Izhaja vsak dan razen »oboi, nodelj in iMuad daily except Saturdays. T Sundays and Holidays PROSVETA / •1 ** ' • * ' * ' GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE * Uredniški in upravniškl prostor t; , 1 1857 South Lawndala Ava. K m—^mmmmmrn Office of Publication: 1857 South Lawndala Ave. Telephone. Rockwell 4904 LETO—YEAR XXXVII Cena lista Je >6.00 iTicii^S S SLX^S! ' CHICAGO 23. ILL.. TOREK. 30. JANUARJA (JANUARY 30). 1945 Subscription $9.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 21 Acceptance for mailing at spccial rate of postage provided for ln section 1103. Act of Oct. 3. 1917, authorised on June 4. 1918. Kolone maršala Zukova prodirajo v Nemčijo na 100 milj dolgi fronti Rusi zasedli ¿cz 500 naselbin ob črti» ki vodi v Berlin. Sovjetske čete se vale proti Gdansku, pristaniščnemu mestu ob Baltiškem morju. Berlin naznanil ruske naskoke na Koenigs-berg, glavno mesto Vzhodne Prusije.—Prva ameriška armada v ofenzivi na ozemlju v bližini Siegfriedove trdnjavske linije. Novi bombni napadi na nemška industrijska središča.— Ameriške čete prodirajo proti Manili LONDON. 29. Jan.—Armada maršala Žukova Jo prodrla globoko v nemško provinco Brandenburg na 100 milj dolgi fronti. Nacijsko oboroženo alle ne kažejo nobenega anaka. da bi bile v stanu ustaviti ruško prodiranje; to ao Jim bo morda posrečilo šolo ob roki Odri, 40 milj vzhodno od Borilna. Rusko kolono ao napravile štiri globoko saroso v Nemčijo. Druge rusko armade prltiakajo na Broalavo in Gdanak. Berlinsko poročilo naznanja, da bodo nemško silo ustavilo rusko prodiranje ob Odri. To tudi poroča. da ao nacijsko silo ustavilo ruske oklopne kolone v smeri Frankfurta. London. 29. jan. — Kolone armade maršala Gregorija Žukova so zasedle nadaljnjih 500 naselbin na zapadni strani Poznana, poljskega mesta, in formirale obok okrok črte, ki vodi direktno v Berlin. Nekatere kolone so udrle v provinco Brandenburg po okupaciji Pniewyja, ki leži 109 milj vzhodno od glavnega nemškega mesta. Na severozapadni strani so )>rodrle do meje rajha*po okOpa-ciji Czernkowa, 126 milj severovzhodno od Berlina in 90 milj južnovzhodno od Stettina, nemškega pristaniščnega mesta ob Baltiškem morju. Druge sovjetske sile so prodrle do rek$ Obre v kraju, ki je oddaljen 95 milj od Berlina. Dočim so čete Žukove armade na direktni liniji v smeri Berlina, so druge v akciji na severu in jugu. One na severu so prodrle 29 milj daleč po poljskem koridorju v smeri Gdan-ska in zavzele Sepolno, šest milj od meje nemške Pomeranije in deset milj od železnice, ki vodi iz Berlina v Gdansk. Približale šo se Schneidemuehelu, železniškemu križišču, 20 milj od Bydgoscza (Bomberga). Berlin poroča, da ruske kolone naska-kujejo Schneidemuehel. Druga ruska armada, katere poveljnik je maršal Rökossov-ski, je zasedla ozemlje ob reki Visli med Chelmnom in Gru-dziadzom. * Kadio Berlin poroča, da so Rusi udrli v predmestja Koenigs-berga, glavnega mesta Vzhodne Pruaija. Vesti iz drugih virov pravijo, da ruski topovi bruhajo izstrelke na Koenigsberg in da Nemci uničujejo mostove, poslopja in druge naprave. Okupacija Memela, pristaniščnega mesta ob Baltiškem morju, je velika ruska zmaga. Litva je morala pod pritiskom odstopiti Memel Nemčiji v marcu l. 1939. To pristaniščno mesto je zasedla armada generala Bagra-mijana. Kraje okrog tega mesta so Rusi okupirali v oktobru preteklega leta. Na fronti ob reki Oder so Rusi obkrožili Breslavo, glavno mesto Spodnje Šlezije. To reko so sovjetske čete prekoračile v več krajih med Glogaujem in Cosel om. Armada maršala Ivana Koneva je okupirala Beuthen. središče orožne industrije v fele-*iji. To mesto ima čez 100.000 prebivalcev. v - Maršal Stalin je v povelju dneva naznanil , okupacijo Po-prada, čehoslovaškega mesta na južni strani Tatravskega goro v J» Poprad leži 36 milj sevvro* z*padno od Košic. Ruske «o »kupiralc nadaljnjih dvanajst blokov Budimpešte, glavnega o-grskega mesta. Pariz. 29. jan. — Prva ameriška armada je začela novo ofenzivo na ozemlju v bližini Sieg-friedove trdnjavske linije in prodrla tri milje daleč. Zasedla je sedem naselbin na severovzhodni strani St. Vitha. Tretja ameriška armada se je združila z enotami prve armade v bližini nemške meje. Oddelki obeh armad drže zdaj 40 milj dolgo črto.'Ofenziva se je pričela po 43 dneh nemške protiofen-zive, ko so sile pod poveljstvom feldmaršala Rundstedta udrle v v Belgijo. V Na fronti sedme ameriške armade v južni Alzaciji je nastal odmor v operacijah. Tam so zbrane tudi čete prve francoske armade. — >. Ameriški in angleški letalci so ponovno metali bombe na nemška industrijska središča v Porur-ju. Napadov se je udeležilo čez dva tisoč bojnih letal in bombnikov, ki so vrgli čez s&lem tisoč ton zažigalnih in razstrelilnih bomb na ta središča. ** Luzon. Filipini, 29. jan. — A-meriške čete so *v prodiranju proti Manili, glavnemu mestu Filipinskih otokov, zasedle Ro-sario in Angeles in se približale San Fernandu, cestnemu križišču. To mesto je oddaljeno 36 milj od Manile. General Douglas MacArthur poroča, da so ameriške čete z okupacijo letališča Clarka dobile ogromne zaloge japonskega vinnega materiala. Ameriške leteče trdnjave so spet bombardirale Tokio, glavno japonsko mesto. Bombe so padale na industrijski distrikt Kanto. Vse trdnjave so se vrnile v svoje baze po napadu. Stališče Amerike napram Pol jski > Britski veščaki študirajo poslanico London. 29. jan.—Veščaki zunanjega ministrstva študirajo poslanico, katero je predsednik Roosevelt poslal premierju Churchillu. V tej je Roosevelt pojasnil stališče svoje administracije napram Poljski in osvobojenim evropskim državam, da se razčistijo pojmi in ideje pred konferenco "velike trojice". Mnenje prevladuje, da Je Roosevelt poslal slično poslanico maršalu Stalinu. Doznava se, da je Roosevelt v poslanici naglasil, da bo Amerika dejansko sodelovala v prizadevanjih za izravnavo zadev in sporov v evropskih državah. Poučeni krogi trdijo, da bo Roosevelt predložil načrt glede Izravnave konflikta med Poljaki in Rusi na sestanku « Churchillom in Stalinom. Kdaj in kje se bo konferenca "velike trojice" vršila, še ni znano Londonski list Times je objavil poročilo iz Lizbone. Portugalska. da bo Roosevelt obiskal ameriške čete v Italiji in Franciji, "če bodo okolščine dovoljevale." Poročilo namiguje, da se bo konferenca vršila na ruskem ozemlju Krvavi izgredi v Berlinu Cez sto ubitih in ranjenih London. 29. jan. — Pariška ra-diopostaja poroča na podlagi vesti iz zanesljivih virov o krvavih izgredih v Berlinu. Čez sto ljudi je bilo ubitih in ranjenih v spopadu med civilisti in elitnimi stražami pri železniški postaji na vzhodni strani mesta. Poročilo ne omenja drugih deta j lev. Nacijska vlada je baje odredila evakuacijo Berlina. Radijski komentatorji priznavajo kritično situacijo nemških sil na vzhodni fronti. Moški, uposleni v tovarnah, trgovinah in uradih, so bili mobilizirani in mnogi že poslani na fronte v obupnem poskusu, da ustavijo prodiranje ruskih čet proti Berlinu. Radio Berlin je razglasil novo geslo. To je "Borba ali smrt". Člani poslaniških zborov nevtralnih držav v Berlinu so dobili navodila, naj bodo pripravljeni na odhod. Poročilo iz Stockholm^, Švedska, pravi, da so nacijske avtoritete poslale dokumente in papirje štirih ministrstev v^raun-steln, Reichenhall in Rosen-heim, kraje v bližini Berchtesga-dena, Hitlerjevega skrivališča v bavarskih Alpah. Heinrich Himmler* načelnik Gestapa, nacljske tajneponcijt, ki je tudi vrhovni poveljnik nemške notranje sile, je odprl nov glavni stan v bližini Hitlerjevega skrivališča. Druge vesti omenjajo beg Nemcev iz krajev, proti katerim se vale ruske armade. Vse ceste v zapadni smeri so natrpane z begunci. Harry Hopkins dospel v Pariz Pariz, 29. jan. — Harry Hopkins, Rooseveltov svetovalec in zaupnik, ,je dospel sem iz Londona, kje* je imel važne razgovore z angleškimi voditelji. Ti so se nanašali na priprave za konferenco "velike trojice." PRfflV PROTI ODLOKU FEDERALNEGA SODIŠČA Vojaške čete ie drze lastnino Montgomery Ward & Co. UDAREC VLADNE-MU ODBORU Chicago. 29. jan. — J. Albert VVoll, federalni aistriktni pravd-nik, je naznanil, da bo vložil pri-ziv proti odloku federalnega dis-triktnega sodnika Philipa L. Sul-livana, da predsednik Roosevelt ni imel oblasti zasega lastnine Montgomery Ward &i Co. v Chi-cagu in šestih drugih mestih. Zasega je bila odrejena, ko se je kompaniju uprla odloku vojnega delavskega odbora, da mora podpisati pogodbo z unijo United Retail, Wholesale & Department Store Employées, včlanjeno v Kongresu industrijskih organizacij, s provizijo o unijski delavnici. Dasi je Sullivan izrazil mnenje, da je zakon glede mirne izravnave sporov med delavci in delodajalci, na čiuar podlagi je Roosevelt odred|J zasego lastnine kompanije po vojaških četah, ustaven, je tudi naglasil, da kompanija ni udeležen« v produkciji vojnega materiala in vsled tega ne spada v okvir tega zakona. Sewell La Avary, načelnik odbora direktorjev Montgomery Ward & Co., ki se je uprl Roo-seveltu in vojnemu delavskemu odboru, je dejal, da je Sullivan s svojim odloko*» v prilog kom-panijl podprl ameriško ustavo. On Je Zrtnlkaî trtfllvOla je proti unijam. Averyju je odgovoril Samuel A. Wolchok(! predsednik unije. "Gorje unijafrt, «če fco Avery, ki je znan kot zagrizen sovražnik organiziranih delavcev, govoril kot njih besednik," Je dejal. Waehington. D. C.. 29. jan. — Vladne avtoritete so izjavile, da bo oblast vojnega delavskega odbora pri izravnavah sporov med delavci in delodajalci pokopana, če ne bodp višja fédéral-dh sodišča razveljavila odloka sodnika Sullivana. Temu bo sledil polom vojne strukture mezd in ekonomske stabilnosti. Unije bodo preklicale zagotovilo, dano Debata o načrtu obveznega dela Velika konfuzija med kongresniki Waahlngton. D. C., 29. jan. — Ostra debata o načrtu obveznega dela se pričakuje v nižji kongresni zbornici. Črte so že potegnjene, dasi še ni gotovo, ali bo načrt sprejet ali ne. Gotovo je, da ne bo sprejet v sedanji obliki zaradi opozicije s strani unij Kongresa industrijskih organizacij in Ameriške delavske federacije. Avtor načrtu je kongresnik May, demokrat iz Kentucky ja in načelnik odseku zu vojaške zadeve. Načrt podpirajo prodsednik Roosevelt, vojni in mornaričnl department in druge grupa administracije. Ta določa med drugim, da vsi moški v starosti 18 do 45 let morajo dobiti delu v vojnih industrijah ali pa»bodo poklicani v armado. Oni, kf^bi se upirali, so podvrženi zaporni in denarni kazni. V kakšni obliki bo nučrt končno sprejet, še ni jasno. Med kongresniki je nastala konfuzija. Oni kor\gresniki, ki so bili izvoljeni pri novembrskih volitvah s podporo odbora za politično akcijo Kongresa industrijskih organizacij, se bodo morali odločiti za ali proti načrtu, Kongresniki, ki reprezentira-jo podeželske distrikte, so za zaščito interesov»farmarjev in zahtevajo uključitev Zadevne klavzule v načrt. Ameriške podmornice potopile 21 japonskih parnikov Washinaton, D. C., 29 jart. — MortiaMčnf 'dephrtmcnt poroča, da so ameriške podmornici* po topile nadaljnih 21 japonskih parnikov in ladij na Pacifiku v zadnjih treh tednih. Od začetka vojne so podmornice potopile 979 parnikov ln ladij, katerih to naža je znašala čez pet milijo nov ton. predsedniku Rooseveltu, d« ne bodo vodile stavk, dokler truja vojna. William H. Daviš, načelnik odbora, Je priznal, da Je odlok težak udarec.'Vojaška četa bodo držale lastnino kompanije, do-kler višje federalno sodišče ne izreče svoje razsodbe. Domače vesti Oblaki Chicago, t-. Glavni urad SNPJ so v soboto obiskali1 Matt Vidmar, Mary Dolinar in Mary Ahlborn iz Cliff Mine, Pa., ki so prišli na pogreb Ane Vidmar. Ranjen na bojišču Export, Pa. — Yelanda Supan-cic je prejelu vest od vojnega depart men t a, du je bil 18, dec, na zapadni fronti lahko ranjen njen mož Lt. R. A. Supancic, ki se zdravi v bolnišnici v Parizu. K yojakum je bil poklican septembra 1942 in lani meseca junija se je udeležil invazije Francije. V bitki pri St. Loju se je njegovu divizija posebno odlikovala, za kar je dobila priznanje od predsednika Roosevelta. Poškodovana v rovu Moon Run. Pa.—Pri delu v premogorovu se je poškoduval Blaž Arch. Utrgalu se je plast kamenju in mu zlomila nogo pod kolenom. Zdravi se v bolnišnici. V istem rovu se je poškodoval tudi Jernej Korez, član SNPJ, ki so zdravi doma. * la Clevolanda Cleveland. — V bolnišnici Je umrl John Fortuna, star 61 let, doma lz vasi Karenika, fara St. Lovrenc, odkoder je prišel v Cleveland pred 42 leti. Vzrok smrti so bile poškodbe, ki jih je dobil pri delu v tovarni. Bil je član KSK J, SDZ in SMZ, Zapušča leno, dva sinova («nega v urmadi), pot hčera, šest vnukov, brata, sestro in več drugih sorodnikov, v starem kraju pa dva brata in sestro. — Petin-dvajsetletnico zakonskega življenja sta praznovala Joseph Rezek ln žena. — Pri družini Pvt. Harry Božička to se oglasile rojenice ln pustile prvorojenko. — Družina Anton Božeglav l.i Willoughbyju Je bila obveščena, da j« bil v Belgiji ranjen 21. dec. njen sin Sgt. Anton Božeglav. Zdravi se v Angliji. Pri vojakih je od januarja 1942 ln preko morja od julija 1943. — Družina Frank Miklich Je prejela poročilo, da je bil 20. nov. ranjen na zapadni fronti njen sin Cpl. Louls Miklich, star 31 let. Zdravi se v bolnišnici. Pri vojakih je dva leti in prek<^ morja od lanskega avgusta. — Družina John Kerch Je bila obveščena, da Je od 2H. dec. pogre-šan nu zapadnem bojišču njen sin Pvt. Michael Dime, star 32 let, Tukaj živi tudi njegova žena in dve leti stara hčerka. Pri vojakih Je od novembra 1942 ln preko morja od lanskega novembru.—"Družina Anton Prime je prejela, vest, da Je ^id 3. Jun. v Franciji pogrešan njen sin Pfc. Anthony Prime, star 22 let, pri vojakih od maja in preko morju od lanskega novembra. — V Belgiji Je od 25, dec pogrešan Cpl. John R. Hkully, sin družine John Skully, kl Je sluJUI, j»rl *«-nitejeih. Je oženjen in ima 10 mesecev staro hčerko1.'K vojakom Je šel februarja 1942 in preko morja v septembru 1943. — Poročila sla se Frank A. Lavar in Frieda Skrjanc. — Srebrno poroko sta obhajala Frank Gll-ha In žena, Nov grob v W. Va. Thomas, W. Va — Dne 25. Jan. Je tukaj umrl John Lachl-ner, ki zapušča ženo In Šest o-trok. Nemški mornariini častnik ujet Herr dr. Ooobbolsi Gospodarski pološaj tretjega rejba in naših sivesnlkov Je sedovolllv. Phoenla, Arlz., 29. Jan. — Jur-gen Wattenberg, bivši častnik na bojni ladji Graf Hpee, katero so Nemci sami potopili, je bil ujet. On ln 24 drugih nemških vojnih ujetnikov je pobegnilo Iz ujet-nlškega taborišča pri Papago Parku. Watt«nberga so ujeli de-Irktlvl. Francoski rojalist obsojen v zapor Pariz, 29 jan. — Charles Mau-rasa, vodja francoskih rojalistov in direktor organizacije Action Franceta», je bil obsojen v dosmrtno ječo. Obsodbo Je i/reklo DEMONSTRACIJE PROTI KRALJU V JUGOSLAVIJI « Tito obdoliil Petra pod• Uganja civilne vojne PRAVDA NAGLASI-LA ENOTNOST London. 29. jan. — Radioposta-ja Svobodna Jugoslavija poroča, da je maršal Tito, poveljnik o-svobodilne armade in načelnik odbora za narodno osvoboditev, izjavil na masnem shodu srbskih žensk, da so demonstracije in protesti proti kralju Petru v bistvu, plebiscit. Demonstracije so nastale, ker se je Peter uprl odobritvi dogovora, sklenjenega med Titom in dr. Ivanom Suba-šlčem, predsednikom Jugoslovanske ubežne vlade v Londonu, glede ustanovitve regentstva v Jugoslaviji. Peter je dejal, da ne more o-dobrltl dogovora, zaeno pa Jo pozval Šubašiča in člane vlade, naj resignirajo. TI so poziv ignorirali. Pozneje, ko je videl, da se mu poteza ni posrečila, se Je kralj premislil. Razgovori med njim in Subašlčem se nadaljujejo v Londonu. Tito je v svojem govoru obdolžil Petra nepoštenosti in ma-hlnaclj, katerih cilj je ustvaritev konfuzije ln zanetltev civilne vojne v Jugoslaviji. "Imeli bomo vlado v Jugoslaviji, kjar se vrši borba na življenja ln smrt," je dejal. "V tej ne'bo prostora za elemente, ki s« prepirajo, podajajo reaignaclje in povzročajo krlie." Moakva. 29, jan. — "Jugoslovansko vladne krize ne bo, dokler ftbstoia sporazum med pre-mlerjem Subašičem ln maršalom Titom o fundamentulnih notranjih problemih," pravi Pravda, glasilo rusko komunistične stranke. "Sedanje neprlllke so osebna kriza kralja Patra, ne pa jugoslovanskega ljudatva, ki Ja enotno." Pravda dalje pravi, "da &uba-šlč-Titov dogovor odobravajo jugoslovanski demokratični elementi in zavezniške vlade. Peter sploh ne ve, kaj se godi v Jugoslaviji. On je proti ustanovitvi demokratične Jugoslavije ln na njegovi strani Je reakcija." Britski tisk kritizira Churchilla Ignoriral je svarilo zagovornikov London. 29. Jan. — Vodilni listi so ponovno demonstrirali, da bodo branljt svojo pravico kritiziranja politike premierja Churchilla v Grčiji. Premier Je v svojem govoru v parlamentu zadnji teden, ko se Je vršila de-,beta o tej politiki, napadel kritike. "Ne smemo Se čuditi sovražnemu stališču nekaterih ameriških listov napram britski vladi, ko pa odgovorni angleški listi napadajo politiko vlade," je rekel Churchill. Najosti ejšo obsodbo Churchillov« politike v Grčiji sta izrekle Times In Manchester Guardian, vodilna lista. Oba »ta ožigosala br Itako vojaško intervencijo v Grčiji v prilog vladi premierju Plastiras«. John McEwen, vodja parla-mentarne grupe konservativne stranke, se je pritožil, ker so Uiti ignorirali svarila zagovornikov Churchill o ve politike v Grčiji. Times Je |ki svarilu objavil u-v od m k v kiiteien. j«- ponovno u- daril po Churchillu in zagovornikih njegove politike f " sodišče v Lyonsu. Maurass je bil obtož«n sodelovanja z nemškimi vojaškimi avtoritetami v času o-kifpacljc. * . - PROSVITA PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO IN LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Slovene Nation«] Benefit Society Oreen of end publíahed bf Naročnina s« Zdruiene drtave (Um Chicaga) 1» Kanado IMP M leto. S)M sa pol leta. «1.50 trn fcelrt lata; sa Chicho In oImUco Cook Co. S7.50 te c«lo leto. »3.75 m pol let«) m inosemstvo m oo Subscript ion ralMi (or the United Stete« (except Chlcsqo) end Canada »6.00 per year. Chicago and Cook County »7.S0 per year, lereéga countries M OO per year. Cene oglasov po dogovoru,—Rokopisi dopisov in nenaročenih člankov se ne vračajo. Rokopisi litererne vsebina (fcrtiee. povaatl. drame, pesmi Ud.) se vrnejo pošiljatelju le v slučaju. èe je priloiU poéfnlao. Advertising rates on agraamant.—MaouscrlpU of communications w»d unsolicited articles will not be returned. Other manuscripts, such as «lorie«. playa. poem«, etc.. will be re turnad to sender only when accompanied by «elf addressed and stamped envelope. Naslov na vse. kar hna sfik s listomt . PROSVETA 2657-59 So. Lewndale Ave« Chicago 23. Illinois V MEMBER OF THE FEDERATED PRESS Glasovi iz i naselbin TOREK, Mj JANUARJA 130 Pomožna akcija unij in zadrug Včeraj smo se na tem mestu dotaknili ameriških dobrodelnih in vojnih lelifnih akcij, ki so osredotočene na splošno javnost, razne skupine oriseljencev pa na svoje relifne akcije za rodne kraje. Te vistice bodo posvečene podobnim akcijam ameriškega organiziranega delavstva in zadiuznega gibanja. Obe delavski federaciji, CIO in ADF, stu tudi aktivni na tem polju. CIO zdaj že tretje leto zbira svoj sklad za pomoč po vojni prizadetim narodom—Any ležem, Kitajcem, Rusom, Francozom in diugim. Zadnjo jesen so voditelji CIO določili vsoto treh milijonov dolarjev, kateri sklad zbirajo unije med članstvom. Nekatere unije so se zelo dobro odzvale. Poleg tega tudi sodelujejo s "Community Chesti." Denar iz tega sklada CIO je namenjen za običajno relifno pomoč delavskim organizacijam v deželah, prizadetih po vojni. - Ameriška delavska federacija po je na zadnji konvenciji sklenila, da zbere akiad milijon dolarjev za rehabilitacijo unij v Evro; pi, na Kitajskem in v latinski Ameriki. Ta denar bo porabljen za leoiganiziranje delavskih unij, ki so postale žrtev nacifušizma. Porabljen bo torej za nekaj konkretnega. Ta akcija pokazuje, da polagajo voditelji ADF veliko važnost na obnovo svobodnega unljskega gibanja v Evropj, kakor tudi za razvoj unionizma v Centralni in Južni Ameriki ter na Kitajskem. To vpiašanje je v resnici velike važnosti in pomoč za rehabilitacijo unij velika potreba. Obnova delavskih unij v vseh poman-disnih deželah Evrope se bo morala začeti iz nič. Fašisti so enostavno razbili vse delavske organizacije l^zaplenill njih blagajne delavske ali unljske domove, tiskarne—sploh vse, kar si je delavstvo zgradilo. . « Zdaj se s finančno pomočjo ADF obnavljajo unije v Italiji, Franciji in Belgiji. Voditelji ADF polagajo tudi veliko važnost na uoiganlziranje delavsk'h un'i v Nemčiji. Oni sploh zavzemajo viliko bolj pravilni» dalavsko stališče napram nemškemu narodu kot pa na primer CIO all Kongres angleških strokovnih unij. Na zadnji' Konvenciji je ADF potegnila črto med nacijskimi barbarji, ki zaslužijo najstrožjo kazen, in med nemškim ljudstvom, ki siccr nosi precejšnjo mero odgovornosti za nacizem. Stališče ADF je, da odpade glavna odgovornost za nacijska zločinstva no nscijske voditelje In na one, k* so jih po svoji volji podpirali. Nu dtugi strani pa je Kongres ungleških strokovnih unij na nvoji zadnji konvenciji zavzel stoprocentno ''vunsittartsko" stališče, to je, du s«» vsi Nemci enalu» krivi in da je zu nucijsku zločinstva treba kaznovati ves nemšlu narod. Slično stulišče je zavzel tudi CIO nu zadnji konvenciji. Slično kampanjo kot ADF vodi tudi Ameriška zadružnu liga, ki zblia milljondolaraki sklkd zu obnovo zadružnega gibanju v Evropi. Ta ukciju je konkretna demonstracija bratske solidarnosti s sttani ameriških do evropskih zadrugarjev. Naclfašlzem je uničil tudi zadružno gibanje, kjerkoli gu je mogel. Ni pa uspel na vsej črti, kajti zadružništvo je bUo toliko važen gospodarski faktor v matsikateri okupirani dežel*, da je b»l velik del ljudstva odvisen od nJega. Tako so bili nacisti marsikje prisiljeni, da so ohranili te goepodarske ustanove, toda so i«h ponaclli—prevzeli v svoje roke. Mnogo zadrug pa je seveda propadlo. In tako bo treba tudi na tem polju začeti graditi skoraj s temelja. Vsaka izdatnu zunanja pomoč pri tem delu bo veliko Štela. S tem milijonom dolarjev, k* ga zbirajo ameriški zadrugarjl, bo lahko icotganiztrpna marši kakšna zadruga. Enak, oziroma večji sklad zbira tudi zadtužho gibanje ti« Angleškerp. S pomočjo tega mednatodnega sklada se le delo za obnovo zadružništva v Franciji že pričelo. Po vojni čukujo zadružništvo v Evropi velike naloge, ker kapitalizem je tam dodelal. Nobenemu dvoma ni, da se ga bo ljudstvo oklenilo še večji mer* kot pred tem razdejanJemi kajti z zadružno akcijo bo najhitreje prišlo do g( spodarske obnove. Tudi v Sloveniji in Jugoslaviji. Kakor smo čltall v Bazovici, je v načrtih velik razmah zadružništva šiu>ni vse Slovenije; gotovo se bodo tega gospodarskega načina oprijeli tudi ostali kraji Jugoslavije. Seveda bodo morale iti nove vlade v vseh osvobojenih deželah na toko zadiužništvu z nudenjem kredita, posojil in druguče. In v mak namen se zbira tudi prej omenjeni zadružni sklad v Ameriki in Angliji. O VOJNI IN DRUGO Detroit. Mlch.—Na seji društva št. 121 SNPJ, ki seje vršila 17. decembra, smo izvolili večinoma stari odbor, zvečer istega dne pa smo imeli prosto zdba-vo v korist društvene blagajne. Zabava je dobro uspela. Hvala vsem, ki ste prispevali, posebno pa Anditu Grumu ml., ki je daroval društvu bond za $25, katerega je dobil član Y. A Vojna kosi naprej. Kolikor je meni znano, je izgubila SNPJ v Detroitu do sedaj štiri člane. Ti so: Janezich, Zindar, Nagel in Pestotnik. Zadnja dva sta bila pilota in ubita v aeroplanski nesreči v tej deželi. Društva jih pogrešajo, še bolj pa njihovi dragi. Vsem moje globoko soža-lje. " . ' Leto 1944 je minilo. Novega leta sem čakala doma pri peči, kajti zunaj je bil mraz, katere-gu se tako bojim kakor stara mačka. Drugi vzrok je bil, da sem ostala doma, ker so prav tedaj prihajala zelo slaba poročila z evropske fronte. Eden mo-jjji sinov je prav v tistem kraju na bojišču in človek ne more drugega kot misliti, da je morda on med onimi, katerih ne bo nikoli več nazaj. Zdaj pa smo že dobili poročilo, da je bil 1. januarja zdrav, torej dobra novica Drugi sin je nekje na Angleškem, tretji pa nekje na morju, četrti pa je še v državi Illinoisu Vsi trije so čez šest čevljev visoki, zato se jim je težko skriti v lisičje luknje. Zdaj pa nekaj besed onim, ki želijo nazaj Hooverja in njego ve hotele in dolžijo predsedniku Roosevelta, da je kriv vojne. Ljube ženske, treba bo pogledati precej globoko In široko, pred-no boste videle vse tiste, ki so krivi vojne. Prec| 13 leti mi je dejal višji mestni uradnik, da prosperlteta že prihaja, ker se bo v kratkem pričela vojna Japonci. Tedaj jo bil še predsednik Zedinjenih držav Hoo-vor, toda on ni preprečil vojn« (morda Japonci še niso imeli dosti železa), kakor je nI začel Roosevelt. Roosevelt ima tudi štiri sinove v vojni in mrs. Roosevelt jih prav tako ljubi kakor vsaka mati svoje. Da bi bila stvar tako enostavna, bi predsednik gotovo preprečil vojno. Kaj mislite, kako bi bilo danes vam in meni in mnogim drugim, uko bi ostali nevrtalnl? . Dokler bosta Bog in dolar vladarjb, bomo imeli vojne, ker drugače ne more biti, zato bo treba mn9go več dela, nt samo spremeniti predsednika Beli hiši. Veselu sem, da se je urednik odločil, da malo omeji imena prlspevateljev v Prosvetl. Res da je z ene strani pravilno, da so zapisana imena in koliko je kdo prispeval, a na drugi strani pa to nI potrebno. Nabiralec na; bi hranil vsa imena in poroča naj bi samo skupno vsoto, kadar odponje denar. Ako bi pa kdo dvomil, bi se lahko prepričal pri krajevnem nabiralcu. Z veseljem dajem vsem priznanje, ki so darovali v.n staro domovino, posebno nabiralkam In nabiralcem, ki poleg časa tro-šijo tudi denar Iz svojih «epov. prišel za mesec dni na dopust, dne 10. januarja pa odrinil pro^i Pacifiku. Najmlajši sin Frankie da so zbrali toliko denarja. pa se nahaja Kljub veliki potrebi v stari do- ^ drugo leto. On služi na veli-movini pa ne smemo pozabiti na- kem tovornem parniku po imenu Boston. saržent, je služil tri leta kot me- pristojno mesto. Na dveh sejah; Pride v urad in hanik pri H. B. $. artileriji v pa sn^o pobirali prostovoljne pri-McCooku, Nebraska. Sedaj pa spevke, ki znašajo $168.50. »o ga premestili na Pacifik- Drti-| Prispevali so sledeči; Sloven-gi sin Johnny Je bil na bojiščih sTd dom Vihar $100, društvo št. v Evropi in Afriki, potem pa je 174 SNPJ $20; po $5 Matija Rus ših sinov, ki se vračajo domov bolni, pohabljeni in živčno pretreseni. Tudi oni nimajo drugega kot obleko na sebi, mnogo pa je med njimi tudi» takih, ki nimajo doma. Kdo jih bo sprejel brez denarja in dela? Morda bo kateri čitateljev rekel, da jim vlada garantira do 2000 dolarjev za prvo.pomoč. Ako pa od bliže pogledamo v tisto pomoč, bomo našli, da bo tista pomoč prokletstvo za vsakega veterana, ki bo brez dela. Da aa mnogi ne bodo imeli dela, ni vprašanja. Vzemimo za primero, da si veteran kupi dom v Detroitu za šest tisoč dolarjev. To je sedaj najnižja cena malih domov, ki so hišam podobni. Vladno posojilo $2000 po 4% obresti znaša $80 obresti na leto. Na ostale $4000 pa bo plačeval po 6%, kar znese $240 prvo leto, potem pa pridejo stroški vknjižbe in pregledovalcev, ki znašajo čez $200, davki okrog $175. Torej bo imel prvq leto okrog $695 stroškov in to brez kurjave in razsvetljave, Toliko o tisti pomoči. V Prosveti Z dne 27. decembra se je oglasil Molek in nato Garden. Drug drugemu očitata, da sta "nasedla" propagandi. Brat Garden "priznava," da jes'nase-del" Mihajlovičevi in Titovi propagandi in da Molek ni mogel nasesti Osvobodilni fronti radi komunističnega bavbava. Moje mnenje je in je bilo; da v naši organizaciji ni bilo treba nasesti ne eni in ne drugi propagandi, posebno pa tistim ne ki so poslušali ministra Snoja takoj po njegovem prihodu Ameriko. Tisti, ki redno čitate Prosveto, se boste opomnili, kaj sem jaz takrat pisala, zato ne böm ponavljala. Za tiste bese de pa so me nekateri precej kritizirati, češ« da ne bi smela tako pisati in da naj nikar ne drvimo za vsakim Mojzesom, ki se pojavi. Dejali so,* da sem petokolo-nistka, nekdo pa mi je celo de jal, da za tiste, ki se ne strinja jo, ima vlada 300 milj od tukaj prostor, kamor bo nas poslala Kljub temft pa nisem hotela nasesti propagandi, katere namen je bil očiten in ni bilo treba očal Brat Garden piše, da imamo svobodo v Prosvetl, dokler piše mo dostojno. Jaz jyedno skušam pisati dostojno in resnico, na drugi strani pa sem vedno pri pravljena priznati zmoto, ako sem jo napravila. Toliko za da nes. • Mary Bernik. 121. PO 30 LETIH ZAKONSKEGA STANU Linden. N. J.—Prav ta mesec je preteklo 30 let, odkar sva stopila z možem v "železni jarem", teku te dobe sva marsikaj doži vela, med drugimi doživljaji tu di dve svetovni vojni. V prvi svetovni vojni nisva bila nič prizadela, zato pa sva v sedanji toliko bolj! Vse, kur sva imela, najlnč tri sinove, je vzela vojna. Vsi trije se bojuje jo proti divjim in krutim Japon cem. Najstarejši sin Joseph, po činu Anahrunistična ustava Država Illinois, ki Je po~t>rrbivulstvu in industriji med največjimi državam» Unije, ima eno najslabših in zastarelih ustav. Te ustave, ki je bih» sprejeta let« -11*71, skoraj ni mogoče amendirati, ker so njeni očetje »oskrbeli/ da zaprejo pot vsaki radikalnejši tefotmi. Vsi nosku^ zadnjih .T» let va arnendiranje te ustave so bili brezuspešni; kak važnelš* amendment na sploh tudi prej ni bil * prejet .Zadnje časv sr Je v tej državi-zopet pričelo gibanje za moderni-/.itanje ustave. In modernizirati jo le mogoče lf» skozi ustavno konvencijo. V ta namen mora legislatura najprej sprejeti potreben zakon, kuUttga morajo odobriti volilci uri izrednih volitvah; potem je treba izvoliti delegate za ustavno konvencijo, nova ustava ua mora biti končno odobrena po vnlilcih. Ta procedura vzame več let. Na leglslaturo je sedaj pritisk, da p«»dvzame prvi korak, v Chi-cagu pa Je bil organiziran odbor neodvisnih volijcev. ki ae bo boril za modei niziranje državne ustave To vprašanje je važno za slehernega državljana v lllinoMu kajti treba je izboljšati demokratični ustroj vlade. in Frank Zalar, ostali, po številu 32, pa so darovali manjše vsote. Ob zaključenju teh vrstic že-v Pearl Harborjujlim vsem veliko sreče v novem letu, našim rojakom onstran morja pa skorajšnji mir in da bi kmalu dosegli svoio svobodo, Jsi so jo s tako krvavim trpljenjem | a čez zaslužili. Želim, da Amerika, ki je učiteljica vsega sveta, kmalu zmaga. Andy Milavec. J Ko je bil Johnny pa evropskem bojišču, se je srečal s slovenskimi vojaki na francoskem otoku Korsiki. Srečanje z njimi je nanesel slučaj. Slišal jih e peti, zato je «topil k njim in ih vpraševal, ako so Slovenci, litro so mu odgovorili, da so slovenski ujetniki, ki so se bojevali v nemški armadi proti Ameriki. Ti slovenski mladeniči so sedaj oblečeni v ameriške uniforme. Med drugimi stvarmi so Johnnyju povedali, kako so ;lih doma Italijani in Nemci pretepali. Sedaj so zelo veseli, ker so ameriški ujetniki jn pod ameriško oskrbo. Johnny je bil prvi Slovenec, ki so ga srečali. Johnny služi na torpednem čolnu. S temi čolni napadajo sovražnika samo ponoči. Povedal je, da je ameriška mornarica temeljito uničila nemško morsko silo v italijanskih in francoskih vodah. Nemci niso pričakovali, da bodo tako temeljito poraženi, a 3edaj so obču tili na svojih kožah. Kakor sem omenila, v teku 30 letnega zakonskega življenja smo marsikaj prestali. Borba za življenje delavske družine ni lahka. Velikokrat smo se morali seliti za kruhom iz države državo velike Amerike. Moj mož je delal v globokih rudni kih v Leadvillu, CoJf>., v premogovnikih v Kittaningu in Cam onsburgu, Pa., v W. Va., sedaj pa dela že 20 let pri Standard Oil Co. Trije sinovi'služijo Strica Sama, hčer pa je omožena in tako sva sama ostala na stara leta. Vsi otr-oci so bili vpisani v SNPJ s prvim letom in so člani še danes. Pri društvu št. 143 SNPJ v East Heleni, Mont,, kjer sqm se 2. januarja 1. 1915 omožila, je bil tajnik Frank Percich. Vidim, da je on še vedno tajnik. Frank, najiskrenejše ti čestitam, ker si tako veliko let vztrajen nn priden delavec za SNPJ. Tajniško delo ni lahko, kajti nanj pade največ dela in največ kritike, zlasti od onih članov, ki se ne-čejo držati pravil in radi pozabijo svoje društvo, kadar ga ne potrebujejo. Jaz sem članica SNPJ neprestano od onega dne, ko me je vpisal v* svoje društvo Frank Percich. Tedaj sem se tudi- omožila in zamenjala svoje rojstno ime Žugelj za sedanjega. V družini nas^e šest. Agnes Pasarich. POROČILO O PRISPEVKIH IZ DETROITA Detroit. Mlch.—Društvo "Sun-ce sa iztoka" št. 711 SNPJ je na svojih sejah nabralo lepo vsoto $180 za pomoč našemu hrabremu narodu v stari domovini, ki se tako junaško bori za pravico, svobodo >n boljšo bodočnost. Darovali so: društvo št. 711 SNPJ $24, Simo Troselj $25, po $10: John J. Rimač, Nick Suljak, Joseph Mihaljevich, A u g u s t Prasnjak in žena, Matt Ovanin, Stanko in Sofija Trivanovich, Matt Susich, Marko Dosen, Krist Gerogieff ter Wm. Slusser in žena. Po $5: Anton Stipak, John Stimac, Steve Kuffner in žena, Peter Skofl«ch in JoseplvMavre-tich, ostali posamezniki pa skupaj si. Vsem darovalcem za mih pomoč in naklonjenost ¡«rokam najlepšo zahvalo! Z bratskim pozdravom, Jdhn J. Rimac. tajnik št. 711 SNPJ. POVK8T IZ ŽIVLJENJA HELENE JAGROVE __ Spisal Joseph Ule (Milwaukee) . VII Pri stopnjicah železniškega vozu je stal vojaški uradnik in klical ihladeniče in može po imenih. Vrsta pride tudi na Steva. Stčfpi pred vojaka in nato po stopnjicah v voz. Helena je stekla za njim in se ga trdno oklenila, a tedaj je prišel policist in jo iztrga iz Stevovega objema. Vlak je potegnil, Steve pa je žalosten mahal z roko v zadnji pozdrav. Helena ni mogla kontrolirati svojih čustev in je udr- A la za vlakom in klicala: "Steve! Moj dragi Steve!" Vlak je drvel z vedno večjo hitrostjo in JHele-nl so pričele pojenjati moči in zgrudila se je na tla. Za njo priteče Stevov oče, jo odpelje v avto, nakar so se vsi skupaj žalostni odpeljali domov. Dva tedna po Stevovem odhodu je prejela prvo pismo, ki se je glasilo: "Ljuba, žena! Sedaj se nahajam na vežbališču. Koliko časa bo mo ostali tukaj, ne ve nihče gotovo. Nekateri menijo, da samo dva meseca." Kp je Helena prečitala gornje vrstice, ji je takoj odleglo, kajti mislila je, da bo morda v dveh rhesecih konec vojn^ in mu ne bo treba iti preko morja. Toda Helena je računala brez krcmaiv ja. V drugem pismu ji je sporočil, da v nekaj dneh odrinejo v New York, od tam pa s parni-kom v Francijo. Helena se je tega sporočila silno prestrašila. Pričela je na ves glas jokati in tarnali, da ne bo svojega ljubega moža nikoli več videla. Tako so minevali Heleni dnevi v večnem strahu in skrbi za Stevom. Ni mogla spati in ne jesti, kajti bila je vsako sekundo s svojimi mislimi pri njemu. Končno pa je prejela njegovo tretje pismo. V njem ji je sporočil, da čaka njegov regiment povelja, ki bo prišlo vsak čas, nakar bodo odrinili na fronto v ogenj. Opisal ji je tudi, da že v kraju, kjer so pedaj nastanjeni, občutijo grozote\vojne, "v bližini je strašno grmenje granat, regljanje strojnih pušk, nebo pa je obžarjeno krvavo-rdeče". Na koncu pisma je še pristavil, da bo srečen tisti, ki bo odnesel zdravo kožo iz tega strahovitega ognja. Dva dni po tem pismu je bil Stevov regiment pognan v ogenj, a po treh dneh bojevanja je bil Steve ranjen v nogo. Napel je vse sile in se splazil v grmovje ter ležal toliko časa, da so prišli Nemci, ga pobrali in odpeljali v bolnišnico. Po nekaj mesecih je ozdravil in Nemci so ga odpeljali v rfjetništvo, kjer Jej^j Stev^,7ato"j"e"druMi /.akon ostal do konca vojne. Steve je Heleni iz ujetništva pisal mnogo pisem, a ptejela ni nobenega, ker jih je pridržala nemška vojaška cenzura. Hele- jim pove, kaj hoče. Vprašajo jo za moževo imi in štetf Iko polka, v katerem Je služil. Ona ni vedela za števil, ko polka, toda hitro potegne i» žepa njegovo zadnje pismo in jim ga pokaže. Iz pisma so takoj ugotovili, h kateremu polku je spadal, nakar prično iskati nje-govo ime v knjigah. Končno so ga našli, toda ni bilo pri njem nikakega znamenja, da je mr-: tev. Pravijo ¿i, naj gre domov, 30 dni se fi&j zopet povrne, ker bodo v tejn času poizvedovali za njim. Helena se čez 30 dni zopet po-vrne v vojni urad, a oni ji po. vedo, da niso mogli utemeljiti, ali je njen mož mrtev ali ne. Na tihern pa si je Helena mislil* ji namenoma prikrivajo njego-' vo smrt in sedaj je bila popol-noma prepričana, da je mrtev. Nato je še nekaj časa omahovala, živela v dvomih, končno pa se je odločila jn se v drugič omožila. Dva meseca po Helenini možitvi je bilo konec vojne in kmalu so pričeli prihajati tudi vojni ujetniki domov. Tudi Steve se je radostno vračal domov in računal, da bo v desetih dneh pri svoji ženki Heleni in malem sinčku. In res, po desetih dnevih je potrkal Steve na vrata švojega doma. Helena je odprla Vrata in ker ga ni spoznala, ga je vpraškla, kaj hoče. "Helena, ali me ne poznaš? Tvoj Steve se je vrnil domov iz ujetništva," je ves vzhičen dejal Steve. "Moj Steve!" je vzkliknila Helena in se ga je oklenila okoli yratu. A radostno snidenje ni trajalo dolgo, kajti Helena se je nenadoma zavedla, da je žena. drugega moža In sklenila je, da mu tškoj pove. "Steve," je drhtela in krčevito jokala, "odpusti mi, prosim, odpusti mi!" "Kaj ti naj • odpustim?" je vprašujoče dejal Steye4 "Kaj si mi storila, da me prosiš odpuščanja?" je ponovno vprašal. Helena je zbrala vse svoje mo-qi in*dejala napol glasno: "Omožila sem se, ker sem mislila, da si bil ubit v vojni.." Stevu je njeno razodetje vzelo sapo in ni vedel, kaj bi dejal. Potem pa je prišel k sebi in vprašal, kje je njegov sinček. Helena mu Je odgovorila, d?, je zunaj na polju, Ančica pa spi. Steve je še bolj žastrrriel, ko je slišal, da ima Helena tudi hčerko. Ona pa mu hitro pojasni, da se je deklica rodila osem r e-secev po njegovem odhodu. Ko je videl Steve, da je o'"e dveh otrok, a mati otrok je /.ena drugega moža, je postal bolj žalosten in zmajal je z plavo in de» jal: "Kako si mogla vendar kaj takega storiti?" Helena mu je pričela pojasnjevati, da se je v drugič omožila zato, ker je bila prepričana, da je on že davno mrtev, ker ni ves čas prejela od njega nobenega pisma. Nato pa je nadaljevala: "Oče je umrl in nikogar ni bilo, ki bi delal na polju. Povedala mu je tudi, da je iskala o njem informacij pri vojaških oblastih, a oni ji niso mogli dati nikakršnega zagotovila, da je še živ. Steve"pi na pojasnilo dejal nobene besede, Helena pa je odhitela V hjev k svojemu drugemu možu in rpu povedala, da se je po- na je postajala z vsakim dnevom bolj prepričana, da njen Steve ni več žitf, da ga je sovražni ogenj uničil. Edino tolažbo je imela, ker jo do tedaj vojaške oblasti niso obvestile o njegovi smrti in v njej je tlela iskrica upanja, toda ko le ni prišlo nobenega sporočila, se je jela zopet bati najhujšega. Med tem časom pa se je marsikaj spremenilo na farmi. Feldmartal Bernard L. Monfqomery, vrhov»! povaljntk «ngle šklh sil na sapadnl frdntt. in genaral Simpeon od devat« ameriške armade al ogledujeta 8teqfr!«dovo obrambno ¿rto v Nemčiji Ta slika )e bila snela predno so Nenvt prijeli r ofontlvo «• Lukaam-burgu. s katero so uspeli ta toliko, d* s* »mešali volna načrte Eia«nhowerlevega štaba. POROČILO IZ KRAYNAr Krayn. Pa,—V Prosveti čitam'sikaj spremenilo na farmi. Str poročila iz raznih slovenskih na-! vov oče je umrl 1n tako sta ost4l selbin. Iz teh poročil se razvidi. "J do se mnogi naši /njaki trudijo in si prizadevajo, da bi čim več razveljavljen. "Pojdi, pospravi svoje stvari in zapusti hišo." On se ni obotavljal, ampak je mirno odšel neznano kam. Steve ni bil srečen. Ni mogel pozabiti, da je bila Helena omožena z drugim možem, medtem ko je on trpel v ujetništvu. Njegova ljubezen do Hflerie je wmr-i la in nič je ni več priklicalo na-! zaj. Helena je to dobro vedela, kaiti bilo je razločno napisano na njegovem obrazu. Dolgo časa se je trudila, da bi jo zopet vzljubil, a bilo je vse zaman. Najhujši udarec pa je prišel za Heleno, ko je odkrila, da je bila noseča s svojim drutfiro bo na posestvu sami z Meto in dve- možem. Vedela je, da jo ma otrokoma. Hčerka Ančica se Steve še bolj zasovražil, ako mu zbrali skupaj in pomagali našim nesrečnim rojakom v stari domovini. Ko pišem te vrstice, vlada zunaj hud mraz in but ja mete sneg kot za stavo; človeka zazrbr do kosti, ko se domikli naftih bratov in sester in malih otročičev, ki nimajo ne pravega oblačila ne hrane v tej hudi zimi. Tudi v naši naselbini smo nabrali skupaj nekaj obleke, "126 funtov, katero smo odposlali na Je namreč rodila čez osem mesecev po Stevovem odhodu v vojno. Hudo je bilo Heleni, zelo hudo. Posestvo je potrebovalo veliko rok, a teh ni bilo. Večkrat si je na tihem mislila, da bi se v durgic omožila, ako bi bila prepričana, da je Steve mrtev. kajti posestvo Je potrebovn lo moških rok. pridnega gospodarja v i» , Nekoč pa ae je odločila in napotila v mesto k vojaškim oblastim, da poizve o svojem možu. pove. In tedaj se je porodil v njej trden sklep. Nekega jutra zgodaj vstane, obleče prazničn« obleko in stopi k otrokoma, ki sta trdno spala. Dolgo ju je gl* dala in po licih so ji polzele debele solze. Nato se nagne in Ju poljubi. Stisne jima se ročici v zadnje slovo in natihoma odid®-Čez nekaj dni ^|našli v .bližnji. reki truplo mlade žefi^kf Helena Jagrova ie dok^nratf svoje nesrečne življenje . (KONEC) TOREK. 30. JANUARJA PROSVETA ie >rilagodevanje.sožitju v skupnem svetu Piše dr. Margarel Mead (Pod gornjim naslovom bo naš list priobčil serijo člankov izpod peresa ,dr. Margarete Mead, pomožne kuratorice antropologije v Ameriškem muzeju naravne zgodovine. V teh član-cih, ki bodo objavljeni vsaka dva tedna, bo avtorica razpravljala o problemih plemen in narodov, ter o potrebi prilagodenja in priučenja novemu načinu gledanja na življenje v modernem svetu, da bo tako omogočeno mirno medsebojno sožitje ljudstev skupnem svetu. Čitatelji, ki bi želeli predložiti dr. Meadovi kako vprašanje, bodisi, da da nanje odgovor ali o njem razpravlja, naj oišejo na naslov: Dr. Margaret Mead, c/o Common Council for American Unity, 222 Fourth Ave., New York 3, N. Y.) sredstvo in je bil svet zaprt v ozke meje posameznih narodov in rodov ter dežel, so obstajale raznotere bajke o drugih rodovih in verah, ker je bil ta ozkotiren svet medsebojno razdvojen ter še ni bilo izumov, bodisi v tehničnem ali socialnem pogledu, ki bi dajali ljudstvom priliko sožitja v istem skupnem svetu. A zdaj je potrebno, da se naučimo novih pnetod, novega gledanja in mišljenja z ozirom na ljudstva drugačne barve, ali druge vere in jezika, mišljenja, ki bo primerno v svetu, katerega razdalje je moderna tehnika tako zbližala, da je komaj 60 ur poti ali razdalje med katerikoli narodi ali ljudstvi sveta. Prilagoditi se moramo torej na vsak način načinu življenja, ki bo odgovarjal temu dejstvu . . . prav kot se je moral v prejšnjih časih človek, ki je prej živel od zemlje, prilagoditi življenju v gosto naseljenih središčih, kjer je moral uvesti posebno tehniko življenja v večjih seliščih in mestih — moral je graditi ulice, odvodne kanale, vodovode, razsvetljavo, varstvene naprave proti ognju in vse drugo, ki je potrebno, da morajo ljudje živeti v večjem središču varno in skupno. Danes ves svet živi bližje skupaj kot kdaj koli in zato je v interesu ljudstev samih, da razvijejo nov način življenja v tem pogledu, osvojijo nove navade in nova stališča. Otroci bodo morali biti vzgojeni v novem duhu, da bodo čutili v sebi novo odgovornost napram svetu v splošnem. Saj bi nam n. pr. niti na misel ne prišlo, da bi vprašali kočijaža, ki še ni nikdar vozil avta, naj sede za volan in vozi moderno motorno vozilo, ne da bi imel prej priliko, da se tega nauči. Konja je znal nedvomno izvrstno voditi, ali avto ni konj. In prav tako ne mpremo pričakovati od ljudi,-ki so bili zrastli v svetu, prežetem z medsebojnim sumničenjem in nezaupno-stjo, da žive in se prilagode z lahkoto modernemu z zračnimi poti zbližanemu skupnemu svetu leta 1945. Vsi, razen prav majhnih otrok, ki se še niso navzeli starih predsodkov, se moramo vaditi za to novo življenje, ki zahteva od nas novega gledanja na svet. Kakor se razlikuje tehnika med konjskim in avtomobilskim voznikom, ali med obratovanjem modernega stroja in pletjem krompirja, tako se razlikuje življenje v novem svetu od starega in prav tako zahteva od nas novih sposobnpsti in metod, ker danes živimo v svetu, ko je Burrpa in Thailand bližje New Yorku kot je bil pred časom London Parizu. V člankih, ki bodo sledili, bomo razpravljali o teh novih = P1 Narodi in ljudstva sveta ima-o danes pred seboj nalogo, ki je >ojav našega stoletja in naše do-)t» in ki se tekom zadnjih nekaj et očituje v čezdalje nujnejši uči — to je naloga prilagodenja kupnemu sožitju z vsemi ljud-t\ i in narodi na svetu. Ljud-tva, živeča na najbolj oddaljenih in osamljenih otokih Južne-a morja, ali na azijskih stepah, ji pa na kakem otoku v vodah izozemske, so postala medse-lojno važna, kajti usoda kake lajhne narodne ali plemenske rupe, o kateri morda nismo še likdar slišali, dokler nismo či-ali o njej v dnevnem časopisu, nhko stane življenja mnogih iaših fantov in mož. Nov razvoj v mirnodobnem cdsebojnem občevanju in zve-jih — radio, telefotografija, avi-acija __ in nov razvoj v načinu Ijskovanja—kopne mine, zrač-čete (paratroops), raketne jmbe — vse to je prineslo no-e razmere — ki imajo svoj za-tek v času, ko so bili izumlje-prekomorski parniki in želez-ice. Pred petindvajsetimi leti mogli ljudje še misliti v me-ih kontinentov, a danes morajo fiisliti v območju vsega sveta, lednja tiskana beseda, slednji ppisani stavek, "ki je oddan v vet, slednja karikatura, ki je izjavljena, more najti odmev kje drugem, koncu sveta še pred-o se je posušilo črnilo na pa-irju. Te nove razmere in stanje za-teva tudi nov način obnašanja, »išljenja in čutenja. Bojazni in stališča in sumničenja, ki bila morda umestna pred 25 fti, so danes v obrambi nekaj vadratnih milj obsegajočega jsa sveta, je spričo modernih tečih bomb nezadostna. Nau-ti se mora, da bo vključil v yoj patriotizem varnost nešte-h majhnih kosov sveta, razte-ajočih se v milijonske kvadrat-milje, namesto le v deset . . . anes ni več dovolj ljubiti zgolj oje rodne grude, kraja, kjer je 0 vek preživel svojo otroško Ljudstva in narodi sveta je eba, da pokažejo voljo, vklju-v ljubezen do svoje lastne rude, do rodnih krajev, tudi ubezen do krajev in livad, ter testnih ulic narodov in ljud-v, ki govore drug jezik in ži-drugačno življenje. V prosti so ljudje živeli in umirali manjših skupinah, njihova do-ttvinska zvestoba in ljubezen je la navadno tesno usmerjena in agosto utrjena in podžigana z iržnjo in sumničenjem vsega, ur je bilo različno ali tuje. Bi-so to časi, ko je bilo za člove-obstoj potrebno, da se je lejeval v svojem domoljublju •svoj rod, pleme, kraj, nslrod 1 deželo. Toda za današnji svet današnje, stanje in razmerje ti nagibi postali preozkotir- Stare navade so zastarele v m o/.iru ter so pravtako neu-nkfjyite kot konjski bič pri lo-•motivi. Brez biča bi bil sicer arsikateri konj pozno prikrev-na trg ali do cerkve v trgu, kam drugam, in brez ostrog bi najbrž marsikateri konjenik «ubil življenje, kajti v dobi, ko bil konj glavno prometno sred. v" je bi) potreben bič in so bi-p"trebne ostroge, ds se je >odbodlo in pognalo vranca v Nezaupanje in bojazen pred pcem je bila upravičena v sve-ko »o čete ene dežele napa-" čete sosedne dežele, držeč se ovojih pohodih regularnih M in poti preko morja. ^ tem ozračju nezauonosti ln bu prod sovražnikom se je B"bi)a negativna stran domo-ul»ja. kj se je odražala v določ Kogoji mladine, ki je bila uče-cenlti svoj narod , ali svoje istvo ter njegove šege in na j«*zik, hrano, vse. a obe-m P» ae je podcenjevalo ter »?ilo navede in način življenja i*/ik drugih ljudi. V dobi. je bil konj glavn6 prometno I metodah in kako se jim prilago-! diti. Amerika nudi ugodna poskusna tla za ta nov načm življenja. Tukaj žive skupaj v istem skupnem svetu ljudje iz najrazličnejših dežel Evrope, Bližnjega in Daljnega vzhoda, ter iz otokov sedmih morij. Tujerodni Amerikanci, ki so se tekom enega samega življenja morali prilagoditi življenju v dveh svetovih, so posebno izkušeni in sposobni v tem pogledu in morejo starim naseljencem ozir. A-merikancem, katerih predniki so se že davno naselili v tej deželi, pamagati razviti in osvojiti nov način gledanja na svet, v katerem hočemo zakonito odpraviti vojno. da bomo mi. in naši otroci v bodočnosti mogli v njem mirno živeti. f)V Misterij okoli Hitlerja Napisal Donald Bell V teku zadnjih 12 let sem poslušal skoro vse Hitlerjeve govore preko radia. Poslušal sem tudi zadnjega—priznati motam, da me je kljub njegovi dolgočasni vsebini zanimal in tudi precej presenetil. Lani, ko Hitier ni goveril o priliki obletnice monakovskega puča, sem se o zadevi posvetoval in razgovarjal z znamenitimi psihiatri in. prišel z njimi do zaključka, da je Hitler duševno bolan, da je po vsej verjetnosti eden tistih slučajev, pri katerih se menjajo napadi divjega besa s periodami popolnega maloduš-ja in pesimističnega obupa. Goebbels je bil naznanil, da bo Hitler govoril meseca novembra, a je moral potem poslati Himmlerja pred mikrofon. Zakaj? Najbrže nacistom rti uspelo spraviti Hitlerja samega v toliko pomirjeno duševno stanje, da bi ga bili mogli pustiti pred radio. Ko so oznanili zdaj, da bo govoril, sem pričakoval, da je nekoliko ozdravel in bolj v ravnovesju, pričakoval sem njegovo dobro zrjane izbruhe nacionalne korajže in običajne srdite napade proti njegovim političnim nasprotnikom. Kar sem slišal, je bilo čisto drugdf?n<£-gdVoi- je bil nad vse umerjen v naglasu, argumentacija je bila precizna in brez tistih značilno Hitlerjevih super-lativov. Najbolj presenetljivo pa je to, da se govor ni sukal tako izključno kot po navadi okoli Hitlerjeve osebnosti. Kratko—ta govor je bil mojstrsko delo propagande, toda veliko vprašanje je, da 11 je bilo to mojstrsko delo tudi zares njegovo, Hitlerjevo. Resnični Hitler je slaven radi svojih improviziranih izgruhov. To pot pa nismo slišali niti izbruhov niti improvizacij. Verjetno se mi zdi, da to ni bil Hitlerjev govor. Toda bodimo previdni—recimo raje, da ta Hitlerjev govor ob novem letu ni prinesel ničesar novega in da nI v nobenem pogledu razpršil miste-riozno temo okoli vprašanja, kaj je s Hitlerjem. Priznati pa je treba tudi, da je politično popolnoma nevažno, ali Je govoril Hitler sam ali ne. Jasno je, da je bil njegov govor sestavljen Veliki krvnik Hitler nI ve* tako ponoeen In ošeben kot nekdaj, Gornja slika )e Is nemških virov in le bila aneta v nekem nem tkem meeiu—kdei. allka ne pove. Domača fronta Nova kongreanlca ln bivša fllmaka Igralka Helen Gahagan Doug* las Is Callfornlje obeša napis ns svoj urad v kongresni palači v od tistih mož, ki imajo danes v Nemčiji oblast v svojih rokah. Besedilo je torej bolj važno. Iz tega besedila razvidimo pred vesem to, da šele nacistični mogotci končati razpravljanje o Hitlerju. To je razvidno že iz dejstva, da je Hitler govoril ob priliki, katere do zdaj še nikdar nI izrabil za svoje politične govore. Ob početku govora in na koncu zopet se ta Hitler opravičuje radi svoje zaposlenosti, ki mu onemogočuje nastope v javnosti. Drugič pa najdemo v tem govoru—in to je po mojem mnenju najvažnejše—ponovno migljaje, da utegne priti do sprememb v vodstvu nemškega naroda. V sredini svojega govora je ta "Hitler" izjavil naslednje: "Svet mora vedeti, da sedanji vodje nemškega naroda dele z njim vse njegove težave in trpljenje . . Takih besed kot "sedanji vodje" nismo nikdar slišali iz Hitlerjevih ust. V njih je že vključeno priznanje, da bi moglo priti do tega, da bo nekdo drugi. vodja nemškega naroda. Malo pozneje pravi Hitler o samem sebi, da je ▼ tem trenotku odgovorni vodja nemškega naroda. Tudi ta izraz je Hitlerju tuj in se ne sklada z njegovo osebnostjo. Ta govor je torej Imel pred Politični viharji v Washingtonu Napisal Herbert ISkUgmann Ob koncu leta 1944 se je nabralo nad VVashingtonom precej črnih političnih oblakov, ki so se vsi zgostili nad velikim problemom, ki je preglavica vsega svobodnega sveta; kako čim hitreje in čim popolneje poraziti nacizem in fašizem in potem u-stvariti na zemlji trajen in pravičen mir. Tri važna vprašanja so bolj kot vse drugo razburila duhove: Težave z Veliko Britanijo; vojaške težave, ki so nastale kot posledica mogočnega nemškega napada na zahodni fronti; razdvojenost v senatu in v vsej deželi glede imenovsnj v reorganiziranem zunanjem mlnlsterstvu. Glede naših odnošajev z Veliko Britanijo Je treba omeniti, da so celo nekateri od angleških koresponderttov v NVashingtonu prišli do zaključka, da je Chur-chillova vlada zagrešila nekaj gorostasnlh budalostl — ln v politiki je budalost mnogo resnejša in nevarnejša kot najhujši zločin. V to kategorijo spada podpiranje reakcije in kraljev na Grškem ln v Italiji, oborožena podpora nepriljubljenega režima na Belgijskem, a predvsem dejstvo, da so streljalh na ljudstvo v Atenah, ker je zahtevalo svobodo, To je silno prevzelo ln skoro prestrašilo najširše sloje v Ameriki ln odtujilo Veliki Britaniji velik ln vpliven del javnega mnenja. Druga zadeva je vojaški problem na zahodni ¿rotiti v Evropi. Mogočni in fanatični napad, katerega so Nemiri začeli na zahodni fronti — v katerem so uporsbljsll novs tajna orožja — bo globoko pretresel jsvno mnenje v Evropi. Zakaj J e vojaška cenzura poskušala tu kriti obseg Nemškega napada in njlhovp tajno orožje, ni Jasno Vsekakor bo ta napid na zahodni fronti le poostril pomanjkanje ladijskega prostora, ki Je bilo f* preti nehn-šklm protinapadom tako veliko, da je oviralo oakrbovsnje civilnega prebivalstva v Evropi, v kolikor Je že osvobojeno. Poledica ofenzive v tem |*igledu bo. da bodo imeli sedinjeni narodi v Evropi še večje težave s civilnim prebivalstvom. Morda po alu/aju. anorda pa tudi /na podlagi akt bmit raču- vsem namen, da pove, da bo nacizem ostal tudi v slučaju, katerega do zdaj Hitler ni nikdar uvaževal, dp bi se spremenilo vodstvo, poglavitna institucija političnega življenje v Nemčiji. Zanimivo je tudi, da "Hitler" v tem govoru napada pred vsem demokratični svet, dočim je boljševizem komaj parkrat omenjen. To daje vtis, da je komunizem izgubil mnogo svojih strahot za nemški narod. Nemci se seveda boje ruskega maščevanja, toda komunizem kot tak ne more biti grozen za ljudi, ki so toliko izgubili. Menda je tudi zaradi tega, da Hitler govori o "novem redu", ki bo pometel z vsemi privilegijami in naložil^ vsem enake dolžnosti, zato pa tudi priznal vsem enake pt-svice. Hitlerju je jasno kar je jasno vsem Nemcem, da nobeno stvar ne more priklicati hazaj starega reda v Nemčiji—radi tega mu ni težko obrniti se proti levi in klicati, da bo prišel nov gospodarski sistem. Ni mogoče, da bo prišel do podrobnejših objav v tem pogledu. Wehrmacht bo treba reorganizirati ln z njo ves gospodarski sistem. Morda bo prišla nova državna ekonomija, primerna splošni revščini. ona. nov, so Nemci navalili ravno v trenotku, ko so se prijavile resne sporne točke med zavezniki. Vojafika kriza na zahodni fronti predstavlja torej obenem tudi resno politično krizo, katero Nemci izkoriščajo po svojih najboljših močeh. Tretja zadeva, imenovanja načelnikov državnega departmen ta, pa je povzročila * v senatu silno opozicijo, tako s strani liberalnih krogov kot Iz tabora Jzolaclonlstov. Senstor Claude Pepper se je Izrazil, da so ta imenovanja v nesoglasju s politiko predsednika Koosevelta. Državni department Je bil izpostavljen srditim napadom radi svoje politike opizarstva napram Spunijl diktatorja Franca, radi svojih neuspehov z Darlanom in Giraudom ln radi svoje težnje, da potegne v svoje vrste pred-stsvnlke milijonarjev In reak-clonarjev. Ta opozicija rv senatu, ki je zahtevala, da bi moral državni department najti v teh velevuž-nlh trenotkih .bolj primerne predstavnike ameriških stremljenj in idealov, se je morala u-pogniti nujnosti položaja, ki ni dopuščal nobenega odlašanja Reorganizacija našega zunanjega minislerstvs je bila namreč tako nujna, da Je dobila administracija potrebno število glasov, da izvede svoj načrt. Nuj-bolj pozitivni rezultat tega boju bo najbrže to, da novo Imenovani uradniki ne bodo mogli |xi-zahiti, kako je senat napadul politiko državriegu dopartmenfu Predsednik Roosevelt je sum do neke mere priznal važnost te opozicije, ko je dal Jasno razumeti, da bo Imel državni department izvajati njegovo politiko Ta vihar, ki je dvignil mnogo prahu v VVashlngtonu, Je poka-zsI, da ameriška zunanja politika ne more ve/' oatutl negutlvnu in paslvns, Prav tako kot so oborožene sile Zcdinjenih držav povsod agresivno ns delu proti našim sovrsžnlkom, mora tudi nafte zunanje mlnlsterstvu s precejšnjo agresivnostjo poststl zu* naj v svetu predstsvnlk želja Jh idealov ameriškega ljudstva A* ko hoče državni department od govarjutl tem zahtevam, bo moral ostati v zvezi z ljudstvom, tako ds bo vedel, kaj narod hoče. Le tako bo moglo priti do tega, da bodo zahteve javnosti izvedene, In kadar b«ido Izvedene, da bo narod tudi zvedet, kaj so bile posledice ]a- tako bo narod razumel, za kaj gre in poza- Office of War Information Washington, D. C. štirje pozivi amerikancem Washington. — Vlada nujno zahteva, da vsi državljani uničijo vse razveljavljene znamke za živež.. Njih uporaba je kršitev določb racloniranje. 2. Da duru-jejo 100,000 knjig zA knjižnico trgovske mornarice. Knjige so najboljše zdravilo proti napetosti, katero povzroča razmišlja-nje o torpedih in utrujanje, proti kateremu se morajo boriti mornarji na svojih dolgih koo-vojnih vožnjah. 3. Da se prijavijo prostovoljno kot pomočniki za nabijanje oglasov. 50,000 delavcev je nujno potrebnih za pobijanje draginje — da ostanejo cene nizke. 4. Da ostanete na svojem vojnem poslu in pomagate vzdrževati trajen dovoz o- preme nu vsu bojišča. • Dobave vojneoa materijala Washington. — James Forre-stal, minister mornarice, Robert P. Patterson, podtujnik zu vojsko, in J. A. Krug so podali naslednjo skupnn izjavo: .."Ameriške delavce v vojnih tovarnah Čaku zdaj največji napor v zgodovini. Treba bo dni in tednov napora, da se nadomesti oprema, katero požre nekaj ur borbe na bojišču. Povečati moramo ogromne količine muni-cije, orožja ln opreme, katero smo pošiljali preko morja — ln storiti moramo to takoj. Čim večja bo šilu ognja, katerega bomo vrgli nu Japonce ln na Nemce, tem manjša bo cena, kutero bomo plačali v ameriški krvi ln ameriških življenjih.M poraba premoga Washington. — Administrator za trda goriva Harold U Ickes je Izjavil, du stopa dežela v novo leto s porabo premoga, ki je tako velika, da presega produkcijo. Prvi podatki, ki prihajajo, kažejo, da je presegla porabu morda za 11,500,(KM) ton produkcije Bamo v mesecu decembru— največji nedostatek od začetka vqjne, • i, onim. ki kurijo z oljfem Washington. — Mno^o je podatkov, ki kažejo, da so nekateri konzumenti olja zu kurjavo potrošili mnogo preveč, ln preko odmerjene količine, katero bi bili smeli porabiti do zdaj v se-zlji 1944-45. Office of Price Administration svari radi tega, da bodo posledica tega mrzla stanovanja, kajti dodatnih odmerkov ne bo moguče dobiti za one, ki zdaj preveč potrošijo. U-rud nuglušu, du morajo vsi kon-zumetl paziti od tedna do tedna, du ostunejo v mejah odmerjenih količin, ter du je vprušunje dobav zdaj ravno tako kritično kot je bilo v prvi dobi jKimanjkanja v zimi 1942-43. USPEH DELAVSTVA Washington. — War Produk-tlon Board Je izdal naslednje obvestilo o stanju dela v vojni produkciji skozi leto 1944: "Uspeh delu v letu 1944 Je Izreden. Tudi v letu 1945 bo vse hvale vreden." 0 CENE V LETU 1944 Washington. — Secretary of Labor Frances Perkins je o priliki razmotrlvanja o cenah v teku leta Izjavila, da so cene leta 1944 narasle manj kot v drugih letih. Cene na drobno predmetov, ki so potrebni v rodbinskem življenju, so se dvignile v letu 1944 za 2'i, a nu trgu zelenjave za mr/(, Tako poroča urad za delavci'? statistike. To /višanji cen jiu je rnunjfce kot v letu 1943 ! KONVENCIJE ODPOVEDANE • Washington J. Monroe Johnson, ravnatelj Office of Defense Ti asportation, je naznanil, d.i so bile že tri konven-' cije odpovedane v |>ocetku tetfe leta, tako da je bilo zdaj že 183 konvencij odpovedanih v letu 1944 v odgovor fiozlvu njegovega urada. ,e BOWLES HVALI RATIONING BOABDE . Washington — Price Admint* tre tor Chester^ H^**, jg I"' bil svoje sedanje dvome ln neid* gurn<»«ti In svojo grenkem —ONA | hvalil naših 5.578 War Price and Rutloning Boardov, ki so zadnje ( dni praznovali svojo tretjo ob-■ letnico. Chester Bowles jih je | pohvalil radi njih velikega doprinosa k vojnemu naporu In je pozval vse prostovoljce, naj o-stanejo na svojem poslu, dokler , ne bo zmuga nad Nemčijo in Japonsko popolnoma dobljena. , "Vi, ki ste prostovoljci boardov/' je dejal, "ste si zaslužili globoko hvulo vseh Amerikan-I cev, posebno pu onih vaše lastne i občine. Cesto ste dajali z velikim poirtvovanjem svoj čas in j svoje sile, posvetili svoje misli in svojo veliko energijo velikanski nalogi, du omogočite po-, slovanjc kontrole rucionlranja. Bili ste nu straži proti inflacij- • ski draginji v vojnem času." Apel na vse južne Slovane V sredo dne 7. februarja ae bo vršil v hotelu BI It more v New | Yorku velik bunket—Tribute to Yugoslavia. To bo psvl formulni ameriški pozdrav nušim junaškim bratom in sestram v Jugoslaviji, ki se že Miri leta bore neprestano proti krutim vpacinikom. Ker bodo pri tem banketu so- 1 delovali nekateri najuglednejših predstavnikov ameriškegu javnega življenja, nam je prav posebno do tegu, da postane ta svečani dogodek impresiven izraz ameriške darežljivostl in naklonjenosti narodom v Jugoslaviji. Zlasti je potrebno, da pri tej priliki tudi mi ameriški Jugoslovani dokažemo, kako cenimo brezprimeme žrtve naših narodov v Jugoslaviji, To pa moremo najbolj izrazito dokuzati, ako se tako poedincl kakor organizirane skupine ln odbori zaveže-mo, da hočemo v bodočih mesecih zbrati dostojno vsoto za naš War Rellf Fund. Zato pa—dssl Iskreno cenimo vse -dofedsnje darove—a tem apeliramo na vse posamesnlke. društva, orgsnlssclje ln rellfne odbore po širni Ameriki, da ts-kej akllfojo saje, na katerih as) postavijo kvoto, koliko so pri volji nsbrstl v gotovih bodočih mesecih ter da to kvoto sporoča tajniku StrshlnJl Msletlchu. 415 Lexington Avenue. New York 17. New York, ds ae to poleg drugegs nasnsnl ns bsnketu. Če morete neks) poslstl ns rsčun te kvote, ksr ste le do sds J nsbrs-11. Je seveds toliko boljše. Val, ki bodo nekaj darovali all # .ie obvezali prls|>evat! v pomoč narodom v Jugoslaviji, bodo pri tej priliki -zapisani v svečani knjigi, kuteru bo poslanu v Jugoslavijo. Prosimo vas, bratje, du ae temu klicu tukoj odzovete in da num vašo kvoto, uko Je sploh na kak način mogoče, naznanite do ;\. februarju, Zlat ko Balokovlč, predsednik, Rev. Strshinjs Mslellch. tajnik, Mirko Kuhel. blagajnik. Košanovič poslanik v Ameriki? London. (ONA)-V tukajšnjih jugoslovanskih krofih ae je raz* širila vest, du bo Sava Kosano* Vič Imenovati /a Jugoslovanskega poslaniku v Združenih drža* vah čim bo ustanovljenu vladu narodnega edinptva v Belgrudu, Suva Košanovič Je vstopil v vlado dr, fiubašlču lam mes«*cu Ju« llja kot minister /u notranje /a« deve Zlvel je preko tri letu v Združenih državah in je neodvisen srbakl demokrat, } • Dobite EKSTRA Red Points t A C N EKSTRA CHOP! ■ : i i § i Cbiln teéka mor«|o mneee pe 1 » metati. Dobite dve rdeti tetfci j e ae ritk tunl poreaijeee masti, a Z ai Je larettte. Se éel)e Krenit« J * pertbljeae meUebe aa Boine * j Fronto I I torek, ao. j. Razni mali ji vernosti in hrabrosti dal turško vojsko kristjanom v roke, VRHNJA PLAST RDEČA KOKARDA DELO DOBE USNjAP "Leather Workers'» Na starost se m- 021f3L M urni tednjk. Čas in pol za nad urno «uj Izkušenost se ne zahtevaj CHICAGO BELTINg COMPANY #113 No. Green Street, ^ kličite Miss Reiliy, Monrc* POTREBUJEMO MOŠKlT^ se "Laundry Washing" strob.1 vas naučimo, stalno delo sedi pozneje. . ™ UNION LINEN CO 4131 Ravenswood, blizo lrvi»f» $50.00 ZAsfoNj Ako mi poveste nekoga, ki ima** karo na prodaj. Ali pa jaz k« vašo karo in vam dam $50 00 » tovini. ^ PHONE SEEley 0607 Po 6. uri P. M. pa JUNiper 7ty Roman iz velike francoeke revolucije STANLEY WEYMAN .. (Nadaljevanja) Razumel je. S krčevitim naporom se je vzpel do naslednjega vozla in obvisel na njem. Z novim naporom je prišel do drugega; toda zdelo se mi je, da slišim, kako mu pokajo mišice in kako mu pojemlje sapa. Še tri vozle pa bi bil na strehi. » A tisti mah je vzdignil obraz proti meni. Obup mu je seval v očeh. Njegove moči so bile pri kraju. Vozel mu je ušel iz prijema; z bolestnim jekom je zdrknil tri ali štiri čevlje navzdol, preden se je spet ujel in obvisel. Uporniki so tulili kvišku kakor stekli volkovi in neučakano trzali za konopec. Grozotnost tega prizora mi je bila neznosna. Trepetaje sem vstal, da bi se odmaknil, stregoč z ušesom na njegov smrtni padec. Toda umaknil sem se; še preden sem utegnil odskočiti, je slepeče blis-nilo tik pod menoj, počil je strel iz samokresa in oskrbnikovo truplo je treščilo z glavo naprej v globino. ' Gargouf je bil prehitel svoje sovražnike! obraz z rokami. Lasje so ji padali na ramena in pokrivali del njene svetle obleke. Razburjen sem se je dotaknil s prstom. "Gospodična," sem dejal, "niti minute ne smeva izgubiti! Hitiva! Loputnica je odprta." Vzdignila je oči; mirna bledost njenega obličja me je osvestila. "Ne pojdem," je rekla tiho. "Z Bogom, gospod!" "Ne pojdete?" sem vzkliksil. v "Ne, gospod; rešite se sami," je odvrnila s trdim, pokojnim glasom. Gledala me je, držeč roke sklenjene pred seboj, kakor bi čakala samo mojega odhoda, da se iznova zatopi v molitev. Cepetal sem od nestrpnosti. "Ali, gospodična!" sem vzkliknil, zavzeto zroč ha njeno belo postavo, ki je bila videti v tej menjavi črne noči in rdečega odseva plamenov malone nadnaravna. "Umejte mi vendar, dajte si dopovedati! To ni šala! Ostati tu je toliko, kakor hoteti umreti. Grad gori! Streha, ki ste nanjej, se bo kmalu porušila . . ." "Rajši to," je odvrnila in vzdignila roko z izrazom ženskega junaštva, ki me je kar presu-nil pri tem otroku. "Rajši to, nego da bi jim padla v roke! Saintalaiška sem in znala bom umreti," je nadaljevala s trdnim glasom, "toda živa ne smem priti v njihovo oblast. Glejte, gospod, da- rešite svojo lastno življenje. Idite, molila bom za vas." "In jaz za vas," sem odgovoril v strastnem zatajenju samega sebe. "Če vi ne pojdete, ostanem tudi jaz." Trenutek ali dva me je zmedeno gledala, nato je počasi vstala. Služinčad je bila izginila in pustila loputnico odprto; nihče še ni bil prišel na streho. Videl sem Denizo, kako je trepetaje gledala okoli sebe; a tisti mah sem jo že dvignil na rokah in pretekel z njo polovico strehe. Viknila je, kakor bi se hotela upreti, toda stisnil sem jo še bolj tesno in tekel dalje. Od loputnice je vodila lestev nizdol. Splezal sem po njej, kakor sem vedel in znal, z eno roko prijemaje za kline, z drugo držeč Deqizo; tako sem dospel na hodnik, ki je bil čisto temen. Vendar pa se je na enem koncu, čiato v ozadju, svetila luč. V tej smeri sem odnesel devojko. Njeni lasje so se dotikali mojih ustnic, njena glava mi je ležala na prsih; nič več se nI branila in tako sem kmalu prišel do nekih stopnic. Mislim, da so bile poselske, sodeč po golih, surovo pobeljenih zidovih in dvomljivi čistoči. Tu ni bilo nikakega sledu o požaru, niti dim le ni bil prodrl v ta konec; toda pri sredi stopnic sem se spotaknil ob prevrnjen svečnik, ki je ležal na njih in še gorel, kakor da ga je pravksr nekdo izpustil iz roke. Iz vsegs pritličja grsjske zgradbe se je rszlegsl divji hrup in krik. Ustavil sem se in prisluhnil. Deniza se je vzravnala v mojem naročju. "Postavite me na tla, gospod," je šepnila. "Ali pojdete z menoj?" "Storila bom vse, kar mi porečete." . Postavil aem jo v kot hodnika, baš nad stop-nicami, in sem jo tiho vprašal, kaj je za vrati, ki aem jih videl ob vznožju stopnic. "Kuhinja," je odgovorila. "Mislim, da jim lahko uideva," sem dejal, "če bi le imel kak plašč, da bi vas mogel zaviti vanj. Prestali so naju iskati. Zdaj plenijo in pijo." "Ali ml hočete posvetiti?" je zašepetala, tresoč se kakor Ust na vodi. "V eni teh sob utegneva kaj najti." (Dalje prihodnji«.) DEVETO POGLAVJE Nekaj trenutkov sem sldtfeT ob dimniku, tresoč se kakor ženska. Ce bi bili uporniki tedaj pridrli name,"TIP bi bil mogel ganiti s prstom; a na srečo me je vzdramfla druga roka. Začul sem korake, ozrl se in zagledal v mraku postavo gospodične de Saint-Alais. "Gospod," je dejala, "ali ne pojdete?" Vzravnal sem se ves osramočen in skesan. Ob pogledu na strašni konec oskrbnika Gar-goufa sem bil pozabil njo in vse ostalo. "Kaj je?" sem vprašal. "Orad gori." Tako mirno je rekla to, da se mi je zazdelo, da nisem dobro slišal; in vendar sem ji bil sam napovedal ta konec! "Kateri grad, gospodična?" aem vprašal kakor iz uma. "Tale?" "Da," je odvrnila prav tako mirno kakor preje. "Po tajnih stopnicah prihaja (dim. Mislim, da so zsžgsli iztočno krilo." * Jsdrno sem se vrnil z njo—in res, videl aem, da fs nI motils. Tensk vrtinec belkastegs dims js uhajal izpod loputnics! Neke j minut poprej, ko smo bežsli iz spod-njegs nsdstropjs, se mi je zdelo, da bom lahko kljuboval tej nevarnosti. Vse je bilo bolje nego ostati v tistih razkošnih sobanah, dišečih po pižmu in rožnem olju^ in pasti z ženskami vred v kremplje zveri, ki ao nai preganjale. In prav tako ae mi je videlo v tem trenutku vse bolje od sedanje nevarnosti. "Odstranimo opeko!" sem kriknll. "Brzo, treba je, da pridemo do te loputnice. Druge rešilne poti ni. Dajte, gospodična, prosim, pomagaj-te mitM "NsŠi ljudje so se že lotili deis," js odgovO-rils. Ozrl sem se; res so bile ženske in služabniki že stekli k loputnici in so na vse kriplje odmetavali opeko, ki smo jo bili nakopičili nanjo. Njihova naglica se je lotila tudi menp. "Pojdiva, gospodična, hitiva!" sem vzkliknil in nehote krenil proti skupini. "Razbojniki plenijo po gradu, v zmešnjavi jim uidemo. To je naša edina rešitev." Ker ni takoj odgovorila, aem se nestrpno okrenil. Kdo popiše mojo osuplost, ko sem videl, ds sem sam! V temi je bilo težko iakati, ne glede na dim, ki je postajal čedalje goatejši. A Denisa je bils pravkar še tik zrsven mene in po tem tskem ni mogla biti daleč. Jel aem tavati aem ter tja; napoaled aejn jo našel. Klečala je za enim izmed dimnikov in ai zakrivala "Ljubček, ne igraj se s menoj—raje pojdi v kongrea in poskrbi, da po vojni ne bo dela za vaeh 60 milijonov delavcev . . "HEADERMEN" Mašinistem mašine operatorje, moške in ženske. Težake, čistilce in splošna dela. BOSS BOLT & NUT CO. _3403 W. 47th Street_ AGITIBAJTE ZA PROSVETOI "EMPLOYMENT OFFICF ZA ŽENSKE Street Floor 309 W. Washington Street TISKARNA S.N.P.J -sprejema vsa - v tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vsbils za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. f ' - »", Slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jesiku in drugih........ ..........v, ~ . • - » . - .~ V".« X i" . "X*"' '-1 g" • VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO snpj. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI .... Vsa pojssnila dsje vodstvo tiskarne .... Cene smerne, unljako delo prve vrati Pišite po informacije na naslov: SNPJ PRINTERY 2667-61 S. Lawndale Avenue • - Chicago 23. Illinok TEL. ROCKWELL 4104 AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR * ' ' ' Letnik 1945 Po sklepu 12. redne konvencija ae lahko naroči na list Proavatak prišteje eden. dva. tri. štiri aH pel članov ia ene družina k eni naročnini. Llat Proaveta atana aa vse e^ako, aa člana ali nečlane M M ■ •no letne naročnine. Kai «a člani i« platoje pri eaeaaaantu flJt« tednik, m Jim to prišteje k naročnin*, ToseJ aadaf ni vsroka. ra& da Je lial predrag aa člane SNPJ. LUt Proaveta Je vaša laataiaa S gotove Je v vsaki družini nekdo, ki bi rad «tal list vsak dan. Pojasnilo:—Vselej kikor hitro kater) teh članov preneha biti člao SNPJ, ali če ae preseli prod od družina in bo zahteval sam svoj 1W tednik, bode moral tisti član iz dotične družine, ki je tako «kupoo naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravništvu lista. In obenem doplačati dotlčno vsoto liatu Proaveta. Ako ttfta M stori, tedaj mora vpravnlštvo znižati datum za to vsoto naročnika. Cana liatu Proaveta Jei Za Zdrui. drlava to Kanado 61.00 z« Chlcego In okolico J« J** 1 tednik ia-------«JO f tednik ta____ — 2 tednika to..._ 2.60 '. 2 ^■»ifc« to.............s-1' 2 tadaika to----- 2.40 2 tednike in.............. 4 tednika to------- 1.26 4 tednika ta------------£ 6 tednikov to------- ni« I tednikov to---------- Za Evropo Je----------66J6 Ispotoite spodnji kupon, priložite potrebno vsoto denarja al Money Order v pismu in ai naročite Prosveto. lisL ki Je vaša lastni* ka in misleči, da je poginil, se zmedejo, tulijo od jeze in sramote ter jamejo neredno bežati. Vzhajajoče aolnce aije nemili turški bedi in sveti sijajni zmagi kristjanov. Veselo kričeč pode Sinjanje sovražnike in jih posekajo, kolikor Jih dohite. Ona hrabra četica pa, ki je Ujela ranjenega Muao in ga tirala v trdnjavo, ao bili Andrije-vi tovariši in vodila jih je—Cvi-ta sama v viteškem oklepu. Dobro ao shranili jetnika, in nikdo razen onih, ki ao ae udeležili onega podjetja, ni zvedel, kaj ae GLJEVSKI PASTIR ve tolpe—dohiti jih ista usoda. Zdaj se prebije peščica mladih kristjanskih borllcev do Muse paše, zdaj planejo nanj, ki se ljuto brani sredi svoje straže; ranijo ga, potegnejo raz konja in v tej grozni gneči odneso proti trdnjavi. Turki pa, ne videči poveljnl- (Nadaljevanje) Polnoč mine. Bledo aijejo zvezde, miren je zrak Turki ao ae natihoma priplazili do zadnjega obzidja; kristjan je preže ob vratih in za zidom. Zdajci jekne strel od severa po ozki dolinici, še eden in še eden—in zdajci se vse oživi. Turki prinašajo lestvice, drva in snope; ljuto kričeč ae plazijo na obzidje in tolčejo na vrata; ali hipoma prihrtije nanje kristjan-aka aila: vrilč in tresk in atok —neusmiljeno more Sinjanje prestrašene nevernike. Muaa miali, da ao zdaj begovi vojaki napadli grad tudi od severa^ zato združi »vojo glavno četo in Jo vede za prednjimi bo-rilci, češ zdaj bo i as prodreti v grad, pleniti in moriti. Strašen boj ae vname Pritiskajoče turške vrate polegajo kakor trava v jutranji roai p