ll-'* • yt$k d.., ras- n-UU in »mikov. MUed da,ly except SmturdagS, ' Sund«ys Holl spustila na tla sovjet- Budimpešta. Ogrska, 29. jun. i letata, okupirali mesto Reni, t stekata reki Donava in Rumunska vojaška posad-jr bila preserffcčena zaradi no- i načina invazije in v konfu-ni niti prijela za orožje. Jk.vjetske čete so zasegle ve-» »Iok? orožja in municije. okupacijo Kenija so dobile itrolo nad ust jem reke Dona- ii zdaj lahko ustavijo plovbo i uj reki. Ce !>odo to storili, Nemčiji zadan težak udarec. MOSKVA, 1. jui.—Sovjetske le, motorne 'kolone in infante-i niso naletele na odpor v svo-■ prodiranju v Bukovim, se i»j uradno poročilo. Vojaške ione so že dosegle novo mejo severni Hukovini in zasedle ir ozemlje, katerega je morala imuni ja odstopiti Rusiji. BUKAREŠTA, RUMUNIJA, I. jun.—Rumunija je dobila za-Itovila i z Berlina in Rima, da ji sta Hitler in Mussolini poma-tla. če bodo Rusi skušali zasesti tji del ozemlja nego ga je Mo-rra prvotno zahtevala. Tu potuje, da so ruske čete zasegle Mako lastnino v BesarabijL Bukarešta. Rumunija, 29. jun. • Veliko število civilistov je Io ubitih in ranjenih v poulič-h bitkah v (Vrnautiju, obmejen mestu. ki» so sovjetske če-udrle na ozemlje, katerega je orala Rumunija odstopiti Ru-ji. Bitke so st pričele med »nunisTi in njih nasprotniki, »deri so ruske čete dospele v mto. (Poročilo i/ Moskve se glasi, i prebivalci navdušeno pojavili ruske vojake, ko so vkopali na rumunsko ozemlje, t o<\oboditelje. Obsipali so k»cvetlicami in poljubi.) Kralj Kami je odredil sploš-» mobilizacijo. Kavarne, re-»vrači je in trgovine so zaprle »ta, ko so strežniki in nameš-»>ci odložili svoje predpasnike pridružili armadi dva mi-»na mož ki je zasedla stra-lične iMi/ici |o. i'o /-i1, zet ju (Vrnautija. me-*i ma 1111.000 prebivalcev, «, ti< mvadirale Doro-•J- M ''da i ja. Druge Stalino- ^ kolon.• ... pomičejo proti Bo-«rn K' | c/j v »k raj nem sever-,,T1 di«triktu Stare Rumunija. kk"r hitr.. je bila rumunska Ma informirana o tem, je a-»irala n; ij H. nemškega poslanika, 4'y]: pritisne za ustavitev 1,1 "'Metskih čet v ru un,K' I »"krajine. Johaiin »laruk. i |Jl-1"1'! M.-trukcije od Hit-Ja ^ I - ikareAto je dospela '"nska misija, ki Ma a '••■bricius, nemški ■•'<» od letel na Du- bo — Ogrska je sinoči poslala vojaške čete na rumunsko mejo in avtoritete so izjavile, da je bila ta akcija podvzeta z dovoljenjem Rima in Berlina, Uradni krogi so priznali, da je rusko prodiranje v rumunske pokrajine po okupaciji Besarabije in severne Bukovine rezultiralo v reviziji stališča ogrske vlade. Izgleda, da vprašanje miru Ali vojne zavisi predvsem od sovjetske Rusije. Zdaj še ni znano, kako daleč bo Rusija šla v prodiranju. Ogrske armade bodo morda vkorakale v Transilvanijo, provinco, katero je morala Ogrska odstopiti Rumuniji po svetovni vojni. Sofija, Bolgarija, 29. jun. — List Outro piše, da bo Nemčija stopila v akcijo, če bo ruska o-kupacijska armada v Rumuniji prekoračila reko Prut na za-padnem koncu Besarabije, ki je že pod sovjetsko dominacijo. Ta list, ki piše v -prilog nncijem, pravi, da je Nemčija proti nadaljnjim izpremembam na Balkanu, Berlin bo storil vse, da 6hrani mir v južnovzhodni E-vropi. Istanbul, Turčija, 29. jun. — Turčija je mobilizirala armado pol milijona mož in poslala bojne ladje in podmornice v Črno morje, da zastražijo Dardanele. Uradno naznanilo pravi, da bo Turčija branilci Dardanele proti napadu. Vojaško gibanje se opaža po vsej Turčiji. Več tisoč vojakov je odrinilo proti bolgarski meji, kar je svarilo Bolgariji, da se bo Turčija branila. "si.la ne bo dobila J'"1 K ,,n "..... kot je prvotno Me^ta C e r n a ut 1, ' > -inau in Cetatea-1 "*kih rokah. • jun. — Sovjetska ■i*nanilu, da je Ru-na njene zahte-'*'• je okupacija m llukovine "od '*'Ji h ntrani Ru-'-'2 U»t držala Be-^o]«> kontrolo. Ta pri«la |KMl oblast "•adria ^tvjcUka čaao-'"r* porfča, da eo ,ri" kolone in pehota ' ' rnautl, ae bodo vsi pokorili ukazom vlade premierja Petai-na. Slednji je potval poveljnike, naj ustavijo sovražnosti v smislu sklenjenega premirja i Nemčijo in Italijo. l«ondon. 29. jun. — Naznanilo iz Beiruta, da so poveljniky francoske oborožene sile v kov lonijah zagotovili vlado v Bor-deauxu, da ji bodo lojalni, nI povzročilo posebnega razburjenja v Umdonu. Angleški voditelji so upali, da poveljniki ne bodo kapitulirali pred vlado, temveč nadaljevali vojno proti Nemčiji In Italiji. Nemški letalci so ponovno napadli mesta v južnozapndnem in juftnovzhodnem delu Anglije. Bombe so ubilo 29 oseb, čez sto pa ranile. Govorice, da se Velika Britanija In Nemčija pogajata «a sklenitev miru, se vzdržujejo, čeprav jih uradni krogi v Londonu in Berlinu lanlkajo. Charles de liaulle, francoski general, ki Ih organizira nadalj nji odpor proti Nemčiji, Je bil po Churchillov! vladi prlsnatt za "voditelja vseh svobodnih Francozov." Naznanilo dostavlja, da ko ne pomeni, da je Velika Britanija pretrgala zvese s francosko vlado premierja Pe talna v Bordeauau. Letvis snuje tretjo stranko Kampanja proti "new dealu" . Waahlngton. I). C„ 29. Jun. -predsednik Roosevelt Je bil informiran, da John L I*win, predsednik Kongresa industrijskih organizacij, vodi gibanje za ustanovitev tretje stranke z namenom, da uniči "new deal". Ta poročila prinašajo v HHo hlAo člani osrednjega odbora demokratske alranke In Rooaevel-tovi prijatelji, ki prihajajo v VViuhlngton z Informacijami o lx wisovih aktivnostih, Rooseveltu so povedali, da |*wi* |Ače finančna sredstva /a ustanovitev tretje stranke. Pre«l»iedniAki kandidat te stran ke naj bi bil senator Burton K VVheeler, demokrat it Morita ne. 1.4**1* in Wh«*ler sta se nedavno sestala v Philadalphijl t večjo gru|a> mož, katere sta «ku Aala pridobiti za financiranje gibanja. Od tiMtega sestanka raziskovalna divizija osrednjega odbora demokratske strank« pralsku-je |jewi*ovo politično pretek, lost, da ga napade In oblati v Javnoall. ako !>o o-taoovi, tretjo stranko. I>ewls s#, odkar se je spri t Kooaevellom, trudi, da pridobi zlasti zamorske volike na svojo stran in za boj proti "new dealu**. Pri|a>v»4uje Jim, da je Kijosrvellova administracija odgovorna, ker kungn* ni sprejel pfotilinčarsk^ga zakonskega osnutka ia odpravil vo- Štiri milijarde za ojačanje armade Predftadnik Roosevelt podpisal načrt Wa*Mngton. I). C., 29. Jun. — Predsednik Roosevelt J« podpi sul dodatni načrt glede ojača n ja usna^ie obrambe, ki določa, da vojni in mornaričnl de-partment dobita nadaljnjo vsoto «1,479,777.147. On Je podpisal tudi dva druga načrta, ki določata potroAnjo dveh milijard do larjev za ojačanje oborožene sile, Kongres je v zadnjih petih tednih dovolil čet Atiri milijarde dolarjev za ojačanje oborožene sile na kopnem, morju In v zra ku, najvlAjo vsoto za milltarl-stične ustanove v mirnem času v zgodovini Amurlke. Predsednik je dalje podpisal načrt, ki določa potrošnjo 91.157,7II,»57 za gradnjo relifnih projektov In isimoč brezposelnim. Načrti so bili podpisani, ko ae je pričela gradnja nove boj ne ladje Iowa v ladjedelnici V Brooklynu, Tonaža te bo zna Aala 45,(Mg) ton In bo uijvečja ameriška bojna Isdja. Morna rlčnl d e pa rt m«* n t J*» acija velikega kosa Rumunije je posledica zarote, ki sU jo skovala . Stalin in Stafford Cripps, angleški poslanik v Moskvi, pravijo tukajšnji nemški krogi. Na-men te je. potegniti Nemčijo na novo bojno fronto ns Balkanu, toda Nemčija ne bo šla v nastavljeno past. jfi so prltnali. da so nemški ^flplomatje svetovali kralju Ka-rolu. naj pristane na sovjetske Wrteve glede odstopa Beaara-^u in dela Bukovine, kar bo le "začasna ureditev." Nemčija bo obračunala t Rusijo potneje. Znamenje kašejo, da ja Stalinova agresija proti Rumuniji presenetila Nemcu. Bogati nemški posestniki in veščaki. upo-sleni v krajih, katera so tased-le sovjetske čete, so pobegnili v Bukarešto. Nemški poslanik v Rumuniji očita Rusiji, da Je It-koristila priliko s pomočjo Velike Britanije In udarila po Rumuniji v momentu, ko je Nemčija ta poslana na tapadu. Nem- -cl dalj« trdijo, da J« angleški poslanik Cripps pognal 8tallna v Kumuuijo t namenom, da spravi Nemčijo v zagato. Hitler ne bo dopustil, pravijo, da bi sovjetska Rusija domlnlrala ustje reke DonaV* v stvarni Hukovini, Kralj Karol Je sklical itr«d-no si* J o članov svojega kubine-ta. na kateri so ratpravljall o situaciji, ki Jo J« izzvala sovjetska okupacija R«sarabije in dela Bukovine, Dva člana 2e-letne garde, nacljsk« organlta-clje, sla dobila poildjl v vladi. To sta Ion Simoneacu In Horia Slma. Berlin, 29. Jun. — Nacljsk! krogi so šale sinoči Informirali ljudstvo, da so sovj«tsk« četa zasedle Besarabljo In del Bukovine, Pristavili so, da je bila Nemčija točno informirana o sovjetskih Uiritorljalnlh zahtevah na račun Rumunije še takrat, ko Je podpisala prijateljski pakt t Rusijo. Hlm, 29. jun. — Avtoriteta so sinoči itjavil«, da Italija, ki tesno sialeluj« I HejnčIJo V dlplo- ' matičnih alUiviHsitlh na Balkanu, ne nasprotuj« Stalinovim akcijam v Rumuniji. Ona J« ta mirno izravnavo lerltorljaln«-ga problema nu*(l Rusijo In Ku-munijo, vendar |a>zorno opatu-j« razplet položaja, ki ga Ja ustvarila ruska okupacija runi unakega osam IJ a._ Smrt italijanskega maršala misterij Kairo, Egipt, »0, Jun—8mrt Italijanskega letalskega maršala Itala lialb«, ki J« § svojim letalom tr^Ačil na tla pri Tobruku, Libija, so angleški krogi otna-čili za misterij. Prvo poročilo se j« glasilo, da so angleški letalci napadli letalo, v katerem ae Je voti I, kar pa Angleži tanikajo. Namignjeno J« bUo c«lo, da J« Mussolini (slgovoren ta smrt marAala. - " Nemčija obljubila pomoč Juini Ameriki Berlin. 29. Jun. — Nemčija J« obljubila ekonomsko pomoč Jui-noamrrlAkim državam, če bodo kMp»rirale z njo. NacIJski krogi ao označili govorice, tla Hit-lerj«vi ag«utj« nameravajo u-prizor 111 pni v Južni Ameriki, za nesmiseln« in brez vsak« podlage Govoric« o puču širijo britaki propagstorjl, da nahuj-•kaJo ljudstva proti Nemčiji. pondeuek. l Tli K KNLICHTENMBNT IN LASTNINA SM»VICNS*II NASOUNS fOUPOBNK JBDMOTB PHOHVKTA Kdo gnoji peti koloni v Ameriki? Ameriška Domovina iz Clevelanda jc pred nekaj dnevi priobčila odlomek iz pisma, ki ga je prejelo uredništvo tega lista. V odlomku iz tega pisma, ki ga je pisal rojak in naročnik A. D„ so sledeči stavki: **.. . In da tako udrihate Čez Nemce, to nam pa zna še napak hoditi; ne nam tukaj, ampak v stari domovini. Nemec danes vse vid! in sliši in če bo zmagal, bo šel tudi nad Slovence, ko vidi, da mu nismo prijazni. Poglejte, tudi Jugoslavija se nagi bije k Nemcu in ne zato, ker se ga boji. Zato bi vam svetoval, da tudi vi bolj premislite, kaj pišite, da ne boste enkrat obžalovali, ko bosjt$ spoznali, da ste škodovali Jugoslaviji. TiŠlte raje, da se ni treba Ameriki vmešavati v evropske homatije . . /' V ostalem, kolikor je objavljenega, se naročnik Ameriške Domovine huduje, čemu se mi v Ameriki brigamo za Angleže in Nemce, ki naj sami poravnajo svoje stare dolgove, mi pa nismo zredili (!) naših sjiiov, da bi jih po* šiljali na evropski! bojišča';. /To, da je nevarnost, da pride Nemec v Ameriko, je le "propaganda za vojno," toda, "če* bi kdo napadel Ameriko, jo bomo pa šli branit vsi . Enakih zabavljanj zoper "propagando za vojno" in opozarjanj, naj Američani "ne jezijo in ne dražijo Hitlerja," opažamo te dni mnogo tudi v ameriških dnevnikih, ki imajo posebno kolono, v kateri čitatelji izražajo svoja mnenja. . Na to dopizniško aktivnost pristašev pete kolone je že opozoril urednik nekega čikaškega liberalnega dnevnika, istočasno je pa potožil, da pristaši demokracije niso tako pridni in raje molče. Kje pa naši ljudje (in domačini) pobirajo ta zabavljanja proti obrambi demokracije? flaml si tega ne izmišljajo, ker je nemogoče, dalji različni ljudje v različnih krajih sami" prfal na eno in isto idejo. Ali ni nekje vir resnične pro|mgande, ki daje navodila in argumente, da je pripravljenost Amerike na obrambo "propaganda za vojno" v Evropi? Mar nI nekje vir, ki zapeljuje preproste ljudi, da "je bolje, če zmaga Hitler"? * Da — ta vir je! Med vsemi viri nacijske In fašistične propagande v Združenih državah je najaktivnejši in najnevarnejši oni vir v Koyal Oaku pri Detroitu. Mesece in mesece Je **fa-ther" Coughlin obrekoval demokracijo in na-IM«ljaval vodo na Mussolinijev in Hitlerjev mlin v svojih radiopridigah in obenem v svojem magazinu Social Justice, v katerem se njegovo ogabno obrekovanje nadaljuje še danes. In tega strupenega Coughlinovega ma-gazina nahaja veliko tudi med slovenske katolike v Ameriki. Tako se je v teku mesecev skotilo Coughlinovo krilo pete kolone tudi med ameriškimi Slovenci, med slovenskimi katoliki, ki zdaj grizejo A. D. In najbrte grizejo tudi A. 8., ko |M>«kuša jezditi dva konja! Coughlin je mnogo in mnogokrat v svojem magazinu hvalil Hitlerja in Mussolinija. Dne i». oktobra ltWJ je njegov magazin pisni, da je bolje, če Hitler zmaga, kajti Hitlerjeva zmaga l>i katoliški cerkvi manj škmlils kot pa bi ami-ga demokracije! Mnogo in mnogokrat se je < Coughlinov magazin hahal, da Nemčija in Italija izvajata Coughllnovlh 16 točk "socialne pravičnosti"! Mnogo In mnogokrat se je Coughlinov magazin norčeval iz ameriške demokracije In nazval predsednika Kooaevelta "Antikrista!" Mnogokrat se pa Coughlinov magazin v preveliki fašistični gorečnosti tudi raplete v protislovje; tako je po konferenci v Monakovem pohvalil kapitulacijo Chamber-laina iti Daladierja. češ ita ata modro ravnala, ker st« fbvpustiln Cehe Hitlerju, zadnjo jesen je |mi oatro napadel Cehe, češ čemu bi |M>ma-gnil Angležem in Francozom, ki ao Jih v kritičnem momentu pustili na cedilu! Vse to člt* neko število naših ljudi in danes a«i pijani coughlfnlzma. Nič čudnega torej ni, da zalHivtjajo čet slovenske katoliške liste, ki nočejo hoditi za "failhrnm" Coughllnom, dasi t a prav nič ne kritizirajo. Kakor pa ao pristaši Hitlerja med coughli-novci tako ao tudi m«1 Stalinovimi komunisti %eeh narodnosti. Mnogo je atalinovcev, ka-lDalja ? ušnjt kolini.) Livcev ne smemo preveč obremeniti 2ivčni sistem se obrablja v vsem človeak delovanju ali nehanju, bodisi če delamo ali počivamo. Za njegovo obnavljanje je potrefc dobra hrana in počitek. Počitek živčevju d spanje. Za odraslega človeka je potrebno n manj oeem ur spanja, za otroka pa še mm več. Tisti, ki hoče, da bo njegovo umno ota je vse bogatejše, da bi postaLizku*enejii, i ra opazovati, se mora učiti in razmiSljtt vsem, najbolj pa o svojem poklicu. Umsko i Ijenje človeka se prične že v detinski dobi-in konča šele s smrtjo. Prav tedaj se prične di vzgoja živčnega sistema. Niti umsko, niti telesno delo ne sme biti p več naporno in utrudljivo. Po delu je pot ben počitek, ki nam ga dajeta spanje in zal va. Posledica pretiranega utrujanja živ« učenjem so razna živčna obolenja, posebno vrastenija, oslabelost živcev, bolezen, ki ae vlja pri mnogih ljudeh. Največkrat obolijo sti, ki se uče za kakšen izpit. Učiti se je m reč treba tako, da imamo od vsega truda ti zaželen uspeh. To pa dosežemo tedaj, če * čimo v redu in s pametjo. Pred dvajsetimi Risba koča m farm srake delavce. Id be s t racija fannAv zaAfHe bo financirati gr« ^•DEUEK^JUUJA kovice ■starega kraja Slovenije $tvo z žitom j4ki pridelki so zadnje me-v ceni silno narasli. Pri na^ •tar običaj, da »e cene pše-iD tudi drugim poljskim Jkom spomladi zvišujejo, na ne zvišujejo kmetje, am-Jiinikl in špekulanti. Zato čno, da visoke cene ne ko-kmetom, marveč le onim, * špekulativno bavijo s tr-> i žitnimi in drugimi polj-„ pridelki. Vsako leto nam-veleposestniki in žitni tr-pokupijo žito te ob setvi, je od jeseni do aprila. Dogo-w z manjšimi kmeti, po ceni jim plačajo žito, ki |bodo kmeti pridelali in jim i h način tudi izplačajo goto-peske, ker kmeti potrebujejo mr. Ko je nakup bodoče žet-javnem izvršen, prično vsa-,leto z dviganjem cen po 20 do i odstotkov, kar lahko store, raosi s tem ravnanjem osvo-i monopol v trgovini s polj-imi pridelki. Kmet pridelkov ia več in, kdor jih hoče kupoli, jih mora plačati tako, ka-r to žele špekulanti. To se po-ivija vsako leto in prekupci K«ajo ogromne milijone iz Biumentov sploh in tudi iz vete večine kmetov, ki ne pridejo poljskih pridelkov niti za >jo potrebo. Za Slovenijo, Sr-jo, kraško zemljo in deloma t 10 in Hercegovino je to pra-gpiošno. Prav posebno občuten je ta idostatek letos, ki ga pospešuj >jo vojne razmere in vojna psi-m. — Lapske cene pšenice so He razmeroma nizke. Da bi tprečili ali vsaj omejiii veriž-jitvo z žitom, so ustanovili že led, par leti žitno družbo Pri-ftd. Ta družba je pokupila lani Hi 36,000 vagonov pšenice, ir je malenkost. Koruze, ki je ri nas tudi važen pridelek, pa |foiba sploh ne kupuje. Prizad k iito prodal in ga nima več v llojfi. Nastalo je povpraševanje Hitu in koruzi, ker smo blaga leveč prodali v inozemstvo koruzo že uvažamo), ali žitni mopolisti, ki so "dobro špeku-sedaj lahko navijajo ce-i po mili volji in so si uredili llo?e. Zato se ne smemo čudi-Ue so cene pšenici in koruzi mule kar za 150 do 260 od-Ptkov za zaloge, ki so jih špe-■knti v špekulacijske namene piali v svojih skladiščih. Ta postopek se vrši pri na« Že in leta. Mi gotovo nismo temu, da »e poljedelski MHki plačujejo po primerno »nhcenah, ali te cene morajo j« v prid manjšim in siromaš- ■ kmetom, ne pa zgolj velepo-fikom in kapitalističnim »upcem. — v naši državi J*> v veliki večini malo po- ■ "i bajtarje. Vsi ti so kofi- ki .sami kupujejo polj-» Pridelke za svojo potrebo, če « i* vpoštevamo mnogo na-1 pasivnih jKikrajin. Verižni-J« oljskimi pridelki je za-* krivično izmozgavanje plasti naroda v interesu i kroga veleposestnikov in Itn i kov. Obetajo Micor naredbo o določi ^ I •oljske pridelke za — Voinp rarniAM 1 Blago, ki največ znaša v našem uvozu, pa je naslednje: 1 ton '' lan ....................38*42 železo................121,877 Svila in druga preja ........... 12,087 miner. olja........161,148 premog ........806,841 I u'jne razmere. Na- potrebna ali naredba fcf P"malo. Ukrepi, ki naj | ' basanje ugodneje rešili, * m"rali nanašati sploh na Marstw, s ,»oljskimi pridelat, bi bilo treba načrtno "^"tvo i„ odpraviti veriž-izkoriščanj« kmetov in !*®*ntov. Tomu namenu pa »e ne more ustre- mil. din 892,8 676.4 243.2 mi I 141.0 Statistika nam pravi, da smo 1939 uvozili strojev, opreme in orodja sa 888.3 milijone, dinarjev, električnega materiala za 176.2 milijona dinarjev in prevoznih sredstev za 261.6 milijonov dinarjev. Ta bilanca sama na sebi še ne bi bila nič posebnega. Toda v tem je "anomalija, da izvažamo za 441.4 milijone surovega bakra in uvažamo bakrenih izdelkov za 28.9 milijonov. Lesa izvažamo vmč kot za eno milijardo, za uvožene lesne izdelke pa plačamo 10 milijonov. Papir se izdeluj« iz lesne celuloze in za uvoženi papir smo plačali 47.6 milijonov. Živine izvažamo za več kot milijardo dinarjev, vendar smo uvozili za 19.8 milijonov loja. Izvozili smo za 232.6 milijonov prediva, vreč smo pa kupili za 6.2 milijona v inozemstvu. Rud izvozimo za 327.4 milijone, ali uvozili smo nepredelanega ali pol predelanega železa za 81.6 milijonov. Za tračnice, mostove in drugi materijal smo izdali lani 104.6 milijonov. Rude in surovine poceni prodajamo, da kupujemo drage izdelke. Uvoz plugov nas je veljal 7.8 milijonov, svedrov 7.3 milijona, žebljev 2.2 milijona in drugih železnih izdelkov 268.1 milijona. Drago železo torej dobivamo nazaj. Ovac imamo preveč. Volne smo pa uvozili za 99.4 milijona. Rejo ovac bi bik) treba dvigniti in volno doma predefati. Živine smo lani uvozili ogromno število. Toda uvoziti smo morali za 24.3 milijona kož domače Živine. Za sladkorno peso so pri nas ugodni pogoji; gojitev pese se omejuje in uvozili smo lani za 17.9 milijonov sladkorja. Prav bogata dežela smo glede oljnih semen, vendar smo lani uvozili za 43.8 milijonov teh semen. Za navedeno uvozno blago, ki bi ga lahko doma predelovali in predelali, smo lani plačali 763.3 milijone dinarjev. Te številke iz naše trgovinske bilance smo. navedlir kako potrebno bi bilo pri nas dvigniti produkcijo in delavnost. Surovine pošiljamo v inozemstvo, da potem kupujemo predelano blago, namesto da bi doma pospeševali pridelovanje in predelovanje surovin ter jih izdelovali kot industrijske produkte. Cene surovin, ki jih prodajamo, so tako nizke, da je blago trikrat prepla-čano, kadar kupujemo. 6 tem trošimo zlato naših rudnikov, gozdov, poljedelstva in živinoreje. Da se to popravi, je res potrebno sistematično gospodarstvo po načrtu. Delavsko zavarovanje v Sloveniji — nad en milijon primanjkljaja • Okrožni urad za zavarovanj« delavcev vrši samostojno le zavarovanje za primer bolezni. 'MrKjr* ton l M 27,149 1.172.000 177,718 t'ffa 4>laka Ki ■• — ■ ^Mkov vrednotil v, mil. din 1,121.2 1,124.6 441.4 327.7 311.7 znaša kij učil svoje poslov anje s 1.83 milijona dinarjev poslovnega primanjkljaja. Povprečno število zavarovancev je znašalo v L 1980 99,996, najvišj« pa 108,401 in je padlo v septembru in oktobru za sko-ro 10,000 oseb. Povprečna zavarovana mezda je znašala din 26.17 na dan. ali za 37 par več kot i. 1938. Celokupni zavarovani zaslužek pa je dosegel vsoto 788 milijonov dinarjev i« je bil nižji za 10 milijonov dinarjev v primeri z letom 1900. Povprečni odstotek bolnikov je znašal 1.39 do 2.90 odst. zavarovancev (v 1. 1938 2.72'. ). Razmeroma vieok odstotek bolnikov je pripisati na račun hri-pi, ki je kot epidemija zajela Slovenijo v začetku i. 1939. Urad je moral prisilno izterjati §1.81 milijonov dinarjev neplačanih prispevkov in je v ta namen izvršil 91,778 rubeži. Kljub temu pa znašajo neplačani zaostanki na prispevkih ob koncu leta 26.46 milijonov dinarjev ali 24.56 odstotkov celoletnega predpisa zavarovalnih prispevkov. Skupni dohodki so znašali 54.77 milijona dinarjev in odpade od tega 63.28 milijona dinarjev na predpisane bolniške prispevke. Skupni izdatki pa so dosegli vsoto 56.10 milijona dinarjev in sicer odpade na izdatke za: Hra-narino 16.57 milijona dinarjev, porodniške dajatve 8.29 milijona dinarjev, pogrebniške 0.34 milijona dinarjev, zdravniške stroške 6.05 milijona dinarjev, zdravila 5.86 milijona dinarjev, oskrbnino v bolnišincah 6.72 milijona dinarjev, zdravljenje v kopališčih 3.24 milijona dinarjev, zdravljenje zob 1.20 milijona dinarjev, vzdrževanje ambu-latorjev 1.44 milijona dinarjev, upravne stroške 6.97 milijona dinarjev, stroške samouprave (seje imenovane uprave itd.) 0.11 mHijona dinarjev, nadzorstvo bolnikov 0.82 milijona dinarjev, dotacija skladu sa odpis neizterljivih prispevkov 1.38 milijona dinarjev, dotacija skladu za pokritje primanjkljajev 1.33 milijone dinarjev. Na posameznega Člana odpade izplačan« > hranarine din 165.37, izdatkov za zdravila din 58.67, oskrbnin v bolnišnicah din 67.22, stroškov za zdravniško lečenje din 82.40, ambulatorijskih stroškov din 14.42, upravnih stroškov din 69.76. Za zdravljenje tuberkuloznih v sanatorijih je bilo izdanih 1.98 milijonov dinarjev. Imovina OUZD znaša ob koncu l 1939 42.47 milijonov dinarjev. Delodajalci neredno odračuna-vajo prispevke za socialno zavarovanje, kar ogroža redno poslovanje urada, pa tudi pravioe delavcev iz naslova zavarovanja za starost, ker a« rente plačujejo samo na podlagi vplačanih prispevkov. Obilen blagoslov Oče pričakuje radostnega dogodka. že nekaj ur se nestrpno sprehaja sem in tja, h hiše na vrt in spet nazaj . . . Na lepem se vrata odpro . . . Bližajo se mu koraki . . . pojavi se zdravnik in mu stisne roko. "Ali je končano?" vzklikne srečni očka. "Ali je deček r "Da, srednji je deček." e Nesrečna pozabljivost "Gospod, zakaj ste me na lepem poljubili? Ali ste pozabili na dolžnosti gentlemana?" "Ne, pozabil sem naočnike." PROgVETA naselbin (NaJaljovaaj« s t. strani.) potrebno za piknik. Ker je bil čas prekratek, se je seja zaključila. Ker je ostalo še več stvari nerešenih, smo bili odborniki in odbornice primorani sklicati izredno sejo, ki se je vršila 6. junija v prostorih trgovske zbornice. Razpravljali smo o našem pikniku, ki se vrši 4. avgusta v Rooseveltovem parku—v Suscho-vem gozdu. ■Izvoljena je bila tudi pogrebna načelnica mrs. Josephine Dragan. Njen odbor ima nalogo, da oskrbi vence umrlim in kolikor največ mogoče voznikov, da izkažejo zadnjo čast umrlemu. Izvoljena je bila tudi načelnica pogrebnega pevskega odbora mrs. Mary Kovacic, ki ima nalogo, da preskrbi pevce, da sapo-jejo nagrobno pešam. Apeliramo na vae one Slovence, ki še niste državljani, da s« prijavite za poduk. Dobili vam bomo učitelja mr. Hickoryja, ki vas bo učil privatno, kjerkoli ho-Čet«, to je sa»o Slovence skupaj. Apeliramo tudi na vse Slovence in Slovenke, da se udeležujete sej A. S. Z. (Dopis smo dobili prepozno za obj»vo zadnje seje. —Ured.) r .j Mary Fale, predsednica. / Varujte se prevelikega napora! Hoja po stopnMh, {»izogiba, nje in ittegowmje f/otpodinj* najbolj utrujajo Glavno je, da si zna gospodinja delo razdeliti ln da je zdrava. To sta pogoja, da se preveč ne utrudi in da je nekaj več od dobre kuharice ali dobre sobarice, da je dobra gospodinja. Pred vsem ai Otflejmo glavne vzroke, zaradi kateri se žena v gospodinjstvu utrudi, dele potlej s« boste utegnili osvoboditi nepotrebnega utrujanja, tako da boste spremenili svojo drfto, svoje Da vade in nekatere podrobnosti pri vodstvu gospodliij stva. Če kdo ljubi svoje delo, ga to delo ne bo tako utrujalo kakor pa delo, ki mu je zoprno. Zdravje je v vseh primerih v vsakem načrtu vodstva gospodinjstva na prvem mestu. Delo ii je treba razdeliti Najtežja dela je treba enakomerno razdeliti na vsak dan v tednu. Vsak dan morate eno uro ali vsaj pol ure počivati. To je odvisno od tej;a, koliko Članov ŠU-je vaša družina, in od vašega zdravja. Izogibajte se preveč utrudljivega dela. Naj vaši o-troci sami skrbe za svoje sobe, naj sami pripravljajo svoje postelje, pospravljajo v omare svoje obleke in druge stvari. Naj vam čistijo zelenjavo. Pa tudi ratllčne druge reči lahko otroci delajo. Rajši se držJt« izreka, da "materi ni treba pomagati otrokom pri njihovem delu, pač naj pa delo tako razdeli, da bo vs« o pravem času končano." Ali dovolj jsste In j« vaša hrana dovolj močna, kadar imate kakšno težje delo, kakor Je na primer pranje perila, in ali se pri lem prehitro ne utrudite? Ce m prehitro utrudit«, morat« m«d dvema obedoma nekaj jesti, kadar pa opravljate težja dela, morate toplo južina- mm I«* Utvt, katerega m ti. Fizično delo utruja mišice, kar je običajno aeškodljivo, vendar pa ne smemo pretiravati. Telesu je potrebna pobuda za kroženje krvi, to pa dobite med fizičnim delom. Stanovanje naj bo zmerom dobro prezračeno. Vlaga in toplota zraka v sobi igrata veliko vlogo. Temperatura naj se giblje od 18 do 20 stopinj Celzija, vlaga naj znaša od 40 do 60 odstotkov. Zaradi zdravstvenih razmer je dobro imeti v hiši priprave za merjenje toplote in vlage. Stopnice najbolj utrujajo Hoja po stopnicah zahteva od nas petdeset odstotkov več energije kakor običajna hoja. Ce imate pralnico "prižemiju, morate perilo zbrati in vsega hkrati nesti dol. Um&zano perilo, ki ga odlagate, zbirajte na določenem mestu in kadar imate pot v klet, ga nesite s seboj, ne pa, da bi nalašč za posamezne kose hodili pp stopnicah. Ko perilo slikate in zakrpate, porazdelite vse tiato, kar je treba nesti v prvo nadstropje, da nesete vse hkrati. Utrudite se pa lahko tudi od premočne ali prešibke svetlobe. Ženska naj se svobodno giblje Vaša Živahnost in okretnost je pogosto odvisna od vaših oblek. Gospodinj« ne smejo nositi predolgih naramnic, ki bi sleherni trenutek utegnile zdrkniti s» ramen, močno atisnjen pas in obleke, v katerih se ne morejo prosto gibati. Gospodinja mora imeti preproste, a u-dobne obleke in čevlje z nizkimi petami, ki ustrezajo njeni hoj*. Nekdo je rekel: "Imeti morate udobne čevlje in udobno posteljo, kajti v njih prebijete štiri in dvajset ur Časa na dan." , Dober odmor čez dan pomaga proti utrujenosti. Navaditi se morate, da sleherni dan počivate ob določenem času.. Pijte dovolj tekočin in skrbite zato, da jeste zmerom ob določenem času. K jedi po motnosti pripravite še dve vrsti selen j a ve in sadja. Eno vrsto sadja in eno vrsto zelenjave pojejte presne. Kozarec tople vode pred malico tudi utegne veliko koristiti. Doslej še nismo spregovorili o položaju telesa med delom; to sahteva od vas zdravja in različnih priprav za domaČo uporabo. Vstajanje, iztagovanje, sklanjanje, stanj« in sedenje čez dan bolj utrujajo kakor delo samo. Poskusi so pokazali, da Človek med letanjem porabi najmanj energije. C« sedite, porabite za 4 odstotke v«č energije kakor za letanje, če stojite, porabite 12 odstotkov, če se pri-IMtgibljete pa 65 odstotkov več energije. Gospodinjskih del ne morete opravljati lete, latiko pa delo tako uredite, da sodit« ali stojite in tako porabit« manj en«rgij«, kakor pa č« sO gibljete. Skrbite na primer zato, da lupite povrtnino sede, prav tako ko pripravljate jedi, ko krojite, pomivate ln likate. Dala, ki Jih morat« opravljati stoj«, so: sna-tenje sob, pranj« in ot»šanj. D*lo opravljajte s normalno hitrostjo in od časa do časa počivajt*. Tako boste lahko kar uajveč storili. Ilygela, Chicag" Od leve na denno: James W. Fllxpatrlck, federalni poaredova-lec; VValter Keuther, načelnik depsrtmenta avtne unije pri General Motors Corp., In federalni ponredovalec James F, I)ewey kon-ferlrajo o nk leni t vi nove pogodite h korporacijo. Ali ftt naratol m nik "Pronret*"? Podplr»Jt* svoj lift! A _ | ^ Vitamin rodovitnosti Najnovejši vitamin K Ima aslenjava, poaebno solata Strokovnjaki, ki so se bavlli z delovanjem tlez, ki izločajo hor m o ne, so vse do pred kr;«fVim mislili, da je odvisna rodovitnost Človeka in Živali samo'od hormonov, Pred kratkim »o se pa pričeli rssidkovalci bavitl s prav tem vprašanjem, in uspehi, ki so jih doslej dosegli, so vredni dovolj pozornost i. Skupina teh učenjakov dela poskuse t živalmi; . šivali se..... rajo ravnati po raznih dietah ln po teh poskusih ugotavljajo znanstveniki vpliv vitaminov nft šiva bitja. V tej skupini igrajo najvažnejšo vlogo Američana H. M. Yvens, G. D. Bur in njuni sodelavci. Svoje poskuse sta delala podganami; hranila sta jih s žitom, sesekljanim korenjem, listjem raznih rastlin, kosci kosti, mesa ia vode. Za ta poskus so učenjaki izbrali podgane, ker zelo dobro prenašajo to dleto ln sploh ne gfthtevajo dosti nege. In da bi ugotovili vpliv te dieto na mlade šivali, sestavijo znanstveniki vsak toden poročilo; ta poročils vodijo leta in leta; v njih nI samo sgodoVfha roditeljev, temveč tudi nj(hovlh otrok in vnukov. Na koncu lahko izberejo znanstveniki na |>odlagl izkušenj in beležk tisto dieto, ki trajno vpliva na organizem ali na delovanj« posameznih organov. . S pomočjo teh poskusov so na-l>osled Američani sestavili dieto, ki Ima vše potrebne snovi za živ-Ijenje ln dsje razen tega tudi potrebne kalorije, hkrati pa vsebuje ksrbohidrat«, tolšč«, beljakovino in Vitamine A, B, C in I). Bamo en n«do*tatok ima ta dleta, toda ta Je velik; ugotovili so, da ta dleta s časom oslabi ln edo poginoma uniči zmotnost razmnoževanja pri podganah. Sicer pa rszen nekaj neznatnih sprememb na koži niso opazili nobenih drugih sprememb, Kmalu so spoznali, da so jHid-gane, posebno samice, doživele ob tej dieti prav nenavailen proces. Ko so bile samice prvič bre-je, so povrgle še žive mladiče; ko so bile druiTič »>reje, so pa že povrgle mrtve mladič«. Naposled kljub dobri hrani samice niso več povrgle, čeprav so se v redu (>arile. Sicer so postale breje, nekaj časa se Je pra plod brez sledu Izginil. Nato so samice postale spet nemirne, spet so se parile, U>da mlsdičev niso več imel« Pozorna anatomska raziskovanja so pokazala razna m»|»rlčako-vsna odkritja. Izkazalo se Je, da je maternica sp«t posrkala semensko slanico In da s«. Je plod pričel razvijati. Toda ta plod J« kratko in malo prešel v maternično tkivo. Ce m se zdrave samice parile a samci, hranjenimi fio takšni dleti, sploh niso postale breje, kajti samci so postali po pet itr ali šestih me-s«cih takšnegs hrsnjenja popolnoma sterilni. Njihov spolni nagon se slrer nI zmanjšal, toda samci niso bili sposobni, da bi zaplodili potomce. Zelo zanimivo Je pa to, da so prav t« živali, Iti so bil« t« čisto sterilne, spet dobfle tihoftnost oplojanja. če se med razdobjem količino zeleue solate ali pomarančnega soka. To je pa veljalo samo za samice, ki so te prav v kratkem času impuluoma ozdravele. To odkritje je prepričalo znanstvenike, da mora biti v zeleni solati ali pa v pomarančnem soku neki neznan element; če v hrano šivali ni prišlo prav nič tega elementa, je |>ostala žival popolnoma neplodna. Dleta brez tega elementa Je samce počasi in bres bolečin kastrirala, samice so pa ob njej postale sterilne. Ta element J« dobil Ime . vitamin E. . Vitamin E so najprej dobili v INtmarančnem aoku in v zeleni solati, iKiznaje se je pa izkaaalo, da se nahaja tudi v zelenem listju večin« rastlin, v rasnem sadju In v pšeničnem srnju. Vitamin E se razlikuje (ki drugih vitaminov posebno s tem, da prenese zelo visoko toploto. NI bilo lahko dobiti čisti vitamin K, to-da tudi to se Je posrečilo v laboratoriju Emersonovem v Goet-tingenu. Tam so s poskusi dokazali, da je neznatrta količina tega vitamina, na primer trije millgrami dovolj, da ozdravi sterilna podgana. Prav tako Je otrok imun pred vsemi otroški-mi boleznimi, če dobi doječa mati nekoliko vitamina K, Po drugI strani so snsnstveni-ki dokazali, da imajo šivali, posebno domače, premalo vitamina E in da so zato neplodne, Ali velja to tudi za ljudi, doslej še niso mogli ugotoviti. dveh parjenj dobile neznatno Ru$ija in Firuka Minili dogovor Helsinki, Finska, 29. Jun. Tu poročajo, da sta Finska In sovjetska Rusija sklenili trgovinski dogovor. Ta med drugim uključuje provizije glede plačevanja vo]ne odškodnine. Kanadahi rukiUc * N potopil Ottawa, Kanada, 20. jun. — Premier Mackertzie King Je Informiral parlament, da se Je kanadski ruŠJIec FraSer isitopll v bližini francoskega obrežja pri Hordeaiizu. Ali je zadel ob mino, ali Je bil torpedlran, premier ni povedal. I>ejal j« le, da so se vsi člani posadke rešili. Ta Je prva Mita ladja, ki Jo je Kanada izgubila v vojni. lUkord "Včeraj sem bil v cirkusu in videl nekega atleta, ki Je s golimi rokami ustavil tri drveče avtomobile." "To še.ni niči Jaz sem pred kratkim t eno samo roko ustavil cel vlak " "Nikar se ne šali!" MRes, res! Potegnil sem za zasilno zavor<^ HM>VKNHKA NARODNA l*OIM»OKNA JRDNOTA izdaja svoje publikacije In Ao posebno lUt Proeveta M korteli, ter potrebno agitacij« društev in član«4va in ss gaado svojih idej. Nikakor pa ne za propagando drugih podpornih orgaalsaclj. Vsdu «r-gaaiaacija Al gla«iil<>. T»c«j aglt in naznanila dragih organizacij in njih m ne pošiljajo V senci albanskih planin Prigod« aloventktga vojaku 9 Makedoniji Spisal Ivan Jontsi Janez se je prešerno zasmejal. "2e vem, kaj misliš reči," mu jenj^sekal besedo; "če bi bil na mojem me*tb?T>iMl strašno previden in bi vse mirno prenašal, potrpežljivo kakor božji volek . . . Premehkega srca si in V kosteh ti tiči polno svetega strahu pred oficirskimi epo-letami . . . Ej, v tebi bodo imeli še dobrega, 'bogaboječega' kaplarčka . . .! Da, to si ti, Lipe . . . Ampak jaz, tovariš, sem iz drugačega testa! Močniki smo bili vedno trde grče, trde kot pe^e v je Grintavca, pod katerim nam je tekla zibelka . . . Ej, Savič naj le pazi, da se ne opeče! ..." Toda prvo besedo je imel poročnik Savič. Nekaj dni pozneje, prve dni junija, ko se je četrta stotnija preselila v šotor«.na zapadni strani mesta, je stotnik JuretiČ nekaj zbolel in polko vna komanda je poslala na njegovo mesto poročnika Saviča. Janez je tisti dan vršil službo dnevnega podčastnika ali dežurnega, kajti stotniji je pri- ( manjkovalo podčastnikov in je zato tudi Janeza večkrat doletela ta dolžnost. Sredi popoldneva, ko se je Janez baš sprehajal med dvojno vrsto šotorov, dočim so se njegovi tovariši hladili v veliki uti it vejevja, ki je stala na koncu taborišča, je Savič ošabno pristopical v taborišče ter brez nadaljnjega nahrudil stražnika ob vhodu: "Butec, kje imaš dežurnega?" "Gotovo ne v žepu, gospod poročnik!" se je zbadljivo oglasil Janez, stoječ jedva pet korakov ta stražnikom. "Želite?" Njegovo obžalovanje, porojeno iz hudobne maščevanjaželjnostl, Je veljalo dejstvu, da je Janez opravljal službo dežurnega — in službujočega podčastnika se tudi častnik ne sme dotakniti , . . Toda presenečenja in razočaranja je bilo hitro konec in v častnikovih bodečih črnih očeh je zalesketalo hudobno zadoščenje, ki je nemo govorilo: "Sicer mi pa sedaj ne uideš in prej ali slej boš plačal za svojo predrznost . . . Navaden, zabit prostak ml že ne bo odtujeval deklet, posebno, dokler bo pod mojo komando!" Na glas je pa zarežal nad nJim: "Kaj stojiš pred menoj kot tnalo I Skliči mi četo!" "To mi lahko zapove samo moj poveljnik", ga je zavrnil Janez, ki ni nič vedel o bolezni ka-petana Juretiča. Tedaj se je Savič široko razkoračil pred njim, vprl roke v bok ter posmehljivo zategnil: "To se razume, bratec! In jaz bi samo rad vedel, ali vas je kapetan Juretlč naučil, da vas mora poveljnik prositi — lepo prositi! — da bi ga izvolili ubogati?" Potem pa je nenadoma z besnel, srdito zacepetal ter besno kriknil na Janeza: "Bedak! Jaz sem tvoj novi poveljnik!" Toliko, da se ni Janez zvrnil na tla od presenečenja. Savič da je novi poveljnik stotni-Je? Prekleto, ta Je pa lepa! Ta hudič gizdalinski pač ne obeta fantom sladkih dni . . . Strela božja! Poročnik, ki mu fantovo presenečenje ni u-šlo, pa se Je zlobno radoval: "Ti ne prlja, a? Vem, da ne. Zdaj boste videli in čutili, kaj se pravi, Imeti pravega vojaka za poveljnika .. Janez ga Je od strani ošinll s prezirljivim pogledom, ki je zaničljlvo govoril: "Pravega vojaka? Prekleta šlapica gizdalinska, širokousti-ti se ras znaš!" Medtem je že poklical četnega trobentača in pet minut pozneje Je stala četa postrojena pred novim začasnim poveljnikom, zaradi škandalov is kraljeve garde vrženim in za kazen v De-bar poslanim poročnikom Savičem. Janez je stal ob strani in s težko slutnjo v duši pričakoval najslabšega. In .njegova.-slutnja ga n1 varala. Poročnik je stopil k prvemu vojaku v vrsti. "Ah, kako lepo si si zapel bluzo r je z zoprnim glasom zapel skozi nos ter s palcem pokazal na dvoje odpetih gumbov. Fant ae je začel opravičevati z naglico, toda komaj je zinil nekaj besed, ko ga je poročnik z vso silo počil po u-stih. "Molči!" je kriknil. In 2e je bil drugi vojak na vrsti. Potem tretji. Nato četrti. In vsem se je enako godilo. Fantom so lica gorela v srdu kot maki v pšenici, ali njihov srd je bil brez moči, čeprav stoji v vojaškem zakoniku črno na belem, da oficir pod nobenim pogojem in pod pretnjo kazni ne sme udariti vojaka; ampak če se kaj takega vendar le /godi, tedaj ga vojak pod nobenim pogojem ne sme naplačati v enaki valu-ti, če si noče zaslužiti pet ali deset let trdnjav-" ske ječe . . . Seveda, pritoži se lahko, če se ne boji, da ga bo potem surovi poveljnik tepei in preganjal na sto drugih načinov do konca njegovih vojaških dni . . . Po vsaki klofuti se je poročnik obrnil proti Janezu ter se mu škodoželjno posmehoval, češ, tudi on bo še prišel na vrsto, čeprav Je danes varen — zaradi službe, ki jo vrši . . . Janez pa se mu je za njegovo ljubeznivo obetanje zahvaljeval s pogledi, ki bi ga bili gotovo umorili, če bi se mogli spremeniti v jeklo , . . Naposled se je poročnik ustavil pred kaplar-skim pripravnikom Medvedom, ki je bil po zunanjosti res povsem podoben renčečemu gozdnemu vladarju, sicer zelo ljubezniv dečko, toda v jezi divji kot razdražen bik. In tedaj se je zgodilo nekaj čudovitega, kar je ponovno dalo mogočen poudarek trditvi, da so veliki surove-ži tudi veliki strahopetci. Poročnik, ki seveda ni vedel, da ima to pot pred seboj namesto ovce pravega pravcatega medveda, je tudi na tem fantu opazil nekaj iz reda ter med silovitim preklinjanjem dvignil roko, da ga udari v obraz. Se tisti hip pa mu je roka kot primrznila ostala nad glavo, potem pa kot odsekana omahnila k hlačnici. Ko je bil dvignil rokp, se je namreč Medvedov obraz tako strašno spačil, oči so mu zagorele v tako krvavem besu in vse mišice v njem so tako strastno vzdrhtele, da je celo Janeza prešinil leden mraz. Oficir je pred tem strašnim izbruhom srda in mržnje prebledel ter ritenski odskočil tri korake nazaj. In tam Je obstal kot vkopan, prepaden in s pekočo zavestjo, da se je pred svojo stotnijo za vselej osmešil in osramotil. Janez bi se mu bil najrajši na ves glas za-krohotal. "Pes je naposled našel svojega gospodarja in krotilca T Je vzkliknil v mislih. Potem ga je pa zaskrbelo: "Ampak zdaj bodo pa ostali toliko večji reveži . . ." Toda poročnik je očividno pozabil nadaljevati s "sprejemanjem stotnije"; njegova pozornost se je bila nenadoma osredotočila na šibko, revno postavo prostaka Jakliča, ki se je opote-. kala od latrine na polju proti taborišču. Itak šibkega, za trdoto vojaškega življenja mnogo prešibkega fanta je bila mrzlica tako zdelala, da je ostalo v njem le še malo življenja. Poročnik se je obrnil k Janezu: "Kdo je to?" "Prostak Jaklič, gospod poročnik. Bolnik. Mrzlica. Pred nekaj dnevi se je vrnil iz bolnišnice, komaj živ," je pojasnil Janez. Poročnikov obraz se je zopet spačil od zlobe. "A, tako .. je siknil med zobmi. ."Leps stotnija Je to t Navadna banda zanlkrnežev In si-mulantov l .Ampak jaz bom Že napravil red .. In že je začel kričati nad bolnim vojakom: "Ti, tam, teci! Teci, majko ti. . . ! Teci, slmu-lantl" - • (Dalje prihodnjič) s r Jutro tretješolca Marka Marko zakrili v snu, kakor bi se hotel ubraniti nečesa grozeče-ga in pri tem zadene s roko v |N>ftt4'ljno končnico s tolikšno silo, da se prebudi. Preplašen plane |>okonci in se še napol v dremavici skuša domisliti—sam prav za prav ne ve česa, morda tega, kar se mu je pravkar sanjalo. Ker |w se m* more niče*' sar domisliti, znova leže, se obrne k steni in |Miloži roko pod glavo. da bi zaspal. - Toda tisti občutek. da bi se moral nečesa s|M>mniti, nečesa najbrže selo važnega, mu ne da miru. Znova se obrne v postelji, zatiska oči. toda ncdoktčeni oličutek vendarle ostane. Zato položi rokt pod glavo in se zagleda ven v jutro, ki se skozi nezastrto okno komaj zaznavno plazi v *o!x>. V njegovi sivini se temno odraža kostanj pod oknom, od nekod sliši pretrgano ščebetanje osamele ptice, ki se nteAa t rahlim In enakomernim dihom njegovega brata Tineta. ki spi v postelji poleg njegov* ' Zgodaj J« še.' Ura na nočni omarici kaže trle pol štirih. (*h ko bi ša spal. Vsaj pol ure. In Marko se obrne snova k stani in zapre oči. Toda spanca nI od nikoder. Tisti njegotovi občutek, da Je nekaj pozabil, da bi se nečesa moral domisliti, se še vedno negotovo mota nekje po njegovi notranjosti. "Oh!" vzdihne Marko in se okrene. Toda tudi to prav nič . . * »t ne |Kimaga in z zavistjo se ozre po bratu, ki tako pokojno spi poleg njega. Njegovi kuštravi lasje se temno odražajo od blati ne In Marku se tdi. da se v spanju smehlja. Tedaj se. bog si ga vedi v kakšni sveti, spomni Marko, da bo danes vprašan zgodovino za zaključni red. V tem hipu ga zapusti negotovi občutek in mesto njega ga prevtame strah. Zgodovina! ■ Vprašan bo. |w ni utegnil Še vsega ponoviti in tadnjih deset strani sploh še ne sna. Morda . . . Ne, zadnjič je bil vprašan Delakov, zdaj pridejo na vrsto Drenovec, Kker In-tretji bo on, Marko Ferjan . . Profesor vprašuje po abecedi. Ko bi bil t »od črko Z ali Z, ali Vsa) pod R. bi si* še utegnil pripraviti, tako pa . . . Nenadoma zagleda pred seboj lirofeeorja zgodovine. Visok in suh Je, celo bolj suh in višji se mtt zdi. kot običajno. "Marko Ferjan," ga pokliče, "povejte mi nekaj o zlomu srbske *He na Kosovom." "Po Dušanu ... po Dušanu Silnem je Srbija pričela , . . sla —slabeti . . . in je . . ." Marko jeclja, profesor ga t visoko dvignjenimi obrvmi posluša. .... _ jr "Zakaj se niste naučili?" pravi, ko vidi, da Marko ničesar ne spravi it sebe. "Povedal aem, kdaj bom pričel spraševati, in natanko veste, da sprašujem po abecednem redu. Zakaj se niste pripravili?" Marko molči in čuti, kako iz slehrne celice njegovega telesa curlja snoj. "Najbrže vas ne bom utegnil več vpraAati. Osem in štirideset jih še čaka ta vami, da jih iprašam za zaključni red. Sedite!" Profesorjev glas Je jasen in miren, brez ostrine, toda Marko stoji, kakor bi ne razumel, kaj mu profesor govori, r "Torej, kaj? se zadere nenadoma, da se Marko ves strese. Toda to ni profesorjev glas, marveč očetov, ki stoji na pragu'In budi Tineta In Marka, ki je bil ta nekaj minut zadremal. Vsako jutro vaju moram po petkrat klicati!" Ve* tresoč se in poten Marko seda na posteljo in se prične oblačiti, dočim Tine spi kar naprej. P BO S VETA nekaj nerazločnega in potegne odejo čez glavo. "Lenoba!" Oče plane k postelji in potegne odejo raz Tineta, ki se še vedno v snu, zvije kakor črv, ko ga pohodiš, in stisne h kolenom glavo, ki pa mu jo oče že naslednji trenutek dvigne tako, da ga prime za lase. Tine zakrili z rokama, skoči na tla in zajoka. Počasi se vendarle zdrami, preneha jokati in se prične oblačiti, med tem ko oče že v miljontič, toda danes v prvič in prav gotovo ne zadnjič, ponavlja vse tisto: da sta lenobi, da ima samo sitnosti z njima, da samo zapravljate čas in njegov denar, da zamah plačuje inštruktorja, da . . . da . . . Neumita, razmršena in brez zajtrka sedeta Tine in Marko h knjigam. Tine si menca oči in ponavlja francosko lekcijo, ki jo mora znati na pamet, toda čim dlje jo drdra, tem bolj se mu mešajo stavki in besede, dokler ne omahne njegova glava na knjigo in zadrema. Marko ponavlja zgodovino. Od Dušana Silnega do bitke na Kosovom še gre nekako, toda bitka na Kosovem . . . Kdaj je že bila? Leta ... leta .. . Marko se zagleda skozi okno. Zunaj sije sonce, mehko svetlo zeleno kostanjevo listje se leske-če in sredi njih se na pokončno stoječih grozdih odpirajo cvetovi . . , Med tem budi oče Majdo, da bi pomila posodo od včeraj zvečer. Nekaj se izgovarja, češ, saj pride vsak hip postrežnica Toda oče zahteva red. Posodobi morala pomiti že včeraj in ker jo ni, jo mora pač danes in konec Marko sliši, kako se v kuhinji prepirata in kako oče godrnja: "Da moram ravno jaz imeti ta ke otroke, da . . Potem sliši, kako Majda ropotajo pomiva posodo. Natanko jo vidi, kako stoji na pručki in s svojima drobnima rokama sega v veliko posodo z umazano vodo, ki stoji na štedilniku in oče, vi sok in mračen jo skozi zlato uokvirjene naočnike strogo nadzoruje. Marko prisluškuje ropotu > kuhinji in med tem opazuje pti Ča, ki se spreleteva na kostanju z veje na vejo in ščebeta. Tako svoboden in brezskrben je on, Marko, samo tisto pol ure, ko se brez slabe vesti, to je, če je dopoldne znal ali pa sploh ni bil vprašan, vrača iz šole domov. Toda čim je doma in se vrata zaklenejo za njim, ostanejo tako zaklenjena do naslednjega jutra, ko mora zopet v šolo. Ves dan mora presedeti pri knjigi. OČt hoče tako. Hoče, da bi bili on, Marko, Tine in Majda odličnjaki, hoče, da . . . toda on, Marko bo danes vkljub vsemu in vkljub in struktorju ... iz zgodovine . . Marko se strese. "Bitka na Kosovem ... po tej bitki je morala Lazarjeva vdova" Milica . . . je morala r,. kaj, kaj še? Tudi njegovi mami je ime Milica. Pred dvemi leti je odšla Z očetom sta se neprestano prepirala . . . Pfed nekaj tedni mu je poslala lepo knjigo. Komaj pa jo je pričel čitati, mu jo je oče vzel in jo zaklenil v omaro. "Raje se uči francoščine, matematike In zgodovine, da ne boš nosil domov slabih redov !" Tako je vedno, čeprav bi Marko rad včasih čltal . . . "Pojdita k zajtrku!" takliče oče skoti vrata. Marko se sdrami it svojih misli in ne da bi oče opatil, sune t noge pod mi to Tineta, ki se v trenutku zbudi in dvigne glavo itnad francoske knjige. Po tajtrku se Tine in Msrko preoblečeta sa v šolo. Tudi oče se odpravlja v urad. Ko si hoče natakniti čevlje, vidi da niso oči-Mani, 'Tine, kaj je to?" Seveda, vderaj zvečer je skozi okno pretal na pse, da bi jih polival t vodo fn ni utegnil pomisliti na očetov« čevlje. Ves preplašen strmi sdaj v prašne čevlje. ki mu Jih moli oče pod nos. "Kaj Je to?" ponovi oče. Tine hoč« pograbiti čevlje, med tem pa mu te prileti sauš-niča In priletela bi še druga, če bi v tem hipa ne posvonilo na vratih. "Smrkavca," tasika oče. "De- Državni policaj ogleduje hišo v Kennebunku, Me., ki je bila raz-, dejana v navalu na člane verske sekte Priče Jehove, ki so se zaba-rikadirali v njej. Čarodejka iz Florence Napisal H. Bethge Ni bilo dvoma: bila je najlepša! Vsa Florenca ji je ležala pred nogami. Srednjeveška Florenca se nikakor ni topila od čustvene blaženosti. Toda tu so se raztajale vse njene robate navade kakor sneg na soncu. Nasproti lepi Rosa uri Montalboni-jevi so čutili samo ljubezen in vdanost. Tudi najbolj neotesanega paglavca je prevzel nekakšen čaroben občutek, kadar jo je zagledal. Rosaura je vse očarala. Ce se ,je le pokazala na balkonu svoje palač«. *e 1 j udje že v gručah ustavljali in so strmeli vanjo. Ce je šla po ulicah, je šla cela množica kakor dolga procesija za njo. Kjer je kupovala ona, so kupovali tudi drugi. Ce se je nasmehnila, so bili srečni tudi drugi. Ce je pokazala žalosten obraz, so postali vsi, ki so jo videli, žalostni. Imela je zlate lase. Kadar jih je razpustila, so ji padali kakor zlat plašč okrog ramen. Skoraj zmerom je bila oblečena v bro-kat. Bila je vitka ko mlada cipresa, v njenih sinjih očeh se je pa zdelo, da vidiš košček čistega neba. Stanovala je na desni strani reke Arna. V okolici njene palače je zraslo mnogo novih hiš, ker so vsi hoteli stanovati-v njeni bližini. Ribiči, ki so Btanovali na levem bregu, so se preselili na desnega, samo da bi ji bili bliže. Mladi mestni plemiči so častihlepno tekmovali za njeno ljubezen. Toda ona ni ljubila nikogar. Neki mladenič it rodbine Strozzijev, ponos svojih staršev, se je it obupa vrgel v Amo, ker ga ni uslišala. Mladega Loren-ca della Spina so neke noči našli mrtlega pred njeno palačo na cesti—zastrupil se je, ker je zavrnila njegovo gorečnost. Nekaj časa se je zdelo, da je naklonjena mlademu Andreju di Čredi. Naslajal se je že ob sanjah o sreči. Lepega dne se pa z ježe v Setti-gnano ni več vrnil. Našli so ga zabodenega v nekem pinijevem gozdu. Njegovi zavistniki so ga bili ubili. Bili so zakonski možje, ki so zaradi Rosaure zapravili sve svoje premoženje. Kupovali so ji drage kamne in bisere, jemali nakit svojih žena in pošiljali Ro-sauri Montalbonijevi, upajoč, da jo bodo tako pridobili. Bili so mladi možje, ki jim očetova dediščina ni nič pomenila, če jo je veljalo uničiti ta Rosauro. Bilo je vse zaman. Rosaura nI nikogar uslišala. Vso Florenco je spravila v zmedo. Starši razočaranih sinov so jo toiili sodišču, da Je prelepa. Sodišče je obtožbo zavrnilo kot nemogočo. • - da se Rosaura Montalbonijeva še zmerom koplje izmenično v mleku in vinu, da celo njeni psi bolje jedo kakor meščani. Nejevolja je naposled prestopila bregove in lepega dne so meščani napadli njeno palačo. Premagali so služabnike. Vdrli so vrata. Kriče so planili na dvorišče. Tedaj je prišla Rosaura, nežno se smehljajoč, v zlatordečem bro-katu in z razpuščenimi zlatimi lasmi okrog svojega vitkega telesa, po stopnicah navzdol. Ljudje so se ustavili in se srečni smehljali. Vsi obrazi so se na lepem razjasnili. Najglasnejši kričači so se najgloblje priklonili. Vsi so se ponižno umaknili, očarani od njenega smehljaja— in so gladovali dalje. Tedaj je pa prišlo nekaj, kar je bivanju lepotice v Florenci napravilo žalosten konec. Nekaj strahotnega se je pripetilo! Giovanni, eden najuglednejših mož iz slavne rodbine k . Je bil že dolgo ča J I K*jnik. UtfvalTS* upanje v«eh Floren^ pega dne se je pa poneveril večino m oženja, in sicer samo Rosaure. Ko so njegov«*.« Poštenju prišli na id" ^ vanni obe.il na neki na svojem vrtu. * Zdaj sodišče ni več okle« Rosaure poklicati na od* Obsodili so jo na sramotno menje na ramo in na izK( Florence. Sodniki so si * mi zakrivali obraze, ko gl.MaJi sodbo, da se ne bi pn slili, ko bi zagledali lepi a, tov obraz. Na velikem trgu pred m* hišo so Rosauro postavili na motni oder. Obraz so ji u s črno krinko, da je ne bi lj očarani od njene lepote, oev dili. Krvnik je prišel, da vigal znamenje. Strgal ji j leko z ramena, dvignil razi* no železo—in ga takoj spet besil. Prevzela ga je dovi lepota njene bele rame se je in namesto razbelj železa pritisnil vroč poljub njeno rožnato polt. Tudi pozneje ni hotel Ro« vžgati znamenja. Svoj upo moral plačati s smrtjo. Nik niso mogli najti, ki bi si dvigniti proti njej razbe železo. Naložili so jo na voz—še rom s črno krinko na obraza so jo peljali iz mesta, po florenških ulicah je bili vi zmagoslavni sprevod, ji srečnih oči mahali. Mlai so navdušeni šli za vozom in pevali ljubezenske pesmih peljali so jo v bližino Siene, se je naselila na nekem pose pri sorodnikih. Nikoli se ni smela več v Florenco. Florentinci bali njene lepote. Ni Vo Ali ste že naročili Prosveti Mladinski list svojemu prijal ali sorodniku v domovino? edini dar trajne vrednosti, za mal denar lahko pošljete i ▼ domovino. — TISKARNA S.N.P. SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajsia dela Tiska vabil* za veselice in shode, vizitnice, časnike, knj koledarje, letaka itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaške* češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.PJ, TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI f i ■ ■ ■ ' Vsa pojasnila daje vodstvo tiskani«.—Cene zmerne, onljtko delo p m' Pišite po informacije na našlo*: SNPJ PRINTERY 2657-59 SO. LAWNDALE AVENUE Tel Roekerell 4004 CHICAGO. ILLINOIS lakota je grozila mestu. Ljudje so zahtevali kruha. Zgražali so se nad tem. da je v Rosaurini palači na miti ie zmerom dovolj najfinejših poslastic. Vedeli so, lam ta vaju. vidva pa , . .** Matfo In Tine pograbita šol-t ulico. Trudna i« sama ne veata Kaj ne boš vstal?" ponavlja j ski torbici in smukneta nkosi lakaj žalostna. «e počaai na pot j -oče uaorno. toda, Tine ta mrmra1 vrata na stupnjišče in od tam na ta v šolo. NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Po sklepu 11. redne konvencij« se lahko naroči ns list Pro«»H« * prišteje eden. dva. tri, »tiri ali pet članov Iz ene druiinr k m' nini. List Prosveta stane za en« enako. sa člane sli nečlsn* eno letno naročnino. Ker pa člani i« plačajo pri ssesoieniu Hj* tednik, m Jim to prišteje k naročnini. Torej sedaj nI v »roka. rja Jo Ust predre« *a člane SNPJ, list Prosveta Je vsi« fotovo j« v vsaki družini nekdo, ki M rad čltal list vssk dss. lista Prosveta Je: Ze Cieero in Chirsfo J«.. 1 tednik In........... t tednika la...SV...« t tednike In ......... 4 tednike I«.......... 5 tednikov Is......... .........10 JO 17 M i* S.H ui ITI IM Za ZdruL driave In Kanade.MH 1 tednik In.............4J0 2 tednika in............ S SO S tednike In............ 1.40 4 tednike in............ 1.2* 5 tednikov in........... nič Za Evrope je.. Izpolnite spodnji kupon, priloiite potrebno vsoto denerji sli *** Order v pisma in si naročite Proavote. list. ki Je vsša la.lnin. Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh člsnov pr^hs b^ » > skal morai vian cian u aoucne — - naročena na dnevnik Prosvete, to takoj naznaniti uPr,vn' (Wfi, in obenem doplačati dotično vsoto llatu Pro«v«la. Ako iier* tedaj mora upravniitvo znižati datam za to vsoto narodu rojasnoo:—vselej kakor nitro aateri ven r—— , J\NPJ, ali če se preseli prot od družine In bo zahtevsl sani » i tednik, bode moral tisti član iz dotične dreštae, kU* . u.„ PROSVfSTA. SNPJ. 2*57 Sa. Lewndale A ve- C*kU* 1,1 Priloiea« pošiljam naročnino za Itat Proavete v«ote ......... 1) Ime...................................G * ....... ^ v ....... N a •lov ,,,,,,..............a,'.,...m<<<""""" Ustavite tednik In pripišite k moji neročnhii od mojo druHne: I).....................................i.'..* I)............;...................... o...;...........................* D.............................;r..........ČL drnštva št. Driave ,...••••»•«"