Novice. Izhajajo 1. in 16. vsac«ga meseca. Cena jim je za Kdor řeli kako oznanilo t „Dolenjske Novice" načelo 1 flid., za pol leta 50 kr. — Narofinino sprejem» tisniti dati, plaća za dvostopno petit-vrsto 8 kr. J. Krajec v Novem mestu, dopise pa uredništvo. za enkrat, dvakrat 12 kn, trikrat 15 kr. Vabilo na naročbo. z danaSnjo Mtvilko smo kooiali Štirinajsti letnik na&jh „Dol Novic. Prieržiio se zahvaljujemo Tsem, kateri so kaj pripomogli, bodisi s pisanjem, ali naroiilom, ali vsaj h priporočilom. Vsem prav lepa zahvala. S prij»teljfliiiii) zaupanjem priporo-èamo pa se tudi za najprej vsem èajititim naročnikom, da bi nam oni blagovolili zvesti ostati ter prosimo, da bi tudi veliko novih naročnikov pridobili. Cena listu ostane kakor do sedaj I gld. V Švico in Ameriko I gld. 50 kr., na Nemško in T Bosno I gld. 25 kr. ita list in poâiljat«v. Zaupljivo prosimo, n^j blagovolijo Častiti naročniki svojo naročnino VdqhIu poslati, in novi naročniki naj blagovolijo k naročilu dostaviti besedico novi. Ob enem tudi toplo priporočamo „katoliško politično društvo za Dolenjsko". Premožneji naj se vpišejo kot Člani ter požljejo letni goldinar, nepřemožní 20 kr. Naročniki ,Dal, Novic", ako svoji naročnini za list dodajo 10 kr., tudi postanejo ČUni imenovanega lista. Lastništvo in vrednlštvo. Gospodarske stvari. o pretakanji Tina. Božič je prt'd durmi in torej čas za prvo pretakanje leto^ii^ga vina Po Dolenjskem ni navada, da bi se vino že v zimskem času pretakalo. Da, nikakor redki niso Se celó vinogradniki, kateri trdijo, da vina sploh pretakati ni treba No, to je pač najboljši, pa ob jednem tudi najislostnejši dokaE, da Čepi dolenjsko kletarstvo paČ Še na najnižji stopinji. Francozi, prvi mojstri vinarstva in osobito kletarstva, smatrajo pretakanje za n a j-vaiSnejèi, najpotrebnejši opravek v Hromil marjetica. Podoba is mladosti. „Glej da me ne iidas, Metka", zakiiče deČek bogatega kmeta kočarjevi hčerki, ko sta prišla na potu iz Žole mimo letovišča nekega meščana, in je dvanajstletni Ivan na klopico pri zidu stopil in čez ograjo v vrt splezal. Metka ni vedela, kaj da namerava njen tovariâ: stopila je tudi ona in splezala na ozidje, da bi videla njegovo početje. Ivan je hitel k nekemu grmu in prinesel v malo trenotkih gnezdo, v katerem je čivkalo iest že precej godnjih taéic. Podal je gnezdo deklici, da bi sam laglje Čez zid splezal; toda Metka se je branila gnezdo v roke vzeti in rekla: „Ivan, kaj počenjaš?" V tem trenutkn pa priteče gospodarjev pes in začne nanj lajati, Ivan poloii gnezdo na tla «n skoči na ozidje. Jezen, da Metka ni hotela gnezda vzeti, eune jo b pestjo v prsi z besedami: nO le izdaj me, grdoba!" Deklica pade na tla in obleži močno poSkodovana. Ne brigajoč se za uboffo Metko steče Ivan domov. Vsled lajanja pride gospodar letovišča hitro na kraj nesreče, vidi, kako njegov prepeličar nad gnezdom laja in sliši ječanje onstran zidu ležečega dekleta. V trenotku umakne gnpzdo in hiti k Marjetici. Hitro mu je bila stvar jasna. Deklica je nameravala gnezdo vzeti in je pri svojej neprevidnosti psla iz oiidja, si je mislil. Toda za karanje in spraševanje zdaj ni bilo časa. Gospod Viklor R. je vzdignil deklico in jo odnesel v letovišče. Njegova gospa, ljubezniva ženica, se je takoj poprijela postrežbe. Kmalu sta spoznala, da Bi je revica roko in nogo zlomila, iu sta poslala po zdravnika. Ko je deklica povedala, čegava da je, poklicali so tudi njene stariěe, ki so jokaje prišli in si niso mogli raztolmačiti, kako da bi mogla njiju dobra Metka kaj tacega učiniti. Uboga mati je tuđi tožila, da ima preveč dela, da bo le težko bolnici skrbno stregla. Zato se je ponudila gospa Roza, da hoČe ona za deklico skrbeti, dokler ne ozdravi, kar se pa seveda ni tako hitro zgodilo. Metka je trpela grome bolečine; roko so jej sicer ae vravnali, nogo pa so jej morali nad kolenom odrezati. Dolgo je visela med življenjem Tiaski kleti. Popolnoma istega prepričanja ao Nemci, 80 Ogri» so Bploh vsi na visoki stopinji kletarstva stojeii pridelovalci vina in vinski trgovci. Pri nas je žal sploSna trditev, da vino po pretakanji močno oslabi. Saj temu je res tako; ali kateri skuáeni človek ne vé tega, da se vsled pretakanja shujšano, kakor pravimo ubito vino, prav v kratkem zopet popohioma popravi? Da, popravi se zopet v par tednih, in se clo tako, da je veliko boljàega okusa ter duha, nego je pred pretakanjem bilo; tudi veliko čistfj^i postane. Ali najpoglavitnejši učinek pretakanja na vino je pa pač ta, da postane vino stanovito, da se vzdrži zdravo, ter da se ne pokvari. Da je temu istinito tako, dokazuje nam naj-iglednejSi vipavsko kletarstvo. Vipavci so bili tudi šele pred 25 leti splošnega mnenja, da vina pretakati ni treba Že clo so smatrali to v zimskem času za popolnoma nepotrebno, in pretočiti so vino k večjemu po jedenltrat v poletnem času Da ao bili Vipavci takega napačnega m ieiija, k temu pripomoiflo je kaj dosti to, da jib je tudi sloveči vikar Matija Vrtovec, sicer kaj zaslužni mož — toda samouk — učil : vina ne pretakati, ratven v skrajni sili šele. Zato so bila pa tudi vipavska rini na glasu (in to popolnoma utemeljeno), da se čez jedno leto niso drsala, da so se Čez leto stara kaj rada pokvarila. Ako je priAel notranjski ali gorenjski gostilničar ali vinski trgovec v Vipavo po vino, ogibal se je kleti, o kateri je zvedel, da leži Se kaj starega vina v nji Kako je pa v tem obziru dandanes? Tako, da se v Vipavi dan- in smrtjo, dokler ni mladost bolezni premogla, in je Metka, Če tudi âepaje, vendar naposled postelj zapustila. Mesto odrezane noge je dobila leseno, in od tedaj so ji rekali vedno le „hroma Metka". Na vzrok nesrfČe ni kmalu nihČe več mislil. Sploh 80 menili ljudje, da je Metka hotela gnezdo ugrabiti. Ivan pa kar ni mogel zapopasti, lakaj da ga Metka ne isda; veliko je o tem premišljeval in se resnično kesal svojega surovega obnašanja. Pri vsem tem pa je veadar le molfal. Dokler je bila še Metka v smrtni nevarnosti, hodil je veak dan njeno mater vpraèevati, kako jej je. Ko pa se je jesen priblii^ala, zapustil je gospod Viktor B svojo gospo Rozo letovišče in odšel v mesto, uboga Marjetica pa se je podala domov. Ravno se je nekega dne pred hišo soinčila, ko stop! pred njo Iran. Smrtno-bled opazuje nekdaj tako cve-teČe, zdaj pa tako medlo lice svoje tovarâîce. Beseda mu je obtičala v grlu. Marjetica zapazi njegovo zadrego in reče: „Nikar se ne boj, Ivan, nisem te izdala". „Kaj pa bi tudi pomagalo, če bi bil jaz tepen", vzdihoil je deček, in solze so se mu rdrie po licu. „Tvoja noga ne bo nikoli vež zdrava. danes stara vina iáčejo in veliko dražje plačujejo, kakor se mlada. In kako je do tega priâlo, da imajo Vipavci dandanes stanovitna vina? Zgodilo se je tako-le: Vipavci so jako poukaželjni, napredni ljudje, in kakor taki poprijeli so se urno nauka nekdanje vinarske áole na Slapu, katera je tako le učila : Novo mlado vino pretočiti se mora v prvem letu trikrat; v prvič pred božičem, v drugič v velikem tednu, in v tretjič okolo binkoSti. Pred ko je áola na Slapa taito učiti pričela, po-hahal se je marsikateri imoviti Vipavec še ob biiikodiih pod „komunom" pred ali po sv. maâi prav mogočno: Jaz pa imam moje vino le zdaj na droijah. Kaj pa datidattes? Dandanes sliši se pa lahko že o boíiřu moUkarje pod komunom hvaliti se: Hvala Bogu, vino sem pej že pretočil. Edino pravočasno in pravilno pretakmije vina storilo je torej, da so vipavska vina dandanes s'a-noritna To storilo je pa tudi, da ao vipavska vina sploh drugačnega, veliko boljšega značaja, nego 80 nekdaj bila. Dolenjski pridelovalci vina, dolenjski rinotržci in gostilničarji, posneoiajte Vipavce in pretakajte vaáa vina o pravem času ter pravilno. Pretočite ga sedaj že pred božičem v prvič, in postopajte s takim vinom, katero nateguje, tako le; Na pipo nataknite škropilnico*), kakoràno se natika na kaatarje ali kangle, katere se za zalivanje po vrtih potrebujejo. Sod, v katerega vino pretakate, zakadite pa prav obilno z žveplom. Ako vino ne nateguje, potem ni sila pretakati ga skozi àkro-pilnico; istûtako tudi ni sila pretakati ga v z *) T NoTemmeatn prodaja take Škropilnice klepar A. Eitaiel^ O ko bi hil ja£ to vedel, dal bi se bil tepsti, kakor psa, mi lahko verjameš Marjetica". Deklica mu poda desnico, katera on dolgo v srojej tresoči se roki obdri;i, in oba si pogledata globoko T oči. Tu pa pokliče Metko mati, in x besedami: „Z Bogom, Ivan", uapuati sirota dečka. Predno je zamogel Iran deklici poredati, d» mora že naslednji dan k bratu svojega očeta oditi, izginila je Mtitka. Njegor stric je bil bogat trgovec v precej oddaljenem kraju. Ker ni imel nič otrok, prodlil je Ivanovega oČeta, da bi mu poslal Ivana, katerega je odměnil la svojega dediča. Ker je imel Iran še tri druge brate, je oče rad v to privolil. Med tem je preteklo celih deset let, odkar je zapustil Ivan očetov dom Ko se je po tem dol' gem času domor vrnil, bil je že lep, postaven mladenič. Pa tudi Metka se je bila razvila v lep" dekle, tako, da je njena lepota hromost popolnoma nadkrilovala. Dokler sta gospod R. in njegov» soproga na letovišču biv;ila, bila je vedno pri njim*- Bil je lep poleten večer, ko je Metka letovis^S* zapu:itila, da bi obiskala svoje stariáe. Taiílce ëX* skakljale po vejicah akacij, in na tisoče cretk j^ ŽTeptom zakajeni sod. Torej lotit« se pretakaaja, da bodete la boïi6ne praznike xaiuug-li re5i: HraU Bogu, vino je pretoženo. CosarsËii slarnost. Na nenavadno eijajen na^in vrMle eo ee ce-Bareke slaTnosti po vaej DolenJ.-iki, Mest» in vasi, skupno in posameini, vsi so tekmovali, kako bi bolj dostojno slavili cesarjevo petdesetletnico. Preobširno bi tedaj bilo vse posamno opisovati, kako se je tu ali tam godilo. Le slavnosti Novega mesta kot srediéča Dolenjske, hočemo ob kratkem opisati. Večer 1. decembra napravilo je mesto krasno rax-»vetljavo. Ni ga bilo okna brez loftice, znameni-teje biSe seveda so pa okrasotile okna z muogo-brojnimi luČicami, s transparenti itd., da je bilo res krasno gledati. Gasilno druStvo napravilo je veliko bakljado, in meščanske garde godba je svirala pri tem polnoáteviluo. Prihodnji dan 2. decembra bil je cesarski praznik. Streljanje in godbo budnico smo sliáali, ko se je danilo. Vse prodajalne bile so zaprte, in mnogo ljudstva iz okolice je prišlo v mesto. Ob 8. uri imeli so slovesno sv. maâo v samostanski cerkvi gimnazijci in pa deêka ljudska šola; poslednji imeli so dan popřed spoved ter sv. obhajilo darovali za presv. cesarja. Po maši so se gimnazijci in gg. profesorji »brali v čitalnični dvorani, kjer je imel gosp. ravnatelj slavnostni govor, o kterega krasoti so bili poslušalci navdušeni. Dečki mestne éole s svojimi gg. učitelji in člani kraj iol. sveta duhtelo po travnikih, po katerih se je pot vila. Solnce je ravno âe poljubljalo z zadnjimi žarki vrhove gora, in na višnjevem nebeeu je bilo videti samo èe nekaj snežnobelih oblakov. Metki je bilo tako veličastno pri srcu, in sama ni vedela, kako saj ei to tolmači. Nevede se je vsela oa klopico pod hrastom, kjer se je bila oekdaj ponesrečila. Taáice, ki jih je slišala zdaj tako veselo prepevati, so bile morda potomci ravno onih, vsled katerih je postala ona hroma. In zopet, kolikokrat je mislila na ono zadnje srečanje z Ivanom pred hišo svojih starišev. Oni smrtnobledi, jokajoči deČek ji ni lel več iz spomina. Da ima postati bogat dedič BTojega strica, to je ona dobro vedela in mu tudi iz srca privoščila. Ko pa je ravno tako o Ivanu sanjala, stal je že sam pred njo. Prestrašena se vzdrami in pogleda ptujemu gospodu v obraz. Pa hitro ga spozna, poda mu roko in reče vsa pre-MneČena : „Pozdravljen, Ivan; ravno sam na-te mislila". „Id jaz sem prišel tebi na ljubo semkaj, Metka", reče mladenič in se vsede zraven dekleta. „Koliko naključje, da te moram zopet ravno na tem mestu najti. Povej mi, Marjetica, odkritosrčno, pa so se zbrali v dvorani rokodelske družbe, kjer je imel gospod ravnatelj slavnostni govor, ter vne-mal mlada «rcu za ljubezen do presritlega cesaija in habsburške hiše. Po odpeti cesarski pesmi dobil je vsak deček lepo knjižico „Nas cesar" in lepo cpsarsko podobo v spomin redke slavnosti. Istotako so se zbrale deklice po slovesni sv. maSi v kapiteljski Cfrkvi v šolski sobi, kjer ja imela gospica nadnčiteljica za deklice ljubek io ginljiv govor. Tudi deklice so bile obdarjene s spominsko knjižico in cesarsko podobo. Ob 10. uri bila je pontiiikalna sv. maša, ktero je celebriral mil. g, prošt z obilno asistenco. Zbralo se je vse uradništvo, mestni zastop z gosp, županom, vtja društva in siluo ljudstva; cerkev je bila prenapolnjena. Po sv. opravilu pa je imel mestni zsstop slavnostno sejo, pri kteri so bili vai odborniki navzoči. Blag. gospod ïupan imel je slavnostni govor. — S spretno besedo našteval je zasluge in vrline našega presvitl. vladarja, ter predlagal slavnostno izjavo presv. vladarju izreči, kar se je soglasno odobravalo. Velebí, gosp. okr. glavarju so se sti poklanjati in udanos^ue izjave izrekati mestni zastop, vsi uradi, vsa društva itd. Opoldne delile so se na veČ krajih svetinje odsluženim vojakom. Ves dan bile so po hišah zastave razobesene. Lep zimski dan je k povidigi slavnosti mnogo pripomogel. O priliki petdesetletnice je presvitli cesar mnogo mnogo gospodov odlikoval po vsem širnem cesarstvu. Tu objavljamo samo odlikovarice na Kranjskem : kolikokrat si se že na-me budovala, da sem ti proTzročil toliko bedo?" „Ti me pač stabo poznaš in sodiŠ", odvrne mu dekle. „Saj to vendar ni bila tvoja namera, in kar kdo iz nepremišljenosti kot deČek stori, to se mu mora že odpustiti. Ne, Ivan, nikoli se nisem na-te hudovala, paČ pa sem dostikrat mislila na oni najin sestanek pri nas doma. Âli se Še spominjaš?" „Kako se ne bi? Âli pa ves tudi ti Marjetica, kaj sem jaz ravno takrat obljubil, če tudi še mlad deček?" Dekle ga vprašaje pogleda. Io zopet sta si gledala globoko v oČi. „Obljubil sem, da hočem vsaj nekoliko poravnati škodo, ki sem ti jo pro-vzroČil. Zdaj se je ponudila prilika, da spolnim svojo obljubo. Stric je vse premoženje meni izročil ; zdaj sem sam svoj gospod — in čas je, da — Beseda mu kar ni hotela iz grla. Namenil ■e je bil, da hoče dati deklici veliko svoto, da bode preskrbljena za celo življenje. Toda, ko ji je zopet pogledal v oči, segel je po igeni roki, in Metka je čutila, da se mu zopet tako trese kakor takrat, ko se je pri njej poslovil. Oton De tela, deželni gUv»r, plemstTo. Vi-teHi križ Leopoldovega reda: Franjo Suklje, dvorni Bvetnik in drïarni poslanec io dr. Jožef Raéič, vièji fiaančni svetnik; red železne krone m. vrste: Leo grof Auersperg, veleposestnik, Ludovik baroii fierg, veleposestnik, Jožef GrdeáiŽ, predsednik okrožnemu aodiáču v Novem mestu, Joief Luekman, veletrïec in predsednik kranjski hranilnic! v Ljubljani, Karol Luckmanii, ravnatelj obrtne družbe na Jesenicah, Ivan M urni k, deželni odborník, dr. Fran Papež, advokat, dr. Reinhold Riiling pl. Ril-di ngeii, deželnovlad. svetnik, dr. Ad. Sch affer, deželni odbornik, Andr. Zamejic, kanonik, drž. poslanec, dr. Andrej FerjanĆtfi, podpredsednik poslanske zbornice Vitežki križec Franc-Jožefovega reda so dobili : Zdravnik dr. Bock v Ljubljani, tovarnar And. Gassner v Tržižu, dekan Lovro Gantar na Vrhniki, veletrkc Josip Gorup na Reki, veleposestnik Fran vitez Langer v Brèlinu, Anton Lenarèiè, fiiiaiièni svetmlt v Ljubljani, Karol Maily, tovarnar v Tržiču, Anton Mežnarec, dekan v Kranju, Ivan Novak, dfikan v Radoljici, Ivan Oblak, dekan v Kam< oiku, dr. Iga. P&vliè, okrajni zdravnik v Litiji, Vaeo Pet riči 6, predsednik mestne hranilnicc v Ljubljani, dr. Anton Pfefferer, odvetnik v Ljubljani, Fran Fovae, drž. poslanec, Al. Prasch ni ker, tovarnar v Mekinah, Ivan Rozman, župnik T Ljubljani, Ant. Samida, fin. svetnik, Markvart baron Schiinberger, okr. glavar v KrSkem, Rajko Schwinger, drž, pravdnik v Novem mestu, dr. Ivan Sieber, fmanini svetnik, dr. Edvard Slajmer, primarij, Ivan Subie, Taëice so žvrgolele prav blizu, neba se je vedno lepáe svetilo, in gore so kar žarele soln-inega svita. Le za trenotek je obsijalo solnce rudeie lice deklice in se skrilo za goro. Ona dva pa sta molčala, da-si sta vedela, kaj se godi v njunih srcih. Naposled reže Ivan: „Metka, ali misliS, da bi me ^e kedaj mogla rada imeti?" „To vpražai, Ivan", reře deklica in ga ža-reie pogleda. „Da? O potem pa moraš biti moja žena in z mano živeti na zemlji in v nebesih. Ali hoèeâ?" „Ivan", reče deklica, spomnivaa ae besed, ki 80 bile začetek njenih težav in bolečin. „Ivan, kaj počenjaš?" „O le iidaj me", zakliče mladenič veselo, izdaj me in povej, četudi celemu avetu." „Angeljivo čeičenje" je končalo njun daljši pogovor. Bila je to molitev dveh srečnih, ki se je vzdigovala visoko v nebo na tem za oba tako pomenljivem kraju. Nekoliko mesecev ta tem pa je peljal Ivan Metko, svojo nevesto, pred altar. ravnatelj obrtnih strokovnih Sol v Ljubljani, Luka Svete C, notar v Litiji, Ivan S rit il, stavbni sretnik v Ljubljani in Ivan Vončina, magistrátní ravnatelj v Ljubljani. Elizabetni red i. vrst« je dobila gospa Olga baronica Hein v Ljubljani. Elizabetni red II vrste gospa Joaipina Ho-tschevar y Krskem. (Konec prihodrgw.) Kaj je norega po aTstr^skem cesarstvu? Štajerski deželni namestnik Baquehem je iel v pokoj Štajerski Slovenci ne žalujejo za njim, nirrajo vzroka zato. A veseliti se tudi ne morejo novoimenovAtiega deželnega namestnika, biyéřga èlerijskega deželnega predsednika grofa Clary Aldringen, ker ta moŽ ne razume ai besedice slovenski. Državni poslanec dr. Menger, nemški liberalec je odklonil odlikovanje, ki mu je bilo podeljeno ob priliki cesarjeve petdesetletnice. Pravi, da ne mara odlikovanja ki mu jo je naklonila sedanja Thunova vlada, ki je nasprotna nemâkim težnjam. No, molt je najbrže atoril to samo zato, da se o njem dosti govori in piSe, Staročeh dr. Rieger je praznovat přetečeno soboto petdesetletnico svojega političnega delovanja. Cehi io lepo počastili ob tej priliki starosto Čeških politikom. Tudi „slovenska, krâ^aniko-narodna zveza" je poslala k slavnosti svoje zAstopnike. Državni zbor danes zadnjikrat zboruje pred božičnimi prazniki. Po novem letu začne spet iborovati V ladnjib dneh ni storil niČ posebnega. Nemci vedno zavleŽujejo delovanje desnice. Ogerskl poslanski zbor je pretrgan za nekaj Časa. Ministersk«mu predsedniku Banfiju so namreè nasprotniki strahovito nagajali. Predsednik poslanske zbornice je odstopil Odstopil je tudi minister za Hrova^ko Josipovič, Seje državnega zbora so pretrgane, da si vlada izmisli novih pripomočkov, kako bi tirala svoj voz naprej. Kaj je noToga po âirokom sretu? Iz Breslave so Prusi izgnali letos že do 96 Slovanov, avstrijskih podložnikov. Naá mi-nisterski predsednik Thun je na neko interpelacijo izjavil v državnem zboru, ako bi Nemčija nadaljevala tako postopanje z avstrijskimi podložnik!, bo Avstrija nastopila isto postopanje z Nemci, bivajoČimi v Avstriji Nemâki listi se zaradi tega odgovora silno jeze in groze že, da bo razpadla trozveza. Čudno, mar Avstrija ne bi smela braniti svojih ljudij? Novi krečanski guverner grški princ Jurij namerava izdati poseben razglas, s katerim bo proglasil svobodo vsem veroizpoved an jem. aioT, Spoznanje. Prvi mož (opSKi aTojoija prijatelja raTiio. l-o itopi t« is piodnjilnice îs Bnnjhnim zavojein ï *okh. Kaj? Mar ii ti kupuješ inosto svoje žene? Drugi. No, toda danes sem to kupil za svojo ženo- Prvi. Kuj pa imaS v tem zavoju. Drugi. Katlireinerovo-Knôippovo sladno kavo. Prvi. Pač nič redkega, eran kupuje pa ravno to za dvojo ženo? Drugi, Dragi prijatelj, to jo dolga povest. Sprejmi me nekoliko «asa. — Prvi. Jako rad. Postal sem radovbtlen. Drugi. Poaliišaj toraj. Moja žen» bila je že nekaj let bolna na želodcu; zaradi tega bila je vedno jako nervozna, vznemirjena in slabe volje. To je nam v.sem grenilo Življenje. Bili so iSasi, ko ni mogla ničesar prenesti. Tedaj smo brali o Kathreinerovi-Kneippovi aladni kavi, in poskusili smo obsebi umevno tudi to. — Prvi. (seáBiBn Tiioaedíi), In ta je pomagala? Meni in moji ženi nikakor ni hotela disati. Drugi, Potem je nista znala pripravljati, ali pa nista dobila pristne sladne kave. Prvi. Je ii med sladiio kavo in sladno kavo kak razloÈek? Drugi. Vidi se, da se nisi o stvari natančneje podučil. Vse druge si a rine kave sestoje iz praženega ječmena ali pa samo iz žganega slada ter imajo sladek zopern iikua kateri se sevede ne more dolgo prenaSati. Rečem ti, to je velikanski razloček — zaradi tega sem tudi tako previden in kupujem sladno kavo sam, da na ta način zanesljivo dobim pristno ,Kathreinovo kavo", kajti ta edina ima okus po bobovi kavi. Prvi. In ta vam je takoj ugajala? □rugt. Ženi in otrokom, meni ne. Bil sem namreč preveč navajen na bobovo kavo. Toda ker se je moja žena kmalu bolje počntila, pričela je bobovi kavi vedno več Kathreinove pridevati in sedaj pijemo doma samo Čisto Katbreinerovo kavo. Moja Žena je od tedaj popolnoma zdrava, cvetoča in vesela in ravno tako otroci. — Prvi. In ti? Drugi, To je pa zopet dniga povest. Jaz pil sem Kathreinovo kavo ajiitraj prav rad, posebno ako je bila močna in mleko dobro. Za popoludne prosil sem pa ženo, Ha naj mi kuha navadno bobovo kavo. Pripetilo se je pa, »ia je odpotova la moja žena za dnij k svojim stariSem, in da bi služkinji ne napravljal dvojnega dela, pil sem z otroci vred tudi popoludne aladno kavo. Ko se je pa povrnila moja žena in mi skuhala zopet bobovo kavo, nisem mogel prvo noč zatisniti očesa. Poskusil sem enkrat, dvakrat, trikrat, toda vedno ona neprijetna vzn^miijenost in noči prešle 80 druga za cirugo, ne da bi zatisnil očosa. To je bilo dovelj jasno. Zaradi bobove kave se nočem podvreči tej nevarnosti, da bi me nenadoma zadela kap. Serlaj pijem dopoludne in popoludne s svojo rodovino čisto Katlireinovo Kneippovo sladno kavo kajti prišel sem do pravego spoznanja. Prvi. Tvoja povest v resniei privede do pravega spoznanja. Ka vsak način hočem svoji ženi tudi prinesti sladne kave. Grem toraj nazaj k tvojemu kupcu. Drugi. Tega ni potreba, kajti pristno Kathreinerovo kavo dobiš povsodi. Toda ijB pusti si vriniti kake drage sladne kave. Prvi, Po Čem se pa spozna pristn;),? Drugi. Po varstveni znamki „župnik Kneipp" in po imenu „Kathreiner". Prvi. To si moram dobro zapomniti. siot-huijfii, Piše se nam: iz Novena mašta. Prvi glasbeni Tećer, ki g« je priredila v èetrtek 8. t. m. novomeíka šola „Glasbene Matice" po gg. učiteljih iz Ljubljane, uspel je sijajno. Vapored je bil raz?en prve toéke tisti, kakor dan poprej pri glasbenem večeru v Ljubljani, namreč: 1. ») B Smetana: „Iz domovine, b) H, Sitt: „Maiurka", za, gosli in klavir, 3. Fran Liszt: Koncertna parafraia na motive iz Verdijeve opere „Rigoletto", za klavir. 3, a) J. Procháika: Serenade, b) D. Popper: Tarantella, za čelo in klavir. 4. Dr. Anton Dwjïak : ,Dumky > Trio za klavir, goiili in éelo, op. 90. I. Lento maestoso. II. Andante III. Alle^™- Naš» dobra dva znunca iz lanskih večerov gg, J. Vedral in J. Junek ata zopet upravičila zaupanje in glasno hvalo odličnega občinstva. <Ï09p. Janek je zopet pokazal, da je sk-oro nedosežen v igianju na čelo, bodisi glede spretnosti ali globo-koBti Čuta; na občno zshtevatije dodal je Rubinsteinovo romanco. Gosp. Vedral je igral g')sli jako hvalevredno in videlo se nam je, da se z večjo spretnostjo kakor lansko Jpto: kazoo ie, da igra vťč kakor poprej. Nov nam ie bil pij»nist gosp. Proházka, ki je tudi Sim fcomponiíi „aereoade" v 3. točki vsporeda. Za mo)8troni K. Hotfiueistrim, ki je bil pri lanikih večerih, je paČ težko nsatopatl, a naša rahla bojazen je bili čisto neupravičena. P.iznati je sicer nadarjenemu mlademu virtuozu, da áe ni dosegel vrhunca v svojem igranju; a gotovo je, da je pokazal izborno spretnost in točnost v igranju, ter da je igral tudi lè ircora. Rm je, da F. Liszt zahteva več spretnosti kakor srca, zato bi nam bilo ljubie, ako si gospod profesor za bodoče večere izbere ne pretežke kompozicije resnejih, pred vsem slovanskih klaaikov, ki ne zahtevajo tolike virtuoznosti, take, da jih igramo Uhko tndi drugi pijanisti, da pa vidimo, kako jih tieba igrati. — G-osp. ProhAztta je v svoji serenadi sam zadel pravi smer, kajti ista je prikuptjira, blagoglasna ter kaže lepo nadarjenost mladega skladatelja, Največjo Spretnost in razumno igranje so gospodje pokazali v mojstra Dworaka triu: „Dumky"; ko so izvršili, se občinstvo kar ni moglo ločiti iz dvorane, čeprav jo hudomušni hiànik ni zakuril, mislil si je menda, da podá iakra godbe dovolj gorkotel Po koncertu je bil prijateljski sestanek v gospe Tučkové gostilni, kjer smo, čestitajoč umettiikom, želeli, da jih zopet vidimo. — Slednjo željo izražamo todi nekaterim bližnjim sosedom, katerih je bilo ~ dasi je bila dvorana prilično polna — premalo videti pri koncertu. Prepričani smo, da popravijo zamudo pri naslednjih glaibenih večerih, v katerih nastopijo tndi naai godbeniki in pevci. Ni ta samo za denarni uspeh, ki je namenjen siromaškim dijakom, ampak tudi za moralni, S skupnimi močmi podali nam bodo se raz-novrstnejšega umetnostnega užitka, ter nam tako čistili in širili naše glasbeno obzorje. Tega nam samim ni mogoče storiti, i zato povdarjamo to posebno zaslugo „Glasbene Matice. Preklic. Došel nam je naslednji preklic, katerega tu doslovno priobčimo: „Slavno uredništvo! V „Dolenjskih Novicah od L dec. 1898, âtv. 23 je pod naslovom „Nova tlaka" članek, proti kateremu jaz po § 19, tisk. zak, uložim naaledaji popravek: Da bi bila ta cesta katêrikrat popravljena od tlačanov OtoSke grajSčin«, ni res, tudi ni res, da bi M vračunan dan popravljanja v dan tlake, res je pa, da je bila ta cesta od nekdaj do 1860 okrajna cesta, katera le je popravljala, kakor drag« okrajne ceste, da je bila razdelena na konkurente, brez razločka k kateri grajsčini so konkurentje kmetje spadali, izjemii otoške grajičine, katera je bila zavoljo vzdržavanja dveh dolgih mostov od tega dela oproičena. Ni ree, da to cesto nihče drngi ne rabi, kakor otoška graj-áčína, ni res, đa Brusniška občina ni to cesto nikoli popravljala, res je pa, da 1873 so Brusničanje cesto popravljali, seveda tako, kakor Brusniaka občina zna ceste popravljati, da so zmeraj zanemarjene. Ni res, da je otoška grajščina se prizadjala, to cesto na Brns-ntčane odvaliti, res je pa, da so od vseh stranij pri-hujale pritožbe na deželni odbor, da je ta občinska pot v tako slabem stanu, da je nevarno za ljudi ia živino po njej hoditi. Na to je deželni odbor načelniku cestnega odbora novomeškemu naročil, naj peizvé, če služi cesta javnemu prometu ali le privatnim potrebščinam. Nafelnik je nato poročil, kakor tadi drugače ni mogoče, da ta občinska cesta je jako važna za javni promet in da je v jako slabem slann. Nesramna laz je pa, da je pri nekem prijaznem sprejemu v grajščini tedanji župan od veselja vžite iasti — ali kar si bodi — toliko presunjen bil, da je grajščika obljubil, na to delati, da imenovana občina popravo prevzame. Re^ je pa, da ne ta, ne oni župan ni bil v tej zadevi pri grajščaku, iz tpga j« pa tudi očiyidno, da mu ni mogel nič obljubiti; in potem so tndi vsi žapani z vso močjo delali na to, da ta proga ne bi bila spoznana za občinsko cesto. Čes besede - ali kar si bodi ~ napolnjene jezuitskega duha, polno sumničenja in obrekovanja, se bode drugje g,»vorilo. Ni res, otoška grajščina ne plaća nobenih cestnih đo-kladoy, res je pa, da jih plača tako, kakor vsaki drugi davkoplačevalec. Besedičenje čez mitnino pa ni vredno, da bi se Je beseda čez to zgubila. Končno moram pa še dostaviti, da moje trditve se lahko dajo sprilati ix aktov, ležečih pri županstvu in pri dež. cestnem odboru; dvomim pa, da bi ta anonimus, kateri nt imel poguma, ta članek s svojim imenom podpiinati, le eno svojih laži mogel vrjetno dokazati. Albin grof Margheri, grajšdak OtoSke grajSSine. Dostavek vredniatva. Gornji preklic bil bi brei nekaterih brezpotrebnih pridevkov ravno toliko povedal; sicir pa prosimo one častite bralce, ki se za to zadevo zanimajo, naj blagovolijo oni dopis v zadnji številki še enkrat v roke vzeti in ga s tem prekliom primerjati, da vidijo, katere točke niso preklicane. SiCťr preklic tudi sam sebe pobija. Kar „se bode drugje govorilo", bomo se svoječasno poročali. Uoma^e vesti. (Drugi izkaz prispevkov slovenskih občin za cesarjev spomenik v Ljubljani.) Dole oad Idrijo 20 gld., Kamnagorica 20 gld., Tomiš^-lj 40 gld., Križe pri Tržiču 40 gld, D.dendol pri Za-tičini 2S gld., Pveddvor 20 gld, Radovljica_50 eld. Domžsle 75 gld., Cerklje pri Kranju 30 gld., ňt .Ttmj pri Kranju 26 gld., Dolenji Ligatec 50 gld , Št. Vid nad Liubljano 80 gld , Jelšane 30 gld.. Sv. Križ pri Ajdovaini 26 gld., Trebnje 30 gld. in Ilirska Bistrica 20 gld. (Občni zbor „Dolenjskega pevskega društva) bode zopet, kakor j« bila uže ohjavlifno, v soboto 17. t, m, zvičer ob 6. uri, ker zbwrovan)« 10, t. m. ni bilo sklepčno. ^»rođDa Sitalnic» v Novem meatn) "bode imela v soboto dne 17. t. m. ob 8. uri z?eier ■Toj redni občni zbor a »ledeiim Tiporedom: 1. Nagovor predsednika, poročilo tajnika in blagajniká^ S. Volitev pregledovnlcev računov; 3. Volitev novega •dbora; 4. Nasveti. K obilni udeležbi vabi ODBOR. (Imenovanje.) Premeščen je gosp. sodnijski tajnik MuUey v Ljubljano; — gosp. sodnik Bučar iz Črnomlja pride za sodnijskega tajnika v Novo mesto; gosp. adjunkt Jare za sodnika ? CrDomelj ; gospod dr. Ed. Pajnič j« imenovan adjunktom za Vel. Lašče. (Odlikovanje.) Žandarmerijaki stražmester novomeški gosp. Franc Berlec odlikovan je od presv, cesarja s srebrnim križcem s krono za laaluge. Mi-nolo sredo imel je v to svrho oddelek žandarmerije v kapiteljski cerkvi av. mašo, potem pa mu je v okra-šenej mestni dvorani iz Ljubljane doili častnik na prsi pripel križf^c. K tej slavnosti je bilo povabljenih tudi nekaj čadnikov in viôjih uradnikov, (Mestna hranilnica v Novem mestu.) V meseca novembru 1898 je 167 strank vložilo 78.206 K 30 A, 97 strank vzdignilo 33.244 K 64 K, toraj več ■vložilo 44.961 JTeCA, 12 strankam se je posojil izplačalo 12.000 K, stanje vlog 1,132.564 K 63 h, denarni promet 221.011 K 21 h, (Pri sv. Križu pri Kostanjevici se je «stanovila nova posojilnica. (Ogenj.) 16, nov. nastal je v Krškem pri po-.BBitniku in mesarju Ženarju ogenj ter vpepelil hišo in gospodarska poslopja. Škode je kacih 10.000 gld. Pripomogla so gasilna druitva iz Krškega, Vidma, Leskovca in Rnjheuburga a skupnim dtilovnnjtni, da ni ogenj še po sosednjih poslopjih segel. (V cesar Franc-Jožefovo bolnišnico Usmilj. bratov vKandiji pri Novem mestu) se je sprejelo meseca novembra 82 bolnikov, koncem oktobra jih je ostalo 44, skupaj 126. Od teh se jih je ozdravilo 47, zboljialol6, neozdravljen bil je 1. timrla sta 2, in sicer eden vsled ostarelosti in eden ysUd kostne gnjilobe. V oskrbovanji ostalo jih je 60. Oskibovřlnih dnij se je nabralo tekom preteklega meseca 1684. (Lepa go vej a živin a) bo po prostovoljni dražbi na prodaj na posestvu B Koslerjevih dedičev v občini Tomilelj pri Ljubljani dne 29. in 30. decembra. To je posebno lei^a goved, ki je večjldel iz Švice pripeljana, in sicer 11 krav, 2 teleta, 4 telíce, 1 bik, 6 jančkov, 6 volov. Tudi 1 konj in 12 prašičev. To bo ]«pa prilika, kdor si želi omisliti lepo goved. (Prijatelje lepih umetnih slik) opozarjamo na dvoje lepih umetnih slik, katere je razstavil gospod vitez Aatolfi it Mokronoga v izložbi prodajalne gospice SeidlOTe nasproti hôtela Schwarz. (Narodni koledar) je zopet letos izšel v mani zalogi gosp. Dragotin Hribarja v Celji. Im» krasne podobe in zanimivo berilo. Cena elegantno TManemu 1 gld., broširanemu 70 kr. (Priloga), ki je danea „Dol. Novicam prilo-iena, ter jo pozorncsti Častitih bralcev priporočamo, je prav lepo barvana, ter kaže zavoj Kathreiner jeve kave. Ta priljubljena kava se sme samo v takem *avoju prodajati; vsaka drugače zavita ali taka kava, ki se aproti odvagnje, ni tolike dobrote, kakor naša prava Kathreiner-jeva kava. Tudi drnga stran je zanimiva, ter pojasnoje lastnosti kave. V Novo Mesto vraćujDĆa se pisma: V mesecu novembru: Bizjak Johann, West Morland Co — Jaoežič Frančiška, Allegeny — Hribar Majk, Michigan — Sterniía Franc,Kala met — Ka-steliè Neïa, Kalamet — Smiljanic Sava, Kittaning — Suklje Jakob, Ledville — Majerle Jakob, Hibing — Allg. steierm. Kranken- & Unterstiitzungs-Verein in Graz (15 kr.) Brejzovar Anna, Fiume — Sterlep Matija, Treben — Pangešer Josef, Trebevno — Vrankar Olga, L&ibach — Oosenca Janez, Columet Mich — Wernera John, Buffalo — Neue Freie Presse, Wien (Rec,) — Dragelj Josip, Ainstetíen (16 kr.) — Šo-mina Nikolaus, Oberndoif bei Scherbbs — Grom Micika, Novomesto (6 kr) — Fleutn/r Mizi, G-raz — Šetina Johanu, Bruckhaustn — Župec Katharina, SemiS — Lenarčič East Palestine — Krašovec Marko, Montana — Wranesiťh Marko, Victor Colo — Vidmar Maria, Laibach — Maxa Josefa, Graz — Golob Janez, Rajnfebt in Karten, Poslano. Ker o božičnem času promet pri vozni pošti močno naraste, priporoča se občinstvu, da naj ne čaka s pošiljatvami do zadnjega dne pred Božičem, ampak, da jih v lastnem interesu prinese par dnij poprej. Kar gre zjutraj naprej, naj se prinese takoj ob 8. uri na pošto, za pop^ludanaki vlak pa vsaj do V24, Dre. Poáiljatve naj se dobro zavijó v možen papir; ako gredó v Dalmacijo ali Hercegovino, v platno. Kar je večjih in težjih, ali če se daleč pošiljajo, naj se zavijo v Tečkraten trpežfn papir, znpro v zaboje ali košare. Pošiljatve z večj« vrednostjo se morajo zapeĚatiti, in odtis pečata naj se pritisne tudi d& poštno spremnico. Zaklenjenih kovčt gov, torb, zabojev ni treba pečatiti. Na pošiljatvsh s i^teklom naj se napravi znamnje steklenice. Naslov naj se pri pošiljatvah z vrednostjĎ zapiše naravnost na zavoj sam, drugače pa lahko na list papirja, ki se potem po celem obsegu prilepi na poSiljatev. Posebno je paziti, da se naslovi tako pritrdijo, da ne morejo odpasti. — Na občinstvu e, da se po teh navodilih ravna, ker se bode pri Te-ikem prometu na pošti vsaka pošiljatev, ki ne hode strogo po predpisih zavita, brezpogojno zavrnila. Darovi za novomeško dijaško kuhinjo. Dobrotniki ík Místii in Kandijs 30 glđ. 20 kr.; goBpođ íTÍtnik I. Kinsky 3 gld.; gosp. A. MaiBler, flrž, pravd, nam., Za november in december 1 gld. ; neimenovan uradnik sa november in december 1 ftîd.; neimenovan 1 gld.; Proi. P. Bernard Vovk 2 gld.; P. Klemeniič is Karanega Potoka pri Trebenju dve vreii iita; gosp. Fr. Pintar n Kandije repe. Loterijske številke. Trst 3. decembra 79 6 87 30 85 Gradeo 10. „ 48 15 36 64 72 Preklic ! Kar sem jaz proti gosp. Franc Kovač-n, mesarju in gostilničarju govoril, da je on od mene omenjeno meso prodajal, ni resnica, in nimam proti njegovi mesnici nii slabega za omeniti, ravno nasprotno. NOVO MESTO, 9. dscembra 1898 Franc Štamcar, (281) dimnika». Hazglasilo. Mestna obèina Rudolfovo prod» iz sToje hoste pri Cejeldici, od koder je iivoi lesa posebno ugoden, kakih 600 m^ hrastovega 2-300 m® in kakih Kdor hoče les kupili, si ifa lahko vsak d&o z mestnim logarjem Pavlifiem iz €egelnice ogleda. Zitpečatene potiudbB 7,a kubični meter uaj se «tavijo raestuema županstvu v Rudolfovem do 1. januarja 1899. Na zavitku nuj se od zunaj opomni: „po-nodbe za les". Mestno županstvo v Rudolfovem, dné 12. decembra 1898. Oskrbništvo mestnega premoženja v Krakern naznanja, da 86 bode v letu 1699 in naprej vriilo v Křikem razun navadnih sedem letnih sejmov tudi âe pet ID sejmoy in aicei ; prvo sredo jiinuiifja, „ aprila, » » » Za vsa mizarska dela, za stavbe, cerkveno in sobno opravo, po najnovejšem slogn (106-16) «e priporoËa Alojaij mizarikl nojstiir v Metliki, z itavrieflo pr«>kyiijs h kr, t« hI slog lán« m abrtiea Buzeju ■« Dmji. >4- Kupi se yeè tisoč smrekoîili kolo? 2a državne trtnire v Novem mestn in v KostanjevicS Koli morajo biti 1 m od spodnjega konca merjen, vsaj 7 cm, na drugem konca pa saj 3 cm debeli, ravni, čisto olupljeni in ošpičeni. Cena kolov razam« se za 1 komad postavljen v gori imenovane trtnice. — Ust-nsene ali pismene ponndbe sprejema B, Skalický, tehnični vodja državnih vinarskih zadev la Kranjsko t svoji (tiaarni v Novem mestu (v hiái prejânje davkit-rije, v I. nadstropja.) (282) SlinnfkVíiniíi j® p*"" pripravno Î5tdjUUVclUje, tolarja, jn bi tam veliko larakega dela bilo, je oddati po prav nizki ceni t najem. — Več pove Jakob Proasenik, kovač v Metliki h. St. 96.__ Staiiftvaniik " gob, kuhinje, shrambe, kleti, drvarnice itd,, odda se s 15. marcom 1899 y Dajem. Jjto «e nahaja v Novem mestu h. it. 211 v prvem nadstropju. <279-l) za ko- j linij a, avgusta, decembra vsalcega leta. Sviniski sejmi «o tudi vsftko sredo, na katero pude navadni tržni dan v tednu. Oskrbništvo mestnega premoženja v Krškem, dne 23. novembra 1898, Načelnik <272—1)__F. Rumpreth. Javna dražba. Za ogradite* podružnične drevesnice na Koče-varjevem niarnfa vrňila se bode v pondeijek dne 19. decembra 1898 ob 2. url popoludne v kmetijski bralni ci 'avna zman sevalna dražba. J Ograditev znaša 300 kurentnih metrov in je prora-ťnnjejo na 300 gld. Varščine je vložiti 10%. — Na-tančneji pogoji se izvedo pri „Kmeti]&ki podružnici" ozir. pri g. Fr. Perko-tu v Novem mestu in pa pred dražbo. Odbor kmetijske podružnice v Novem mestu, dné 1. decembra 1898. (274) NaĚalnik V. Roh rman. epih starih lipovih dreves ima na prodaj Matija Zamida iz Toplic h. 6t. 5. Čvrst in močan deček 16 — 17 let stur sprejme se v kovaški poduk. — Već pove Anton Baudek, kovač v Podhosti p. TopHcB. Bukvovezna dela napravi lepo in točno po primerno nizki ceni ln\M ImfcvovezDica t Novem můi Proda se iz proste roke lepa, nova hiŇa na BuČki, katera stoji ob cesti blizu farne ceikte in je ravno na8pri)ti d vd razred ni soli Hiša je pripravna za gostilno, š