočava al. občinstva najnovejše, najboljša in neprecenljivo aredatvo ia likanje
sobnih tal pod imenom „KapidoP' Priporočava se tudi al. občinstvu as vas v najino stroko spadajoče delo v mesta in na deželi kot priznano realno in fino po najnižjih cenah.
5
i i
l i
i l
9 i
X
S*6Y
68^4
Bičevnike
najboljše kakovosti in jako po ceni izdeluje tvrdka (437—2)
Loreno Dilek
izdelovatelj bicevnikov
v Mety ovicah pri Mistku na Maravskem.
Ilustrovani ceniki gratis in franko.
Na prodaj je ali v najem se da s I. majem i. I.
hiša z lepim vrtom
v Ljubljeni
na prav ugodnem prostoru pripravna za gostilniški ali kakršens>bodi drugi obrt. V hiši je 6 sob, 1 klet, 1 hlev in 1 šupa.
Natančneje se poizve pri Ignaciju Čamerniku, kamnoseku v Komenskega ulicah v Ljubljani. (370 -3)
Št. 6596.
(598—3)
Ustanova za ^ojašfce sirom.
Pri mestnem magistratu ljubljanskem
podeliti je za tekoče leto
Josip Suhnlovo ustanovo za vojaške sirote
z znesku 75 K 60 h.
Pravico do te ustanove imajo uboge sirote vojaškega rodu, naj bodo zakonske ali pa nezakonske, in je prošnje za podelitev taiste vložiti pri tem uradu do dne 4. marca letos.
Mestni magistrat ljubljanski
dne 8. februvarja 1902.
Občni zbor
posojilnice v Brežicah
vrši se
v nedeljo, dne 2. marca 1902
ob 4. uri popoldne "V lastni pisarn.!.
Št. 4531.
(431-9)
Dnevni red:
1.) Poročilo načelniStva.
S.) Potrjenje letnega računa.
3. ) Razdelitev čistega dobička.
4. ) Izvolitev načelstva.
5. ) Izvolitev računskih prsgledovalcev.
6. ) Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, vrii se v nedeljo dne 9. marca 1902 apet in sicer ob isti uri in v istem prostoru in sklepa takrat vsako Število zadružnikov.
(469)
Jtačelništvo.
Najboljše črnilo sveta.
Kdor hoče obutalo ohraniti lepo bleftčeče in trpežno, naj kupuje mm uto
Fernolsndt čreveljsko črnilo;
za «veua o butala astmo
Fernoleuit creme za naravno usnje.
Dobiva se povsod).
C. kr.
pnv.
tovarna ustanov. 1.1832 na Dunaji.
Tovarniška zalnan: (103—7)
Dunaj, I., Schulersirasse st. 21.
Radi mnogih posnemanj brez vrednosti pazi naj se natančno ns moje Ime
St. Fernolendt. -?N
V mestni hiši st. 18 v Sv. Flo-rijana ulicah v LJubljani odda ae
v pritličji ležeča proda jalnica, pripravna tudi za gostilno, z zraven ležečim stanovanjem takoj ali pa od I. maja letos v najem.
Natančneje pogoje je izvedeti pri mestnem ekonomatu na magistratu v navadnih uradnih urah.
Mestna občina ljubljanska
dne 11. februvarja 1902.
Red Star Line, Anlvverpen
v Ameriko.
Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New York in v Philadel-phijo. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladiji. — Nizke vozne cene.
Pojasnila dajejo:
Red Star Line, 20, Wiedener Gortel, na Dunaji
ali (1115-27)
Ant. Robek, konc. agent
v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 34.
I" Tovarna pečij
: I
:
n
in raznih prstenih izdelkov
Alojzij Večaj
v Ljubljani, Trnovo, Opekarska cesta, Veliki Stradon št. 9
priporoča   vsem zidarskim mojstrom  in stavbenikom svojo veliko zalogo
najmodernejših, prešanih ter bar v a ni h prstenih
innajtrpeinej ših
Mm
lane* aa*« sav
štedilnik ognjišč J
lastnega izdelka, in sicer ru- I
javih, zelenih, modrih, sivih, ♦
belih, rumenih L t. d., po Z
najnižjih cenah. g
Ceniki brezplačno In pošt- £
(32)      nine prosto.       (8) ■
I l — l i BJMBlMBl»«ai|
Gf^AND PRIX
PARIŠ ^ 1900/
CHOCOLAT >
SUCHARD
XCACAO
LE COUTER C EST
L/\DOpTER
Deske in tramove
kupuje po ugodni ceni in proti takojinjemu plačilu (293-12)
Anton Deghenghi
lesni trgovec „pari fig-ovou"
t CjabUaai. ganajska cesta.
Vabilo
k
občnemu zboru
, slovenske posojilnice v Št. Jerneju na Dolenjskem
registrovane zadruge z neomejeno zavezo
ki bode
dne O. marca flOOf. leta
popoldne ob 4. uri v starem šolskem poslopju.
Dnevni red:
1. ) Nsgovor načelnika.
2. ) Račun načelstva.
3. ) Poročilo računskega preglednika.
4. ) Volitev načelniStva.
5. ) Volitev računskega preglednika in njega namestnika.
6. Slučajnosti.
V Št. Jerneju, dne 14. febr. 1901.
(464) Načelstvo.
Stara, dobro obiskana In velika ]
na deželi v lepem trgu se da takoj na račun ali ▼ najem. (420—3)
Ponudbe   pod    gostilna  IO" na
upravništvo »Slov. Naroda«.
Čudovita novost!
325 komadov za 1 gld. 95 kr.
Krasna ura z jako lepo verižico, točno idoča, za katero se daje dve letna garancija. Ve-likolepa Laterna maglca s 25 krasnimi podobami. 1 jako fina kravatna igla s simili bri-ljantom, 1 krasen kolijć iz orient-biserov, patentni zaklep, najmodernejši nakit za dame, 1 fin usnjati moSnjiček, jako elegantni nastavek za smo tke, 1 garnitura ff. double-zlatih man&etnih in sraj-čnih gumbov, 1 ff. žepni nožec, 1 ff. toaletno zrcalo, belg. steklo v etuiju, 20 predmetov za dopisovanje in Se 200 raznih komadov, vse, kar se potrebuje v hiši. Krasnih 326 komadov z uro, ki je sama tega denarja vredna, pošilja proti poštnemu povzetju za 1 gld. 95 kr. razpo&iljalnica
S. Kohane^ Krakovo,
poštne predalo 99,
(455)       Ako ne ugaja, se denar vrne.
Dobre cenene nre
s 31etnim pismenim jamstvom razpošilja zasebnikom
HANNS KONRAD
tovarna za ure In eksportna hiša zlatnln
UKomt (BrQx) Čestito. Dobra nikelnasta remontoarka . . gld. 3 75 Prava srebrna remontoarka. ...   „ 580
Prava srebrna verižica....... „ 120
Nikelnasti budilec.......... „ 1*95
Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom, ima zlate in srebrne medalje razstav ter tisoč in tisoč priznalnih pisem. (2758-10)
fljf  Ilttatrovat** katalog magtont it* poštni*« prosto.
Vabilo
k
rednemu občnemu zboru
Prve kranjske mizarske zadruge v Šent Vidu nad Ljubljano
kateri bode
▼ nedeljo to je 9. marca 190t
točno ob pol 4. uri popoldne
w pisarni lastnega poslopja.
(461)
Dnevni red:
a) Nagovor načelnika.
b) Poročilo blagajnika o računih.
c) Poročilo nadairalnega odbora o bilanci.
d) Volitev odbora.
e) Rasni nasveti in predlogi:
Šent Vid, dne 20. februarja 1902.
Jtačelništvo.
i
Rokavice
iz tkanine, glace in pralnega usnja
dobre vrste
kakor tudi (2626—25)
kožice za snažiti
v različni velikosti po nizki ceni pri
Alojziju Persche
Pred škofijo 22. I
Čudežna svetlita.
Ljubljana
Dunajska cesta
št. 13.
Velika zaloga
steklenine, porcelana, svetilk, zrcal, šip itd. itd. po najnižjih cenah. 7
Lekarna #„pri orlu"
-w l^jnnljanl.
Lastnik M. MardetSChlager, lekarnar in kemik
priporoča:
fesi'
jo 75
» " fl
a.
■a a
i
e
8 -g
ago
sLŠ -
o 2 — Cl, ah
caS^35 o o 0
g.*g-^s™s««m a
»o
t3 ^> '
60 S
0 •
■r. >S
•ZI "       z_ -ca rz*
eo   M   00 »q "22 m crj
g N g _o
M S S 0Q !«->•
Stavi trg štev. 21.
Pekar ij a in slaščičarna
Jakob Zalaznik
Prodaja moke
In raznovrstnih živil.
Prodaja drv in oglja.
Stavi trg štev. 32.
5
S
ra»»**•*»#*»•»***•
l
Kdor kupuje
sukneno blago
ogleda naj si novo urejeno sukneno skladišče tvrdke
R. Miklauc
Ljubljana, Spitalske ulice št. 5
kjer se lahko prepriča o Isrea
Glavno skladišče
Loškega ševiota (sukna)
katero blag. je znano dobro in se prodaja po to vani I Hititi eenssli.
Sukneni ostanki
rsullenlh \rmt mm polovico eesae.
Vzorce pošilja na zahtovanjo poštnine prosto.
88
27
V lepem kraju na Koroškem, ležečem ob drž. železnici, blizo večjih tovarn, kjer je tudi farna cerkev in okrajno sodišče, se prav dobro idoča
trgouina z ^eksk mešanim blagom
kakor tudi k njej pripadajoče posestvo takoj in zelo ugodno proda ali pa za
več let v najem odda, v katerem slučaju je 20000 K kapitala potreba. — Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«. (414-3)
Zdravfle, slast, we«el|e!
Vživajte
J. Klauer-ja pristni planinski
„Triglav"
pridelek iz žlahtnih gorskih rastlin.
Odlikovan v Parizu 1898!
Glavna zaloga: (415—7)
Edmund Kavčič v Ljubljani.
Velikanska pesa
kraški zgodnji grah in pritlikovec
kakor tudi zanesljivo kaljiva
vsakovrstna semena
pri (368—3)
Petru Lassnik-u v Ljubljani
Marijin trg št. I.
V najem se da s I. marcem t. I.
prodajnimi
špecerijskega blaga ter vino- in žganjetoč
čez ulice. Prodajalna je zraven mestne farne cerkve in je bila več let v dobrem prometu. Najbolj pripravna za to trgovino bi bila kaka ženska kot najemnica, ker jo je tudi zadnja leta vodila ženska. (443—2) Natančneji pogoji se izvedo pri lastniku hiše Ant. Sveticu v Kamniku,
Otvoritev gostilne
,]p2rx <^r-st;
Židovska steza St. 4.
P. n. občinstvu si usojam naznaniti, da sem 12. t. m. otvoril
zgoraj imenovano gostilno in vabim cenjeno občinstvo najuljudneje k mnogobrojnemu obisku. (422— 3)
Poskrbljeno je kar najbolje za okusna topla in mrzla jedila, sprejemajo pa se tudi abonementi.
Točim pa dobroznano graško nuntigamsko marčno pivo, pristna štajerska, dolenjska in istrijska vina. Vsako soboto točim bavarska piva.
Obenem se kar najtopleje priporočam za točenje črez ulico.
Z velespoštovanjem
J. KENDA. i
St. 715.
azglas.
(457-1)
Pri občnem zboru prve dolenjske posojilnice v Metliki, registrovane zadruge a neomejenim poroštvom, dne 17. februarja 1902 1., se je rMeuiiHkl sklep z bllmiro ca šest~ lndvajaeto srosporfarsko leto 1901 sledeče potrdil:
A. Bilanca.
Imetje
Znesek
K
1
2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12
Gotovina koncem leta 1901 I 55.136 74
Vrednost dveh srečk   .   .   . n 56 —
Vrednost v državnih papirjih i; 40.636 25
Posojila na posestva po 5°'0 Ji 265 001: 34
. 6°/0 I 05''.518; 05
,       n   menjice    , 6°/0 H 114 404 94
. 6° o ji 124 524 18
Zaostale obreati.....H 24.774; 29
Vrednoat zemlj. v Budujancih i 8 000: —
,    ; Črnomlji . | 9 894) —
,    hiSe 8t. 15 v Metliki | 16000, —
Inventar........ 70 —
Skupaj
I 1,309.0151 79
Dolgovi
596 deležev po 36 kron   . .
Rezervni zaklad .....
Hranilne vloge......
Za leto 1902 sprejete obresti čisti dobiček......
Znesek
K
21.456 53000 ,924 249 6.158 4.152
69 10
Skupaj
1,309 016 79
B. Denarni promet.
Dohodki ;      . i		Znesek		Izdatki		Znesek
		K .	v			K     ! v j
i 1 i a i 3 4 5 6 l 7	Gotovine konec 1. 1900 . . Vplačani deleži..... Nazaj plačana posojila . . Razni dohodki......	13.008 3.168 77 487.578 668.262 63.283 2.114	08 87 64 18	1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11	Nazaj plačani deleži . . . Nazaj plačane hranilne vloge Nazaj plačane obresti . . . Dovoljena posojila .... Popravki hi5e 5t. 15 . . . Za dobrodelne namene    . . Dobička druStvenikom . . . Gotovine konec leta 1901	504 — 431,144, 81 8.9161 29 732 8071 20 1.008 63 9.206; 64 1.5251 5C 753i — 4 545 88 3.94*1 08 j 55136 74
						
	Skupaj   . .	1,237.491	77		Skupaj   . .	i 1,237.491 77 j
T tekočem letu je bil promet ta-le:
Vaeh dohodkov je bilo .... 1,237.491 K 77 v izdatkov pa....... 1,237.491  „ 77 .
toraj skupni dsnarni promet .   .   2,474.98 i K 54 v
Zadruga obstala je konec leta 1901 iz 352 drustvenikov; iastoj>ilo jih je 8 (osem) in pristopilo jih je 86 (Šestinosemdeset).
Društvenih deležev bilo je konec 1901. 1. 596, nazaj plačanih je bilo 14 (štirinajst) in vplačanih
83 (o8emino8ez?j deset).
To se p . n. druStvenikom objavi z dostavkom, da je račun in bilanca v občinski pisarni v Metliki od danes naprej pa do 5. marca t. I. vsakomur na upogled.
Ravnateljstvo I. dolenjske posojilnice v Metliki
dne 17. februarja 1902.
Otmar Sturm 1. r.
blagajnik.
Franc Jutraž 1. r.    Leopold Fleiachmann 1
odbornik. odbornik.
Leopold Gangl I.
ravnatelj.
Ant. Rajmer 1. r.
kontrolor.
Žrebanje 1. marca 1902.
Glavni dobitek,
Promese k dunajskim komunalnim srečkam a ir—% K K 400.000 — Srečke ogrskega rudečega križa circa a 30 25 „ „ 40.000*— Budimpeščanske Basilica srečke circa a 19 60  „ „ 30.000*—»«»'
se dobe in jih priporoča
ljubljanska kreditna banka v tjubljani.
(465)
V nedeljo, dne 23. februarja t. I.
Koncert g zajtjtgrktt
izvaja godba „Pozdrav iz Opatije"
ffčSST   v   piucuarnilrfj   restauraciji   perilom. *!£ii|
Začetek ob 9. uri zjutraj. Vstop prost.
Obenem usojam si posebno opozoriti na svoj pristm Burspffer allher iz kleti g. Avg Schleicherja v Losonci kakor tudi na pristen IJutomeržan, tloleiijran iz kleti g. grofa Marg herija, izvrsten lavrjan, littrljanee itd. Sveže mareeo pivo, velika izbsr zajulrks Natančna postrežba, ceno nizko
K obilnemu obisku vabita vljudno
(4fi8) kapelnik in restavrater.
Kmetska posojilnica ljubljanske otacb
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Knezovi hiši, na Marije Terezije cesti št. 1
obrestuje hranilne vloge po 4f|»°|0
brez odbitka rent nega davka, katerega posojilnica sama za vložnike plačuje.
Uradne ure : razun nedelj ln praznikov vsak dan od
8.—12. ure dopoludne. (304—7)
Poštnega hranilničnega urada štev. 828.406. Telefon štev. 57.
K sezoni
K sezoni
■m/7
um
■ri,
3 O
* <
** =
m
• •
< 3
priporoCam svojo bogato zalogo puak naj n« vcjsth liateniov in naj ti o v «*.!«<* vrsle,
reTslTerjoT itd., vseh pripadajočih reltvlzltov in mnnlelje, poaebno pa opozarjam na
MT t r ©cevne puške
katere izdelujem v svoji delavnici in katere se zaradi svoje lahkote in priročnosti vaakuem najbolje priporočajo.
Ker se pečam samo s izdelovanjem orožja, se priporočam p. n. občinstvu za mnogobrojna naročila ter izvršujem tudi v svojo stroko spadajoče narojbe in poprara točno, solidno in najceneje.
Z velespoštovanjem (106—7)
i Fran SevČik, puškar v Ljubljani, v Židovskih ulicah.
Prodaja na drobno in debelo. Ceniki brezplačno.
Klobuke
najnovejši facone
priporočam §»«» nlvki c- «~ »m ■ .
J. S. Benedikt ■
Ljubljana, Stari trg, tik moje plavne prodajalne na voi "
WBBBBBBSSBBBBSE!SBSSSS3SS3BESSS SC3SES3
Darila za vsako priliko I Hoffmam
v Ljubljani! Dunajska cesta
priporoča svojo največjo zalogo vseh vrst
žepnih ur
zlatih, srebrnih, iz tule, jekla in nikla, kakor tudi stenskih ur, budilk in salonskih ur, vse samo dobra do najfinejše kvalitet* po nizkih cenah. iTovoaitl v žepnih in stenskih arah so vedno v zalogi, lavraujojo najtoeaoj*.
Optični zavod
J. P. GOLDSTEIN
Ljubljana, Pod trančo I
priporoča svojo veliko zalogo
vsakovrstnih očal, lovskih in potnih daljnogledov, kakor tudi vseh optičnih predmetov.
Tu se dobiva:
»Luč v žepu!"
8
I *
'A
j:
*±±±j
Pri nakupovanju
suknenega in manu-fakturnega blaga
se opozarja na tvrdko
HUGO I HL
v Ljubljani v Špitalskih ulicah štev. 4.
Velika zaloga
^suknenih ostankov.^
sa»aa»**-s*****»*4**aa»*-»»»***^>y
(i
Fotografih
L. Krema.
Solidna in cena izdelava slik vsake velikosti.
g/.ložbe: na Sv. Petra ceBti, v Prešernovih ulicah in v „Zvezdiu.
Največja zaloga navadnih do najfinejših
otroških vozičkov
in navadne do najfinejše
M. Pakič
I_ij"u."bljSLria..
Neznanim naročnikom se pošilja s povzetjem.
i
~*W ^fcw     ^aBk. A AAik.
Josip Reich
i likanje sukna, barvarija in > < kemična spiralniea na par ► \  Poljanski nasip — Ozka ulica it. 4 '
d se priporoča za vsa v to stroko spadajoča k dela. J Vostreiba toAaa. — Osne nitka.
m . ^^cfcAAttn*na«nrt«aiaaHaniniBiaaaisianiBlnlSK
3
l Ljubljana, Židovske ulice štev. 4.
•   Velika zaloga obuval
lastnega Izdelka za dame, gospode In otroke Je vedno ns Izbero.
Vaakersna naroČila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamenujejo.  Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati.
Ww.\W* Zajce
Ljubljana, Stati trg it. 28
arar,trgoveei zlutnlno In  arebrnlne in s vsemi optičnimi predmeti.
Nikelnastaremontoar ura od gld. i-»o. Srebrna cilinder rem ura od gld A'— Ceniki zastonj in franko.
rimski vrelec
najfinejša planinska kisla voda,
izkušena pri vsakem nahodu, posebno otroškem, ob slabem prsbavljanju, pri boleznih na mehurju In ledvicah. (16-6)
Zastopstvo za Kranjsko In Primorsko :
s7s*aaaa Ko|nil< LJubljana, Pred škofijo mi. *9.
Avgust Repič, sodar
Ljubljana, Kollzejako ulice Stav. 16
(v  Trnova zaOi) 8 izdeluje, prodaja in popravlja vsakovrstne
l»T sode -*g^l
po «nwjnlijlli eesah.
Eupuje In prodaja staro vinsko posodo.
Ign. Fasching-a vdove
ključavničarstvo
Poljanski nasip št. 8 (Relchova hiša)
priporoča svojo bogato zalogo
štedilnik ognjićć
najprlprostejših kakor tudi najfinejših, z žolto medjo ali mesingom montiranih za obklade z pečnicami ali kahlami. Popravljanja hitro In po ceni. Vnanja naroČila so hitro izvršd.
OVI
šivalni stroji
IfJST so najboljši. 15^Q
To sliSi sicer kupec o vsakem izdelku in od vsakega agenta, ki navadno niti ne ve, kako se upelje nit v šivalni stroj, tem manj, kako isti Siva, toda jaz sem se v dveletnem svojem poslovanju v Pfaffovi tovarni za Šivalne stroje, kakor tudi v raznih tovarnah Nemčije in Avstrije uveril, da se ne dela z nobenim drugim strojem tako natančno, kakor s Pfaffovim.
Pfaffovi šivalni stroji Pfaffovi šivalni stroji Pfaffovi šivalni stroji
Pfaffovi šivalni stroji
delajo celo po lOletni rabi
Se vedno brezSumno. so nepresegljivi za domačo rabo in za obrtne namene, so   posebno pripravni za umetno vezenje ter se poučuje brezplačno se prodajajo z enomesečno poskuSnjo ter s pismenim jamstvom sa 1(3 let.
IVlhčc naj ne zamndl prod nakupom al ogledati iTaiTove Bivalne stroje.
- 6
Zaloga Pfaffovih šivalnih strojev v Ljubljani, Sv. Jakoba trg
F. TSCHINKEL.
Popravljajo se vse vrste šivalnih strojev in koles najcenejše.
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj pripoznano izvrsten *"ortIasia-eei2»eMi v vedno jednakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede* tlakovne in odporne trdote daleč nadbrlljujoel dobroti, kakor tudi svoje priznano izvrstno apno.
Priporočila in spričevala
raznih uradov in najsiovitejsih tvrdk so na razpolago.
Centralni urad: (2111-22) ' Dunaj, I., Maslmilianstrasse 9» ZZZZZZ
BBDSSlSSSSSSSSnBBBSSSSSSSSl
Življenska zavarovalnica v Gotha.
Stanje zavarovanj dne 1. februarja 1902: (405-2)
810    milijonov mark. Bančni fondi 1. februarja 1902; 267 2        „ „
Dividenda v letu 1902: 30 do 135    letne normalne premije, po starosti zavarovanja.
K pristopu vabi zastopnik v Ljubljani
Ed. IHahr.
(*1
Stanje hranilnih vlog:
okroglo
Rezervni zaklad:
350.000 kron.
|SST EaSž
•m
m
•m •m
na -m
na Mestnem trgu
zraven roiovža
sprejema hranilne vloge vsik delavnik od 8. do 12 ure do-poludne in j:h obrestuje po 4°/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rontni davek od vložnih obresti plačujo hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila
•vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar malo-letnin otrok in varovancev.
Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice. Poštno-hranilnične sprejemnice se dobivajo brezplačno. (13-b>
8*-
aa>
i»S»!
Št. 6823.
(458-2)
V zmislu §. 15. občinskega volilnega reda za deželno stolno mesto Ljubljano (zakon z dnć 5. avgusta 1887. 1, št. 22 dež. zak.), naznanja se javno, da so
imeniki volilnih upravičencev za letošnje doplniliie volitve
v občinski svet sestavljeni, in da se smejo
od sobote, dne 22. t.
m., skozi 14 dnij
v pisarni magistratnega predsedstvenega tajnika (Mestni trg štev. 27, II. nadstropje, soba št. 5) ob uradnih urah pregledovati in proti njim vlagati ugovori. O pravočasno vloženih ugovorih bo razsojal občinski svet.
Mestni magistrat xr Ljubljani
dne 19. svečana 1902.
m-o h* 1
i
i i
0) M
E
o
■ asm im
S
■o
JB)
"S
(114 - 13)
IT&lilsfE zaloga I Styria, franco BPUCH-/T^—^STTRST   hoffer sinov
skih Peugeot-, ^® Pneumati Stefanie koles
■3 O N
■o_
ST o«
3 O
katere iiutSIm po lati veni, kakor tovarna.
S
n Pristne švicarske žepne ure, budilke, stenske ure, I verižice, prstane itd. itd. Namizne oprave (Bestecsk)
■3
"8 O
S>
Ml
Najboljši šivalni stroji.
Najnižje cene in jamstvo 1
Z vsem spoštovanjem
FrD Čuden
O
(P
>%l\ Založena 1847. \f%>
Tovarna
Založena 1847.
Siva
J. J. NAGLAS
v Ljubljani a
Zaloga !n pisarna: Tovarna s stroji:
Turjaški trg št. 7 Trnovski pristan il 8-10
priporoča po najnižji ceni: oprave za spalne sobe, oprav e za jedilne sobe, oprave za salone, žimnate mo-droce, modroce na peresih, otroške vozičke, zastore, preproge itd.
Mi
prave ruske
1RS« ixRiflCzznan
1. O O O. ge «Iol>IJo |io nI
znamko zvezda
Varstvena znamka.
zki «•«'•• i
na debelo i.i .lrobno
samo pri i
Ant. Krisper-ju in Vaso
ter nadalje tudi pri Idrija: Valentin Lapajne, V. Treven. Jesenice: Anton Treun, J. Ferjan. Kamnik: Gregor Kratner. Kočevje: E. Hofmann, Franc Bar-
telme, Franc Jonke. Kostanjevica: Alojzij Gatsch. Kranj: Marija Pollak. Krško s Rupert Engelsberger.
i-u v LjuDijani
sledeCih tvrdkah: (2486 - 22)
Litija: Lebinger & Bergmann. LjubBjana: Karol Karinger, Alojzij
Persche, M. Cescutti, K. Treo. Novomesto: J. Medved, M. Barboric. Postojina: D. Dolničar. Radovljica: Leopold Fursager, Friderik Homann, Oton Homann. Skofja Loka a J. N. Koceli.
14
M-A
26
86
]fa prodaj je
majhno posestvo
(za K 6000) v Laškem trgu (Markt Tilffer). Več pove gospa Oisterscheg v
Laškem trgu. (336-6)
G. kr. konc. pisarna za promet posestev
Iv. Nep. Plautz
v Ljubljani, Rimska cesta št. 24.
Vsakovrstna posestva za nakup in prodajo so vedno pred zaznamovana. Naročila se izvršujejo najkulantnejse.
432—2)
Varat, znanka: Sidro.
LiNIMENT CAPS.COMP.
iz Klelilerjeve lekarne v i»ras;l
priznano Izborno, bolečina tolažeče mazilo; po 80 h., K 1*40 in K 2'— se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupu, tega sploSno priljubljenega domaČega zdravila naj se jemljejo le originalne steklenice v zaklepnicah z naSo varstveno znamko „sidro" iz Rlchterjeve lekarne, potem je vsakdo prepričan, da je da je dobil originalni izdelek. (2622—13) Kiehterjeva lekarn« pri zlatem levu [/,
v Pragi, I. Elizabete centa 5
Lepo stanovanje
s 4 sobami, kuhinjo, kletjo in podstrešjem, odda ae takoj na Vodnikovem trgu at. 3, II. nadstropje.
Natančneje se izve istotam. (445-2)
lr. Rose balzam
Aeloilec
iz lekarne
B.FBAGMKK-Ja v Pragi
je že več kakor 30 let obCno znano domače zdravilo slast vzbujajočega, pre-bavljanje pospe&ujočega in milo odvaja-jočega učinka. Probavljanje se pri rednem uporabljanju istega sredstva okrep-čuje in obdržuje v pravem teku.
SVARILO! -T* Vhi deli anbalaže imajo
zraven stoječo postavno deponovano varstveno znamko. Ulavna zaloga*
lekarna B. Fragnerja. ftmfrtttZgr
,,|»rl ernem orlu" Praga, Mali Strana, ogel Nerudove ulice.
Velika steklenica 2 K, mala 1 K.
-Po poati razpošilja ao vsak dan. =
Proti vpoBiljatvi K 3 66 se pofilje velika steklenica in za K 150 mala steklenica na vse postaje avstro-ogerske monarhije poštnine prosto. Zaloge v lekarnah Avstro-Ogerske. V LJubljani se dobiva pri gg. lekarjih: O. Plccoll, U. pl. Trnkčczv, M. Mardet-schlager, J. Mayr. (14-4)
Dobro ohranjena
klipi (447-2)
L. Haba t, Zagorje ob Savi.
Naznanilo in priporočilo.
Alojzij Korsika
umetni in trgovski vrtnar v Ljubljani
priporoča slavnemu p. n. občinstvu svojo bogato zalogo
poljskih, zelenjadnih in tudi cvetličnih semen.
Edina na Kranjskem res strokovno urejena ■emeniliH trgovinu, ki obsega nad 325 semenskih vrat, za katerih kaljivost in pristnost jamčim.
Nadalje se dobe" tadi
mnogovrstne rastline, kakor tudi lepotni grmiči, vrtnice, cvetlice v loncih i. t. d.
Posebne se pa priporočam za izdelovanje
šopkov in vencev
svežih in suhih, s trakovi in napisi, in vse v mojo stroko spadajoče predmete ter zagotavljam najnižje cene.
Za obilo obiskovanje se priporoča z odličnim spoštovanjem
(192-6) Alojzij Korsika.
Ilustravan cenik za leto 1' 02 dobi se brezplačno.
Mesečna soba
s posebnim vhodom odda ao S I. marcem t. I. na Rimski cesti st. 20,
pritličje na desno. (454—2)
Pohištva
6 stolov v renesančnem slogu, 1 mete; visoko ogledalo, 1 politirana omara, 1 bela kuhinjska miza, 1 zibelka, vse v dobrem stanu, je ceno na prodaj. (444-2)
Kje? pove upravništvo »Slov. Nar.a. Ustanovljeno 1839.
Semena
gospodarska, za zelenjad, cvetlična, gozdna, sadna, najboljše kakovosti ter zajamčene kalji-vosti ponuja     (439 -4)
semenarstvo
U&clava Petzolda
edino v Havifske ulici čis. 394. Za vrtno stroko ponuja zlasti: ivatovnoilav&e klatovsZe nagelje (klinike) ln VTtnice, sadna ter okragaa drevesca in grme, iecu.jaste cvetlice i. dr. v veliki izberi.
V lastnem interesa zahtevajte cenik gratis in franko, predao si naročite semena.
Pomagajte si do mlinov brez vode!
R. A. Smekal tovarna za gasilne in gospodarske stroje
ponuja
posameznikom ali občinam milne na motor brez vode ali pa na ročno moč pod povoljnim! pogoji. Istotako vse gasilne ln gospodarske stroje. Roba solidna z garancijo.
Tedaj na noge tam, kjer ni vode in mlinov!
(278 - 4)
Podružnica R. A. Smekal v Zagrebu. ^
Novost 1902!
Ringgrelfer^jev
ivalni stroj „C0LUMBUS".
Jako precizen stroj prve vrste, navadne konstrukcije, čuda trpežen, teče zelo hitro, more se šivati naprej in nazaj, urejen za veliko cevko, zraven je BafT aparat za vezenje, ~*MI ima avtomatično vzdigalo nog, okroglasto zapiralo in zaklopno mizico.
Izboljšani Singerjevi šivalni stroji s spuščajočim se
orodjem za salon. (45i-u
Šivalne stroje za vse stroke Šivanja oddaja za tovarniške cene:
Ivan Jax in sin
Ljubljana, Dunajska cesta št. 17.
Naznanilo otvoritve
krojaške obrti za dame.
Usojam si p. n. občinstvu, posebno velecenjenim damam vljudno naznanjati, da sem otvorll dne 45. Febrnvarja t. 1. (.413—3)
lastno krojaško obrt za dame
v Šelenburgovih ulicah St. G
kjer bodem izdeloval vsa v bvojo stroko spadajoča dela. Vsled svojega večletnega delovanja v tu- in inozemstvu, kakor v Gradcu, Zagrebu, Opatiji, Honaltovent, Hollnu, Hamburgu, VVIesbadenu, \lxl In Parizu, sem v prijetnem položaja vsa. tudi najtežavnejša dela solidno in erno ter iiajmodrrnrjtie izvrševati , Za mnogobrojni obisk in naročila se najvljudneje priporočam z velespoStovanjemj
Josip Gregorin.
*(  Velika Uber najfinejših slaSCtc in peciva! *
&
a-
8
f
S
*
Slavnemu p. n občinstvu si usojam uljudno naananjati, da otvorli m 1. marcem S« 1.
na Glavnem trgu št. 6
slaščičarsko in pekovsko podružnico
ter priporočam vedno svežo, dobro In cenene b 1 a s;o.
v filijalki    6   Vsakovrstno pecivo
se sprejemajo naročila, tičoča 9 potice, štruce, ržen kruh itd., se pekovskega,   kakor  tudi 9  kakor tudi vsakovrstni fini slaščičarskega obrta.        9 kruh na vago.
Vedno bogata izbor vsakovrstnih najfinejših slaščic.
BSr~ Radnim odjemalcem kruha dostavljanj« na dom. 'Vaj
K mnogobrojnemu oh;~ku vabi najvljudneje
Jakob Zalaznik.
462-1)
*  Štirikrat na dan sveže in okusno pecivo 1 *
*
e>
S
3
ta
■g
M
•t
&
C
*
Važno!
Za
Važno!
gospodinje, trgovce, živinorejce.
Najboljša in najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelličs, cvetja, korenine Itd. tudi po Knelppu, ustne vode In zobni prašek, ribje olje, redllne In poalpalne moka za otroke, dišave, milajn sploh vsa toaletna predmete, lotojjjranene »parate in potrebščine, klrurgična obvezlla vsake vrst«, sredstva za deslnfekcljo, voask In paste za tla Itd. — Velika zaloga najfinejšega ruma In konjaka.— Zaloga svežih mineralnih vod In sollj za kopel. 8
Oblastv. konces. oddaja strupov.
Za *lvlnore|ce
posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, sollter, enejan, kolmož, krmilno apno 1.1, d.
Vnanja naročila izvršuje o se točno in solidno.
Drogerija ^ntOfl KanC
Ljutljana, Sefen^urgova ulice il 3
Pranja Mersol ars;
E
priporoča svojo bogato zalogo pričetih ln IzvrSenih ženskih rodnih zdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vezenin, krojaških potrebščin, ter
raznega drobnega blaga — vse po zelo zmernih cenah. Monograml ln ris arije se v poljubnih bojah in slogih vvezujejo na vsa-keršno blago. — Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno.
Alni7ii l/r9P7mor prodaja in izposojevalnica fllasovirjev in harmonijev
nlUjLi) lAlabi-lllul LJubljana, Sv. Petra cesta štev. 6.
Največja zaloga glasbenega orodja. Zastop dvorne tvrdke bratov Sfingi na Dunaju.
Ubiralec glasovirjev v glasbenih zavodih: ,,Glasbena Matica" ter „Filharmonično društvo" v Ljubljani.
Lastna delavnica za popravljanje.
Bergant
esa»*aa
♦ Fran
I Ljubljana, Sv. Jakoba trg št. 6
m nasproti cerkve sv. Jakoba
X priporoča svojo
I špecerijstoin iBliblesno
l
Na debelo.
Na drobno.
- Specl|alltetei
I   Doma žgana kava. I      Šunke in salame. j
£ Garantirano pristen rum, ; I     konjak, ruski čaj ter J
{ raznovrstna južna vinaj
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ante Beg.
Lastnina in tisk »Narodno tiskarne«.
14