PoStnina plaSans T goluvhiL Leto XIX., št. 233 Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon št. 3122. 8123, 3124, 3125, 3126. ^ Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — TeL 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg T. Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova uSca 2. — Telefon št 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana St. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št- 105.241. Ljubljana, petek 7. oktobra 1938 Cena 1 Din ____j— __ dan razen ponedrtjfca, Naročnina znate mesečno Din 25^—. Za inozemstvo Din 4H—_ Uredništvo: Ljubijana, Knafljeva ulica 5, telefon 8122, 3123,3124. 3125, 3126. Maribor, Grajski trg št. 7. telefon SL 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica Štev. L telefon St. 65._ Rokopisi se ne vračajo Dve angleški »Beli knjigi« Dramatični razplet sudetske krize bo ge dolgo predmet intenzivnih proučevanj politikov, publicistov in zgodovinarjev. Pravi obseg in vsebino drame, ki se je odigrala v letošnjem septembru, ko se je Evropa znašla ne le na razpotju med mirom in vojno, temveč tudi na razpotju med nadaljevanjem svojega dosedanjega in med začetkom povsem novega razvoja, bo mogoče presoditi šele čez čas, ko bodo znane vse podrobnosti in objavljeni ali drugače dostopni vsi dokumenti. Tej potrebi je skušala doslej vsaj delno prva ustreči angleška vlada, ki je te dni objavila kar dve svoji »Beli knjigi« s previdno zbranimi in seveda enako previdno izbranimi dokumenti o su-detskem vprašanju Naglica, s katero se je angleška vlada odločila za objavo nekaterih doslej neznanih dokumentov, je povsem razumljiva, ako pomislimo na strahovito odgovornost, ki si jo je Anglija sama naprtila s svojim posegom v razvoj krize že takoj od začetka, ko je kot »posredovalca« poslala v Prago lorda Runcimana. Prav zato pa se nam zdi, da je ob listanju obeh »Belih knjig« znabiti bolj važno to, kar je iz njih izpuščeno, kakor to, kar je v njih objavljeno. Prva »Bela knjiga« je bila objavljena 28. seotembra. V njej je v glavnem zbrana korespondenca, ki je bila izmenjana v razvoju češkoslovaške krize, med drugimi Runcimanovo pismo angleški vladi z dne 21. septembra, an-gleško-francoski predlogi z dne 19. septembra, prvo Chamberlainovo pismo Hitlerju pred sestankom v Berchtesgadenu in Hitlerjev odgovor, drugo Chamberlainovo pismo Hitlerju v Godesbergu in Hitlerjev odgovor z nemškim memorandom vred, pisma češkoslovaškega poslanika v Londonu zunanjemu ministru Halifaxu, ki so bila v Istih že objavljena kot stališče češkoslovaške vlade v posameznih fazah spora, ter končno tretje Chamberlainovo pismo Hitlerju, poslano po Wil-cpnu v Berlin s Hitlerjevim odgovorom z dne 27. septembra. Druga »Bela knjiga« je bila objavljena 3. oktobra in se nanaša na priprave za monakovski sestanek ter na sestanek sam. V njej so kot glavne zbrane naslednje listine: Chamberlainova poslednja poslanica Hitlerju z dne 28. septembra, s ponudbo za nov sestanek s kancelar jem ter značilnim zagotovilom, da bo mogel Hitler »doseči vse, kar se mu zdi bistveno, brez vojne in brez odlašanja«; Chamberlainova poslanica Mussoliniju; krajši izvleček Chamberlainovih zaključnih izvajanj v spodnji zbornici dne 27. septembra — zanimivo je, da ni objavljen ves Chamberlainov govor — ter končno besedilo monakovskega sporazuma 7. dodatki in dopolnilnimi izjavami. Besedilo vseh teh dokumentov je v glavnem že znano iz časopisnih poročil. Besedilu monakovskega sporazuma sta priključena dva zemljevida, ki pa nista niti najmanj »senzacionalna«, ker sta iz dosedanjih objav prav tako že znana, namreč zemljevid nemških zahtev, kakor ie bil priključen godes-berskemu memorandu, ter zemljevid štirih pasov sudetskega ozemlja,_ ki naj se zasedejo do 7. oktobra. Zanimivo je. da ni v zbirki skupne izjave Chamberlaina in Hitlerja z dne 30. septembra o mirnem reševanju vseh bodočih sporov med Anglijo in Nemčijo ter da na to pomanjkljivost zlasti opozarjajo francoski listi. Iz pregleda vsebine obeh »Belih knjig« je razvidno, da so bile napačne vesti, ki so tej zbirki pripisovale »senzacionalen« značaj. Razen navedenih dokumentov ni v knjigah ničesar, kar bi se nanašalo na »priprave za vojno«, temveč so zbrani samo dokumenti, ki naj manifestirajo stremljenje angleške vlade za ohranitev miru. Edini dokument, ki je bil širši javnosti doslej le malo znan, je skrivnostno Runcimanovo pismo z dne 21. septembra. Ako pravimo »skrivnostno«, mislimo pri tem predvsem na datum tega pisma. Iz njegove vsebine je namreč razvidno, da so bile vse Runcimanove sugestije dobesedno prevzete v angleško-francoski načrt z dne 19. septembra in tudi Daladier je v svojem govoru pred francoskim parlamentom priznal med drugim: »V nedeljo dne 18. septembra nam je londonska vlada sporočila mnenje lorda Runcimana. Ali je sploh potrebno, da vam povem, kako smo bili razburjeni ,ko smo zvedeli za mnenje tega angleškega opazovalca*----Iz teh besed francoskega ministrskega predsednika, ki so v precejšnjem nasprotju z navedenimi navedbami Chamberlaina v spodnji zbornici, pa tudi iz primerjave besedil Runcimanovega pisma in angleško-francoskega načrta je jasno razvidno, da je bilo Runcimano- Češkoslovaške Kljub protestom čsl. delegatov je berlinska razmejitvena komisija potegnila nove meje na osnovi avstrijske narodnostne statistik« iz leta 1910. - Pod Nemčijo pridejo tudi se nekateri čisto češki kraji Praga, 6. okt. br. Berlinska mednarodna komisija je danes objavila odlok o priključitvi nadaljnih pokrajin češkoslovaške republike k Nemčiji. Objava pravi med drugim: »Pri določitvi meje med češkoslova" škim in nemškim ozemljem so zastopniki velesil tolmačili določbe raoaa" kovskega dogovora tako. da se mora vzeti za osnovo presoje narodnostnega razmerja na tem ozemlju stanje iz leta 1918. pri čemer se morajo upoštevati za nacionalno razmejitev podatki avstrijskega ljudskega štetja »z 1- 1910. Na podlagi te predvojne statistike je berlinska komisija določila, katero ozemlje mora Češkoslovaška do 10. t. m. izročiti Nemčiji. Razmejitvena komisija je določila, da v posameznih odsekih zasedejo nemške čete do 10. t. m. naslednjo črto: Odsek B?atis!sva-Danav Nemci zasedejo kraje: Potoma (Un-tertemenau), Bfeclau, Ohlavice. Hlu-pice, Porlice, Volframice, Znojmo. Izven nemške okupacijske linije ostanejo pod ČSR kraji: Bratislava, Gospice, Velike Pablovice, Nikolice, Vranovice, Moravski Krumlov. Nadalje pridejo pod Nemčijo kraji: Feldberg, Lobava, Dolnje Uadice, dočim ostanejo ood Češkoslovaško kraji: Dolnje Kounice, Vutkovice, Petroviče, Viš-novice, Mašovice, Visočani. Žerovice, Velike Dešovice, Dačice, Bočkovice. Južnočeška meja Nemci zasedejo: Gornji in Dolnji Iberschlag, Dolnji in Gornji Baumgarten, Neudeck, Eich" berg, na češki strani pa ostanejo: Volčiče, Nove Hrady, Černa, Stankov, Hluboka, Hrdlorezy. Nemci zasedejo nadalje črto: Kapice, Češki Krumlov, Prachatice, Bistri" ca, Neumarkt, dočim ostanejo na češki strani: Zlata Koruna, Volim, Suši-ce, Černe, Dvorce, Volšovice, Petrovi" ce, Lunašev. Chebski odsek Nemci zasedejo Dobravo, Njižan*, Tuškav, Podb?any, Holeševice, Lovosi-ce, na češki strani pa ostanejo: Draže-nov, Lukjenice, Nova Kospoda, Visoka Libine. Severni odsek Nemci zasedejo Litomerice, Češka Duba (Bomische Eiche), Liberec^ Ja" blonec do državne meje. Pod Češko ostanejo Terezin. Stražnice, Frištanj, Stražište, Valšovice, Zvarog, Rokitni" ca, Vitkovice, Studenec, Hodolov, M)i" nov. Severovzhodna meja Nemci zasedejo Rohlice, Hutendorf, Giintersdorf, Braunau, (Broumov), na češki strani pa ostanejo: Dvur Kralo-ve, Nachod, Doljnji Hronov, Visoke Jilemnice in Novigrad. Severna moravska meja Nemške čete zasedejo kraje: Dics" hiibl, Petroviče, Lautersbach, Krenau, Sternberg, Marienthal, Bodenstadt, (Novi Jičin) in Hlučin. Pod Češko ostanejo: Kostelec, Jablo" nec, Patronice, Litomišl, Trhovica, Hlasnice, Malovice, Velika Bistrica, Olšova in Moravska Ostrava. Kaj pravi komisija Praga, 6. okt. br. Označena razmejitev še ni dokončna. Po monakovskem dogovoru ima berlinska mednarodna komisija pravico, predlagati velesilam morebitne izpremembe. Priključitev pretežno in čisto češkega ozemlja Nemčiji utemeljuje berlinska komisija s tem, da gre pri tem za nadomestilo za nemški otok pri Iglavi, ki ostane Češkoslovaški. Izredno trda pa je odločitev, da je na moravskem ozemlju večkrat presekana železniška proga in tako n. pr. Moravska Ostrava odrezana od zaledja. Češkoslovaški zastopniki v mednarodni komisiji so se brez uspeha trudili dokazati, kako je taka meja nemogoča in z narodnega stališča krivična. Zastopniki štirih velesil so jim predložili svoje sklepe. katerih niso hoteli nič več popravljati. Zahteva po izpraznitvi tega ozemlja do določene meje je bila zastopnikom Češkoslovaške predložena v ultimativni obliki s kratkim rokom. Edino kar se je lahko doseglo, je bilo priporočilo, naj se češkoslovaška in nemška železniška uprava sporazumeta glede ureditve železniškega nrometa Berlinska komisija je na proteste ČSR izjavila, da predstavljajo njeni sklepi zgolj tehnično izvedbo monakovskega dogovora, na katerega je češkoslovaška vlada že pristala. Ker proti odločitvam berlinske komis\ie ni možen noben priziv, češkoslovaški vladi ne preostaja nič drugega, kakor da se ukloni tudi temu pritisku. Brezuspešni napori češkoslovaške ženeva, 6. okt. A A. (Havas). Stalni češkoslovaški zastopnik pri Društvu narodov je izdal danes naslednje poročilo: Češkoslovaška vla^a se je sinoči sestala na izredno sejo, da prouči sklepe konference v Berlinu o pokrajinah, ki naj jih zasedejo nemške čete do 7. t. m. Določitev meja v teh pokrajinah o čemer v Monakovem niso ničesar sklenili, v več primerih zadeva v gospodarske in trgovinske interese češkoslovaškega narodnega ozemlja. Vlada je bila prisiljena ponovno proučiti položaj in to zelo skrbno. Češkoslovaški strokovnjaki v mednarodni komisiji v Berlinu, ki so včeraj prišli v Prago, da češkoslovaški vladi podajo svoje poročilo, so odpotovali nazaj v Berlin, da tam branijo zakonite interese češkoslovaškega naroda. Poročila, ki so bila dozdaj izdana glede pogajanj v Berlinu, zbujajo v političnih krogih vznemirjenje. Francosko-angleški predlog kakor tudi tako imenovani monakovski sporazum sta zasnovana na načelu ločtive nemških in češkoslovaških narodnostnih elementov. Delo mednarodne komisije zato ne sme ostati neznano javnosti zapadnih držav. Nemški zastopniki so formulirali teritorialne zahteve do Češkoslovaške, zahteve, ki slone izključno na želji, da se čim več ozemlja priključi Nemčiji obenem z bogatimi mesti in industrijskimi središči ter pomembnimi komunikacijami. Ta mesta in središča so v narodnostnem oziru češkoslovaška, ker imajo znatno češkoslovaško večino, število češkoslovaškega prebivalstva, ki naj bi bilo v smislu teh zahtev priključeno nemškemu rajhu, doseže 815.000 ljudi. Nemški zastopniki zahtevajo, da se izvede plebiscit tudi v gotovih okrajih, v katerih nemško prebivalstvo ne predstavlja niti 10 odstotkov. Da bi podkrepili svojo težo, se nemški zastopniki sklicujejo na statistike, ki jih je izdelal avstro-ogrski režim, ki ni vpošteval materinskega jezika vsakega posameznika, temveč samo tako imenovani »občevalni jezik«, pa še to zelo samovoljno. Zato so v starih avstrijskih statistikah navedeni mnogi pretežno ali čisto češki kraji kot nemški. Zahteve nemških strokovnjakov gredo za tem, da se izigra monakovski sporazum na ta način, da se odrečejo češkoslovaškemu narodu iste pravice svobodne opredelitve, ki so jih zahtevali za sudetske Nemce. Izpraznitev IV. odseka Praga, 6. okt. A A. (CTK). Po postopni izpraznitvi jugovzhodnih, severovzhodnih in severnih krajev češkoslovaške, so danes češkoslovaške čete začele izpraznjevati četrti pas na severnem Moravskem. Cehi bo- do izpraznili to pokrajino v dveh etapah danes in jutri. Berlin, 6. oki. AA. (DNB). Davi ob osmih so prekoračili šleski polki pod poveljstvom generala Rundstaetda bivšo nemško-češkoslovaško mejo med krajema WeidSenau in Olsbergsdorf. S tem ee je začek) zasedanje četrtega pasu. Prebivalstvo pokrajine je navdušeno sprejeto nemško vojsko. Hitler v zasedenem ozemlju Berlin, 6. okt. Kancelar Hitler je danes obiskal drugi izpraznjeni in prevzeti odsek, ki leži na severu Češke. Povsod je bil svečano sprejet. vo mnenje stillizirano še pred 18. sep- | tembrom, četudi nosi pismo v zbirki dokumentov datum 21. septembra. Tako sodi med drugimi uglednimi listi tudi znana angleška tedenska revija »Statesman and Nation«. Runcimanovo pismo pa zasluži sicer posebno pozornost zaradi zaključkov, do katerih je ta angleški lord prišel po svojem šesttedenskem bivanju v Pragi. Nobenega dvoma ni. da bo to pismo tudi poznejšim komentatorjem služilo kot ključ za razumevanje angleške politike v usodnem evropskem preobratu leta 1938. Tu se omejujemo samo na nekaj najbolj značilnih citatov iz pisma, da olajšamo našim čitateljem razumevanje tudi te uganke. Lord Runciman najprej ugotavlja, da je »bodisi posredno, bodisi neposredno zveza voditeljev sudetskih Nemcev z nemško vlado postala prevladujoč činatelj«, ki je izključeval njegovo posredovanje, ker »spor ni bil več notranjega značaja«. Dasi angleški lord dalje priznava, da »pade odgovornost za prekinitev pogajanj na Henleina in Franka ter one njune pristaše v notranjosti in v inozemstvu, ki so ju silili k ekstremnim in protiustavnim ukrepom«, vendar takoj nato pripominja dobesedno: »Navzlic te- mu pa čutim mnogo simpatije za sudetske Nemce. Nedvomno ie bil zanje neprijeten občutek, da jih vlada tuja rasa. Čustva sudetskih Nemcev so bila čustva obupancev. Šele pojava nacistične Nemčije jim je vzbudila upanje ... Njihovi pogledi na rajh so bili potemtakem po mojem mnenju nekaj povsem naravnega . •. « Na osnovi teh ugotovitev prihaja nato lord Runciman do svojega znanega zaključka, da se morajo sudetski Nemci pridružiti tretjemu rajhu, ČSR pa povsem nevtralizirati po švicarskem zgledu, kar še posebej pripominja glede češkoslovaške zunanje poMtike, kajti ves problem je po njegovem v tem, »da se odstrani iz osrčja Evrope središče političnih sporov«. Po teh Runcimanovih zaključkih se zdi, da ni nobena tajnost več, zakaj je Chamberlain tako postopal, kakor je povedal v svojem govoru pred spodnjo zbornico dne 28. septembra. V Runci-manovem pismu je ključ za razumevanje njegovega sestanka v Berchtesgadenu ter njegove trpke ugotovitve v Godesbergu, ko mu je Hitler izjavil, »da ni niti za hip domneval, da se bo Chamberlain vrnil k njemu z obvestilom, da je njegova zahteva o samoodločbi sprejeta«. češkoslovaška federacija Razmerje med Slovaško in češko bo v bodoče slično, kakor ie bilo nekdaj med Avstrijo in Madžarsko Praga, 6. oktobra. AA. Češkoslovaška vlada, ki opravlja dolžnost predsednika republike, je v smislu ustave imenovala poslanca in poslevodečega podpredsednika slovaške ljudske stranke Jožefa Tisa za ministra. V njegov delokrog bo spadala uprava na Slovaškem. Poleg tega je vlada stavila v dolžnost ministru Tisu, da predlaga ostale slovaške ministre, ki bodo vodili upravno oblast na Slovaškem, dokler slovaško vprašanje ne bo do kraja urejeno. Bratislava, 6. okt. AA. Včeraj dopoldne se je sestalo, kakor znano, predsedništvo slovaške ljudske stranke v Zilinu. Zatem je bila seja slovaškega poslanskega kluba. Na obeh sestankih so razpravljali o defi-nitivnih načrtih, ki jih smatrajo za brezpogojno potrebne za stalno jamstvo življenjskih interesov slovaškega naroda. Prav tako so se sestali v Zilinu poslanci in senatorji agrarne republikanske stranke, ki so razpravljali o istih vprašanjih, skupno z zastopniki fašistične narodno slovaške stranke V Zilini so bili zbrani tudi narodni poslanci in senatorji, ki zastopajo Pod-karpatske Ruse. Rezultat sestanka ljudske in agrarne stranke je bil sklep, da določi vsaka stranka po štiri zastopnike v odbor, ki bo sestavil končnoveljavne zahteve slovaškega naroda za preureditev države na osnovi čim širše avtonomije Praga, 6. okt. br. Slovaške politične stranke so se nocoj sporazumele glede bodoče organizacije slovaške avtonomije in odnošajev do češke. V načelu gre sporazum za tem, da se Češkoslovaška preuredi v zvezno državo po vzorcu nekdanjega razmerja med Avstrijo in Ogrsko. Slovaška bo imela svojo pokrajinsko vlado, katere predsednik je bi] že danes imenovan v osebi poslevodečega predsednika slovaške ljudske stranke kot relativno najmočnejše slovaške politično skupine. Skupno bosta imeli Češka in Slovaška prezidenta republike, zunanje ministrstvo, ministrstvo za narodno obrambo, finančno ministrstvo m morda tudi pravosodno ministrstvo. Tudi promet naj bi ostal še skupen. Podrobni odnošaji slovaške pokrajinske vlade do osrednje vlade v Pragi še niso točno določeni. Slovaška vlada bo imela pet ministrov, od katerih bodo trije iz vrst slovaške ljudske stranke, eden iz vrst slovaške agrarne stranke in eden iz vrst slovaške nacionalne stranke. Tudi Podkarpatska Rusija Praga, 6. okt. o. Istočasno s slo vaškimi so se sporazumele tudi politične skupine v Podkarpatski Rusiji, izvzemši komuniste. Za Podkarpatsko Rusijo zahtevajo enak položaj, kakor ga bo dobila Slovaška. ČSL vlada je na to zahtevo v načelu že pristala Odločno pa se bo uprla madžarskim načrtom, da bi se Podkarpatska Rusija odcepila od ČSR in pridružila Madžarski. Glavno besedo v politiki ČSR bodo v bodoče imeli agrarc? Praga, 6. oktobra, b. Novo vlado, ki se uradno označuje za vlado narodne koncentracije, presojajo v praških političnih krogih ne le z vidika zunanjepolitičnih sprememb, temveč tudi z notranjepolitičnih vidikov ter jo v tem pogledu označujejo kot posledico ostre kritike, ki so jo v zadnjem času izvajali agrarci proti dosedanji zunanji politiki prezidenta dr. Beneša in njegovih najožjih sodelavcev. Po odstopu prezidenta dr. Beneša in pritegnitvi dosedanjega češkoslovaškega poslanika v Rimu Chvalkovskega kot zunanjega ministra bo agrarni vpliv narasel ne le v notranji, temveč tudi v zunanji politiki. Novi zunanji minister Chvalkovski izhaja namreč iz agrarnih vrst in ga označujejo kot enega najintimnejših sodelavcev bivšega ministrskega predsednika Svehle ter pripominjajo, da je enako priljubljen v Berlinu kakor v Rimu. To napoveduje popoln preobrat češkoslovaške zunanje politike, v kateri bodo sedaj spregovorili predvsem agrarci, ki so ta trenutek že dolgo pričakovali Prizadevanja Chvalkovskega bodo šla za tem, da doseže modus vivendi tako z Nemčijo kakor Italijo, obenem pa da izboljša odnošaje tudi s Poljsko m Mad-žarsko Ne glede na to vladno spremembo pa se bo vpliv agrarne stranke že sam po sebi povečal zaradi predrugačene gospodarske in socialne strukture v novi CSR. Država bo po izgubi nemških in mešanih pokrajin, ki so bile pretežno industrijske, dobila mnogo bolj agraren značaj, kakor ga je imela doslej. ČSR izstopi iz DN? London, 6. okt o. Ves angleški tisk napoveduje preokret češkoslovaški zun. politiki, ki ga označujejo kot posledico zadnjih dogodkov. Z ostavko dr. Beneša m z imenovanjem rimskega posl. Chavalkov-skega za zunanjega ministra, je bil po njihovem mnenju olajšana pot za sporazum med Češkoslovaško in Nemčijo. Desničarski listi poročajo celo o nameravanem izstopu CSR iz Društva narodov. Po njihovem mnenju se bo ČSR odločila za izstop n ženevske ustanove, da bi ponovno ne zašla v spor z Nemčijo. Prav tako pričakujejo, da bosta tudi Madžarska m Poljska izstopili iz Društva narodov. Naslonitev na os Rim—Berlin Rim, 6. oktobra, o. Italijanski listi zatrjujejo, da se je Češkoslovaška orientiral« k Berlinu in Rimu, da pa bo stremela za. tem da se sploh ne bo vmešavala v mednarodno politiko m da bo popolnoma nevtralna. Kolonije naj se urede po monakovskem zgledu Naraščajoča vznemirjenost v Angliji in Franciji - Na ^TrS na j se reši kolonialni probljm. - Značilen članek vplivnega nemškega lista London, 6. sept. d. V angleških m pariških političnih krogih sprejemajo z zelo mešanimi čustvi glasove nemškega^ da ie zdaj napočil čas, ko bo Nemčija po-stevUa v ospredje in tudi izvedla svojo za-hS o povratku svojih nekdanjih kolo-Sij V Londonu se sicer nadejajo, da bo Nemčija vsaj za prvo etapo zadovoljna s podatkom kolonij, ki jih upravl a sed^ Francija in da ne bo zahtevala tudi po-vratka kolonij, ki jih upravlja AngUja, zlTsti pa ne onih, ki so v rokah Južnoafriške unije, ker ta noče niti slišati o njihovi izročitvi. Precejšnjo pozornost je vzbudil članek »Hamburger Fremdenblatta«, ki je znan kot glasnik onih nemških sporočil, ki so namenjena v prvi vrsti Angliji. List pravi med drugim: »AngUja si je gotovo že na jasnem, da 80milijonsld narod ne bo mogel več mirno prenašati nasilne izločitve od kolonialnega udejstvovanja. Način, kako sta uredila Chamberlain m kancelar Hitler češkoslovaško vprašanje, nudi dovolj možnosti tudi za ureditev kolonialnega vprašanja. Društvo narodov je mrtvo, dolgo pa naj živi svet civiliziranih vetoriLc i i Odmev Beneševega odstopa Vsi Usti visoko cenijo veliko osebno žrtev prezidenta Praga, 6. oktobra. AA. (ČTK). Tukajšnje časopisje piše v prvi vrsti o ostavki predsednika republike dr. Beneša. Listi objavljajo pod velikimi naslovi poslovilni govor dr. Beneša. ki ga je imel včeraj po radiu, kakor tudi govor, s katerim je general Syrovy sporočil narodu ostavko dr. Beneša. »Narodny listv« pravijo da je dr. Beneš odšel, ker ni hotel biti ovira za razvoj ČSR v novi smeri. Glasilo republikanske agrarne stranke »Venkov« piše: Prepričani smo, da so vodili resni razlogi dr. Beneša, da je podal ostavko. Sklepe usode je treba sprejeti mirno. Ljudje odhajajo, narod pa ostaja. »Lidove Novinv« smatrajo, da za narod niso potrebna posebna pojasnila. da bi doumel, da je predsednik dr. Beneš s svojo ostavko želel olajšati svojemu narodu in državi pot po novi orientaciji, ki jo je tudi sam priporočal. Verujemo, da to ne pomeni, da se moramo odpovedati vsem svojim idealom. »Češke Slovo«, narodno socialistično glasilo, piše v enakem smislu pod velikim naslovom: »Prezident dr. Beneš je odstopil in je častno in domoljubno žrtvoval sebe. »Narodni Osvobozeni«, organ češkoslovaških le-gionarjev, pravi: »Ne zgubljajmo vere v slogo, siamoodpoved in hrabrost. Posebno legionarji in vojaki sledite primeru onega, ki je danes prvi med nami.« Občudovanje in priznanje v Angliji London, 6. oktobra. AA. (Reuter). »Times« komentira ostavko, dr. Beneša in pravi, da so dr. Beneša v svetu v preveliki meri identificirali z ono Češkoslovaško, ki je bila ustvarjena v Versaillesu. Tedaj je bil dr. Beneš v resnici predstavnik bodoče Češkoslovaške. V pretekli krizi je izvršil svoje funkcije in naloge s plemenito hrabrostjo. Zavrnil je vse poskuse, da bi ga izkoriščali za male intrige. Dal je primer dostojanstva in hrabrosti. Njegova ostavka je bila veliko domoljubno delo in njegov ■apel na narod, da uredi svoje odnošaje s sudetskim i pokrajinami ter da se pomirijo Čehi in Slovaki v republiki sami, gotovo ne bo naletel na gluha ušesa. Njegov sklep, da poda ostavko, je izzval v Veliki Britaniji samo še večje spoštovanje do njega. »Daily Telegraph« ugotavlja, da je vprašanje Češkoslovaške rešeno, in da že spada v preteklost, ostavka dr Beneša pa je samo potrditev tega dejstva. Ta ostavka je bila varnostni korak v nevem položaju in pomeni zadnjo uslugo, ki jo je storil herojski duh. ves vdan svoji domovini, in duh. ki gre tako daleč, da žrtvuje tudi samega sebe. Brez dvoma je v položaju Evrope nastala velika sprememba. Tudi ni dvoma o tem. da je Velika Britanija postavljena fred nalogo, da odločno dela za svojo narodno obrambo. Splošno prevladuje prepričanje. da bo parlament, ko se ponovno sestane v novembru, rešil to vprašanje zadovoljivo ter v polni meri ustregel zahtevam javnega mnenja. »Nevvs Chronicle« poudarja, da si je dr. Beneš zagotovil častno mesto v zgodovini s svojo hrabrostjo, s svojim ponašanjem in z velikim dostojanstvom, ki se mu čudi ves svet. Dr. Beneš je tipičen primer demokratskih tradicij. To je državnik, ki dopri-naša še poslednjo žrtev za dobrobit svoje domovine. Češkoslovaška zasluži, da ji velesile, posebno Anglija, Francija in Rusija zavarujejo mirno bodočnost. Obžalovanje v Rumuniji Bukarešta. 6. oktobra. AA. (Havas). Ves rumunski tisk obžaluje ostavko dr. Beneša. »Universul« piše: Nestrpnost, ki so jo proti tej osebi kazali sovražniki njegove države, je nastala samo zaradi njegove zvestobe češkoslovaškim zaveznikom. Rumunski narod, ki ve, da je bil dr. Beneš njegov zvesti prijatelj, pošilja njemu svoj pozdrav, »Timpul« pravi, da zapušča politično pozo-rišče velik prijatelj rumunskega naroda. Poljaki Varšava, 6. okt. AA. (Pat). »Bkspres Porani« piše o ostavki dr. Beneša, ter med drugim pravi, da ta ostavka pomeni splošni polom njegove zunanje in notranje politike. Beneš je — piše omenjeni časopis, kot zunanji minister zasnoval politiko svoje države na fikciji Društva narodov in na mednarodnih jamstvih, kljub temu pa je sklenil pakt s sovjetsko Rusijo, ga je v zadnjem trenutku zapustila. Na koncu svojega poročila pravi list, da pomeni ostavka dr. Beneša začetek nove dobe v poljsko-čeških odnošajih. Ti novi odnošaji bd se mogli začeti po končni rešitvi vprašanja narodnih manjšin na češkoslovaškem. Beneš naj dobi Nobelovo nagrado za mir Stockholm, 6. okt. AA. (Havas). Tukajšnje časopisje posveča ganljive članke o odhodu dr. Beneša. Z druge strani poudarjajo, da bi bilo primerno, da se Nobelova nagrada za mir podeli dr. Benešu. V uredništva časopisov prihajajo razna pisma od različnih strani, v katerih je izražena zahteva, da se podeli Nobelova nagrada dr. Benešu. Odhod dr. Beneša iz Prage Praga. 6. okt. br. Odstopivši predsednik republike dr. Beneš se je danes poslovil od uradnikov in oficirjev pisarne prezidenta republike ter zapusti! nato Hradčane ter odpotoval v Sezimove Usti, kjer ima svoje posestvo. Lebrunova brzojavka Pariz, 6. okt. br. Predsednik francoske republike Lebrun je poslal dr. Benešu brzojavko, v kateri mu izraža svoje simpatije in obžaluje nad njegovo demisijo kot prezident ČSR. Obenem izraža upanje, da bo tudi v bodoče ostal prijatelj Francije. Začetek demobilizacije O občfh načelih nadaljnje angleške zunanje politike je med drugim naglasil: Naša diplomatska akcija se bo v bodoče razvijala na osnovi spoznanja, da sporazumi med totalitarnimi in demokratskimi državami niso nemogoči. Teza opozicije bi dovedla neizbežno do vojne. Treba je zato sodelovati z vsemi državami in z vsemi narodi v pomirjevalnem duhu. Končno je govoril še o oborožitvi m poudaril, da trenutni uspeh angleške zunanje politike, ki je prišel do izraza v ohranitvi miru v najkritičnejšem trenutku, še nikakor ne dopušča, da bi se Anglija lahko zanesla na moč svoje diplomacije. Zato je njeno nadaljnje oboroževanje prav sedaj potrebno. Diplomatska akcija bo le še toliko močnejša, kolikor bolje bo narod oborožen. Glasovanje Chamberlainov govor je bil ponovno prekinjen z odobravanjem vladne večine, pa Ifctdi s protesti opozicije. Sledilo je glasovanje. Za zaupnico vladi je bilo izdanih 360 glasov, proti pa 144. Za laburistični izpreminjevalni predlog, ki zahteva svetovno konferenco za ureditev vseh perečih mednarodnih problemov, je bilo oddanih 150 glasov, proti njemu pa 369. Seja zbornice se je s tem zaključila, zasedanje pa odgodilo do prihodnjega meseca. Že tri ure po koncu seje je Chamberlain zapustil London in odpotoval na škotsko, kjer bo ostal dalje časa na oddihu. Chamberlain častni meščan Londona London, 6- >kt. br. Londonski mestni svet je danes izvolil ministrskega predsednika Chamberlaina v znak priznanja njegovih zaslug za ohranitev miru za častnega meščana Londona. Runciman postane mornariški minister London, 6. oktobra. AA. (Havas). »Eve-ning Standard« je izvedel, da bo Chamberlain ponudil resor vojne mornarice lordu Runcimanu. Syrovy in Duff Cooper Praga, 6. oktobra, br. Ministrski predsednik general Syrovy je poslal bivšemu angleškemu mornariškemu ministru Duff Cooperu, ki je v znak protesta proti politiki Chamberlaina podal ostavko in se v svojem govoru v spodnji zbornici toplo zavzel za češkoslovaško, naslednjo brzojavko: »Za plemenita čustva. Iti ste jih izrazili v svojem govoru v spodnji zbornici in ki so bila kakor balzam za rane našega naroda, se vam v imenu češkoslovaške vojske in vsega češkoslovaškega naroda najiskreneje zahvaljujem.« Duff Cooper ie odgovoril: »Zahvaljujem se vam za vašo brzojavko, češkoslovaški narod je v teh dneh dokazal svoj heroizem, junaštvo in dostojanstvo, ki ga občuduje ves svet.« Konec rusko- Srancoske zveze Pariz, 6. oktobra. AA. (Štefani) Šele Madžari in Poljaki hočejo skupno mejo Večji del Slovaške in vsa Podkarpatska Rusija naj bi se priklopile k Madžarski London, 6. okt. br. Madžarska vlada se je obrnila na angleško vlado s prošnjo, naj bi podprla njeno zahtevo, po kateri naj bi se Podkarpatska Rusija odcepila od Češkoslovaške in priključila Madžarski, da bi tako Madžarska in Poljska dobili skupno mejo. Kakor se doznava, je angleška vlada izjavila, da takih zahtev pod nobenim pogojem ne more podpirati. Varšava, 6. okt. br. Davi je prispel v Varšavo z letalom šef kabineta madžarskega zunanjega ministra grof Csaky, ki je nato skupno z madžarskim poslanikom v Varšavi obiskal poljskega zunanjega ministra polkovnika Be-cka, s katerim sta imela madžarska odposlanca več ur trajajoče posvetovanje. Kakor se doznava v poučenih krogih, je madžarska vlada naprosila poljsko vlado, naj bi podprla zahteve Madžarske glede zopetne priključitve Slovaške in Podkarpatske Rusije k Madžarski. Madžarska zahteva zlasti priključitev Podkarpatska Rusije, da bi na ta način dobila neposredno zvezo s Poljsko. Poljska vlada je zagotovila Madžarski svojo pod goro. Odgoditev pogajanj Budimpešta, 6. okt. AA. (MTC). Zaradi ostavke dr. Beneša in ker bo novi češkoslovaški zunanji minister šele danes prispel v Prago, se pogajanja med ČSR in Madžarsko ne bodo začela 6. oktobra kakor je predlagala Madžarska, temveč nekaj dni kasneje. Rimska pogajanp med I talil© Ist Anglijo Napeto pričakovanje sklepov velikega fašističnega sveta, ki se je sestal sinoči Vsebina razgovorov Rim, 6. okt. AA. (Reuter) Včeraj je angleški poslanik lord Perth že tretjič obiskal zunanjega ministra grofa Ciana in se z njim razgovarjal v glavnem o sodelovanju med Veliko Britanijo in Italijo za rešitev sudetsko-nemškega vprašanja. Izrabila sta tudi priliko in pretresala špansko vprašanje ter vprašanje uveljavljenja italijansko-angleškega sporazuma. V angleških krogih prevladuje mnenje, da je sedanji čas kot nalašč ugoden, da se ta sporazum dejansko uveljavi. Sredozemska konferenca ? Rim. 6. oktobra, o. Ker je rešitev španskega vprašanja glavni pogoj za ratifikacijo angleško-italijanskega sporazuma, pričakujejo. da bo takoj, ko bo dosežen načelni sporazum, sklicana konferenca velikih sredozemskih sil ki bi po konzultiranju obeh Španskih taborov določila načrt za končno likvidacijo državljanske vojne na Pirenejskem polotoku. Na to konferenco Mussolinija, Daladierja in Chamberlaina kot zastopnikov velikih sredozemskih sil bi bila povabljena tudi Nemčija, ki bi imela na njej svojega opazovalca. Rim, 6. oktobra. AA (Havas). Angleški veleposlanik lord Perth je imel danes dopoldne ponovno sestanek z grofom Cia-nom. Informirani krogi so glede teh razgovorov zelo rezervirani. Znano je samo to, da so ti razgovori potekali zelo prisrčno. Dozdaj jih je vodil lord Perth nasvojo lastno pobudo, današnji obisk v palači Chiggi pa je naredil na podlagi jasnih navodil svoje vlade, čedalje bolj postaja jasno. Dozdaj jih je vodil lord Perth na svojo zadevata, da najdeta kompromis, ki bi omogočil, da stopi v veljavo italijansko-angleški sporazum iz aorila meseca. Na dnevnem redu nocojšnje seje velikega fašističnega sveta je tudi vprašanje zunanje politike. Ker je verjetno, da bo trajalo zasedanje velikega fašističnega sveta več dni, je možno, da bo grof Ciano na seji, ki bo posvečena zunanjepolitičnemu vprašanju, seznanil člane italijanske vlade z osnovami sporazuma, ki ga skuša doseči z lordom Perthom. London, 6. oktobra. AA. Reuter poroča iz Rima: Po navodilih, ki jih je dobil iz Londona, je angleški veleposlanik lord Perth obiskal danes grofa Ciana. Razgo-varjala sta se o angleško-italijanskih odnošajih. Prevladuje prepričanje, da je italijansko stališče v primeri s prejšnjimi razgovori naklonjeno novemu popuščanju. H;** jrariz, u. uiviuuia. v«-"-""-"/ . I ^ ^ ^ • Arabski upor v mobilizacijo dveh '^»v^OsJah ukr^ nanjim 'ministrom Bonneton,. Zvedelo ' se je tudi to, da ]e Litvmov ob tei pri- pi bodo storjeni po poveljstva. Anglija se je odrekla ollflkl Društva narodov Nadaljevanje in konec monakovske debate v spodnji zbornici — Vlada je dobila dvetretjinsko zaupnico — Chamberlain o bodoči angleški politiki in o potrebi še močnejšega oboroževanja London, 6. okt. br. Danes se je zaključilo izredno zasedanje spodnje zbornice, ki je trajalo štiri dni in ki je bilo vse posvečeno razpravi o zunanji politiki vlade v zvezi z monakovskim sporazumom. Zasedanje zbornice je bilo odgodeno do 1. novembra. Na današnji seji si je vlada priborila zaupnico kar s tripetinsko večino. V skoraj enakem razmerju je bil zavrnjen spreminjevalni predlog opozicije, po katerem bi se morate vlada vrniti na načela Društva narodov in se zavzeti za to, da se vsa pereča mednarodna vprašanja urejajo na konferencah, na katerih bodo sodelovali tudi vsi prizadeti mali narodi in ne le velesile. Vtis nocojšnjega glasovanja v spodnji zbornici je, da je parlament sedaj dokončno uredil novo angleško zunanjo politiko, ki jo je pričela angleška vlada uvajati že leta 1935. in s katero se je Anglija v vseh velikih stvareh ločila od Društva narodov in njegovega pakta ter se napotila na teren diplomatskega urejevanja problemov z odločilnimi velesilami, ne glede na interese malih, v danem primeru neposredno prizadetih narodov. Oster spopad z opozicijo Ze v dopoldanskih urah je na seji spodnje zbornice prišlo v zvezi z razpravo o zunanji politiki do hudega incidenta. Vlada, ki je hotela dognati razpoloženje v poslanski zbornici, je stavila predlog, da bi se zasedanje odgodilo. V opozicijskih vrstah je s tem predlogom naletela na strašen odpor. Winston Churchill je nastopil z vso odločnostjo in očital vladi, da hoče z odgoditvijo zasedanja brez sodelovanja spodnje zbornice izvesti svoje zunanje-po-litične načrte, sama pa hkratu pridobiti na času. Chamberlain je Churchilla ostro zavrnil, češ da taka pripomba ni umestna spričo resnega političnega položaja. Poudaril je, da bo vlada tudi v bodoče, zavedajoč se svoje odgovornosti, izpolnjevala svoje dolžnosti in bo sklicala spodnjo zbornico, čim bodo to okoliščine zahtevale. da ji predloži svoja nadaljnja poročila. Splošne vojaške dolžnosti ne bo Chamberlain je danes odgovarjal tudi na nekatere interpelacije. Na vprašanje, ali se namerava Anglija v resnici odreči svojim znanim načrtom za likvidacijo španske državljanske vojne, je ministrski predsednik rekel, da o kakšni spremembi angleških načrtov ne more fciii govora. Vlada bo storila vse, da se pospeši umik tujih prostovoljcev. Na vprašanje, ali vlada res namerava uvesti splošno vojaško obveznost, je Chamberlain dejal, da vlada na kaj takega v mirnem času ne misli. Seja je bila nato odgodena za popoldne ob 16. Chamberlainov zagovor Na popoldanski seji, ki se je začela ob 16. in je prišlo izredno mnogo občinstva, je imel Chamberlain dolg zaključni govor. V njem je poudaril: Obtožili so me slabosti, popustljivosti in strahopetnosti. Očitali so mi, da sem privedel državo na rob prepada. A vendar morajo opozicionalci eno priznati: da se je mir ohranil. Očitno so že pozabili na strašno situacijo, ki je vladala pred tednom dni. Ničesar si ne domišljam, ker vem, da bi bil vsak na mojem mestu ravnal tako kakor sem jaz. liki v zelo ostrem tonu protestiral proti temu, da sovjetska Rusija ni bila povabljena na monakovsko konferenco. Trdijo, da je Litvinov izjavil, da po dogodkih na Češkoslovaškem in po odsto-pitvi češkoslovaškega ozemlja Nemčiji francosko-sovjetski pakt nima več nobene veljave. Beograjski kongres zaključen Beograd, 6. okt. p. Drugi balkanski kongres za zaščito dece je nocoj končal svoje delo. Ob 18. je bila poslednja plenarna seja. na kateri je bila sprejeta daljša resolucija. Zastopniki kongresa so bili danes v av-dienci pri Nj. Vel. kraljici Mariji, ki si je danes tudi sama ogledala razstavo; prišla je v spremstvu dvorne dame Hrističeve in adjutanta polkovnika Pogačnika. Na razstavi je bila celi dve uri. Razstavo si je danes ogledal tudi kraljevi namestnik dr. Radenko Stankovič. Velikopotezno naseljevanje Libije Rim, 6. okt. b. Priprave za prevoz 1800 italijanskih družin z okoli 20.000 člani v Libijo so v polnem teku. Prevoz se bo začel 28. oktobra in bo tedaj tem izseljencem na razpolago okoli 20 vlakov, ki jih bodo odpeljali deloma v Genovo, deloma v Neapelj in deloma v Sirakuzo, odkoder jih se cim alestlnl i siri Ob Mrtvem morju je v teku velika bitka med angleškim vojaštvom in arabskimi vstaši Jeruzalem, 6. okt. o. Palestina je dejansko skoraj že vsa v odkriti vstaji proti mandatnim oblastem. Domnevajo, da obstoja nekje v Palestini prava arabska vlada, ki ima svojo vojsko in policijske organe ter izdaja odredbe, ki se takoj izvršujejo. Ta vlada izvršuje tudi redno mobilizacijo arabskih sil za borbo z Angleži, zaradi česar je postal položaj angleških posadk izredno težaven. Dejansko so te posadke zaprte v svojih vojašnicah, kjerkoli pa se Angleži pojavijo, streljajo nanje arabski vstaši. Gospodarji terena so arabski vtaši. ki jih je vedno več. Razen Jeruzalema in še par močnejših posadk so vsa ostala mesta in kraji v oblasti Arabcev, ki so prevzeli oblast tudi v Betlehemu in Jerihi. Rim, 6. okt. o. Štefani poroča iz Jeruzalema, da je v bližini Mrtvega morja v teku velika bitka med angleškim vojaštvom in arabskimi vstaši. Izid bitke še ni znan. Kakor turdijo je to eden izmed doslej največjih spopadov v Palestini. Z angleške službene strani poročajo, da so vsti-ši pustili doslej na bojišču 80 mrtvih. Kairo, 6. okt. o. Pričakuje se večja vojaška akcija proti arabskim vstašem v Palestini. V Haifo je prispelo 2200 angleških vojakov. V Jeruzalemu se bo sestal vojaški svet, katerega bodo prišli poveljnik angleških vojaških sil na bližnjem vzhodu general Ironside s šefom svojega generalnega štaba, poveljnik palestinske vojske general Hening, vrhovni komisar za Palestino Mac Mihael in stokovnjak za vpra- Lahko pa rečem, da sem s svojo iniciativo ^ lg parnikov odpeljalo naprej v Afriko. stino Mac M preprečil vojno. Ce bi bila Francija v smi- v Tripolisu in Bengasiju jim bo na razpo- šanja terorja Deggart. 1 . _ 1________J.Z J — r* «T,r\ Slrft I O I __- . a i__4. U «,nn Iv AH _ I slu obveznosti do Češkoslovaške morala la i.soo kamionov, katerih vsak bo od-__.. iminn Vil ii mnrala I ..._____ J______ Hnlnrpna hi val i - poseči v eventualno vojno, bi ji morala Anglija priskočiti na pomoč. Toda odgovorni državniki so spoznali, da je mogoče izogniti se taki konflagraciji v Evropi. Do Češkoslovaške same pa nismo imeli nikake obveznosti. Zato nam ninče ne more očitati, da smo jo izdali. Nasprotno, mi je peljal po eno družino v določena bivališča, ki so bila nalašč za to zgrajena. Pobudo za to vselitev italijanskih poljedelcev je dal maršal Balbo. , Pogreb maršala Avaresca Bukarešta, 6. okt. Danes so z velikimi Palestinski komisar pozvan v London London, 6. okt. b. V tukajšnjih poučenih krogih sodijo, da je te dni stopil v odločilni stadij tudi palestinski problem, nismo zapustili, nego smo ji omogočili, da pokopali maršala Avaresca. kar potrjuje tudi izjava, ki jo je v sredo mnžnost.i. Re- I slovesnostmi poKopau . ______ | ^ ^_0(jnji zbornici kolonialni minister Macdonald. Zaradi poostritve položaja, ki ga navzlic nekaterim novim ukrepom m bilo mogoče izboljšati, se je sedaj Macdonald odločil, da se direkktno posvetuje s palestinskim visokim komisarjem sirom Haroldom Macmichaelom, katerega je zaradi tega pozval v London. Njegov prihod se pričakuje v torek. Kakor se doznava, bo sir Macmichael odpotoval nazaj v Pale- si ustvari nove življenjske možnosti. _Re šili smo jo popolne propasti, sedaj se lahko razvije v obsegu in po sistemu, ka kor morda Švica. V drugem delu svojega govora je Cham berlain govoril o notranje-političnih vpra šanjih. Rekel je, da volitev v doglednem času ne bo, češ da vlada noče izrabljati sedanje konjunkture v svoje politične namene. Zavedamo se, da bi nastala v državi volilna borba baš v prihodnjih mesecih, ko bo moral angleški narod v> vsakem pogledu pokazati svojo enotno voljo in odločnost. Glede izjave, ki je bila objavljena v Monakovem nekaj ur po sporazumu in ki sta jo podpisala on in Hitler, je Chamberlain dejal: Ta izjava ni dokument kakih fiksiranih obveznosti, ki bi odslej veljale za Anglijo in Nemčijo, nego le izraz iskrene želje obeh narodov, da ne bi nikoli več prišlo do vojne med njima, temveč bi se vsa sporna vprašanja urejevala po neposrednem sporazumu med odgovornimi faktorji obeh držav. »Pripomniti moram, da izjave ni sestavil Hitler, nego sem jo jaz* Pogreba se je udeležil tudi kralj Karol v spremstvu prestolonaslednika Mihaela, kraljevih svetovalcev in članov vlade s patriarhom Mironom Christeom na čelu. Posmrtne ostanke maršala Avaresca bodo prenesli v kripto spomenika, postavljenega na čast zmagovalcem na bojnem polju v Marestilu. Rudniška katastrofa na Japonskem Tokio, 6. okt. br. Na otoku Hokaido je prišlo danes do hude rudniške nesreče. Zaradi eksplozije plina se je zrušil skoraj ves rudnik. 320 rudarjev je zasulo. 218 je mrtvih, 102 pa sta hudo ranjena. Smrt češkega politika Praga, 6. okt. br. Danes je preminul senator František Tomašek, predsednik revolucionarne Narodne skupščine in prvi predsednik senata. Predsednik poslanske zbornice je v imenu narodnega predstavništva izrazil rodbini pokojnika in predsedstvu | aockiino^kmoknatske stranke sožalje^ stino z novimi predlogi in načrti za rešitev palestinskega problema, ki so baje že izdelani. Kot začasni ukrep je bil sklep, da odpošlje vlada v Palestino nova ojače-nja, in sicer dva regimenta kavalerije in bataljon pehote iz Anglije ter tri bataljone pehote iz Indije. Veliko pozornost je v zvezi z novimi napori za ureditev palestinskega vprašanja zbudil tudi obisk iraškega zunanjega ministra pri zunanjem ministru lordu Hali-faxu. Baje je bil njun razgovor v zvezi z nekim osebnim načrtom iraškega zunanjega ministra za rešitev palestinskega vprašanja. Sodna razprava proti Jakobu špicarju Včeraj, dne 6. 10. t. 1. se je vršila pri okrožnem sodišču v Ljubljani pred sodnikom poedincem dr. Kokaljem razprava o obtož.. ki je bila vložena proti Špicarju Jakobu, znanemu prosvetnemu in sokolskemu delavcu v Radovljici, ker je baje dne 29. 6. 1937 na tihem zboru Sokolskega društva v Radovljici med drugim rekel, da so sovražniki Sokola tisti, ki žele. da bi kranjska dežela postala papeževa provinca« itd. Dalje mu je obtožnica očitala, da je 4. julija 1937 pri javnem nastopu Sokola na Bledu trdil, da vlada preganja Sokola in da je šel v Beograd predlog na razpust Sokola. Obtožnico je zastopal drž. tožilec dr. Pompe, toženega Špicarja je branil odvetnik dr. Cepuder. Obtožbe radi govora na Bledu je bil Špi-car oproščen, ker se je sodišče prepričalo, da Špicar takrat o vladi sploh ni govoril. Pač pa je bil g. Špicar obsojen zaradi svojega radovljiškega govora- Sodišče je videlo v njegovih izrazih izzivanje verskega razdora med našim ljudstvom ter ga je obsodilo zaradi prestopka po § 165 k. z. na 600 din, plačljivo v 1 mesecu po pravomoč-nosti sodbe, ter na povprečnino 250 din. Po svojem branilcu je prijavil Špicar proti temu delu sodbe priziv, tako da se bo ba-vilo s to zadevo še apelacijsko sodišče v Ljubljani. Velika angleška zbirka za sudetske begunce Praga, 6. okt. br. Direkcija angleškega lista »Nevvs Chronicle« je obvestila bivšega prezidenta republike dr. Beneša, da je prvi obrok zbirke, ki ga je priredil list na korist beguncev iz sudetskega ozemlja v znesku 7200 funtov, to je okrog en milijon Kč že nakazan na Anglo-češkoslova-ško banko. Dr. Beneš je priporočil ministru socialne politike dr. Zenklu, naj ustanovi s tem denarjem skupno z ostalimi zbirkami, ki se bodo stekale * ta namen, Vremenska napoved Zemunsko vremensko poročilo: Oblačno v vsej državi, ponekod dež, zlasti na severni polovici. Nekoliko jasno samo še na skrajnem jugu. Temperatura se ni dosti spremenila. Najnižja je bila v Mariboru 6, najvišja v Vranju 31 C. Zemunska vremenska napoved: Polagoma se bo zjasnilo od severozapada. Pretežno oblačno vreme bo samo še v jugovzhodni polovici države, kjer bo ponekod pršilo. Temperatura se bo nekoliko znižala v severni polovici države. Zagrebška: Nestalno. Dunajska: Spremenljivo oblačna MdeŽ3DKL t Petei, 7. X 1938. Maši kraji in ljudje Društvo prijateljev radarskega oddelka tehniške fakultete v Ljubljani ustanovljeno Ljubljana, 6. oktobra. Po vsem svetu ostajajo absolventi rudarskih in fužinarskih visokih šol še naprej s svojo matico v zvezi, ohranjajo z njo plodne stike in po-dpirajo naučile zavode moralno in gmotno. Zato je izšla tudi iz vrst ljubljanske sekcije združenja rudarskih in fužinarskih inženjerjev plemenita zamisel, da sc ustanovi društvo prijateljev rudarskega oddelka v Ljubljani. Za ustanovitev tega društva sc je pred časom osnoval pripravljalni odbor pod vodstvom g. generalnega ravnatelja Riharda Skubca. ki je po dovršenih pripravljalnih delih povabil rudarska in fužinarska podjetja in in-ženjeric na ustanovni občni zbor društva, ki je bil v torek 4. t. m. na univerzi. Povabilu so se odzvali mnogoštevilni prijatelji in odlični zastopniki ,iašc javnosti. Predsednik pripravljalnega odbora je pri začetku občnega zbora pozdravil zastopnika banske uprave g. načelnika Rataja, zastopnika ljubljanske občine g. podžupana dr. Ravniharja, rektorja univerze dr. Ku-šeja dekana tehniške fakultete dr. Gosar-ia. prodekana g. inž. Osano, zastopnika rudarskega glavarja g. inž. Zupančiča, predsednika /druženja rudarskih in fužinarskih inženjerjev g. prof. inž. Gostišo zastopnika združenja inženjerjev in arhitektov, sekcijo Ljubljana, g. inž. Rusa. zastopnike vseh naših večjih rudarskih in fužinarskih podjetij. Orisal je namen društva, ki je v tem da goji zveze med našim rudarskim oddelkom in rudarskimi m fužinarskimi podjetji in strokovnjaki. Društvo želi tudi stvarno podpirati rudarski oddelek, pomagat; pri ustanavljanju novih rudarskih in fužinarskih institutov, izpopolnjevati jih z učnimi pripomočki množiti strokovne zbirke in dvigati gojitev rudarskih in fužinarskih ved na času primerno višino. Ta namen bo društvo doseglo z intimno poveza- nostjo podjetij in strokovnjakov z z e obstoječimi učnimi zavodi, zbiralo bo pa tudi prispevke od članov in podpornikov. Predstojnik rudarskega oddelka g. prot. inž. Igo Pehani je očrtal vsa dela, ki so v teku. da se našim rudarskim m fuzmar-skim zavodom na univerzi preskrbi potrebne pogoje za uspešen razvoj, s hvaležnostjo se je spomnil vseh naših odločujočih javnih delavcev, ki imajo za te težnje posebno razudTevanje. . Pri volitvah društvenega odbora je b 1 cnodušno izvoljen za predsednika generalni ravnatelj TPD, g. Rihard Skubec, ki je že v pripravljalnem odboru pokazal mnogo požrtvovalnosti in razumevanja za uspešno delovanje snujočega se društva. Za I. podpredsednika je bil izvoljen g. dr. Fran \Vin-diseher kot član eksekutive upravnega sveta KID, za II. podpredsednika predstojnik rudarskega oddelka g. prof inž. Igo^ Pehani Odborniki so: prof. inž. V. Gostisa, prof. inž. A. Kopvlov, docent dr. inž. V. Kersnič, docent dr. inž. M. Žumer, rudarski glavar inž. E. Cucek, tehnični ravnatelj KID dr. inž. H Klinar. ravnatelj v Trbovljah inž. V. Biskupsky, obratovodja Mežice inž. G. Gogala, ravnatelj cinkarne v Celju B. Lazarevič. lastnik premogovnika dr. V Jakil, ravnatelj velenjskega rudnika inž. A. Zorič in ispektor g. F. Cešmi-ga Nadzorni odbor sestavljajo: g. prof. nika inž. A. Zorič in inšpektor g. F. Češmi-ni tajnik KID dr. M. Obersnel, ravnatelj TPD A. Gerzinič. Članarina za poedine člane znaša 50 din, za društva 300 din, usta-novnina za poedince 1000 dm, za društva 10.000 din. Po uspelem razgovoru o bodočem delu društva jc g. predsednik povabil vse zastopnike podjetij in inženjerje. da novo društvo podpro in s tem prispevajo k izpopolnitvi in razširjenju najvišjega na-učne^a zavoda za rudarstvo in fužinarstvo. tudi za prosvetni razvoj izven šole tn njenega dela. V najhujših in najtežavnejših časih se je uveljavljal z vsem požrtvova-njem in z nenavadno žilavostjo, a za vse nasprotnike, ki so mu pil tej borbi in vrm v ^Volkodlak" v vasi Kneževcu pri Beograd« Kneževae je vas v neposredni okolici Beograda, kjer polagoma prehaja moder-i i povojni Beograd s svojimi malimi vila-3 . v staro - palanko«. Ta vas je z velikim stom tesno združena, v zadnjih dneh vendarle preživlja mnogo strahu zaradi vraž, ki jih tudi veliko moderno mesto ni raogio iztrebiti iz svoje najožje okolice. Volkodlaki, povampirjeni mrliči, ki jih samo glogov kolec strahuje, če jim ga zabo-deš v grob v primerni nočni, tajinstveni urj _ vse to je že od davnine udomačeno po gorskih naselbinah našega juga. a da e kaj takega pojavlja v okolici prestol-77;.'-, io je vsekakor senzacija. Vas Kneževae, ki tudi ponoči posluša repot velemestnega ž!vljenja, ima zdaj strah in trepet vseh vražarskih domišljij in zmešnjav. V hiši kmeta Mihaela čoše-viča se je pojavil volkodlak in vanj se je, kakor vsa. vas trdi, izpremenila mlada hčerka posestnika, ki je pokopana že več tednov. Prej ni nihče trdil, da bi bilo to dekle, ki je umrlo naravne smrti, ter je bile po vseh predpisih vere in običaja pokopano in objokovano, na kak način navzkriž s svojo rodbino. Zdaj pa vedo povedati zicbni jeziki, da dekleta doma niso marali in da se zdaj njen duh maščuje — kakor se govori med ljudstvom — da se je dekle povampirilo. V očetovi hiši že rnno-o-o dni ni miru najhujše pa je ponoči. Vsa vas je prepričana, da se trese hiša od strehe do temelja pod silno močjo volkodlaka, v katerega se je izpremenilo nežno dekletce. To prepričanje je vse prevzelo, ko so na vaškem pokopališču opaž li neki vaščani in tudi okoličani čudno razsvetljavo preprostega, lesenega križa na dekletovem grobu. Izvor te razsvetljave so pozneje spoznali za neokusno šalo nekega vaškega potepuha in čudaka, ki je na krake lesenega križa pritrjeval male svečice. To so ugotovili, panika pa je ostala m zdaj se očituje celo na ta nač n, da pada gospodar z gospodinjo vred ob nočnih urah. ko so v hiši zbrani mnogi sovaščani, v omedle-vico in ohromelost. Kneževae pri Beogradu ima lepo solo, v tej vasi delujeta dva duhovnika, tudi v°č učiteljev je tam »volkodlaka« so skušali prepoditi še razni drugi prosvetitelji in oblastni činitelji, uspeha pa ni bilo m tako ima vas danes žalosten sloves, da se topi v orgij i vraž na pragu modernega mesta. Nestor slovenskih učiteljev Franc Kavčič praznuje danes 92. rojstni dan Iz vrst slovenskih učiteljev, ki so v najtežjih razmerah med nami orali prosvetno ledino, seje do častitljive starosti obeh žal upokojeni nadučitelj g. Franc Kavčič pri D. M. v Polju, ki bo danes star 92 iet. siavtjener. ie zadnii iz stare idrijske >le, najstarejši učitelj na področju nc-kdanje kranjske dežele in vsekakor tudi nestor slovenskega učitelj stva. V šoli je deloval vzorno in požrtvovalno nad pol atole.ja in — ker se ga nebroj bivših učencev in mlajših poklicnih tovarišev s srčno radostjo spominja ped vzdevkom : naš a'ek«, je to gotovo najboljše priznanje njegovega vzornega vzgojiteljskega in tovariškega delovanja, kakor tudi priznanje njegovih visokih čiovečanskih vrlin. Danes je >maš atek« v svoji patriarhalni starosti izven zla in radosti, a za ves široki okoliš in tudi za daleč po svetu Ljubljana, 6. oktobra Ka-lar pridejo na trg krizanteme, smo sredi jeseni. Danes so po vsem trgu zadišale krizanteme. Dopoldne: Na velike; zamolklo sive sončnike padajo drobne kapljice dežja. Pod sončniki sede sključene ženske ob zabojih jajc, ob kletkah, v katerih dremlje perutnina., ob košarah z jabolki, grozdjem in kostanjem. Na železni ograji slonita oče in sinček, blatna do kolen in molče zajtrkujeta kruh. Za njunima hrbtoma se skoraj po vseh štirih plazi berač, oblečen v umazano rumeno suknjo. . V dolpi vrsti vise na drugi strani kosi govejega, svinjskega in telečjega mesa. Zakasnela mlekarica poriva tam mimo svoj voziček. Kunci neodločno prebirajo po zabojih, polnih štajerskih jabolk. Kljub temu, da so v vsakem zaboju postavljene cene, trdovratno izprašujejo: »Po čem so jabolka?« Potem dolgo premišljujejo, se odločijo za kilogram, ah pa kar tako odidejo naprej in kakor večni refren, ponavljajo drug za drugim: »So predraga!« »Te so po štiri, gospa!« »Naj navagam? Za vas, gospa?« »Kaj za vas, gospa?« Nekaj Hrvatic je prineslo borno grozdje i zabelo od Ozlja. Zavite v tople volnene rute in v belih nabranih krilih stoje ob svojih košarah in merijo grozdje. »Gospa, poglejte .. »Veste, pri nas ...« raztresene bivšp učence in poklicne tovariše je »atek« še vedno vzor vzgojitelja in človekoljuba, ki se je ves posvetil svojemu narodu. To, združeno z ljubeznijo in spoštovanjem pri vseh prebivalcih kraja in širšega okoliša, je za starega vzgojitelja in prosvetnega delavca najsi-jajnejše zadoščenje. Franc Kavčič se je rodil 7. oktobra leta 1846. na Ledinah nad Idrijo. Učiteljske študije je dovršil leta 1863. ter potem služboval v Semiču in v Dragalušu v Beli Krajini, odkoder je prišel v D. M. Polje, kjer je služboval ket učitelj in šolski vodja nad 30 let. Po upokojitvi je tam tudi ostal. častitljivi starček ima za. seboj ves razvoj učiteljskega stanu v Sloveniji. On je svedok dobe konkordata in vseh borb za uveliavljenje pravic učiteljskega stanu in Nedavni ytisi slovenskega opazovalca z londonskih ulic delu nasprotovali je imel kakor v zanosu svoje borbenosti, tako tudi pozneje na svojih vedrih licih prizanesljiv, dobrodušen nasmeh. To vedrino je imel na eni strani po zaslugah svojega blagega značaja, na drugi strani pa v ognju trdnega prepričanja, da mora temi in mraku slediti zora, za njo pa sonce svobodoumne-ga in naprednega mišljenja. Ves zavzet je bil vedno za resnico in pravico in če pri sodobnikih in starejših pri tem ni našel prave opore, je upravičeno polagal vso nado v naročje mladine. Skozi njegovo šolo so šle generacije in njegov razred je bil prava ljudska univerza. Poglobil se je v otroško dušo ter vneto in pazno prisluškoval slehernemu njenemu utripu. Stari so že njegovi nekdanji učenci, a vsi se še živo in hvaležno spominjajo, kako jim je polagal temelje življenjske poti Zdaj je Franc Kavčič ne samo nestor slov enak ega učiteljstva, temveč tudi patriarh vseh borbenih vrst za prooudo, prosveto in napredek slovenskega življa. v častitljivi starosti — kakor že rečeno onkraj zla in radosti — zla je mnogo užil, vse prestal, —-največja radost in zadoščenje pa so mu sadovi poklicnega in človečanskega udeistvovanja. katerim se vsi spoštljivo klanjajo ter želijo danes še izredno krepkemu nestorju slovenskega učiteljstva zaslv.ženo srečo in zadovoljstvo do skrajnih mej človeškega življenja. Prva blagoslovljena proga Otvoritev nove tramvajske proge od Šmartinske ceste do pokopališča pri Sv. Križu je vsa javnost sprejela z izredno živim zanimanjem, kar nam je v zgovoren dokaz, da jc Ljubljana v resnici s pobožno intimnostjo navezana na domovanje svojih mrtvih. Čeprav je .Sv. Križ dnevnemu dejanju in nehanju prccej od rok, se je pred pokopališčem zbrala k slovesnosti množica občinstva iz mesta, pa tudi z najbolj oddaljenih periferij. Zaradi zgodovine našega mesta pa se nam zdi vsekakor \vedno ugotoviti. da je to prva tramvajska proga v Ljubljani, ki so ji predstavniki cerkve pred pričetkom obrata priklicali božji blagoslov. Ko ie bila pred 37 leti dograjena električna cestna železnica od glavnega kolodvora do garnizijske bolnice in do dolenjske postaje, so jo izročili prometu brez vsake oficielne slovesnosti, čeprav je bila u\~edba tramvaja za tedanjo Ljubljano brez dvoma mnogo večji dogodek, kakor utegne biti zgraditev kakšne nove proge današnji čas. »Slovenski narod« je tedaj pisal, da je s pojavom tramvajskih vozov dobilo življenje na cestch kar velemestni značaj. Brez posebnih ceremonij so tudi pred 8 leti otvorili novo. doslej največjo linijo Vič—Št. Vid. Takrat še ni bilo velike Ljubljane in nova tramvajska proga je mesto povezala kar z dvema občinama v okolici. Na Viču in v Št. Vidu so občani sprejeli tedaj prve tramvajske vozove z velikim navdušenjem, a kar se tiče siavija. so se zadovoljili s skromnimi, neoficielnimi domačimi zabavami. Vsekakor je predvsem dejstvo, da je tokrat stekel tramvaj do božje njive, spravilo mestno občino na misel, naj dobi cerkveni blagoslov. i 1 \ 1.1 •» ,1 - 1> V V >V « 4VM„ W London, konec septembra Skoraj leto dni je preteklo, odkar sem se zadnjič oglasil svojim ljubim bralcem in bralkam v »Jutru« — (imam tako prijeten domačinski občutek, kakor da 90% od Vas poznam)! In sicer sem Vam pisal zadnjič iz belega mesta na zapadni strani črnega kontinenta — Afrike, iz Casablance v francoskem Maroku. Pa nikar ne mislite, preljubi, da je temu kriva moja lenoba. Nikakor ne! Ampak le ta naša vražja stara mati — Zemlja, se kljub svoji starosti tako hitro vrti in z njo vred dogodki na njej, da jaz na svoji tudi že precej priletni, a počasni ladji z njenimi 8 miljami na uro — vedno zaostajam. Zdaj pa vidim, da niti razni londonski »Daily-ji« ne utegnejo podati svojim bralcem prehitevajočih se dogodkov obširno in izčrpno — temveč le v nekakem super-reportersko, novinarsko-brzojavnem stilu, brez podrobnosti, brez zanimivih epizodic, ki prav za prav najbolj delujejo na široko maso in ustvarjajo ozračje tako ali tako. Posebno velja to za splošno zelo naivne sinove Albiona. Naj torej jaz poskusim z nekaterimi bliskavicami malo osvetliti ozračje, ki je te napete dni ležalo na londonskih ulicah, pred vsem na nekako skriv- vražijo za nekaj odstotkov manj vojno na morju — toda misel, biti vojak na kopnem, jim je naravnost zoprna. Mogoče so to posledice intenzivne povojne mirovne propagande in njih takratnega, a _ zdaj iluzornega prepričanja o mogočnosti »splendid isolation« britskega otočja. Gotovo pa je, da je to vzrok zaporednih porazov angleške zunanje politike. Abesin-sko vprašanje, špansko vprašanje, stališče Portugalske v tem konfliktu, ponovna mi-litarizacija renskega področja (Baldvvin: »Naše meje so na Renu!«), antikomunistič-ni pakt, ki je udarec gospodarskim interesom AngRje na Daljnjem Vzhodu, da, vse to so obupni porazi angleške diplomacije v zadnjih 5 letih! Naj navedem samo eno svojstveno dejstvo za to trditev: španski uporniki še vedno bombardirajo angleške ladje in vsa angleška, nad pol milijona ton obsegajoča sredozemska mornarica ne prepreči tega. Nemci pa so po prvem bombardiranju »Deutschlanda« skoraj uničili z bombami cvetočo nezaščiteno Al-merijo in imajo zdaj — mir. Foreign-Office je seveda že pred leti uvidel vzrok diplomatskih porazov. »Moramo široke množice pridobiti za oborožitev!« Pa se je zopet pokazal paradoks an- Pozno v noč so čakale množice pred predsedstvom vlade Vodijo se ^aupni pogovori med sosedami, ki čez dan ne utegnejo, da bi se pomenile o tekočih dogodkih v svoji okolici. Oči so jim široko odprte, kajti to, kar so pravkar slišale... »Kdo bi si mislil«. »Kaj ne?« Ljubezniva okolica je zmerom polna dogodkov. »Ha—ha—ha!« Od nekod se sliši vesel smeh, ki pa kmalu zamre v tisočerih vzklikih in glasovih. »Pa sem preklel vso njegovo hišo— potlej pa ni mogel umreti .. .< Prodajalke z zanimanjem poslušajo starega očeta, ki drži v naročju nekaj kilogramov stročjega fižola, »Fižola, graha! Za vas, gospa?« že so pozabile na starčfeovo povest, aH so vsaj prenehale misliti nanjo. Med zeljnatimi glavami laMco vfBte šopke krizantem. žalostnih jesenskih kri-zantem. Tisti, k! so že razprodali svoJa*Ma,. cenena jabolka, si oprtajo prazne koše in se počasi napotijo po mestu. Težko stopajo, odpirajo velike dežnike in cestno blato jim škropi čevlje in obleko. Morda boste vi sedeli v jedilnicah, kjer bodo na mizi v vazah sveže rože, in počasi srkali jabolčni korrrpot, ko bodo poslednji prodajalci še stopali po široki banovinski cesti protr oddaljenim vasem ali pa se stiskah v vagonu. * Pod stojala se sklanjajo za odpadlimi krompirji, zalisti solate ali česa drugega stare beračice, ki nosijo v cekarjih treske, zarjavelo pločevino, kos kruha in morda tudi kakšno jabolko. Sive sončnike, obraze ljudi in zelenjavo škropi droben oktobrski dež. Sivo nebo visi nizko nad hišami. Tesno postaja. In v tem tesnem, vlažnem vzdušju diše prve krizanteme in tu in tam vam že ponujajo sveže, zelene vence. % nostno mračnem Downing-Streetu, na razkošno razsvetljenem Piccadilly-ju, v zeienem eldoradu Hyde-Parka in v mistično tihi \vestminstrski katedrali. Prav za prav so Angleži veliki otroci. Ko koraka tak-le pristen angleški naivni dolgin po Fleet-Streetu, središču londonskega novinarstva, boža z očmi marmornata pročelja res prekrasnih palač >Daily Maila«, »Daiiy Telegrapha« in drugih, in je sveto prepričan, da je na Angleškem stoodstotna svoboda tiska in veruje vsaki tiskani vrstici svojega »nevvs-papera« kakor svetemu pismu. In 95% Angležev živi in spi v prijetni zavesti, da vlada pri njih najidealnejši demokratski režim. Resnica pa je, da nikjer na svetu ne vlada tako , majhna peščica ljudi tolikim milijonom ljudstva in nikjer na svetu ni parlamenta, ki bi bil tako klasičen primer izigravanja demokratskih načel kakor stoletni parlament na obali Themse. Tu se nekaj lordov, oziroma nekaj sto narodnih zastopnikov z vlado igra »demokracijo«. V čem je ta igra? V medsebojnih vprašanjih in odgovorih poslancev in vlade! Na primer: Želo uvaževani zastopnik Oldgate East-a stavi vprašanje še bolj uvaževanemu lordu admiralitete, kaj misli napraviti, da bo posadka brodov Nj. Vel. kralja dobivala na morju več vitaminov vsebujoče hrane. Na to vprašanje bo zaskrbljeni zastopnik naroda gotovo dobil pozitiven za-dovoljujoč odgovor. Ce se pa tiče vprašanje bolj kočljive zadeve, zlasti iz področja angleške zunanje politike, prav gotovo ne bo dobil odgovora, ki mu bo zadevo tako pojasnil, da bo o njej kaj več vedel kakor prej. In kaj še-le vprašanje oborožitve! To je najtrši oreh za angleško vlado. Tu odpove vsa demokracija in parlamentarizem! Za to je najlepši primer Baldvvin. ki je kandidiral in bil izvoljen na izrecno pacifističnem programu. Toda ravno on je forsiral in donesel zakon o potrebi najhitrejše angleške oborožitve. In ko ga je ogorčen laburist vprašal: »Zakaj nam o tem niste pred volitvami govorili?« je Baldwin mirno odgovoril: »Ker potem ne bi dobil večine!« — V angleških množicah je globoko ukoreninjeno sovraštvo do vojne — morda so- gleškega političnega življenj al Koga so vpregli v oborožitveno propagando? Pacifiste! — Saj bi človek dejal: »Prav! To bo že bolj užgalo!« Mogoče pri nas južnja-kih, — ali konservativnega, miselno počasnejšega Brita je to le zmedlo m ga naredilo nezaupljivega. Torej nekdanji glasniki fronte miru, kakor Winston Chur-chil, Robert Cecil in drugi so po londonskih hallih morali zdaj prepričevati in navduševati angleške množice za hitro, ogromno in vsetransko oborožitev Velike Britanije. Oni isti nekdanji glasniki večnega miru. ki so po vojni grmeli proti židovski oboroževalni industriji in iz tega izvajali, da je za čistokrvnega Angleža nedostojno »umreti za kralja in domovino!« — Pa mi verjemite ali ne! — No, zašem sem malo na stranpot. Ali iz gornjih vrstic in iz tega, kar Vam bom še napisal boste bolje razumeli konfuznost angleških množic v pogledu na položaj zadnjih dni. Zal se ne spominjam več, kateri "ameriški književnik je rekel o Američanih: »Povprečen Američan se mora roditi, 40 let živeti in se pridno učiti, da se ob smrti znajde tam, kjer je Evropejec že ob rojstvu!« Jaz dodam Američanu mirno še povprečnega Angleža Vzemimo za primer mistra Thomsona, ki predstavlja v Angliji nemškega Mayer-ja ali Miillerja: torej standardni tip normalnega Angleža. Cez teden vrši svoje delo v pisarni, kar mu omogoča za nase pojme lahkotno in prijetno življenje. Odkar je sploh začel čitati časnike, čita redno svoj »Daily Telegrapha in še kaj slic-nega zraven — in to je v*se kar čita. Ob sobotah hodi na weekend, čez teden v prostih urah igra tenis in dresira svojega psa. Zadnje dni pa se je v njegov strogo odmerjeni dnevni red vsilila še ena imperativna potreba. Namreč: moral je iz globoke notranje sile vsak večer postopati okoli popularne desetice v Dowmng-Stre-etu in zaskrbljenega obraza buliti v zelo zastrta okna premierovega kabineta ter tako na licu usodepotaega kraja zasledovati razvoj dogodkov. Ko tako gledam v fine poteze njegovega obraza, bi dejal, da je poln političnega znanja m poučen o vsem, kar je bik)* .Je in bo^— A ta eks- i Xepreskam*j»»zbirafi Domače vesti * za protituberkulozni teden je naknadno prispeval pred kratkim umrli velein-dustrijalec in veleposestnik gospod Franc Dolenc znaten prispevek. Neposredno pred jiVojo smrtjo se je z vso velikodušnostjo apomnil Protituberkulozne zveze in njenega gibanja, kar bi bilo tudi vsem drugim gospodarskim činiteljem toplo priporočati. Za prispevek se. cenjeni rodbini blagega pokojnika najiskreneje zahvalju-je Protituberkulozna zveza v Ljubljani. * Bumnnski konzul na Sušaku je postal direktor Jadranske plovbe g. Milan švr-liuoa. častni konzul Rumunije g. svrlju-gaDje znan med našim gospodarskim svetom kot velik strokovnjak in ravno tako kakor on sam si je tudi njegova rodbina pridobila velike zasluge za naše pomorstvo in za napredek gospodarstva v naših obmorskih krajih. V pomorski in gospodarski stroki se je g. Milan švrljuga izobraževal v Londonu, po dovrsitvi svojih študij Pa je postal komercialni ravnatelj Jadranske plovbe. Velika čast zanj m tudi za vse naše pomorske Ln gospodarske veščake je njegovo imenovanje za častnega rumunskega konzula. Z njim vred imamo zdaj na Sušaku 13 zastopnikov tujih držav: Argentine, Belgije, češkoslovaške, Danske. Anglije. Francije, Grčije, Italije, Kostarike, Nemčije, Poljske, spamje, Rumunije. * Slovence v Beogradu opozarjamo, da bodo razstavljena na obrtniški razstavi tudi znamenita čipkarska dela Drž. osrednjega zavoda iz Ljubljane. Ravnatelj Ra-čič j- na razpolago za vse informacije v centralnem paviljonu (pritličje). Razstava se otvoeri 8. t. m. I I KINO SLOGA, tel. 27-30. Samo še danes ob 16., 19. in 21. uri OTOK GROZE Pretresljiva drama brodolomcev med divjimi zvermi in morskimi telovaji v afriškem pragozdu. Glasbeni dodatek: V HULA RAJU. za zimske suknje: cenejše Din 120.— do 170.— shetland Din 200.— do 270.— cromby Din 3OO.— do 3*0.— MANUFAKTURA F. KS. SOUVAN MESTNI TRG 24. * Obisk uglednega ameriškega publicista. V šibenik je prispel v svrho svojih študijskih potovanj znani ameriški novinar in publicist Douglas Sandler, ki 30 urednik velike geografske revije v Wa-shingtonu. Publicist Sandler se je nedavno mudil v Nemčiji, prej pa je obiskal še razne druge evropske države ter poslal svoji reviji iz njih mnogo člankov in razprav. Osebno se mudi publicist Sandler prvič v naši državi, o njej pa je v svoji reviji ze pred štirimi leti priobčil več zanimivih člankov, ki so jih napisali njegovi sotrud-niki. Pri ljudeh nagnjenih k maščobi, se izkaže naravna »Franz-Josefova« grenci-ca kot zanesljivo in prijetno učinkujoče sredstvo za iztrebljanje, ki se more tudi dolgo uporabljati brez posebne dijete. »Franz-Josefova« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in trgovinah z mi neralnimi vodami. Ogl. reg. S. bt. 15. 485-35 * Objava novega voznega reda parnikov na Jadranu. Zimski vozni red parnikov na Jadranu, ki bo uveljavljen 15. t. m., je že tiskan in razposlan. Z novim voznim redom je uvedenih precej izprememb. Tako bo po novem voznem redu med Splitom in Dubrovnikom dnevni promet parnikov brzih prog, iz Splita v Sušak pa bodo pluli parniki samo trikrat na teden, za lokalne proge pa so določene za parnike iz Splita samo nepomembne časovne izpremem-be. * Požig v škocijanu, orožništvo in ško-cijanski dopisnilk »Slovenca«. »Jutro« je v nedeljo obširneje poročalo o požigu v škocijanu. Sledilo je še v torek poročilo v »Slovencu«, ki je nekoliko krajše, zato pa ne brez zlobe. Dopisnik očita: »Tukaj bi bilo dobro, da bi se orožništvo bolj pobrigalo za take stvari, da bi že enkrat zločinci prišli v roke pravice, kajti takih primerov je že več, kakor tudi raznih tatvin in vlomov, če pojde tako dalje, ne bo noben kmet in posestnik več varen pred temi razbojniki« — »Slovenčev« dopisnik je po starih zgledih zagrešil denunciacijo, ki more samo škodovati. Zloba je tem večja, ker vsi prebivalci škocijanske doline vemo. kako je naše orožništvo na mestu in kako lepe uspehe je doslej že doseglo ravno pri zasledovanju požigalcev in tatov. Še nedavno so naši orožniki takoj prijeli poži-galca, ki je zažgal v čučji mlaki. Kmalu nato, po drugem požigu, so spet brž imeli zlikovca v rokah. Uspehi so torej očitni, pa če bi tudi ne bilo mogoče vsakega, zlikovca takoj sproti prijeti, je to opravičljivo, kajti revir naših orožnikov je eden največjih na Dolenjskem. Saj obsega vso škocijansko občino, ki ima 4700 ha površine in k temu še del raške občine. Službo pa morajo vršiti samo trije orožniki pod vodstvom komandirja Milana Bogdanovima. En orožnik je nedavno zaradi velikih naporov v službi zbolel in je moral zapustiti orožniško službo. Po teh navedbah si pošteni čitatelji lahko napravijo o škoci-janskem dopisniku prav enako sodbo, kakršno smo si že napravili — škocijanski prebivalci. * Smrt zaslužnega zdravnika. V Beogradu je umrl po kraki bolezni v starosti 66 let upravnik splošne državne bolnišnice in predsednik dermatološkega društva v Beogradu dr. Luka Ristič. Doma je bil iz vasi Karloviča, svoje medicinske študije pa je dovršil na Dunaju in je nekaj let služboval kot okrajni zdravnik v Zemunu. Ob izbruhu prve balkanske vojne se je podal v Srbijo ter se udejstvoval med vsemi vojnami kot rezervni vojaški zdravnik. Po osvobojenju se je zelo zaslužno in uspešno udejstvoval pri organizaciji zdravstvene službe v Beogradu. Veljal je za enega izmed najuspešnejših dermatologov v Srbiji in po njegovi iniciativi je bilo v Beogradu ustanovljeno društvo zdravni-kov-dermatologov. Tudi kot strokovni pisatelj si je pokojni dr. Ristič pridobil velik ugled. _ Spretne roke, izurjeni prodajalci čakajo na vas, da vam razkažejo naše moško in žensko jesensko blasro. — Za trpežnost in nizke cene jamči manu-fakturna trgovina Janko Cešnik, Ljubljana, Lingarjeva. _ * Ptice iz Male Azije. V Vršcu v Banatu je iznenadila ljubitelje ptic in prirode pojava nenavadnih ptic, ki so podobne golobom in so prišle, kakor se že dolgo ni zgodilo, v naše kraje iz Male Azije. Pravijo jim »male turške grlice«. Te ptice se nekajkrat pred zimo pojavljajo v balkanskih državah in ornitološki zavod v De-brecinu jim je posvetil posebno pozornost. Pred nekaj leti so ornitologi opazili te selivke v Pančevu, v Vršcu pa letos prvič. — Drug primer, ki zanima naše ornitologe. pa ie bil na Grmeč-planini v okraju Sanski most Tam so kosci zajeli jerebico, ki se je od domačih zelo razlikovala in je imela na nosi obroček z napisom »Bolo-sna« in s š+evilko 421.086. Ptica živi v Italiji in nihče ne pomni, da bi bile že kdaj te vrste italijanskih jerebic priletele na visoko hosa^^ke planine. _ * Izlet v Trst z avtobusom za 78 dm lo. in 16. oktobra, z motoeikli 30 din, avtomobili 60 din, z avtobusom v Trst in Gorico 115 din. za člane brez doplačila: novi člani 20 din več. — Tourex-Slovenija, Ljubljana, Masarykova 12. I Filmska umetnina, ki jo mora »iucu 1 ----.. ,,PiPfiimu PAUL \VESSELY in RUDOLF_FORST^mcjwtnerja. v vel^Um^^ SVfffc ^VELIKE NOROSTI Režija: Glasba: Ralf Benatzky. * Tragična ■»»■( iiil5« 212.50 — 232.50; »6« 192.50 — 202.50; »7« 162.50 — 172-50; »8« T7 115. Otrobi: baški 94 — 100. Fižol: baški beli brez vreč 300 — 310. bombaž + LiverpooL, 5. oktobra. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za okt. 4.67 (prejšnji dan 4.65), za dec. 4.71 (4.71), za maj 4.78 (4-77). , . . + New Tork, 5. oktobra. Tendenca »talna Zaključni tečaji: za okt. 8.22 (8.13), za april 8.17 (8.07). _ Seja gospodarsko-nega odbora ministrov Beograd, 6. okt. AA. Dopoldne je bila pod predsedstvom ministra dr. Dušana Le-tice seja gospodarsko-finančnega odbora ministrov, na kateri so reševali tekoče zadeve. Odlikovanje švedskega kralja in nizozemske kraljice Beograd, 6. okt. p. S kraljevim ukazom sta bila na predlog ministrskega predsednika odlikovana z redom Karadjordjeve zvezde L st. švedski kralj Gustav V. in nizozemska kraljica Viljemina. Odlikovanja Beograd. 6. okt. p. Odlikovani so: Z redom sv. Save 5. stopnje višji kontrolorji pri pošti Ljubljana I Matej Meden, Milan Nagode, Janko Hammcrsack, Marija Saj o vi c. Marija Trost. v Mozirju Karel Kosem, pri pošti Maribor I Henrik Šiška in Peter Kotnik, v Kranju Aleksander Kump, v Domžalah Agata Januš, pri pošti Maribor 11 Avgust Špendelj, pri pošti Ljubljana VI Anton Rabič. z zlato svetinjo za. državljanske zasluge arhivarja poštne direkcije v Ljubljani Jakobič Franc in Josip Slapin, v Gornji Radgoni prometnik Alojzij Križe, manipulanti Marija Pin-celj v Št. Juriju ob južni železnici, Karla Flisek v Zagorju, Pavlina Milavec pri po- janske zunanje politike predvsem nemške Ljubljana IX, Pavla Vindiš v Trebnjem, filme. Doslej so imeli v Italiji največje I sn a - ...... uspehe ameriški filmi, ki pa so že doslej dobili cenzurno dovoljenje le tedaj, če so bili sinhronizirani na italijanski jezik. = odobrena zaščita. Kmetijsko ministrstvo je odobrilo zaščito po uredbi o zaščiti kmetijskih kreditnih zadrug Posojilnici na črni gori pri Ptuju (odlog plač« za 6 let od 8. aprila t. L dalje, za obveznosti, nastale do 8. novembra 1937; obrestna mera za stare vloge 2%) in Posojilnici v Framu (odlog plačil od 16. septembra t. I dalje, za obveznosti, nastale do 28. februarja 1937; obrestna mera za stare vloge 2«/o). = Licitacija. Pri 39. pehotnem polku v Celju bo 8. t. m. licitacija za dobavo mesa od 1. oktobra 1938 do 31. marca 1939. = Dobave. Direkcija drž. železnic, gradbeni oddelek v Ljubljani sprejema do 7. t. m. ponudbe za dobavo palic iz železa, plošnatega železa, zakovic ter cinkove pločevine, strojni oddelek pa do 8. t. m. ponudbe za dobavo negašenega apna, z drvmi žganega. Direkcija drž. rudnika v Vrdni-ku sprejema do 13. t. m. ponudbe za dobavo verig, glavnikov za konje, tlačene lepenke, do 27. t. m. pa ponudbe za dobavo transformatorjev, varovalk, pocinkanih spojk, žice itd. Prometno-komercialni oddelek Direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 14. t. m. ponudbe za dobavo navadnega okenskega stekla, mlečnega stekla ter motnega stekla. Borze 6. oktobra Na ljubljanski borzi je bilo danes za angleške funte v privatnem kliringu povpraševanje po 238. V zagrebškem privatnem kliringu so se grški boni trgovali po 32 (v Beogradu so se nudili po 32.25). Nemški i i;__:_rl.: AaItS n/\ n o r i o 110 nekoliko Anton Gorenje na Jesenicah. Marija Fa-biani v Prevaljah, Josip Mcžik pri pošti Ljubljana I in Leopold Cuderman. pomožni manipulant pri pošti Ljubljana II. S srebrno svetinjo za državljanske zasluge zvaničniki Avgust Janežič. Ivan Vil-har, Franc Marinko pri pošti Ljubljana II, Jernej Dolenc, Josip Lampe, Dragutin Ro-ter in Ivan Jerala pri pošti Ljubljana 1» Mihael Trampuž in Jakob Kokalj v Celju, Florijan Božič v Radovljici, Alojzij Demšar v Žireh. Franc Mrak v Litiji, Anton Jagodic v Rogaški Slatini. Franc šoštarič v Ptuju, Martin Plavčič v Šmartnem ob Paki, Franc Pretnar na Lescah. Fran Kova-čič pri pošti Ljubljana VIL Leopold Blaz-niik v Kranju, Karel Levart, Karel Prah, Maks Petan pri pošti Maribor I. Fran^ Že-leznik v Št Vidu pri Ljubljani. Ivan Košir v Vranskem . Karel Ambrož v Marenber-gu, Roman Vrbanšek pri pošti Maribor II, Martin Bezjak na Viču. Simon Prešeren in Fran Poljanec v Poljčanah. Valentin Pahor v Ptuju, Fran Kacijan v Meži, Alojzij Lapornik v Laškem, Fianc Cerne v Kočev-ju in Fran Kotnik v Velenju. Z redom Jug. krone 4. stopnje višji teh. svet. pri banski upravi v Ljubljani inž. Karel Orel. inž. dr. Štefan Skubic. inž. Josip Pretnar, gradbeni podjetnik dr. Josip Dedek in dr. Vinko Vrhunec, z redom Jug. krone 5 stop. višja tehnična svetnika pri banski upravi v Ljubljani inž. Ivan Petrič in inž. Ciril Pire, z redom sv. Save 5. st teh. svet. inž. Josip Črnivec, višji pristav pri sreskem načelstvu v Ljubljani inž.^Vladimir Petrov ter tehniki Marjan Kalin, Milan Udovič in Venčeslav Vrhovec pri banski upravi v Ljubljani, z zlato svetinjo za državljanske zasluge cestni nadzornik Karel Rožnik v Celju. Z redom Jug. krone 3. st. dr. Božidar klirinški čeki so nadalje nekoliko popusti- _ ------ „ U in stanejo v Ljubljani 13.90, v Beogradu Lavrič, šef kirurškega oddelka obce drzav-prav tako 13.90, v Zagrebu pa 13.8850 od- ne bolnišnice v Ljubljani, z redom sv. Sa- prav---------- nosno za konec oktobra 13.95 m za konec novembra 13.90. . . Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda pri poslabšani tendenci nekoliko popustila in se je trgovala po 467 (v Beogradu je bil promet po 472.50-473). Zaključki so bili še v 6% begluških obveznicah po 92 in v 7% Blairovem posojilu po 92.50. DEVIZE Ljubljana. Amsterdam 2380.66—2395.26, Berlin 1750.02—1763.90, Bruselj 739.45— 744 51 Curih 996.45—1003.52, London 209 86—211.92, Nevv York 4338.50—4374.82 Pariz 117.07—118.51, Trst 229.44—232.53. Curih. Beograd 10, Pariz 11.78, London 2108 New York 438.375, Bruselj 74.25, Milan 23.10, Amsterdam 238.50, Berlin 175 62 Stockholm 108.70, Oslo 105.95, Ko-benhavn 94.10, Praga 15.10, Varšava 83, Budimpešta 87.30, Atene 3.95. Bukarešta O OK EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 465—469, 4% agrarne 60 bi., 4% severne agrarne 60.50 bi., 6% begluške 91— 92 6% dalm. agrarne 91 bl„ 7% stabiliz. 97150 den., 7% invest. 98—99, 7% Seligman 99 den.. 7% Blair 92-93 8% Blair 96 50 den.; delnice: Narodna banka den., PAB 220—225. Trboveljska 190 den Gutmann 50—60, Osiječka ljevaonica 160 den., Isis 25 den., Dubrovačka 330 den. Jadranska 350 den. Beograd. Vojna škoda 472-473 (472.50 —473), za dec. 472 den., 4% agrarne 62 W. (6150), 4% severne agrarne 60—61, t>/o begluške 90.75-91.75. 6% dalm. agrarne 90—91 (91), 7% invest. 99-99.50 (99-100) 7% Seligmann 100 den., 7% Blair K-S (92), 8% Blair 99 den Narodna banka 7400 den. (7400), PAB 226—2Z8 (226—229).___ Blagovna tržišča «rro t x .. + Chicago, 6. oktobra. Začetni tečaji: pšenic^: zamaj 65. za julij 64.25; koruza: oktobra. Začetni tečaji: pšii^r^a Okt. 59.25, za dec. 59.125, za ve 3. st. dr. Bogoljub D*\agaš, šef-zdravnik dečjega doma kraljice Marije v Ljubljani, z redom sv. Save 4. st. dr. Pavel Krajec, zdravnik Leonišča v Ljubljani, dr. Venče-sLav Arko, sekundarij obče državne bolnišnice v Ljubljani, z redom sv. Save 4. st. dr. Milan Zumer, zdravnik-volonter obče državne bolnišnice v Ljubljani, z zlato svetinjo za državljanske zasluge sestra Leopol-dina Pezdirec, predstojnica usmiljenih sester v Leonišču v Ljubljani. Iz državne službe Beograd, 6. okt. p. Napredovala sta ve-roučitelja Kancijan Farič v Mariboru m Fran Sukec v Krčevini pri Mariboru v 9-pol. skupino. — Poštna uradnica AJopole-ni Žagar je premeščena iz Celja v Gornji grad. Obsodba pred sodiščem za zaščito države Beograd, 6. okt. AA. Z razsodbo državnega sodišča za zaščito države od 6. oktobra 1938 je bil kaznovan trgovski pomočnik iz Zagreba Slavko Budič zaradi prestopka čl. 1 točka 6 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi na tn leta strogega zapora. Iz življenja na NOVO MESTO. Kino »Dom« v Sokolskem domu bo predvajal danes ob 20.15 in v nedeljo ob 15., 18. in 20.15 zvočni vele-fUm »Kronski biseri«. Predigra- Fara-mountov zvočni tednik. Iz Trbovelj t_ žalni koncert v počastitev spomina blagopokojnega Viteškega kralja priredi v soboto ob 20. Sokol s sodelovanjem pevskega društva »Zvon« in oktetom rudniških nameščencev. Sokolski orkester bo izvajal Beethovnovo žalno koračnico in čajkovskega žalno pesem. Pevsko društvo »Zvon« zapoje Adamičevo »V snegu« ta Prelovčevo »Zadnje slovo«, oktet rudniških nameščencev pa Galusovo »Glej, kako umira pravični«. Brat ing. Gašparin zapoje Vilharjevo »Pitaš dušo«, s. Medveščko- ska 79 kg 7^0"kg^/-156U^RT: baška' 145™-^ I gVobokega sf^oštov«!ja do pokojnega baški in sremski 64/65 kg 144 - l lja Uedinitelja. Na levU Odstopivši državni prezident dr. Edvard Beneš - Na desni: predsednik vlade general Syrovy Berlinska peterka Možje, ki izvršujejo to, kar so v Monakovem sklenili predstavniki štirih velesil __ .. , ,nTr1Vne. Moskvi, od koder je prišel pred tremi le O podrobnostih teprazmtve odstopljene . Beriin kier je ob sodelovanju grofa Nemčiji, kakor tu* o^tetaca- * v Un' * * — tU in dokončni razmejitvi med češkoslo-,račko in Nemčijo sklepa s polno veljavnostjo petorica diplomatov, ki imajo ne-jpretrgoma konference v Berlinu. Ti go-srvKlie so: dr. Mastny, čsl. poslanik pn krimski vladi, angleški poslanik sir Ne-viRe Henderson. francoski poslanik Fran-cois Poncet, italijanski poslanik Attohco in neimški baron van Weiszacker, čigar ime se je v zadnjih mesecih cesto imenovalo v zvezi z napetostmi zaradi sudet-ske bil vseučiliški profesor, L 1924. je prišel v politiko .ker je bil v nekem pariškem okraju izvoljen za poslanca. Poncet je bil nekaj časa tudi poslanik v Pragi. Ima pet otrok. Tudi italijanski poslanik pri berlinski tvtadi, Bernardo Attolico, je po poklicu gospodarstvenik. Sodeloval je kot gospodarski ekspert italijanske vlade že na ver-saiski konferenci. L. 1920. je bil za komi-sa.rja v Gdansku. od 1. 1922. do 1927- pa poditajnik Društva narodov v Ženevi. Potem ga je rimska vlada poslala za poslanika v Brazilijo. Bil je tudi nekaj časa v Ciana pomagal ustvariti os Rim-Berlin. češkoslovaški član mednarodne komisije poslanik dr. Mastny se J« v ^J1 di_ plomatski karieri dovolj temeljito seznanil s politiko dinamičnih držav. Bil je pet let na poslaniškem mestu v Rimu, zadnjih šest let pa je kot naslednik dr. Krof-te v Berlinu. Dr. Mastny je najstarejši član berlinske komisije za ureditev visečih vprašanj med ČSR in Nemčijo, šteje namreč 64 let. Sardinski grenadirji Peti člen monakovskega sporazuma predvideva, da se tudi Italija udeleži sodelovanja pri vzdrževanju miru in reda v plebiscitnem ozemlju ČSR. Kako poročajo iz Rima, bodo Ialijani poslali v glasovalno ozemlje po vsej (priliki sardmske grenadirje, in sicer drugi polk, ki je sta-ciamran v rimskih vojašnicah. Grenadir-jem bo poveljeval general Prasca, vojaški ataše italijanske vlade v Parizu. Prasca je sodeloval že na saarskem plebiscit, nem področju. Sardinski grenadirji spadajo med elitne čete italijanske vojske ter veljajo za najstarejše nosilce vojaških tradicij savoj-ske vladarske hiše. četa je bila osnovana 1. 1695 in je pripadala v prejšnjih Saših gardnemu polku. Danes imajo sardinski grenadirji med seboj 14 mož, ki so bili za svojo hrabrost na bojišču odlikovani z zlatimi kolajnami. Ime »sardinski grenadirji« se jih je prijelo, ko so sc umaknili iz vojaških edinic Napoleona Bonapana na ta način, da so se ustanovili na Sardiniji. Artistova osveta Svojevrstno osveto si je izmislil rumun-ski artist Jon Dumitrescu v Klužu. Spri se je bil s svojo prijateljico, pri kateri je bil na stanovanju in je vtaknil v blazino, ki jo je imela odnesti prijateljica na trg, petardo. Na trgu je petarda eksplodirala in hudo poškodovala žensko. Dumitrescu je pobegnil, policija ga zasleduje. češkoslovaško zunanje ministrstvo ima svoj sedež v tako zvani Czerninovi palači Tukaj jepcTzadnjih dogodkih postal gospodar dosedanji čsl. poslanik v Rimu dr. Chvaikovskjr Pomen Tješina Gospodarstvo, strategija in promet Tješin, katerega so čehoslovaki delno že odstopili Poljakom, je bil dodeljen mladi češkoslovaški republiki poleti 1.1920., ko je bila Poljska zapletena v vojno s sovjetsko Rusijo. Tješin je bil nekoč vojvodstvo, v katerem so se stikale tri narodnosti: češka. poljska in nemška. V nekdanji Avstriji je bil Tješin upravna enota. Pripadel je monarhiji za vlade Marije Terezije po sklenitvi miru s Friderikom Velikim. Ozemlje je imelo pravokotno obliko in je merilo v globino približno 50 km. V svetovni vojni je tvorilo to ozemlje med Madžarsko. Moravsko in Prusko šlezijo ter Rusijo važen koridor v Ga- i licijo. ________________. j iiailtri£3Mt Tješin ima zaradi svoje zemljepisne lege poseben gospodarski, prometni in strate-gični pomen kot tipično prehodno ozemlje. Nova meja med ČSR in Poljsko še ni določena, vendar pa je gotovo, da so Poljaki dobili bogate premogovnike, vrhu tega tudi imenitno prometno križišče v svojo last. Skozi Tješin teče železnica, ki veže Moskvo, Leningrad. Varšavo, Gdansk, Gdy-njo, Berlin in Vratislavo, Odeso in Kon-stanco na eni. Bratislavo, Dunaj, Budimpešto, Trst, Beograd in Carigrad pa na drugi strani. Po tej železniški progi so šle slovaške rude in slovaški les, rumunski petrolej, premog in železo proti črnemu in Jadranskemu morju. Gospodarski pomen poljske prdobitve torej leži na dlani, Tragična mržnja proti mačkam S puškinim kopitom je isdrihsiil po mački, pri tem pa se je po nesreči sam ustrelil Most, ki ga danes nI več rri Breitenfurtu so Čehi razstrelili betonski most, ki je vezal prejsnj. .u rivfiosti jaiolčnega vonja pospešena rast mladih ličink Kaznovana objestnost ISletni študent Jean Galdoin, ki je bil v dijaški počitniški koloniji pri Grenoblu, je bil sila objesten madenič. Nobena stvar mu ni bila dovolj nevarna, da bi je ne poskusil. V bližini taborišča teče divji hudournik, ki ima več slapov in se vije deloma v globoki soteski. Zavoljo hudega dežja je bil še posebno divji, študent je sklenil, da bo prečkal hudournik na kraju, kjer so skalni bregovi zelo visoki. Privezal je vrv na obeh straneh in je z rokami pretelovadil to pot. Prvič mu je uspelo, ko pa je hotel na isti način nazaj, mu je sredi prepada zmanjkalo moči in je treščil v globino. Njegovo truplo so našli šele štiri kilometre pod krajem nesreče. B;lo je strašno razmesarjeno, ker ga je voda metala ob skale in čez slapove. O pesniku Schillerju poročajo, da je imel v predalu svoje pisalne mize stalno po eno jabolko katerega vonj je vdihaval, da bi ga spodbujal pri delu. Ali je šlo samo za predsodek oziroma praznoverje — ali pa je jabolčni vonj v resnici sposoben vplivati na duševno delavnost? Novejša znanost pravi, da je v tem vonju v resnicineka skrivnostna sila, za kar je dal prof. dr. Anton Kogel s tehnične visoke sole v Monakovu zanimive dokaze. _ Kratko pred svojo smrtjo je znani do-tanik prof. Molisch objavil posledke svo-iesra raziskovanja o jabolkih. Tudi ta je ugotovil, da so v jabolčnem vonju pospešujoče ali pa uničujoče sile, in sicer so se njegove raziskave omejevale na vplive, ki jih Ima ta vonj na drugo sadje ali semena. Dr. Kogel pa je raziskoval učinke jabolčnega vonja na živalska bitja. Kakšnih tisoč ličink mokarja je izpostavil temu vonju. Ličinke so bile pod her-metično zaprtimi steklenimi zvonci, v katerih so imeli za hrano pšenične otrobe. Bivši letalski častnik Regonald John Drumond je postal žrtev svojega sovraštva do mačk. Drumond, ki je živel s svojo ženo v podeželski hiši v Herfordshireu, nikakor ni bil sovražnik živali. Samo mačk ni mogel trpeti. Mačko svoje žene, ki je bila povsem pohlevna živalica, je dal stran, vsako drugo, ki se je upala na njegovo posest, je pa ustrelil. Bil je vnet rejec kokoši m kuncev ter je imel tri pse, ki jim je bU zelo naklonjen. Mijavkanja pa ni mogel trpeti in vedno je bil v skrbeh, da bi uteg- čelu vračajo francoska odlikovanja Pariški »Petit Parisien« poroča iz peresa svojega praškega dopisnika, da na češkoslovaškem od ure do ure narašča nejevolja proti Franciji zaradi monakovskega sporazuma. Ljudje, ki eo bili do nedavno navdušeni frankofili, se pretvarjajo v zagrizene frankofobe. Razočaranje nad tem, kar je storila francoska vlada na sestanku štirih velesil, je tem večje, ker soji čehoslovaki popolnoma zaupali. Več češkoslovaških odličnikov je iz ogorčenja vrnilo francoska odlikovanja poslaniku pariške vlade v Pragi. Ceneno potovanje okoli sveta Mlada zakonca, ki sta dve leti študira^ le v Oxfordu, hočeta napraviti prav tako nenavadno kakor ceneno potovanje okrog sveta. Zakonca sta Američana in sta se odločila zato za način potovanja, ki je v Ameriki priljubljen; hiteh-hiking. To pomeni- ustavljati je treba na cestah vozila. da te popeljejo zastonj do naslednjih postaj. Marzanijeva se imenujeta zakonca, hočeta najprvo preko Rokavskega preliva, potem bosta prečkala Evropo do črnega morja od tam hočeta preko Alepa, Bagdada Bombaya. Kantona v New York. izračunala sta. da bosta porabila za vs~ potovanje samo 120 funtov šterilngo — seveda pod pogojem, »da so avtomobilisti svetu prav tako dobrosrčni ka^or v Angliji in Ameriki.« __ nile mačke škodovati njegovim kuncem ia kokošim. Ko se je te dni neka mačka ponoči spla?« žila na njegovo dvorišče, je vzel dvocevko in je z njo ustrelil nanjo. Ker je menil, da mačka še ni mrtva, je stekel s puško k nji, jo prijel za cev in udaril s kopitom po mačji glavi. V istem trenutku se je sprožila druga cev in krogla je zadela Drum-monda v glavo. Ko so pritekli k njemu, je bil že mrtev. ^ _ Mož s padalom Nemirna Palestina V vsakem zvoncu je bilo tudi eno ali dve jabolki. Pod drugimi zvonci so bile isto tako ličinke, toda brez jabolk. Vse živali so bile po teži kolikor mogoče enake in tudi približno enake starosti. Dosedanji poskusi dr. Kogla so pokazali, da pospešuje jabolčni vonj rast mladih ličink. V najbolj ugodnih primerih so postale poedine ličinke celo dvanajstkrat težje od ličink, k5 niso bile izpostavljene jabolčne^ mu vonju! Z drugimi poskusi raziskuje dr. Kogel vprašanje, ali vpliva jabolčni vonj pospešujoče tudi na rast drugih živali oziroma ali nima tudi kakšnih uničujočih učinkov. Zdi se. da so mogoči učinki oboje vrste. Končno razjasnitev in mogoče tudi vzrok . ,. " za ta pojav bodo podali nadaljnji Koglovi | V „JUTRU . poskusi. Imetja za besede IzdeSovanje sloganov v Ameriki tnspv Evropi sklepajo pogodbe, ki naj odstranijo nesporazume med narodi, ? IniTSvJajo rSJeSni prav hudi boji z arabskim življem. Na sliki da se oaguia «ui» rod vrečami peska Ameriški izraz »slogan« je dobesedno težko prevesti. Pomeni čisto kratk\ reklamne stavke, včasih samo poedino besedo. V Zedinjenih državah izumijo vsako leto nešteto sloganov. Izdelovanje sloganov je v Ameriki poklic, ki ped nekimi okoliščinami prav dobro nese. Mnogi izumitelji sloganov imajo več dohodkov nego pisatelji celih znanstvenih del, več celo nego avtorji filmskih in revi jskih tekstov. Posebno dober slogan plačajo tudi s 100.000 dolarji. In kdo jih naroča? Konoemi, tovarnarji, a tudi država, občine, društva. Newyorška električna družba vodi ta čas kampanjo pod geslom »Porabite več elektrike!« Slogan, ki ga je v to svrho naročila, je preprost, da bolj ne more biti: »Elektrika daje največjo korist za uaj- Beli kruh namesto bomb United Press poroča iz Madrida, da so doživeli te dni v Madridu nenavadno bombardiranje mesta Iz aeroplanov so metali namesto bomb — bele kruhke. Piloti (tridesetih letal, ki so pripluli nad mesto, eo odvrgli 47 tisoč kg belega kruha. To »bombardiranje* se je vršilo v času od poldneva do 6. ure zvečer. Kruh je prišel na zemljo v padalih. manjši denar.« Potem pojasnjuje proglas, da je mogoče za 1 cent speči 18 rebrc, skuhati 200 jajec, poslušati tri ure radio. Ustna voda in ugrabljanje otrok — kakšno zvezo ima to? Izdelovalec sloganov je za neko drogerijo izumil naslednji slogan ki "-e obrat te tvrdke baje v resnici dvignil: »Okužitev je najbolj nevarni ugrabitelj otrok.« Celo pogrebni zavodi delajo propagando s slogani. Groteskni ameriški humor govori iz slogana nekega velikega pogrebnega zavoda: »Vi dobavite truplo, mi poskrbimo za ostalo.« Žrtve haremske justice Pri Zlatem rogu v bližini bivše palače turškega sultana v Carigradu so odkrili v globin: 30 m več usnjenih vreč z okostji mladih žensk. Vreče so bile obtežene s težkimi kamni. Poznavalci razmer sodijo, da so bile v vrečah gotovo odstranjene haremske žene, ki niso bile povšeči nekdanjemu sultanu. Abduh Hamid je bil znan kot maščevalen človek jn je vsakogar, ki se mu je zameril, odstranil po najkrajši poti. Tudi v ameriški vojski se piloti pridno vež-baio v odskakovanju s padali. Slika nam kaže vojaškega odskakovalca pri Cleve-landu, Ohio ANEKDOTA Grof Louis Narbonne je bil strasten pes-nikun in je svoje proizvode rad čital svojim prijateljem ob vsaki priložnosti. Nekoč je bil med nesrečnimi poslušalci njegovega stihotvorstva tudi državnik Talleyrand, Gostje so sedeli na vrtni terasi, grof pa jim je čital iz zbirke. Talleyrand je zagledal na precej oddaljeni cesti možakarja., ki je glasno zehal. Ni si mogel kaj, da ni?'bi prekinil grofa z besedami: »Saj sem ti že dejal, da vedno preglasno čitaš svoje verze. Poglej, zdaj si tako vpil, da zeha celo oni tain daleč na cesti. . .« VSAK DAN ENA »Mojster, mojster, dovolite mi venda® pismeni poduk v vaši stroki.. -« (»L' autoc)! S938. jp Ministrstvo zunanjih def v »JUTRO* SL, 233- jS Velike spremembe v ČSR i : »Noben drugi povojni 'državnik ne zdrži primere z dr. Benešem v pogledu sedemnajstletnega dela v minU strstvu zunanjih zadev. Njegova zna-čajna in umerjena politika je napravila iz čsl. prezidenta evropsko in narodno osebnost, češkoslovaška se ni mogla zaupati bolj izkušenemu voditelju kakor je bil dr. Beneš.« Morning Posi, London. *Ves svet vidi, da se Francija nahaja r smrtni nevarnosti, samo Francozi tega ne razumejo.« Georges Duhamei jJOTRO« SE. 233 Kulturni pregled Pesnik svojemu narodu Eden izmed vodilnih čeških pesnikov deset Hora, prevajalec Župančičeve »Dume«, ki je bil letos v januarju skupaj s pisateljem Novym gost ljubljanske JC lige in Fen-kluba, je v težkih urah po monakov-skem sklepu objavil v »Lidovih Novinah« pesnika dostojno možato besedo z naslovom »Verujmo samim sebi«. Prinašamo jo v prevoiu: »Narod, bi hotel reči v tem bolestnem trenutku češki pisatelj, prav sedaj, ko kli-češ na pomoč vse dobre sile svoje vere, svojega srca in svojega razuma, v dneh naše bridkosti, ko so velike države sklenile osiromašiti tvojo tisočletno domovino, prav sedaj povzdignite vsi ponosno in mirno svoja čela! Nam se ni treba sramovati. Hoteli smo samo mir in pravičnost. A doživeli smo razočaranje, ki bo ostalo kakor božje trpljenje še stoletja v spominu zgodovine. Prav zato pa, narod, ko zaradi bridke sedanjosti kličeš na pomoč vse dobre sile svoje vere, svojih src in svojega razuma, ne nehaj verovati v bodočnost! Naša država je po volji velesil postala manjša pred našimi osupnjenimi očmi. Toda ti, narod, ostajaš čvrsta trdnjava milijonov državljanov, ki so si od ure do ure bližji med seboj. Glej! V najtežjem trenutku se zgoščuje samo jedro plemena in postaja od rastoče sile ljubezni čedalje močnejše. To je naša dota, naš kapital. Naj bi nam naša medsebojna ljubezen in vera v pravičnost dajali toliko mQči, da ne bi obupali, izgubili upanja in pameti in da bi ohranili na zunaj leden mir. Mir in disciplina to sta tisti potrebni besedi, ki nam odpirata pot v lepše dni. Nihče izmed nas ni kriv tega, kar se je zdaj zgo- dilo; to bodi naš ponos in z njim pojdemo v bodočnost, četudi bi roke trepetale od togote, ne omahujmo v veri vase, v svoje voditelje in v bodočnost. In naše samo-zaupanje naj raste iz bolesti in groze m gneva. Stotisoče otrok nam dorasča m pcv g-led nanje naj nas vzpodbuja k miru. & novim odtenkom v glasu bodo peli svojo narodno himno, modrejši, izkušenejsi, odpornejši, kakor smo bili mi. Mi smo samo most, po katerem pojdejo mladi rodovi v svoje življenje. Bodimo trden most. V tem trenutku, že v tem trenutku moramo misliti, kako bomo prezidali svojo zmanjšano, vendar v glavi in v srcih ne-oslabljeno domovino. Srečal sem moza, ki mi je bil priznal: živel sem samo tjaven-dan, za udobje; bil sem popustljiv nasproti .svojim in tujim slabostim. Posihmal bom živel močno in pošteno in ne bom popuščal pred nobeno slabostjo. Kakor ta mož, smo tudi mi vsi pogledali v teh dneh na strašno dno usode. Taki ljudje, taksen narod ne more nikdar več vrtoglavo spodrsniti v prepad. Izgubili smo listje iluzij, ne pa debla vere. Naj slehern pri svojem delu veruje, da nam niso mogli vzeti nič od tega, kar navdušuje narod. V vetru odpovedi gremo novi pomladi naproti. Ne verujte, da je minila. Od nas zavisi, od našega miru, od dostojanstva našega trpljenja, od naše prostovoljne discipline, ali se bo razcvela naša nova vigred ali ne. Premišljajmo, delajmo, podajmo si pri delu roke! S stisnjenimi zobmi, vendar s sa mozatajevanjem se od nepravične sedanjosti obračamo v bodočnost, ki jo moramo izgraditi bodočemu narodu, narodu svojih otrok mi in samo mi!« Ko/Acert kitarista S. Preka v Ljubljani Letošnjo koncertno sezono je otvoril v Ljubljani kitarist Stanko Prek s koncertom v mali Filharmonični dvorani. Verjetnost uspeha je bila v teh razburkanih časih prav majhna, vendar je obisk prireditve bil jako dober in je pričal po eni .strani o dobrem slovesu nastopajočega, po drugi pa o zanimanju za njegov instrument. Pri nas kitara doslej ni uživala one priljubljenosti kakor v mnogih drugih deželah. Nadomeščale so jo citre in v južnih krajih tamburice. Nedvomno je kitara lep solističen instrument, na kateri je možno doseči znatno stopnjo virtuoznosti, kar je izpričal Paganini. Vendar za koncertne nastope v večjih dvoranah ni kaj pripravna. Njen odtrgani, kratkosapni :?vok in preozka dinamična skala jo uvrščata med domače instrumente, ki utegnejo napraviti najboljši vtis v sobi, v dvorani pa odpovedo. Bolj v to smer je prepričal tudi Prekov koncertni večer. Program je obstajal v originalnih kitarskih skladbah salonskega žanra in v prireditvah priljubljenih melodij. Imena: Oginski, Diabelli, Benedictus, Domimci, Padovec, Mertz, Call in Schneider so ka-zo.la stopnjo polresne glasbene naobraže-nosti, Sehubertova »Podoknica« pa je zašla mednje kot priljubljena sentimentalna popevka, prirejena za vse vrste instrumentov, četudi ne vedno posrečeno. V bistvu kar preveč preproste skladbe simulirajo nekakšno poceni virtuoznost, ki obstoji v a-durovih akordih in šablonskih tonskih tekih, posnetih iz običajne etudne literature. V pogledu resne in umetnostno vredne glasbe je kitarska literatura, podobno kakor citraška, dovolj siromašna, saj pa se tudi doslej ni našel komponist velikega sloga, ki bi ji bil zaupal inven-cijo pomembnejših odmer. Se najbolj visoko leteče so bile Paganini j eve misli. Njegove skladbe za kitaro očitujejo, da je prodrl v bistvo izraznih in tehničnih možnosti tega brenkala. Na Prekovem sporedu pa žal ni bil zastopan. Stanko Prek je vidno ambiciozen in vneto vdan svojemu glasbilu. Ako upoštevamo lepo mero obligatne treme za prvi nastop (tudi pri kasnejših ta šiba koncertantov ne izostane, temveč se kaj rada še stopnjuje), nevajenost igranja v veliki dvorani in presenečenja, ki jih podtikata oder in akustika, je bil njegov koncertni večer prav časten. V tehničnem pogledu seveda ni bilo vse do kraja izvedeno in bi bilo treba še marsikaj doprinesti k izčiščenju, urnosti in gotovosti. Tudi ton sam po sebi je še šibak in _ne nese daleč. Prednašanje pa je bilo občuteno, muzikalno in nežno, dobro frazirano in, v okviru danih pogojev, tudi dinamično diferencirano. Seveda je bila mera sentimentalnosti prevelika in strah pred polnejšim tonom preočit — običajna napaka samoukov, ki se radi omejujejo na najbolj nežne nianse in jim je vsako dinamično stopnjevanje v preplah. Ob vestnem tehničnem študiju, poslušanju res virtuoznih prednašanj (kje jih dobiti?) in iskanju pestrejših možnosti v izrazu bo Prek lahko dosegel visoko stopnjo kavlitativnega igranja kitare, v kolikor ta instrument in njemu podobni vobče dopuščajo uvrstitev med polnovredna solistična glasbila. Uvodno besedo je govoril g. Josip Škafar. Koncertant je bil deležen toplega odobravanja in leoih šopkov in vencev. L. M. S. ugodnih letih je izšlo na ozemlju Julijske Krajine okrog 200.000 izvodov slovenskih knjig na leto, v vseh zadnjih dvajsetih letih je število izvodov doseglo nekako dva milijona, kar pomeni povprečno pet knjig na vsakega Slovenca. Izmed knjig odpade petina na nabožno književnost, šestina na koledarje, šolskih knjig je nad 60, ljudsko izobraževalnih 90, leposlovnih 210, ena sedmina pa je mladinskih. Predavatelj je razpravljal tudi o kvalitetni strani te književne proizvodnje, omenil najznačilnejše pisatelje in govoril o posameznm založbah ter o težkočah, s katerimi se morajo boriti pisatelji in založniki. V zadnjem delu predavanja je prof. dr. čermelj orisal razvoj in stanje revijalne književnosti pred njeno popolno likvidacijo po letu 1930. Ta književnost je zastopana na razstavi z več ko 20 periodikami. Predavanje je bilo dobro obiskano. Občinstvo je nagradilo predavatelja z dolgotrajnim aplavzom. Ari članek U. Urbanija^o'deta I bila v Muasolinijevem rfadianu v Rtom, jfsS. » «UhJa^J»go- Kjer pa m** S^LS- slovensko Satu™ zblifcm*. slsstt pa. v | reditev ne imela pravega vnanjega obeležja. Zato so slednjič in dokončno ta načrt opustili. _ Z veliko senzacijo so ae končala taiUKa prvenstva jugooapadnega Pacifika ▼ Los Angelesu. Svetovni prvak Donald Budge, ki ga že dve leti ni mogel nihče spraviti na kolena, je tukaj doživel nepričakovan poraz. Dolgi Američan Je prišel v roke ma- zvezi s Salvinijevo antologijo »Liriche slo-vene moderne«. Članek navaja v glavnem sodbe naših dnevnikov o tej zbirki in citira cel odstavek iz interviewa B. Borka s prof. Salvinijem v »Jutru«. Dr. Albert Bazala, profesor zgodovine filozofije na univerzi v Zagrebu in Pcena najbrže nekoliko ugodnejša za igralce Slavije kakor naše. 2e iz zgoraj navedenih podatkov sledi, da bodo morali naši zastaviti vse sile. če bodo hoteli doseči ugoden rezultat. Prof. dr. čermelj o slovenski knjigi za mejo. V sredo zvečer je predaval v okviru razstave slovenske knjige prof. dr. Lavo Čermelj o slovenski knjigi za mejo. Predavanje je otvoril predsednik Društva slovenskih književnikov prof. France Koblar, ki se je ob tej priliki pietetno spomnil pravkar umrlega društvenega člana msgr. dr. Jožeta Debevca. Predavatelj se je v svojem stvarnem in informativnem pregledu najprej zaustavil pri slovenski književnosti na Koroškem, ki je tako kromna, da jo na razstavi skoraj ni opaziti. Največji del njegovega predavanja je bil posvečen razvoju in usodi slovenske knjige v Julijski Krajini v razdobju 1918—1938. V tem času je izšlo na omenjenem ozemlju okrog 600 knjig v našem jeziku. Prvo leto po vojni jih je izšlo 15, nato je število raslo in doseglo višek 1. 1931, leto dni potem, ko so prenehale zadnje slovenske periodične publikacije. Nato je slovenska knjiga v tej pokrajini padla skoraj na ničlo m se je jela zopet dvigati lani in letos. Lani je število slovenskih publikacij doseglo komaj polovico viška v L 1931. V najbolj Srečanja za točke LNP Spet pojde za točke! Spet nova vrsta kandidatov, spet drugačna razdelitev parov! Kolikor je dozclaj znano, to nedeljo ež skoraj nikjer ne bo sitnosti zaradi zbiranja »množic«, tako da se bo dal verjet-n oizvesti ves spored po določenem razporedu. Kje in kako se bodo to nedeljo trudili z anogometno slavo razni kandidati v območju ljubljanskega podsaveza, bomo podrobno objavili jutri. Danes smo napro-šeni opozoriti ljubljansko občinstvo na ljubljanski dve srečanji ,ki sta zaradi popoldanske ligaške tekme, o kateri poročamo na drugem mestu, določeni že za dopoldanske ure, in sicer Jadran—Hermes V tej tekmi bosta nastopila najresnej-ša kandidata za eno izmed prvih treh mest. Srečanja teh dveh enajstoric so bila zmerom privlačna, kajti v njih so prijatelji obojih gledali res dober nogomet. Jadran je prebolel krizo zaradi stalnih blezur svojih igralcev, kar je pokazal že nedeljski moralni uspeh nasproti Reki. Vsi navzoči so se samo pohvalno izrekli o pomlajeni črno-beli garnituri, ki se je igrala z Reko, da je bilo veselje... Tudi Hermes je zdaj že zbral svojo kompletno gardo in bo gotovo hotel oprati ned. polovični uspeh proti Bratstvu. Sicer pa vrstni red v prvenstveni tabeli dovolj jasno kaže, da 'so moštva v vrhu več ali manj izenačena in se lahko pričakuje, da bo ta nedeljska tekma prav lepa, pri tem pa seveda, zelo živahna in napeta. Začetek ob 10. na igrišču Jadrana in ob vsakem vremenu. Mars—Kovinar Ta nedeljska tekima, kjer se bodo odločni Poljanci in simpatični Jeseničani borili za točke in dobra mesta v lestvici, bo že Ob pol 10. na igrišču S. K. Ilirije za Kolinsko tovarno, (ne ob 10, kakor je bilo objavljeno včeraj). PrecEtekma med juniorji Marsa in Jadrana bo ob pol 9. na istem igrišču. Nase gledališče drama Petek, 7.: Zaprto. Sobota, 8.: Potopljeni svet. Krstna predstava. Premierski abonma. Nedelja, 9.: Veriga. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Opozarjamo na izredno zanimivo krstno predstavo slovenske izvirne igre, ki jo je spisal Stanko Cajnkar. »Potopljeni svet« označuje s svojim naslovom pravo bistvo glavne osebe, doktorja teologije Pavla Vel-narja (Debevec), ki kljub duhovnim konfliktom, v katere ga zavede njegova filozofska usmerjenost in ostri kritični čut, njegov »potopljeni svet« ostane neokrnjen in po kateri zaživi zopet svoje pravo življenje. Dejanje se godi v svetskem okolju, v njem nastopajo: filmska igralka (Mira Danilova), njena sestra (V. Juvanova), Velnarjeva tajnica (šaričeva), škof Ciril (Gregorin) in brezposelni delavec (Sever). Igro je zrežiral Ciril Debevec. OPERA Petek, 7.: Zaprto. Sobota, 8.: Na sinjem Jadranu. Izven. Nedelja. 9.: Tosca. Izven. Gostovanje ge. Zinke Kunc-Milanove, članice Metro-politanske opere. Zvišane operne cene. Članica opere Metropolitan v New Yor- ku, gospa Zinka Kunc-Milanova, bo gostovala v nedeljo 9. t. m. v naslovni partiji Puccinijeve opere »Tosca«. Odlična umetnica je žela s to partijo na vseh odrih izredne uspehe. Njena odlična pevska in igralska interpretacija te dramatične partije je našla pri občinstvu kakor pri kritiki tako močan odziv, kakor le maloka-tera pevka svetovnega formata. Poleg gospe Kunčeve bosta pela glavni partiji gospoda Franci in Primožič. Za predstavo so cene zvišane. Gostovanje znamenitega liričnega tenorista Cristija Solarija bo prihodnji teden v naši operi, o priliki premiere Donizzettije-ve opere »Ljubavni napoj«. Našemu gledališkemu občinstvu je odlični gost znan že z lanskega gostovanja v »Seviljskem brivcu«, ko si je s svojo pevsko kulturo na mah osvojil vse simpatije. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Petek, 7.: Zaprta Sobota, 8. ob 20. uri: »Pokojnik«. Premiera. Bloki. Nedelja, 9. ob 20. uri: »Divji lovec«. Znižane cene. Pester spored, — Varšava 21: Prenos Jofc. Straussove operete »Netopir«. — 23.15: Lahka in plesna muzika s plošč. — Softja 17.40: Vojaška godba, godalni orkester in petje. — 19.40: Prenos opere. — 21.10: Lahka godba in ples. — Dunaj 10.30: Vesela muzika. — 12: Opoldanski koncert — 15.10: Plošče. — 16: Vesele melodije. — 18: Plesni komadi. — 19: Poskočne plošče. — 20.10: štajerski večer. — 21: Glasbene rakete. — 22.20: Lahka glasba. — Berlin 19: Vedra glasba. — 20.10: Odsevi velemesta. — 22.30: Prenos iz Miinchena. — 24: Lahka godba in ples. — Miinchen 19: Tisoč taktov plesa — 20.10: Jesenski motivi. — 22.20: Sobotni ples. — Pariz 20.10 Orkestralni in pevski koncert. — 21.50: Zvočna igra in lahka glasba. — 22.45: Plošče. — 23: Shawov »Pygmahon« kot zvočna igra. Vprašanje »Kaj imata skupnega baletka in žaba?« »Obe imata gole noge, ekačeta in se bo-jita štorklje«. Za vsak slučaj Tonček in Tončka sta bila na obisku pri stari mami. Ko sta zvečer molila je dodal Tonček z gromkim glasom: »Potem, dragi bogec, mi pošlji za rojstni dan, ki ga imam pojutrišnjem, lepega velikega lesenega konja in knjigo s slikami«. »Zakaj pa tako vpiješ?« povpraša stara mama Tončka. »Saj bogec vendar m gluh!« »Bog že ne, ampak stara mamo«. Knjigovodstvo »Kako se počutiš v zakonu?« »Slabo, nikar me ne vprašuj!« »Jaz sem pa mislil, da si napravil dobro kupčijo^ • »Slabo. Za doto so me priznaH, za ženo pa obremenili«. Zjutraj v gostilni »AH ste dobro spali, gospod?« »Da, vsekako bolje kakor stenice, ki vso noč niso zatisnile očesa.« __ Moto-Hermes popravlja Popravljamo in objavljamo, da se je vrinila neljuba napaka v objavljenih rezultatih pri nedeljski motodirki na Grad. V kategoriji športnih motorjev do 350 ccm je dosegel prvo mesto v času 55 sek. g. Dušan Breznik (Avtoklub Ljubljana), ne pa, kakor je bilo pomotoma priznano prej, g. Ante Uroič (IHMK, Zagreb). Gospod Uroič je v isti kategoriji vozil enak čas 55 sek., bil je pa zaradi nepravilnega starta diskvalificiran. Moto-Hermes. v nekaj vrstah V znamenju solidarnosti opozicionalnih klubov ZNP, ki se pripravljajo na nov naskok na podsavezno upravo pri nadaljevanju občnega zbora na dan 23. t. m, sta v sredo popoldne odigrala Gradjanski »n Concordia prijateljsko tekmo v korist fonda za te klube. Gradjanski to pot ni zaigral preveč prepričevalno in bi bila Concordia z nekaj več volje in elana lahko spravila nerešen rezultata. Tako pa je slednjič le zmagal Gradjanski s 4:2 (1:2). Med Concordijinimi strelci čitamo tudi ime nekdanjega »Ljubljančana« Zemljiča, ki ga tudi sicer hvalijo kot prav dobrega igralca. Zagrebški Gradjanski je v pogajanjih, da bi za 30 t. m. dosegel gostovanje *e-renevarosa v Zagrebu. Madžarsko moštvo spada, ne glede na to, da je letos igralo v finalu za srednjeevropski pokal, med najboljša srednjeevropska moštva in je pri nas — prav tako v Beogradu kakor v Zagrebu — prav zaželen nasprotnik. S francoske strani je prišla pobuda, da bi države, ki so bile zastopane na zgodovinskem sestanku v Monakovu, priredile konec oktobra veliko športno slavje ▼ 0 RADI Podrobne sporede vseh evropskih radijskih postaj in obilo zanimivega branja dobite v tednika za radio, gledališče to film »NAS VAL«, Ljubljana, Knafljeva aL 5. Petek, 1. oktobra Ljubljana. 11: šolska ura: V Carigradu — predavanje in recitacije (vodi J. šuš-teršič). — 12: Iz naših logov in gajev (plošče). 12.45: * Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Koncert Radijskega orkestra. — 14: Napovedi. — 18: Orglice in harmonika (gg. Petan in A. Stanko). — 18.40: Prosvetni spored prihodnjega leta (g. V. Zor). — 19: Napovedi, poročila. — 19.40: Nac. ura. — 19.50: Lahkih nog naokrog (plošče). — 20.30: Koncert. Sodelujejo: gdč. Milica Polajnarjeva, prof. M. Lipov-šek in Radijski orkester. — 22: Napovedi, poročila. — 22.30: Angleške plošče. Sobota, 8. oktobra Ljubljana 12: Lahka glasba s plošč — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.^0 Plošče. — 14: Napovedi. - 18: Za delo-pust igra radijski orkester. — 18.40. Zabavne oddaje v prihodnjem letu (prof. Niko Kuret) — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nač. ura. _Pregled spo-T(ido _20- O zunanji politiki (dr. A. Kuhar) — 20.30: Veliki gala večer za uvod v novo sezijo (izbran pisan spored za vsa-kogar). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15 Za vesel konec igra radijski orkester. Beograd 17.20: Pesmi, narodni napevi in plošče. - 20: Pester spored. - 22.20: Narodne pesmi in plesi. — Zagreto 17.15: Lahka godba orkestra. — 20: Klavirski koncert — 20.30: Iz ruskih oper. — 21.30: Lahka glasba. — 22.20: Plesna muzika. — praga 19.30: Večer feške gk-be. — 20.10: M GL A/OVITI D"PACCINI 12 ČIKAGA JE / /VOJIM /ENZAOJONAINIM PREPARATOM. POVRNU L 2EMI AKTIV. NO/T IN MLADO/T. Za žene od 40 let naprej MORANA HORMON AKTIV KREMA* dim.60-.vrne ženi AKti v m o/t in mlado/t. od 30-40 let fiOPANA HOR. MON KREMA' I iz mi/jih žlez) dinar a jo'-. OD ,8.;i?J:ET MORAMA VITA. IN KREMA-(vi/okih gora) oim^a . E NOVITETE TAKOJ OD/TRAN1JO GUBE. Ml AH AVO KOŽO. NEREDE KOČO MLADO/TNO NAPETO Z BARŽUNA/, TM TENOM. flORANA LEPOTA RA/TUTUC KI PUDRI* vv/eh ni jan/ah din. 2* MtlAMA /RUT PAUL RIPSO!f 5 Stratosferski pilot Roman Spomnil se je slednjič, da je pristal na neznani poljani in da se je letalo pri pristanku prevrnilo. Nenadoma mu je šinila v glavo misel, kaj je z Leo. Hotel se je dvigniti v postelji, da bi koga poklical in vprašal, toda ni se mu posrečilo. Od silne bolečine je zaječaL Tu je pristopila strežnica v beli obleki k njemu ter mu dejala z mehkim glasom: — Hvala Bogu, da ste prišli k sebi. Vendar ne premikajte se. Potrpite še nekaj dni, pa bo vse dobro. Ni nič nevarnega. _ Kje je Lea? je vprašal prestrašeno. — Menda menite svojo potnico? je odgovorite sestra. O, njej se ni nič pripetilo. Moralo se ji je zelo muditi naprej, kajti takoj po pristanku si je poiskala taksi in se z njim odpeljala naprej. Pustila je za Vas pri ravnatelju bolniškega oddelka ček za dvatisoč dolarjev. — Kdaj je to bilo? . — Včeraj vendar. Saj je dovolj, da ste bili štiriindvajset ur v omotici. Sedaj pa ne razburjajte se in ne mislite na nič drugega kakor na svoje zdravje Ce gre vse dobro, boste čez tri dni že pokonci. Samo zdravljenje vaše rame bo, kot je dejal zdravnik, trajalo nekoliko dalje časa. — Odpeljala se je torej, si je dejal skoraj glasno, potem pa je vprašal prijazno strežnico: Kje pa sem ! pravzaprav? _ V bližini mesta Jacksonville ob Severni železnici, nedaleč od Buffala. Pristali ste na ozemlju tovarne, kjer so vas v rešilnem oddelku za silo obvezali, nato pa oddali semkaj v bolnišnico. Ni spraševal dalje. Zamislil se je. Kaj je imela pač tako važnega, da se je takoj odpeljala naprej in ga pustil samega. Sploh se je ves čas bavil samo z mislijo nanjo. Kaj bo sedaj? Letalca družba ga bo gotovo odpustila, ker je odletel brez dovoljenja in se meni nič, tebi nič odstranil iz službe. Zdravnik je bil naslednji dan s pregledom njegove ranjene rame zelo zadovoljen. Fred je vstajal in hodil po vrtu bolnišnice. Neprestano je priča koval vesti od nje. Vsaj brzojavko, ki bi vprašaja, kako se mu godi. A čakal je zaman. Loteval se ga je čuden občutek, da je bil prevaran, da je nasedel lepim očem. Jezil se je in vendar se ni mogel otresti neprestanih misli na to bajno lepo dekle, ki je bila nanj napravila tako mogočen vtis. Nenadoma se je njegovo stanje poslabšalo in moral je spet v posteljo. Vročina je naraščala kmalu dosegla štirideset stopinj. Zdravnik si ni mogel razlagati, odkod ta sprememba, toda Fred si je predstavljal, da je temu med drugim kriva njegova jeza, žalost in slaba volja. Tri dni je tra jala kriza, potem pa je njegova rnočna narava zmagala in po dolgem spancu se je prebudil rešen. Vendar je bil še zelo slab. Sestra je bila vidno zadovoljna z njegovim po-boljšanjem. Četrti dan ga je vprašala, ali bi hotel sprejeti obisk. Neka dama želi govoriti z njim. Kar verjeti ni hotel svojim ušesom, ko je to čul, da, ena )e wudarte miSa. Ifl je Čaka! zaman dam za dnem. Sestra je popravila posteljo, dala Fredu glavnik in ogledalce in nekaj minut pozneje je stala pred Fredom mlada dama, a ne ona, ki jo je bil tiko željno pričakovaL • _Mira, je vzkliknil veselo, čeprav nekoliko razočarano. _Da, jaz sem, Fred, ali ni to čuden slučaj? Prinesla mu je bila velik šopek belih in rdečih rož in mu jih položila na posteljo. — Kako si orišla sem? In od kod si prišla? _ To ni prav nikakor čudno. John ima že tri leta v bližini tovarno in jaz sem pri njem. Citala sva v časopisih, kaj se ti je pripetilo in tako sem prvi dan, ko sem bila prosta, porabila priliko, da te pridem poiskat in te ob enem povabim v imenu Johna, da bo nekaj časa naš gost, ko zapustis bolnišnico. Fred je bil obiska v istini vesel. Mira m John, brat in sestra, sta bila njegova tovariša iz mladinskih let, saj so se kot otroci sosedov v majhnem mestu od šestega do šestnajstega leta igrali vsak dan skupaj. Mira je bila njemu, ki ni imel sestre, tako rekoč sestra in tovarišica ob enem. Usoda jih je bila nato razdružila in sedaj spet po čudnem naključju privedla skupaj. Freda je to v istini iskreno veselilo. Z zanimanjem je gledal Miro. Bila je odrasla, elegantna dama, a še vedno tako preprosta, tako naravna in prijazna kot nekdaj. Kot nekdaj tudi v tem trenutku ni občutil lo nje drugega šot prijateljsko, sicoro bratsko ljubezen. Koliko sta si imela povedati V dolgih letih se mareSkaJ prfpefl, kar človeka nnIma. Sama nista vedela, kako Jima je prešel čas v prijetnem razgovoru. Ko je odšla, mu je obljubila, da bo pohajala vsak dan, dokler ne bo prišel k njim na obisk. Fred je bil z obiskom zadovoljen, vendar pa je še vedno in še bolj nestrpno pričakoval poročil od svoje sopotnice, ki ga je na tako nerazumljiv način bila pustila na cedilu. Naslednji dan je dobil pisno, ki ga je bil že itak vedno pričakoval, a mu je bilo vendar hudo, ko ga je prečital: letalska prometna družba mu je sporočila, da ga odpušča vsled nedovoljene odstranitve iz službe. Bil je torej na cesti in pri težki krizi, v kateri se je nahajal ves svet kakor tudi pri hudi brezposelnosti niti misliti ni bilo na to, da bi kje drugod mogel dobiti službo. Grenko se je nasmehnil, ko je vrgel pismo na nočno omarico. . — Posledice bedaste pustolovščine, si je dejal sam pri sebi in zaprl oči, kakor da bi hotel ubežati pred žalostno resničnostjo tega sveta. Komaj je čakal, da pride Mira. Ona mu je razpršila temne misli in v pogovoru, ki se je sukal spet okoli stoterih malenkosti iz otroških let, je pozabil, v kakšnem položaju se nahaja. To je trajalo ves teden, dokler ga zdravnik ni odpustil iz bolnišnice.. Z grenkimi občutki je pri odhodu spravil v žep ček na banko Morgan & Co, glaseč se na dvatisoč dolarjev, ki je bil podpisan od njegove potnice. Mira je bila prišla ponj z Johnovim avtom. Krasen solnčen dan je bil, ko je sedel poleg nje v voz. Lahno so zaškrtale pnevmatike po rumenem pesku pota pred bolniškim paviljonom in odpeljali so se preko cvetočih livad, oba dobre volje. Vzajemna posojilnica Miklošičeva cesta 7 JJzl - zNOVE 80 VSAS V Šiški » poslovalnici Jutra (Lom-bar) na Celovški cesti lahko takoj dobite nasle t od malih oglasov. Tam tudi lahko naročate maie oglase m inserate. Kuharica in dobra gospodinja, vajena vseh del, išče službo k starejšemu gospodu ali k mali družini, event. na orožni-ško postajo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Takojšen nastop«. 23531-2 I Pomočnico izučeno v kuhinjskih potrebščinah, porcelanu in steklu sprejme A. Vicel, Maribor. 23404-1 Kleparski pomočnik dober delavec, dobi tako) začasno delo. Franjo Dolžan, Cel>e. 23408-1 Šofer mehanik dobi takoj stalno službo k osebnemu avtomobilu. Obširne ponudbe po možnojti s sliko pod »Sposoben in pošten« na ogl. odd. Jutra. 23573-1 Zanesljiva in sposobna oseba ki je bila že zaposlena v tovarni keksov ali podobno, naj takoj pošlie obširno ponudbo na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiva 1000«. 23574-1 Prikrojevalko samostojno za damsko svileno triko perilo, sprejmem pod ugodnimi pogoji. Naslov v vseh poslovalnicah Jntra. 23593-1 Pekovskega pomočnika miadega, ki bi raznašal kruh in vajenca, sprejme takoj Jjnez Ravnikar, pekarna — Radomlje pri Kamniku. 23594-1 Zmožnega pol i rja sprejmem takoj za večjo zgradbo v Ljubljani. Služba stalna. Reflektanti naj se zglase osebno takoj. Naslov t vseh poslovalnicah Tutra. 23595-1 V Ptuju lahko naročite male oglase in inserate ter oddajate ponudbe na male oglase v podružnici Jutra kjer dobite | tudi naslove od malih ogla- :HIlhIIUj|IIIlltUlilUUtIlllilllllltltllltill'>UUUtllliUllllllij Vajenci (ke) maHRniDUtiiiinitmi«nniii»uiiiiniiiiiiHiiiiHiHiMiiuti Učenko za modistovsko obrt, Ljubljančanko. zanesljivo in de-lavoljno, sprejme salon — »Franja« Kogovšek, Frančiškanska pasaža. 23565-44 Avto, moto Kupim motor 200—350 ccm dobro ohranjen. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj plačam« 23580-10 Pohištvo Staro pohištvo razno, ruski biljard, avtomatični gramofon in drugo, prodam takoj. — Vprašati: Gasilska 15, Sp. Šiška (poleg šole). 23585-12 Kuprtitl Sobo odda Opremljeno sobo v vili, s posebnim vhodom, z dvema posteljama, takoj oddam boljšima gospodoma. Naslov: Pnvoz 14. 23563-23 V Šiški v poslovalnici Jutra (Lom-bar) na Celovški cesti lahko takoj dobite naslove od malih oglasov. Tam tudi lahko naročate male oglase in in-serate._ Um-IUH IIIIIIIW BJtm Jabolka sveže ovtresena za prešo — nudi H. Košir, Ptuj. 23558-34 v™um 2—3 vagone belega krompirja proda Štefan Cebe, Hotinja vas, p. Slivnica. 23405-33 Vzgojiteljico k trem otrokom v Lrub Jjar.i, iščem. Prednost zna n . fr ncoskega jezika. Ponudbe pod »'lrojka« na ogl. odd. (utra. 23445-1 Vzgojiteljico za lOletnega dečka, s per-fektnim znanjem nemškega in francoskega jezika, sprejmem. Ponudbe na Lazič-Beograd P. F. 219. 23541-1 Prodam Lokomobilo 40 kv. m grelne površine, novejše tipe, kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 23592-6 Kupim Staro pohištvo madrace, postelje in vse starodavne predmete kupuje GOLOB MARIJA. Gallusovo nabrežje 29, Ljubiiana. 23584-7 Staro medenino baker, cink, svinc m odpadke metala, vsako množino kupuje po najvišjih cenah Unitas, Šiška, Celovška 90a. 23488-7 Kupimo csako količino starega bakra, medenine in medeninastih odpadkov po najvišjih dnevnih cenah. Mariborska livarna in tvornica kovin Maribor (Melje) Mo-therjeva ulica 15. 23511-7 Plemenito osebo iščem katere bi mi posodila din 2.000 proti dobrim obrestim in sigurni vrnitvi v obrokih. Ponudbe prosim na ogl. odd. Jutra pod »Vrnem sigurno«. 23570-16 Bančno kom. zavod MARIBOR Aleksandrova cesta 40 kupi takoj in plača najbolje | hranilne knjižice bank in hranilnic vrednostne papirje: 3% obveznice bone, srečko, delnice itd. valute vseh držav. Prodaja srečk državne razredne loterije. 344-16 V Ptuju lahko naročitr male oglase in inserate ter oddajate ponudbe na male oglase v podružnici Jutra, kjer dobite tudi naslove od malih ogla- Pošešt Sobe išče Sobo solnčno in mirno z zajutr-kom odn. z vso oskrbo — išče za stalno gospod. Ponudbe na ogl. odd Jutra I pod »Sončno in takoj«. 1 23609-23a Akademik išče veliko, solnčno sobo pri boljši druž:ni, blizu tehnike. Kopalnica zaželjena. Ponudbe na oel. odd. Jutra pod šifro »Do din 400«. 235S6-23a Lepo čisto sobo I strogo separirano, iščem v centru ali bližini. Plačam do 300—350 din. Ponudbe I na ogl. odd. Jutra pod šifro »Nemudoma«. 23568-23a Prazno sobo strogo separirs.no, v centru išče stalna uradnica. Po nudbe pod »Mirna na ogl. odd. Jutra. 23583-23a Prazno čedno sobico s štedilnikom ali vsaj z ga-šperčkom, iščem za dobro pošteno žensko, — najraje okoli Frančiškanov proti Go sposvetski cesti. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zvesta služkinja«. 23554-23a BES33Si Psiček majhen, črn, »pntirkavček«, se ie zatekel. Dobi se ga: Pleštenjak. Tyrševa 127. 23579-27 Iz temeljnih vzrokov sodniško ločena bivša učiteljica. želi k otrokom kot vzgojiteljica ali k starejši dami kot družabnica. Temeljno poznavanje slov., srbohrvat. in nemškega jezika. Nasloviti: Topolnik, Šoštanj, dr. Vošnjakova c. štev. 4. 23407-2 Stavbišče I v Mariboru v Smetanovi ul. cca 600 kv. m naprodaj. Vprašati Purkhart, Maribor. 23401-20 Štiri stavbišča pri mostu na Prulah Ljubljani, naprodaj. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vogalna lega«. 23562-20 Trgovci! Hiša z vpeljanimi trg. prostori v Ljubljani naprodaj. Dopise pod »Prilika« ogl. odd. Jutra. 23578-20 Hiša 8°/o donosna sredi Ljubljane, naprodaj. Dopise pod »Vrednost« na ogl. odd. Jutra. 23577-20 Beseda 1 Din. davek 3 Din; za šllro ali daja Q]e naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 ntn. Od Vas je odvisno, da Imate obleko vedno kot novo zato jo pustite redno kemično čistiti ali barvati ▼ tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Pralnica — Svertolikaloio Med mestom In deželo posreduje »Jutrovc mali oglasnik MEDNARODNA ŠPEDICIJA Emil JEDLOVČNK, Dravograd izvršuje na postaji Dravograd—Meža vsa uvozna in izvozna ocarinjenja po kulantni tarifi. — Priporoča se istočasno za prevoze, tarifske in carinske informacije. OGLAS - Sprejem orodjarjev Uprava zrakoplovnega tehničnega zavoda v Kraljevu sprejme večje število orodjarjev Prošnje za sprejem dostaviti po pošti ali osebno. — Višina dnevnice se določi po sposobnostih. Iz pisarne tehničnega oddelenja zrakoplovno tehničnega zavoda v Kraljevu T br. 4605 od 27. septembra 1938. 1. Točno plačuj »Jutru« naročnino, varuj svojcem zavarovalnino! ZAHVALA Vsem, ki so ob bridki izgubi našega predragega brata ln strica, gospoda Martin OreHovca izrazili globoko sožalje, ga spremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku, vsem darovalcem krasnih vencev, prec. duhovščini, tovarišem planincem za prekrasno urejeno gomilo, godbi, tovarišem gasilcem, g. Dobovičniku za ganljive poslovilne besede, vsem, ki so nas tolažili ob bridki izgubi, se prisrčno zahvaljujemo. še enkrat: Bog plačaj! CELJE, dne 6. oktobra 1938. ŽALUJOČI OSTALI V Ptuju lahko naročite male oglase in inserate ter oddajate ponudbe na male oglase v podružnici Jutra, kjer dobite tudi naslove od malih ogla- Informacije. Psihografolog Feliks Globočnik v Ljubljani, Hotel »Soča«. Spreiema dnevno od 8.—12. 14.—20. tudi ob nedeljah in praznikih. Obiske po hišah vrši po 20. uri zvečer po dogovoru Pri dopisih treba navesti spol in datum rojstva. Eruiranje anonimnih piscev, špecijalna raz-iskavanja itd. Dela na strogo znanstveni podlagi. 6 23465-31 Po dolgotrajni bolezni je nenadoma preminul, gospod VINKO POLIC. OKOL. NADZORNIK V POK. Pogreb bo v soboto, dne 8. t. m. ob 2. tiri popoldne iz hiše žalosti, Breg št. 2, na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 6. oktobra 1938. ŽALUJOČI OSTALI PRHLJAJ SRBEČICO IZPADANJE LOMLJIVOST las prepreči uspešno BIOLOŠKA KURA znamke Schroder-Schenke ZAHTEVAJTE BREZPLAČNA NAVODILA IN NAŠE VELIKE ILUSTROVA-NE KATALOGE! / Barvanje las / Kodranje las / Moderni rdečkasti refleksi las s pomočjo »Kane«. / Nega in porast obrvi in trepalnic Parf. in kozmetika »OMNIA« oddelek 1/8. — Zagreb, Gunduličeva 8, visoko pritličje. TELEFON 97-67 V Šiški v poslovalnici Jutra (Lom- I o snl,nn stanovanie ! bar) na Celovški cesti lahko •>"SODnO Stanovanje *akoj dobite naslove od ma- s kabinetom in vsemi pn-lm oglasov. Tam tudi lahko tiklinami, nasproti univerze, naročate male oglase in in- oddam novembra. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 23496-21 Trisobno stanovanje v centru mesta II. nadstropje, oddamo. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 23519-21 serate. INSERIRAJTE V »JUTRU« Štirisobno stanovanje s kopalnico, oddam v I. nadstropju. Ogled stanovanja od 7. X. do 12. X. od 1.—3. popoldne. Naslov: Ljubljana VII., Drenikova ulica 22. 23597-21 Enosob. stanovanje oddam: Tyrševa 90. 23564-21 gnenam V Šiški v poslovalnici Jutra (Lom-bar) na Celovški cesti lahko takoj d '>ite naslove od malih oglasov. Tam tudi lahko naročate male oglase in inserate. INSERIRAJ V,, JUTRU"1 Dvignite v oglasnem oddelkn dospele ponudbe. Akviziter, Amerikanec, Čar simpatije Dobra otroku. Družabnik, Denar brez pomena, Do 600.000, Dama, Dopisnik, Dober promet, Dober motor, Dobra kupčija, Damsko krojaštvo. Dve deklici, Fiksum in provizija, Georg, Imam srce do otroka, Jesen 99, Inteligentna dama, Jugoslovanski državljan, J." W. C., Inteli-gent, Lepo vedenje, Lepa eksistenca Lo »s k i blagor, Marljiv uradnik, Mlajša moč. Miroljubna, Nemški stroji, 1. oktober, 4. oktober, Posavje, Poštena šivilja, Pri Mestnem domu 300 dm, Pošten in agilen, Resni interesent, Renta, Stalna služba v Ljubljani, Slika zaželjena, Sama sem, Slučaj 23.000, Srečo iščem. Stalno mesto, Samostojen 660, Stara gostilna Takoj 999. Trg. meš. blaga, Wertheim, Za Ljubljano, Zmožna in točna. -J V Ptuju lahko naročite male oglase in inserate ter oddajate ponudbe na male oglase v podružnici Jutra, kjer dobite tudi naslove od malih ogla Dobro ve Učitelj: »Kdo je bila Mojzesova mati?C Vse tiho. Naposled dvigne roko mali Pepček. Učitelj: »Vidite, fantje. Pepček vas bo spet dal v koš. No, kdo je bila Mojzesova mati?« Janezek: t-Faraonova hči«. Učitelj: »Ne, to pa ne bo prav. On«. nI bila njegova mati. Ona ga je samo iz vode potegnila«. Pepček (se zasmeje>: »Da, tako je rekla. Pa vi to verjamete?« Tovarištvo »Tonček, kaj bo pa rekla mama, ko bo videla, da si dobil tako slabo izpričevalo?« »Nič ne bo rekla, teta. Z očetom sva se že zmenila, da ji kupiva nov klobuk«. Bolečina Oče: »Verjemi mi, sinko, kadar te moram natepsti, trpim bolj kakor ti.« Sin: »Že mogoče, — toda ne tam kakor jaz«. Otroška »Tonček, ali si se umil?« »Da, mamica, že včeraj.« u