OG N J EM ET OB SENI L o j z e K r a k a r Moje sanje so zločin nad mojim zloljenjem. Mojc sanje so zločin o stoletju matematike Jaz sem poslednji nevernih, obsojen na strašno grmado plamenečega živčevja. Na razglednici, poslani s Sucre Coeur MESIO vseli grehov in čednosti, čepečih okoli Presvetega srca kakor gnezdeča sinje ptice, mesto prostitutk in klošarjev, ki spočenjajo na metrojskih rešetkah pesnike in revolucije, golo mesto vsakdanjih skrbi, oblečenih nič drugače kakor slovenske matere, mesto najlepših majskih večerov. Mesto, ki je mešanica smradu i/, kanalov in vonja poljubov s kipov Rodina. mesto, ki žaluje za zgubljenimi vojnami z vojaškimi mašami v cerkvi Brezmadežne, leno in sito mesto, ki bogve zakaj prosjači celo pred najrevnejšim pesnikom z vzhoda, mesto najlepših majskih večerov. 61 Sotlobnosl 993 Živi. o mesto, ki nikoli nisi pozabilo, kdaj je treba jesti ali leči v posteljo. mesto, ki krmiš golobe in podgane, ubijaš šarlatane in vsakomur zadišiš po spočetju, mesto, ki si sprejelo oblike od ozvezdij in navade od ljudožercev, mesto najlepših majskih večerov. Quartier Laiin ČR1VO dekle rodi črnega sina. Belo dekle rodi črnega sina. Po ulicah hodi črni Kristus. \ oltarju kraljuje črna Devica. Postajali ste črni. vsak dan bolj črni. ko smo mi postajali beli. Pošiljali ste nam škofe in nas v šolah učili belih molitev in hoje po cestah nam nenamenjenih belih mest. Pekli sle nam. da moramo imuni z belimi srci. če hočemo priti k belemu bogu v belo pokrajino. kjer so domovi bliskov in zvezd. In prosili smo črne bogove očetov za črno Devico in črnega Kristusa. ki bo razumel črno molitev za modri veter. Zdaj luščimo v beli deželi semena velike sončne melone. In belo dekle rodi črnega sina. in črno dekle rodi črnega sina. in vsi. ki rodijo črne sinove. molijo črnega Kristusa, ki stopa pred nami po asfaltni puščavi in nas vsak dan nahrani s peterimi hlebi lakote in / dvema ribama žeje po soncu. ki je edino ostalo belo. 994 Champs Elysees, opolnoči JEKLENO šumijo noči po asfaltnih poljanah. Jekleni petelin prebuja pomladna jutra. V jeklenih katedralah molimo Device, narejene iz jekla. Stanujemo \ trdnjavah iz jekla in z jeklom delamo vojne in v svetlih jeklenih pečeh sežigamo ljube starše. Pridi še v pesem, o jeklo, pridi v te naše nehomerske stihe. kličemo le \ svoje ljubezni, ki se spočno in umrejo \ jeklenih kočijah. kličemo le v sanjah, drvečih med zvezde na sedlih jeklenih pegazov in v svojih lesnih domovih, polnili besed o jeklu. Poznamo le in znamo izračunali tvojo dobroto in jezo. izračunali znamo tvojo lakoto, tvojo ljubeznivost in tvojo grobost. samo ubili le več ne znamo, čeprav bi le strašno radi ubili. Zato lahko storimo samo to, da le prosimo: poslani naš prijatelj, ne udari po nas. krhkih. Rodili smo te in brez naše krvi ne bi nikoli zraslo. Žrtvovali smo ti svoje ptice, vode iu drevesa, darujemo li svoje žene. otroke in mir. napajamo le pri zadnjih studencih svoje fantazije in vse ti bomo dali. samo nekaj te prosimo: pusti nas umreti po naše. po domače. po starinsko, če hočeš. samo ne po tvoje, po jekleno. Souh le poni Mir&beau .. . \()I)A v trenutku spozna človeka, in ker ne zna lagati kakor on. mu pravi: poglej se. Človek se pogleda in vidi. da ima plešasto dušo iu voda od veselja jamice v licih. I oda voda ve. da se lahko smeje, ker je človek zato ne bo udaril. kajti voda ima ostre volčje zobe in človekov strah je hitrejši od srninega. I oda lisiiin. ki prihajajo k njej mirni kol žene na polje. ne upa storiti voda ničesar. Rečejo si bogdaj in voda se pripogne. da ji splezajo na hrbet, podoben osličjemu. i,-- 995 in potem jih nese v skrivni zaliv, kjer čofotajo po sieči penečega se junija. in njene nage hčere igrajo pred njimi na goslih s strunami iz cvetoče travi-. O Sena, daj mi eno teb svojih hčera za ženo. da se bom zmeraj vračal k tebi kakor domov, kajti lastovka sem — in tvoj doni ima varno predve/je za gnezdo in vrt poln činov in jagod za moje pesmi. Le monde des naifs RAZSTAVA dvoglavih ptic. Strupenih režimskih psov. Lesenih jelniških žlic. Najlepših pasjih grobov. Razstava ljudi eommc il fant. Najslajših deviških teles. Kako bo, ko nas več ne bo, v stoletju jeklenih nebes. Kako bo. ko nas več ne bo, naivneži, bratje bogov, s to našo nemirno krvjo v stoletju stoglavih psov? \ stoletju jeklenih nebes. ko sredi cvetočih žic bodo v krošnjah železnih dreves gnezda ognjenih plie. Galerie ('h;>ri>entier MOJE misli stražijo detektivi, stoječi za dimniki ali viseči z žlebov in z oken sosedov, ker so preveč podobne abstraktnemu slovarju, iz katerega se pajki tičijo ubijati, podobne so neverniku. strnieeemu v katedralo s tesno oprijetimi boki nevernice. in skupnemu vnebohodu petih Kristusov, razpetih po perutih zlatega netopirja. 996 Moje misli mi podobne mislim Adama, ki se je ockekel večnosti zaradi trenutka radosti, moje misli ne želijo nikoli poslali skavti, ki se hranijo z upanjem ali z mlekom, mojim mislim se gnusijo velike zmage zaradi obilnega smradu mrličev, kajii podobne so samo tenčici, \ kateri so ostale pozabljene žive prsi ljubice. Vlon amour, ljubim te danes, ko je dan ognja, kajti jutri bo dan vode in \ soboto bo dan večne prsti, in v maski poganskega kralja, narejeni iz velikih zlatih kovancev, stopam pred tvoj oltar. Za spomin na Pigalle ZA ROKO me je peljala v šolo resnicoljubnosti. Sledil sem ji vdano kakor k prvemu obhajilu. Rekel sem ji: mladi ste in lepi. Odvrnila mi je: stara sem trideset in moram živeti in delati hitro. Rad bi vam kupil rože. sem rekel. Merde, je rekla, daj mi za pivo. A rože. sem rekel, vam kupim v nedeljo. V nedeljo, je rekla, ne delam, počivam. Cherie, je vons a ime, mi je ušlo po slovensko. I u veux? je dejala. Ime mi je lina. In rekel sem še: obožujem vas. lina. Pogledala me je. kot bi bil s policije, pogoltnila strah, ki zadri se je v jrrlo. in hitro odšla skozi vrata z naslednjim. Stal sem pod oknom in mislil jccljaje: ali se obnosi črni diamant? Potem sem odšel domov z lažjo. / našimi sistemi in arhitekturami. Z našimi knjigami in kravatami. Z našimi bikiniji in katedralami. Z našo lažjo. 997 Au chien qui ftiine PRI PSU, ki kadi. sem včeraj pokopal ljubico z nekim zapitim vegetarijancem in / neko opico, ki govori. Pri psu. ki kadi. sem v noči. daljši od upanja, srečal zeleno mravljo velikih mačjih oči. In polom sem pri psu. ki kadi. strašen kot slepec, ki hodi po vrvi. Iri dni rotil izumrle bogove i 11 objemal grozo noči. Pri psu. ki kadi. sem z nekim plačanim revolucionarjem od žalosti, ker ni svet štirikoten, prepeval svete laži. In potem se mi je pri psu. ki kadi. štrleČemu v noč brez teme in svetlobe, prikazoval tri dni rdeči menih, sijoč od bele žalosti. Pri psu. ki kadi. imajo mačko, ki hodi po ribo. Neki dan se je z. njenimi tihimi šapami vrnila ljubezen k psu, ki kadi. In zdaj le rotim pri psu, ki kadi, pri sveti Magdaleni, devici pigallski, za usmiljenje tvojega telesa, za milost tvoje krvi. 998 Metro Montparnasne — Bienvenue LEPENOGE lepenoge lepenoge prebiram kot vlak. ki je v liitrici švignil z očmi po gospe z lepimi nogami in se ustavil, da bi jo videl. Lepenoge lepenoge lepenoge mi je pomežiknil pijani vrabček, čiknil na gospo z lepimi nogami. všcipnil v prišpičeni nos policaja in mi zaupal: Jutri bodo ubili kralja največje zamorske države. Danes se je sanjalo papežu, da ga peljejo v Sibirijo. Včeraj sem bil na pogrebu svoje najnovejše tašče iu jutri te povabim na slavnostno čivkanjc \ rabcev in politikov. Po čivkanju bo velika skupna zabava v počastitev rojstva zveri itčlovečene. Lepenoge lepenoge lepenoge — in vlak je odčivkal in vrabček me je pustil samega, kakor bi vedel, da moram zdaj misliti z možgani vlaka v drvečem podzemlju: o nedostopni devici večnosti, podobni gospe z lepimi nogami. o čustvenem življenju vrabcev, v katero je treba vpeljati logiko. o tem brezupnem drvenju. ko prebiramo življenje kot vlak na postajah zbledele reklame. o vrabčkovi tašči, o zmenku z lepo gospo s plakata in o večnem gladu zveri itčlovečene. 999 Le 2u- annioersaire ANCIENS combattants prodajajo srečke /a veliki dan obletnice zmage. Bliža se velika pomladna loterija. Nihče ne more zadeli manj kakor tisoč. Bliža se dvajseta obletnica upanja s štiriperesno srečko za žalostne. Milostno sije aprilsko sonce v deteljo s srečk aneiens combattants in v upanje, ki se v njej pase kol ovca. Včeraj sem kupil za tri Franke upanja. ki bo minilo prihodnjo sredo. V četrtek kupujemo novo upanje in nikdar ne bomo ga zadnjič kupili. Nihče ne more zadeli manj kakor tisoč. Tako bomo vsi podobni princesi, ki se ho jutri poročila z brivcem. Princesi Moniki. ki jo ponujajo mimoidočim aneiens combattants. Princesi velike pomladne loterije. Pesnik iz Srmiča. kjer ni več princes. sanja o tisočih frankih in Moniki. in neslišno se v njegovo popoldansko liriko mešajo strgani čevlji bojevnikov m sonce — zlatnik s podobo princese. Aneiens combattants, o aneiens combattants! Malce smo stari, aneiens combattants. Malce nerabni, aneiens combattants. Malo naglušni, aneiens combattants. in mnogim napoti, mes cliers combattants. Pariz, spomladi l%4 1000