OSREDNJA KNJIŽNICA SREČKA VILHARJA ^ TI ^ ^ ^ t Trg Brolo 1 mm ^ t" Poštnina plačana pri^šti 6000 Koper 6320 Portorož-Portorose primorski uTrpu, | časnik za območje občine Piran, Istre in zamejstva | HUa 13I1C Junij 1997 leto 4, številka 42, cena 90 SIT 1C Banka Koper Turisti prihajajo, booma še ni Letošnja turistična sezona bo zagotovo ena boljših v zadnjih petih letih, vendar nakupovalne vneme nikjer ni opaziti. Več dnevnih turistov naj bi pritegnile številne prireditve. Ob zaključku tiskovne konference (18. junija) v portoroškem Avditoriju na kateri so predstavili program letošnjega Kulturnega poletja sta direktorica Avditorija Fanči Kuhar in direktor SNG Opere in baleta Ljubljana Darijan Božič slovesno podpisala listino o dolgoročnem sodelovanju. Avditorij Portorož je tako že na dobri poti, da postane tretje slovensko kulturno središče. Da se sodelovanje med kulturnimi hišami krepi in da se na tem področju zares nekaj premika je v dokaz tudi odločitev SNG Opere in baleta iz Ljubljane, da bo 11. junlija ob 21.30, na praznični večer portoroškega Avditorija, ki letos slavi srebrni jubilej 25 let razvoja, v tej hiši kulture premierno izvedel biser poletja - opereto CIGAN BARON J. Straussa ml. Med pomembnejše glasbene spektakle v Avditoriju vsekakor lahko sodijo še Rock opera - FAUST TV (20.6. ob 20.30), Evropsko mladinsko prvenstvo v Shovr plesih (3.- 5. julij), XX. jubilejni festival Melodij morja in sonca (18. in 19. 7.) in opera Rossinijev SEVILJSKI BRIVEC ( 23.8. ob 21.30 ). Načrtovani centralni teniški stadion v Portorožu pod udarcem preverjanja zakonitosti postopkov Občina se je pritožila Tanki žepi in množica trgovin Vaški praznik v Sv. Petru Market Lucija sedaj v pravih rokah 10 stran 4 stran 11 Za popolno lepoto vida ! Očala na recept ali brez. Najboljše blagovne znamke okvirjev: ARMANI, YSL, VALENTINO, VOCUE, BVBLOS, CAZAL, Visoko kakovostna stekla z zaščitni mi postopki: ZEISS, GALILliO, RODFNSTOCK, .„ URNIK 9-12/17-20 sobota 9 - 12 NEPREMIČNINE < ASM Al Gašpar Mišič s.p. Ulica svobode 1, Piran-Pirano PE-Bolniška ulica 1 Tel.: 066/ 747-153, 747-154,746-178 Telefaks: 066/ 747-153 Mobitel: 0609/649 190 PE IZOLA Ljubljanska ulica 41, Izola-Isola Tel./Fax.: 066/ 67-218 Mobitel: 0609/626 337 ZAUPAJTE AGENCIJI Z NAJVEČJO PONUDBO NEPREMIČNIN NA SLOVENSKI OBALI Market Lucija je prevzelo podjetje Julijana d.o.o., ki ga bo tudi odkupilo. Prva trgovina z živili na Primorskem, ki bo predvidoma že z 19. junijem odprta non stop 24 ur. Market Lucija je bil zaradi finančnih težav v katere je zašel prejšnji trgovec Dušan Jeretič kar nekaj časa zaprt in mnogi so se bali, da bo napis na vratih trgovine “zaradi inventure zaprto”, tam kar ostal. No, k sreči ni bilo tako. Market Lucija sta prevzela podjetnika Martina in Vojko Krpan iz firme Julijana d.o.o. in ga odprla 25. maja. Tega dogodka so bili najbolj veseli kupci iz bližnje in daljnje okolice, ki so že prej radi zahajali v ta priljubljeni market. Potrošnikom je poslej na voljo še bolj pester izbor živil in pijač ter vsakodnevnih potrebščin po primernih cenah, od vedno sveže pečenega kruha iz lastne pekarne, do mleka, mesa, zelenjave. Podjetje Julijana d.o.o. bo, kot nam je povedal Vojko Krpan, od sedanjega lastnika, firme Bitermo d.o.o. iz Lucije, odkupilo del poslovne stavbe v kateri je trgovina. Kupoprodajno pogodbo bodo podpisali 19. junija letos. Od tega dne dalje pa bo Market Lucija predvidoma odprt non stop 24 ur. Več na strani 8. Italija v schengenskem območju Po 26. oktobru strožji nadzor na tako imenovani zunanji meji s Slovenijo Naša zahodna soseda se pospešeno pripravlja na izvajanje določil sporazuma iz Schengena, ki bodo začela veljati v noči med 26. in 27. oktobrom 1997. Delegacija posebne parlamentarne komisije, ki jo je vodil Fabio Evangelisti si je prejšnji teden ogledala njihove mejne prehode v Furlaniji - Julijski krajini in, kot piše Primorski dnevnik, položaj v glavem ocenila ugodno. Ocenila je, daje Italija, če odmislimo manjše tehnične probleme, že zdaj operativno pripravljena za vstop v schengensko območje. In kaj ta datum v resnici pomeni za Slovenijo? Meje z državami, ki so podpisale Schengenski sporazum (med njimi je tudi Italija, čeprav med zadnjimi), z navedenim datumom odpadejo. Zato pa bodo nastale tako imenovane zunanje meje tega območja na katerih bodo poostrili nadzor. Slovenija schengenskega sporazuma ni podpisala in obastaja upravičena bojazen, da bo poslej na 220 km dolgi mejni črti z Italijo preko katere gre letno skoraj 30 milijonov oseb in vozil, lahko prihajalo do neugodnih posledic zaradi “administrativno- tehničnih težav”. Ernest Dobravc bo moral dokazovati nedolžnost Skupina tožilcev za posebne naloge s sedežem v Ljubljani, ki deluje na območju vse Slovenije je spisala obtožnico zoper bivšega direktorja Igralnice Casino' Portorož in dva tuja poslovneža. Ernesta Dobravca so obtožili za kaznivo dejanje zlorabe položaja in pravic po 2. in 1. odstavku 244. člena kazenskega zakonika. Dokazati mu morajo, lažnost faktur. Obtožnica še ni pravnomočna. Novost v naši ponudbi! Če pri nas kupite film, vam ga bomo brezplačno razvili. Foto color laboratory - Obala 7, Bernardin, 6320 Portorož - Tel.: +386 66 775 664 Foto color laboratory - Obala 41, Portorož - izdelava fotografij, prodaja fotografskega materiala in opreme Foto color atelje - Obala 120, Lucija, 6320 Portorož - Tel.: +386 66 770 537 IZDELAVA FOTOGRAFIJ V ENI URI - RAZVIJANJE DIAPOZITIVOV -IZDELAVA FOTOGRAFIJ IZ DIAPOZITIVOV - PRODAJA FOTOMATERIALA IN OPREME Dr. Marjan Vok Koža- človekova naj dragocenejša obleka Tudi na področju dermatovener-ologije je veliko novosti. Zaradi poglobljenega delovanja na področju preventive in boljšega vedenja ljudi o pomenu ohranjanja zdrave kože, je sodobna dermatovenerologija dosegla pomembno mesto. Nekaj odgovorov na najpogostejša vprašanja iz te veje medicine smo poiskali pri dr. Marku Voku, specialistu dermatovenerologu v Splošni bolnišnici Izola. Dr. Marko Vok je nekoč delal tudi v Zdravstvenem domu Piran kot splošni zdravnik. Leta 1984 je pričel s specializacijo iz dermatovenero-logije, ki jo je uspešno zaključil štiri leta kasneje. Pogostejša obolenja, zaradi katerih se polni vaša ambulanta? “Na prvem mestu so alergijske bolezni, med katerimi nastopa kontaktni dermatitis. To je obolenje, ki nastane zaradi preobčutljivosti kože na snovi s katerimi pride koža v stik: nikelj, kobalt, detergenti, parfumi, kozmetična sredstva, lesne smole in druge snovi. V ta krog sodijo tudi urtikarije ali koprivnice. Omenim naj še atopijski dermatitis ali neurodermati- tis, ki se najbolj pogosto pojavlja pri otrocih. Naslednjo veliko skupino obolenj povzročajo virusi. Papiloma virusi so povzročitelji bradavic. Herpes virusi povzročajo izpuščaje, predvsem na ustnicah, pogosto se pojavlja pasavec ali herpes zooster. Zelo veliko ljudi obišče našo ambulanto zaradi težav z varicami nog. Okoli 2% naše populacije boleha zaradi dednega obolenja luskavice ali psoriaze.Številni bolniki se pogosto zatekajo k nam po nasvet zaradi kakšnega manjšega posega, sprememb, ki so izključno estetskega pomena”. Kako je s spolno prenosljivimi boleznimi? “Dermatovenorolog ima pomembno vlogo pri zdravljenju spolno prenosljivih bolezni. Zadnjih deset let v Sloveniji upada število obolelih za sifilisom in gonorejo. V porastu pa so razna vnetja sečil in rodil zaradi klamidij, trihomonasa in drugih bakterij, ki se prenašajo s spolnimi odnosi. To, daje v zadnjih letih število spolno okuženih pacientov upadlo, še ne pomeni, da se be bo čez nekaj časa dvignilo. Klamidije so izredno pomembne pri plodnosti, povzročajo vnetje rodil. Okužbe moramo prepoznati in zdraviti.” Vloga dermatologije danes? “Dermatologija ima važno vlogo, čeprav se v marsikaterem področju pokriva z drugimi strokami. Trenutno celo obstoja težnja, da bi obseg storitev dermatovenerologov zmanjšali in bi določeno problemetiko prevzele druge medicinske stroke. Moje mnenje je, da to ni vedno najbolj razumno in učinkovito. Poleg temeljite teoretične podlage so potrebne tudi dolgoletne izkušnje, da se lažje pride do prave diagnoze in potem tudi pravilnega zdravljenja nekega obolenja kože, ali sluznic. Pomemben del dermatologije je tudi kozmetika, ki je bila dolga leta gledana s strani dermatologov kot njen manjvreden del. Medicinska kozmetologija se v zadnjih letih čedalje bolj uveljavlja kot subspe-cialnost v sklopu dermatologije.” Kozmetični saloni in meje “zdravljenja” kožnih in telesnih napak “Kozmetični salon ni ambulanta, vendar pa tam stranka lahko dobi marsikatero informacijo glede pravilne nege kože. H kozmetičarkam zahajajo predvsem ženske zaradi sprostitve, izboljšanja stet-skega videza in boljšega splošnega počutja. Kozmetičarke so danes že dobro strokovno usposobljene, imajo svoja strokovna združenja, redna srečanja in tudi ustrezno literaturo. Pomembno je, da pri svojem delu ne uporabljajo preveč agresivna sredstva in ne ravnajo grobo s kožo.” Dermatovenorolog in zasvojenci? “Pred odhodom v komuno se bolniki javljajo na pregled, vendar le zato, da potrdimo odsotnost spolno prenosljivih bolezni. Kajenje na primer zelo škodi koži, ker jo izsušuje in povzroča stiskanje in ožanje krvnih žil ter posledično slabšo prekrvavljenost. Pri alkoholikih se seveda tudi pojavljajo spremembe na koži, ki so večkrat posledica okvare notranjih organov (jetra, želodec, živci). Uspehi zdravljenja varic, starostnih peg, strij, bradavic, znamenj in plešavosti? Zdravljenje varic je dolgotrajno. Imamo dva osnovna pristopa zdravljanja: z injekcijami sklero-ziramo - zlepljamo steno ven, s kirurško metodo pa navadno odstranimo obolele glavne vene nog. Pri obeh tehnikah je potrebno povijanje nog. Za zdravljenje varic se ljudje odločajo iz zdravstvenih in estetskih razlogov. Uspeh zdravljenja pa je odvisen od mnogih dejavnikov. Starostne pege zdravimo z belili. Belila v obliki mazil vsebujejo azelaično kislino, hidrokinon ali vitamin A. Zdravljenje z mazili je dolgotrajno, tudi do pol leta rednega mazanja s predpisanim preparatom. Pege odstranjujemo tudi z laserjem, glikolnimi kislinami in zmrzovalno tehniko. Za ta način terapije se odločam glede na vrsto kože in spremembe na njej. Strij se ne da zdraviti. Dobro je to, da sčasoma zbledijo. Večina strij nastane v puberteti, pri mladostnikih obeh spolov. Pojav strij je odvisen od tipa kože. Tudi pri nosečnicah mazanaje v preventivne namene ni učinkovito. Bradavice pri otrocih pogosto spontano izginejo. Veliko vrst jih je. Najbolj moteče so na stopalih in dlaneh. Izolirane bradavice skušamo odstraniti s posebno ostro žličko po predhodni omrtvitvi tega območja. Če so množične, uporabljamo razne tekočine ali mazila, ali pa jih odstranjujemo z zmrzovanjem. Znamenja zadnje čase povzročajo precejšnjo zaskrbljenost zaradi pogostejšega pojavljanja melonoma, ki v določenem odstotku lahko nastane iz znamenj. Znamenja imamo vsi. Pri znamenju moramo biti pozorni, če v kratkem času potemni, se poveča, prične srbeti, se vname ali zakrvavi.Ta znak še ne pomeni, daje znamenje melanom, vendar pa priporočamo obisk pri splošnem zdravniku in dermatologu. Plešavost- revolucionarnega zdravila ni. Izpadanje las je zelo pogost problem. Vzrokov je veliko. Najpogostejša je tako imenovana dedna plešavost (an-drogenetska), ki je vidnejša pri moških kot pri ženskah.V nekaterih primerih ženske plešavosti že preko 30 let predpisujemo antidrogene, tablete, ki blokirajo učinek moških hormonov na lasno čebulico. Edioni trajni poseg je transplatacija. Z zatunega dela lasišča se odvzame koža z lasmi in se v obliki otočkov vsaja v del lasišča, ki je plešasto. Postopek je nekoliko dolgotrajen in tudi drag.” Ozonska luknja in kožni rak “Kožni rak se pojavlja že od nekdaj, vendar pa smo zaradi ozonske luknje sedaj manj zaščiteni in zato moramo biti bolj pozorni pri sončenju. V zadnjem času se pojavlja bolj pogosto, ker se bolj množično izpostavljamo soncu. Pojav raka je odvisen od tipa kože. Pogostejši je pri svetlejši koži. Žano je na primer, da se najpogosteje pojavlja kožni rak v Avstraliji pri angleških priseljencih. K sreči je v večini primerov kožni rak ozdravljiv z operativnimi posegi. V naši regiji imamo okoli 100 primerov kožnega raka na leto, predvsem pri starejši populaciji. Prične rasti kot majhen izrastek ali pa ranica. Na spremembi se pogosto oblikuje krasta, ki odpade, pa se ponovno naredi in tako lahko traja vrsto let. Izredno pomembno je, kje na koži se nahaja. Če ima človek na koži neko spremembo, ki je na novo nastala in se veča, naj gre k zdravniku.” Še nasveti za počitnice “Ljudje so večinoma že prek javnih medijev dobro seznanjeni z nasveti o uporabi zaščitnih sredstev proti son- Za preprečevanje pikov žuželk naj se uporabljajo repelenti- snovi, ki odganjajo mrčes (Autan in podobno) Pri odhodu v gozd seje treba primerno obleči (dolge hlače) in obuti. Na mesto kjer nas je pičila žuželka damo hladni obkladek, da zmanjšamo oteklino in bolečino. Če pik ni na obrazu lahko namažemo pičeno mesto s kor-tizonsko kremo.Pri preprečevanju hujše reakcije pa svetujem še uporabo tablet antihistaminika (Oksetal, Claritin, Flonidan, Teridin...) Odsvetujem polaganje čebule ali alkohola na mesto pika zaradi možnosti nastanka vnetja.” Z dr. Vokom se je pogovarjala S. Krajnc Po sledeh tragične prometne nesreče v Cepkih Voznik avtobusa je imel veliko izkušenj in ni bil vinjen Zdravniki v Kliničnem centru so se dva dni borili za življenje hudo poškodovane 9- letne deklice Kristine Bučan. Umrla je v soboto, 14. junija na kliničnem oddelku za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo v Ljubljani. To je bila poleg voznika Hertzovcga avtobusa, 45 - letnega Dragomira Vuliča, ki je umrl nasle- dnji dan po nesreči v izolski bolnišnici, druga smrtna žrtev tragedije v Cepkih. Lili Petač z osnovne šole Vižmarje Brod je še vedno v kritičnem stanju. Sirene reševalnih, .gasilskih in policijskih vozil so v četrtek zjuraj naznanjale, da se je moralo zgoditi nekaj hudega. Pred in za zaselkom Cepki se je takoj nabrala dolga 3 kilometrska kolona vozil in ljudje so nemo opazovali hitenje reševalnih vozil. Za 48 učencev 2.a in 2.b razreda in štiri učiteljice OŠ Vižmarje - Brod, ki so se peljali na zaključni izlet na Obalo ter šoferja avtobusa, se je pot končala žal tragično. Avtobus, kije v četrtek, 12. junija peljal iz smeri Ljubljana -Koper, je ob 8.55 zjutraj na blagem ovinku v Cepkih pri Rižani zapeljal čez razmejitveno neprekinjeno sredinsko črto, oplazil nasproti vozeči tovornjak, zavozil s ceste in prek manjšega kanala treščil v stanovanjsko hišo. Pri trčenju seje ranilo 27 oseb; 22 otrok, vse štiri učiteljice in šofer. Prednji del avtobusa seje dobesedno zverižil. Reševalci so takoj po nesreči odpeljali ranjene otroke in učiteljice v izolslo bolniš- Zmečkani prednji del avtobusa. nico, šofeija, ki je bil vkleščen za volanom pa skoraj dve uri niso mogli izvleči iz razbitin avtobusa. Ko smo ga pretreseni nemočni opazovali, je na nosilih tik preden so ga odpeljali v izolsko bolnišnico spregovoril še nekaj nerazumljivih besed. Stokal od bolečin. V bolnišnici so ga takoj operirali. Njegovo zdravstveno stanje je bilo zelo kritično, saj je imel večkrat zlomljeni nogi, poškodovano glavo in druge udarce. Naslednji dan, v petek 13. junija je v bolnišnici umrl. Dve hudo ranjeni deklici, Lili Petač in Kristino Bučar so kasneje s helikopterjem odpeljali na oddelek za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo ljubljanskega kliničnega centra. Kristina Bučan je poškodbam podlegla. Lili Petač pa je še vedno v kritičnem stanju. Izolsko bolnišnico so v petek zapustili štirje poškodovanci, tako da jih je na zdravljenju ostalo še sedem. Na opazovanju v ginekološkem oddelku pa je Luknja v zidu stanovanjske hiše, ki je nastala ob silovitem naletu avtobusa. nekja dni ostala tudi poškodovana noseča učiteljica. Otroke, ob naletu avtobusa v zid niso bili poškodovani je v četrtek zjutraj prijazno sprejela OŠ Dekani. Prometna nesreča je bila za vse pravi šok. Hude trenutke so doživljali tudi njihovi starši, ki nekaj časa niso vedeli kaj se je v resnici zgodilo z njihovimi otroki in kdo je poškodao-van. V velikih skrbeh so bili tudi na OŠ Vižmarje - Brod. Za otroke bodo pripravili več sprostitvenih dejavnosti, da bi si od vsega kar so doživeli čimprej opomogli. Policija je pregledala tahometer tovornjaka in avtobusa in ugotovila, da sta oba šoferja vozila s predpisano hitrostjo 50 km na uro. Analiza krvi je pokazala, da šofer avtobusa ni zaužil niti kančka alkohola. Voznik Hertzovcga avtobusa je v svoji profesionalni vozniški karieri napravil že menda milijon in več kilometrov. Kaj se je dogajalo v stotinkah sekunde, ko je iz nepojasnjenih razlogov zapeljal čez neprekinjeno sredinsko črto. Ali je izgubil oblast nad vozilo? K^ako je lahko avtobus zapeljal čez kanal skozi na centimetre odmerjeni prostor med dvema zidovoma? Domačini v Cepkih vedo povedati, da se tam večkrat zgodijo hude prometne nesreče. V tem zaselku so tri hiše tik ob cesti. Iz ene se je že izselil lastnik, ki nam je povedal, da tu nikoli ne več kdaj ti bo v zid priletelo kakšno vozilo, zato je pri stanovalcih ob cesti vedno prisoten določen strah. Žal smo letos spet priče številnim nesrečam na naših cestah tudi zaradi prevelike utrujenosti voznikov. Foto. FK Informa .m Voda je lahko tudi politični problem Nekateri krajani iz Limin-jana, Kampolina in Lučana, ki že vrsto let čakajo na vodovod, iščejo svoje pravice tudi zunaj svoje občine. Pismo predsedniku vlade in poslancu Zmagu Jelinčiču? Povzemamo nekaj citatov iz pisem, ki naj bi jih Božič Milan iz Kampolina (KS Lucija) konec marca oziroma v začetku aprila letos poslal Uradu predsednika vlade, poslancu Zmagu Jelinčiču in Krajevni skupnosti Lucija . Pismo Uradu predsednika vlade Spoštovani gospod predsednik! “Obračamo se na vas s prošnjo, da nam pomagate razrešiti problem oskrbe s pitno vodo po javnem vodovodu, kije za nas življenskega pomena. Poskusi uskladitve z Občino in Rižanskim vodovodom niso bili uspešni. Živimo v neposredni bližini Lucije in smo brez vodovoda, ki nam ga že obljubljajo 15- 20 let, skupaj z izgradnjo višinskega vodovoda Sedaj so se na hribu nad nami pričeli izkopi za višinski vodovod, katerega mi ne bomo dobili, oziroma leta 2000, čeprav smo leta dolgo plačevali prispevek za višinski vodovod. Mi bi ta problem želeli človeško rešiti, v kolikor se ne da, pa smo prisiljeni videoposnetek poslati na sedež EU, Komisiji za človekove pravice, saj se kot državljani počutimo diskriminirane, ter se nam krati pravica do osnovne življenske potrebščine - to je čiste in higiensko neoporečne vode. V pričakovanju vašega razumevanja in odgovora vas lepo pozdravljamo! (Sledijo podpisi desetih stanovalcev) Kopijo pisma naj bi dostavili tudi Varuhu človekovh pravic v Ljubljano. Pismo Zmagu Jelinčiču Spoštovani gospod Jelinčič! “Obračam se na Vas kot poslanca v Državnem zboru zaradi težave, ki jo imam sam in še 20 družin zraven, skupno torej 12 stanovanjskih hiš. Problem je preskrba s pitno vodo. Nimamo namreč napeljanega vodovoda. Zaradi lažjega razumevanja vam bom problem na hitro opisal. Od OŠ Lucija sem oddaljen okoli 300 metrov, ostali nekaj več. Ker iz tako imenovanega nižinskega vodovoda ni dovolj “pritiska” za normalno oskrbo, nam že skoraj 20 let obljubljajo višinski vodovod, za kar smo tako pridno plačevali razne prispevke, dnevnice v podjetjih itd. Letos pa seje končno pričelo z izkopom za višinski vodovod iz Malije do rezervoarja v Lučanu nad Lucijo. To je po pobočju hriba nad Lucijsko dolino. Po poizvedovanju na Rižanskem vodovodu mi je bilo rečeno, da odcep za Kampolin, torej po hribu navzdol proti Luciji, ni predviden v tej fazi. Poklical sem pristojne na Občino Piran- za urbanizem, kjer mi je bilo to potrjeno z obrazložitvijo, da inšpekcija pogojuje vodovod z izgradnjo kanalizacije, pa da ni denarja ipd. Napotili so me, da napišem vlogo, čeprav ne vem natančno, ali za vračilo prispevkov, ki so bili vplačani za višinski vodovod, ali za uvrstitev na kakšno listo čakajočih ali kaj podobnega. V Kampolinu sem bil rojen 1. 1956 in od takrat, oziroma malo kasneje, sem priča širitvi Lucije. Gradilo se je: Osnovna šola, stanovanjski bloki, hotel Metropol, Marina Lucija..., Tudi prebivalstvo je naraslo na okoli 6000 oseb. Sedaj prehajamo v tretje tisočletje, ampak 20 družin nedaleč od centra turizma ne bo imelo normalne oskrbe s pitno vodo. Trenutno delujejo hidro-forji, cisterne, vodnjaki (Šterne) ipd. Naj še omenim, da do vsake hiše vodi asfaltna steza, ki je bila delno zgrajena s samoprispevkom teh ljudi. Ko so bile volitve so nam obljubljali vodovod, ampak sedaj volitev še nekaj časa ne bo. Verjemite, da se počutimo izigrane in zapostavljene. Banalno je, da je 20 družin brez vodovoda kot nekakšen osamljeni otok, vse okoli njih pa normalna oskrba iz vodovoda. Ta kraj sem vam pripravljen razkazati, če se želite osebno prepričati v resničnost mojih navedb.” Lepo pozdravljeni! p.s. To pismo pišem v svojem imenu, ostali se z menoj strinjajo. Še pismo Krajevni skupnosti Lucija Podobno pismo naj bi Milan Božič naslovil 1. aprila letos tudi na Svet Krajevne skupnosti Lucija. Prepričan, da so tam seznanjeni s to problematiko, je zahteval takojšen sestanek. Predsednik Sveta KS Lucija: “ Vodo je treba omogočiti vsem”. Morda zaradi pisem, protestov prizadetih krajanov, ali pa tudi ne, je bil 10. aprila v zvezi z izgradnjo vodovodnega omrežja v zaselkih Liminjan, Kampolin in Lučan, v KS Lucija sklli-can sestanek. Bilo je prisotnih kar nekaj pomembnih mož iz Rižanskega vodovoda, Architecte, podjetja GLG d.o.o.. Sklada stavbnih zemljidšč občine Piran, KS Strunjan in KS Lucija. Na sstanek so prišli Vladimir Knez (podžupan), Leon Grošelj, Najboša Vranešič, Bojan Grlj, Sergej Laganis, Valter Klobas, Pola Rotter, Borut Valentič. Problem, ki se vleče že nekaj let je treba rešiti, so si bili enotni. Predsednik Sveta KS Lucija Borut Valentič pa je celo poudaril, daje vsekakor vodo potrebno omogočiti vsem, ne pa samo nekaterim- torej samo onim, ki bodo pač priključeni na javno kanalizacijo. Če to ni mogoče predlaga, da se zamakneta načrtovanje in izvedba gradnje, da se ju upošteva v kasnejših planih za izvedbo, oziroma, da pristojne inšpekcijske službe zavzamejo stališče možnosti individualnega pristopa tam, kjer imajo urejeno prekatno greznico. pogoju, ki ga daje sanitarna inšpekcija, namreč o priključitvi na urejeno komunalno omrežje. Strokovna služba Sklada stavbnih zemljišč občine Piran naj pripravi seznam vseh, ki so zainteresirani pridobiti vodovodni priključek, razen seveda črnograditeljev. Seznam je na vpogled v tajništvu Krajevne skupnosti Lucija, kjer je tudi možen še naknadni vpis. Nekateri krajani niso bili zadovoljni s pojasnili strokovnih služb. Opozarjali so na območja, ki naj bi bila izpuščena v načrtih, namreč del Kampolina in Liminjan. Rekli so, da bo KS Lucija vložila vse svoje sile in avtoriteto, da bi se v letu 1998 tudi na tem območju rešil problem oskrbe z vodo. Odgovornim, vključno z županom, so poslali določene zahteve, tudi zahtevo o spremembi plana za leto 1997 v zvezi z izgradnjo vodovodnega omrežja in kanalizacije na območju Krajevne skupnosti Lucija. Prisotne so tudi seznaili s tem, da bo KS Lucija nudila možnost organiziranega zbiranja sredstev na obroke, medtem ko bo odškodninske zahtevke urejal vsak posameznik neposredno z investitorjem. toodenJ —Bi« PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE ZOBNA ORDINACIJA IN LABORATORIJ Koper, Vojkovo nabrežje 27 tel./fax: 066/24 676, mobitel: 041 638 967 Zobozdravstve storite brez čakalne dobe *Brezplačni preventivni pregled in svetovanje | *Uporabljamo najsodobnejše materiale po j konkurenčnih cenah I *Pri večjih delih še dodatni popust I *Nujne primere sprejemamo takoj! Urnik Od 8.00 do 13.00 in 16.00 do 19.00 OHRANITE ZDRAVE ZOBE IN LEP NASMEH Še sklep “na višji ravni” |_ V četrtek, 22. maja se je sestal tudi Upravni odbor Sklada stavbnih zemljišč in med drugim obravnaval tudi problematiko vode v naselju Lučan. Stališče Odbora je, daje treba vse storiti, da dobijo vodo vsi krajani Lučana... Na sliki: Skica oziroma kopija katasrskega načrta v predelu delu Liminjana kaže, na zapleten problem. Nekateri nimajo vodovoda in ne kanalizacije, drugi spet imajo vodovod in greznico, a nimajo kanalizacije. Franc Krajnc ' -m afev* * ts Morsko dno spet čisto Zaključena je četrta, zadnja letošnja ekološka akcija čiščenja morskega dna ob obali Potaplajči kluba Norik Sub v sode-lovnju z ostalimi slovenskimi klubi in agencijo Publicis Virgo, so že četrto leto zapored organizirali ekološko akcijo “Biser pod soncem, pod morjem biser”. Na pomoč jim je priskočila Podravka, na pobudo Ministrstva za okolje in prostor pa še ekološko plovilo Hidra Koper. Akcijo čiščenja obalnega morja od Portoroža do Kopra so zaključili v soboto, 31. maja v Izoli. Mladi potapljači, okrog 40 jih je bilo, so zavzeto in pridno vlekli iz morja vse mogoče; steklenice, pločevinke, vrečke, plastenke, gume, akumulatorje... in polnili košaro plovila ter kontejner. Le kdo bi ob tem lahko še pohvalil ekološko zavest? Odvreči odpadek v morje ni isto kot pomesti prah pod preprogo; česar se potem ne vidi. Poljski nižinski ovčar (mini Bobteil) mladiči, naprodaj Pokličite: 064/411-720 Tajnica in njena pokončna drža Uspešnost pri opravljanju dela tajnice je odvisna tudi od tega, kako ta poklic ceni njen šef oziroma nadrejeni, so ugotovili na nedavnem 5. tradicionalnem posvetu tajnic v Portorožu. Na sestanku so predlagali več sklepov. Med drugim tudi, da se iz seznama upravičencev izloči vse črnograditelje. Kakor tudi, da naj se v KS Lucija skliče javna obravnava. Ta je bila 13. maja. Na nje pa so kajpada ponovno opozorili na probleme. Krajanom so na široko odgovarjali kako je z izgradnjo vodovodnega omrežja v omenjenih zaselkih, o roku dokončanja vseh del (konec avgusta 1997) ter o Tridnevnega strokovnega izpopolnjevanja tajnic '91 (15. - 17 maj) ki ga je že peto leto zapored organiziral Gospodarski vestnik se je udeležilo več kot 400 tajnic iz vse Slovenije. Pozdravila jih je Vika Potočnik, predsednica Zveze prijateljev mladine, ki je dejala, da so podobna srečanja namenjena ne le izobraževanju tajnic, temveč tudi razbijanju stereotipov, ki so o tem poklicu vsajeni v družbo. Predlani so na Republiškem zavodu za zaposlovanje prijavili 1340 potreb po tajnicah, lani pa nekoliko manj, vendar to še ne pomeni, da se povpraševanje po tajnicah (in tajnikih) zmanjšuje. Zaposlitveni pogoji so se zaostrili, predvsem v tem, da se od tajnic zahteva vse več znanja. Spremenile so se tudi delovne razmere, odgovornost in obveznosti v tem poklicu pa so se nenadzorovano razpršile. Tajnice tudi ugotavljajo, da so v organizacijah vedno zadnje v izobraževalnih načrtih, čeprav njihovo delo zahteva že ogromno znanja in “poznavanja zadev v podjetju”. Uspešnost pri opravljanju dela tajnice je namreč, kot so ugotavljale, odvisna tudi od tega, kako ta poklic ceni njen šef oziroma nadrejeni. Poklicne zahteve in poslovno okolje se je v zadnjih nekaj letih zelo spremenilo, delovni čas vzgojno varstvenih zavodov ne sledi trendom uvajanja evropskega delovnega časa, prav tako temu ne sledi šola. Tajnica mora marsikaj vedeti, o avtorskih pravicah, sodobni informacijski tehnologiji, elektronskem poslovanju, ravnanju z zapisi, o poslovni oliki, obvladovati se mora stresom, skrbeti za osebnostni in poklicni razvoj. Zakaj je slovenska ženska izjema? Ker mora biti uspešna v službi, dobra mati, delavka in žena, je dejala Vika Potočnik. Minili časi, ko so tajnice morale za obisk pri ginekologu prositi za dopust. Stanovsko združenje si bo prizadevalo, da tovrstne preglede uvrstijo na prvo mesto na seznamu bonitet tajnic v njihovih pogodbah o delu. Opozorili so tudi na še en problem . V zadnjem času je med ženskami porasla umrljivost zlasti zaradi raka na dojkah in raka na materničnem vratu. O pomenu pravočasnega odkrivanja te bolezni in sodobnih postopkih zdravljenja je govoril dr. Janez Lamovec iz ljubljanskega Onkološkega inštituta Tanki žepi in množica trgovin V Sloveniji se je v zadnjih dveh letih precej povečalo število raznovrstnih prodajaln. S trgovino se je v lanskem letu ukvarjalo 7.700 pravnih oseb in skoraj 6.000 samostojnih podjetnikov posameznikov. Ena prodajalna na 144 potrošnikov. Še pred letom ali dvema so številni brezposelni Slovenci tudi po sili razmer postali samostojni podjetniki. Nekateri so si najprej sposodili denar na banki, kupili avto in mobitel, najeli poslovni prostor in začeli z navidezno preprosto dejavnostjo “kupim- prodam-zaslužim”. Večini je uspelo, kakšnih 10- do 15 % novopečenih trgovcev pa je moralo zapreti vrata svojih prodajaln. Nekateri so precenili svoje “trgovske” sposobnosti, druge je spodnesla oderuška najemnina. Agencija za plačilni promet spremlja podatke o poslovanju le za trgovine, ki imajo status pravne osebe, medtem ko se je izredno težko dokopati do podatkov o poslovanju v trgovinah, ki jih vodijo samostojni podjetniki posamezniki. Zato prave slike o poslovanju pravzaprav ni. Podatki Agencije RS za plačilni promet kažejo, da se je s trgovino v letu 1996 ukvarjalo 7.706 pravnih oseb, kar je skoraj za 6% več kot v letu 1995 in celo za 15,5 % več kot leta 1994. V teh podatkih niso zajeti samostojni podjetniki posamezniki, ki naj bi jih bilo od 5000 do 6000 tisoč, saj ne oddajajo poslovnega izida Agenciji za plačilni promet. Delež pravnih oseb, ki so se lani ukvarjale s trgovino na drobno je znašal 48,6 %, v trgovini na debelo 48,1%, z zunanjo trgovino kot dejavnostjo pa seje ukvarjalo le 3,3 % pravih oseb. V svetu se trgovci združujejo v velike družbe in običajno na enem pregled- nem mestu (blagovnice) ponujajo čimveč različnega blaga, a vendarle hkrati poslujejo vsak zase. Portošnik vidi le pestro ponudbo, zadovoljen je in ga drugo niti ne zanima. Prodaja temelji na velikih količinah in temu primemo tudi na nižjih cenah. Pri nas pa se vam lahko celo zgodi, da boste tam kjer bi sicer lahko pričakovali nekoliko nižje cene (v diskontu), plačali dražje. Trgovina je še naprej razdrobljena in nič ne kaže, da bo kmalu drugače. Sicer nekaj k temu prispevajo nekaj tudi podjetja, ki gradijo poslovne stavbe za trg. Trgovskemu poslovnemu centru v Luciji verjetno nikoli ne bomo mogli reči blagovni- Standardna klasifikacija poklicev V petek, 6. junija je začela veljati Uredba o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije poklicev, ki je bila objavljena v Uradnem listu RS številka 28/97. Uredba se uporablja od 1. januarja 1999 dalje. Standardna klasifikacija poklicev temelji na Mednarodni klasifikaciji poklicev in je usklajena s standardom v Evropski uniji. Standardna klasifikacija poklicev je obvezen nacionalni standard, ki se uporablja pri evidentiranju, zbiranju, obdelovanju, posredovanju in izkazovanju podatkov, pomembnih za spremljanje stanj in gibanj na trgu dela v Republiki Sloveniji. Poklici so razvrščeni v deset glavnih skupin, znotraj v podskupine, področne skupine in enote področnih skupin. Vsak poklic je opredeljen z nazivom in s pripadajočo kodo. Sestavna dela uredbe sta standardna klasifikacije poklicev v zvezi z opisom poklica in prevajalnik standardne klaasifikacije poklicev ISCO-88 in ISCO-88 COM. Za izvajanje uredbe je zadolžen Statistični urad Republike Slovenije. Trgovci in izobraževanje S prijavami za preizkus strokovne usposobljenosti je treba pohiteti. Na Združenju za trgovino pri GZS še vedno potekajo preizkusi strokovne usposobljenosti za prodajalca in trgovskega poslovodjo. Vendar se sedaj, po poteku dveh let od uveljavitve zakona o trgovini, to je od 24. aprila letos, na preizkus strokovne usposobljenosti za prodajalca in trgovskega poslovodjo lahko prijavijo osebe, ki imajo uspešno dokončano srednjo šolo, torej V. stopnjo izobrazbe. Združenje za trgovino je v svojih Informacijah št. 23 objavilo, da mesečno prejme od 80 do 100 tovrstnih prijav. Kandidati, ki so doslej oddali popolno dokumentacijo, bodo lahko opravljali preizkus strokovne usposobljenosti do 3. 7. 1997. Od 4.7. do 8. 9. zaradi letnih dopustov ne bo razpisnih rokov za opravljanje preizkusa strokovne usposobljenosti za prodajalca in trgovskega poslovodjo. Kandidati, ki jim je preizkus strokovne usposobljenosti nujno potreben zaradi opravljanja dejavnosti oziroma reševanja brezposelnosti, naj takoj oddajo popolne prijave, če želijo opravljati preizkus strokovne usposobljenosti še pred počitnicami, piše v Informacijah Združenja za trgovino. Nova KBM sanirana Banka Slovenije je 5. junija 1997 s sklepom tudi formalno zaključila sanacijo Nove kreditne banke Maribor d.d. Bivša Komercialna banka Nova Gorica ostaja še naprej njen del? Po letu in pol, ko je Nova kreditna banka Maribor izpolnjevala vse zakonsko predpisane pogoje za poslovanje, je svet Banke Slovenije v četrtek, 5. junija 1997s sklepom tudi formalno zaključil njeno sanacijo. Težave zaradi nelikvidnosti, nesol-vemnosti in naraščajočega deleža nedonosnih naložb v Novi KBM so izvirale že iz sredine osemdesetih let. Leta 1988 so sprejeli ukrepe za zmanjšanje zadolženosti in tako v naslednjih letih nekoliko omilili položaj. Pa tudi sicer je gospodarstvo Podravja začelo povzročati vse večjo nedonosnost kreditnega portfelja. Vzrokov oziroma posledic za slabše gospodarsko stanje je bilo še kar nekaj. Ločitev Slovenije od bivše Jugoslavije in uvedba omejevalne denarne politike Banke Slovenije ob koncu leta 1991 sta vplivali na poslabšanje likvidnosti in vse večjo izgubo v poslovanju. Vodstvo banke je zato predlagalo Banki Slovenije uvedbo pred-sanacijskih postopkov. Dne 26. maja 1992 je guverner Banke Slovenije izdal odločbo, s katero so bili za tedanjo LB-Kreditno banko Maribor uvedeni predsanacijski postopki. Te so zaključili s 1. aprilom 1993, ko je začela veljati Odločba guvernerja Banke Slovenija o uvedbi sanacijskega postopka. Istega leta je bilo zamenjano za obveznice 9,6 milijarde tolarjev terjatev do komitentov, 8,2 milijarde tolarjev terjatev po deponiranih deviznih sredstvih občanov in rezervirano za 10,4 milijarde obveznic za prenešene potencialne obveznosti. Nova KBM je decemra 1995 pripravila prvo poročilo o poteku sanacije, iz katerega je bilo razvidno, da izpolnjuje vse zakonsko predpisane kriterije za poslovanje, pravi mag. Andrej Hazabent, predsednik uprave Nove KBM d.d. Nova KBM je povečala bilančno vsoto banke iz 34 milijard tolarjev ob začetku sanacije na 197,2 milijarde tolarjev ob koncu leta 1996. Jamstveni kapital, kije bil na začetku negativen v znesku 13,576 milijarde tolarjev, je v času sanacije Nove KBM narasel na 15,827 milijarde tolarjev. Banka vse od začetka sanacije posluje z dobičkom, ki je leta 1995 znašal 1,764 milijarde tolarjev, v letu 1996 pa 1,951 milijarde tolarjev. Donos na kapital (ROE) je okoli 14 odstotkov, donos na aktivo (ROA) pa je v povprečju več kot 1,2 odstoten. Banka je tudi ves čas sanacije uspela servisirati gospodarstvo s posojili. Znesek skupnih naložb komitentom je konec leta 1996 znašal 59,355 milijarde tolarjev. Tolarske naložbe v gospodarstvo so se samo lani povečale za 42,5 odstotka, obseg kreditov občanom pa za 15 odstotkov. Izhodiščne obrestne mere za kratkoročne naložbe v gospodarstvo veljajo z letošnjim aprilom 7%, za dolgoročne naložbe pa 8 %. KBM je lani prejela tudi prvi slovenski certifikat za sistem kakovosti po ISO 9001 za področje poslovanja s prebivalstvom, letos pa naj bi poskušali dobiti enak certifikat za področje poslovanja z gospodarstvom. Poizkusi osamosvojitve Komercialne banke Nova Gorica Z Ustavnim zakonom julija 1994 je bila ustanovljena Nova KBM d.d., 1. januarja 1995 pa je bila na osnovi sklepa upravnega odbora Agencije za sanacijo bank in hranilnic k Novi KBM d.d. pripojena Komercialna banka Nova Gorica. Poizkusov osamosvojitve dela banke v Novi Gorici ne komentirajo. FK Primorski dnevnik spet v krizi Časopis nima trajnih finančnih virov in ekonomskih temeljev. Resna nevarnost, da bo tokrat moral prenehati izhajati. Kakšna bo odločitev slovenske vlade? Upravni svet Nove tržaške Kreditne banke ni odobril posojila Zadrugi Primorski dnevnik, ki bi ga ta nujno potrebovala za dokapitalizacijo izdajatelja dnevnika družbe PRAE. Po ocenah gre za 4 milijarde lir težko doto, ki jo je dobila (skupaj z dnevnikom) pred nedavnim ustanovljena Zadruga Primorski dnevnik. Banka je namreč, kot piše na prvi strani 137. številke Primorskega dnevnika ocenila, da Zadruga nima zadostnih jamstev. Tako spet grozi nevarnost, da bo priljubljeni edini slovenski dnevnk v zamejstvu, ki je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945 kot naslednik Partizanskega dnevnika, dokončno prenehal izhajati. Denar, ki so ga zbrali člani pred kratkim ustanovljenje Zadruge Primorski dnevnik je kaplja v morje dolgov iz preteklosti in stroškov, ki nastajajo s tiskanjem časopisa. Celotna organizacija okrog tega pa morda velika zabloda njenih protagonistov. Lastnik Primorskega dnevnika je Založništvo tržaškega tiska d.d. iz Trsta, izdajatelj je Družba za založniške pobude PRAE d.d. Trst, ulica Montecchi 6, Zadruge pa ni v uradnem zaznamku v kolofonu dnevnika. Kaže, da v določenem roku (13. junij) ne bo mogoče dokapitalizirati NEPREMIČNINE MEDI A Promet z nepremičninami, servis za čiščenje zasebnih m družbenih prostorov Poslovna hiša Nardin Premrlova 1 6310 Izola tel. 066/ 600 060 24, 066/600 060 23 Vaš posrednik pri prodaji, nakupu in menjavi nepremičnin ogledi so brezplačni, vpisnine ni brezplačno svetovanje, izdelava kupoprodajnih in menjalnih pogodb, cenitve in druge storitve Če ste se odločili za nakup ali menjavo ne odlašajte. Pokličite nas in potrudili se bomo, da bi vam kar najbolje ustregli. Urnik Vsak dan 9-13 in 17-20 sobota 9-13 Oljčno olje bo letos drago družbe PRAE, zato bodo upravitelji te družbe po zakonu prisiljeni odrediti njeno likvidacijo in prenehati z izdajanjem Primorskega dnevnika. To bi bil seveda najbolj črn scenarij in upati je, da do njega ne bo prišlo in se bo vendarle spet našla kakšna rešitev. O problematiki oziroma težavnem gmotnem pololožaju Primorskega dnevnika bo razpravljala tudi slovenska vlada na četrtkovi seji, in pričakujejo, da bo sprejela sklep o izredni pomoči Primorskemu dnevniku. Upravni odbor Zadruge (predsednik zadruge je Boris Kuret) je o finančnih težavah Primorskega dnevnika seznanil tudi Zorana Thalerja, ki je bil 10. junija na obisku v Trstu. UO je tudi odločil, da do nadaljnjega ne bodo sprejemali novih članov v Zadrugo Primorski dnevnik. Zmrzal je povzročila na oljčnih drevesih kar precej škode in le tu in tam lahko opazimo kakšen cvet. Za večino mladih sadik je letošnje in celo naslednje leto izguoijeno. Olja ne bo veliko, zato bo pa verjetno dražje in bo doseglo ceno tudi do dva tisoč tolarjev za liter. Na sliki je prizor iz Nove vasi, kjer so kemtje bili prisiljeni porezati oljčna drevesa, pa tudi listje, ki se je ponekod še obdržalo na drevesih ne kaže pravega zelenila. Tudi Ivan Debenardi (na sliki) sicer iz Sv. Petra, ima nkaj deset oljčnih dreves. Stoji pri oljki na terasi tik ob cerkvi v Novi vasi, ki jo je za nameček še napadel oljčni črv. Drevesa so letos nekoliko manj odporna zato bi jih bilo treba dognojiti, posebej pa bodo oljkarji morali biti pozorni tudi na oljčno muho. Ivan Deber-nardi pravi, da ne bi bilo tako hudo, če ne bi oljke v času, ko je pritisnil hud mraz vegetirale. Žal je v gričevnatih predelih v vaseh Sv. Peter, Nova vas, in Padna pa tudi v okoliških krajih letos tudi manj češenj, hrušk in drugega sadja. Radie Rcrtcrcž Vse bolj poslušana lokalna radijska postaja (88,3 Mgh) Portorož. • Veliko dobre glasbe Servisne informacije s področja turizma in pomorstva Izkoristite možnost oglaševanja! V Pokrajinskem muzeju Koper Slavnostni večer prvega Simfoničnega orkestra V nedeljo (8. 6.) zvečer je bil v prostorih Pokrajinskega muzeja v Kopru slavnostni večer prvega Simfoničnega orkestra že uveljavljenega Obalnega komornega orkestra. Pod taktirko Boruta Logarja, ki je z razširitvijo orkestra iz komorne v simfonično zasedbo nadgradil štirinajstletno delo ambicioznih primorskih glasbenikov, so zazvenela dela J Haydna, A.K. Glazunova in L. van Beethovna. Solistka večera je bila nadarjena mlada saksafonistka Betka Kotnik, ki se že lahko pohvali z visokimi nagradami in priznanji na tekmovanjih doma in v tujini, leta 1995 pa je bila nominirana za mladega slovenskega glasbenika leta. Betka Kotnik je študentka 2. letnika Akademije za glasbo v Ljubljani pri prof. Matjažu Drevenšku. Njena glasbena pot se je začela na glasbeni šoli v Ravnah na Koroškem. To je bil slavnostni večer, ko je Primorska končno stopila v krog tistih glasbenih centrov, ki že vrsto let nudijo streho tako zahtevnim korpusom, kot sta simfonični sestavi, in bo Koper postal novo kulturno središče za zahtevne glasbene sladokusce. Dogodek bo nedvomno zapisan v zgodovinski zemljevid glasbene kulture na Koprskem. 4. mednarodni obrtno-podjetniški Primorski sejem v Portorožu Za začetek kar uspešno V občini Piran 14 samostojnih kulturnih društev Primorski sejem , ki se je letos, po treh letih iskanja ustrezne lokacije verjetno dokončno preselil v Portorož, si je po besedah prireditelja ogledalo 15.000 obiskovalcev. To je sicer veliko manj kot so pričakovali organizatorji ( računali so na 25.000 obiskovalcev), a vendarle dovolj za spodbudo. Na 3000 kvadratnih metrih pokritih in 2500 kvadratnih metrih zunanjih površin seje predstavilo 150 razstavljalcev, posredno pa je sodelovalo še okrog 50. Sejem je bi! splošen in bo takšen, kot napoveduje Matjaž Turk, tudi ostal. Prireditelji so končno našli primerne infrastrukturne objekte kar jim omogoča tudi cenejšo izvedbo sejma. Otvoritve seje udeležil tudi Miroslav Klun, podpredsednik upravnega odbora Obrtne zbornice Slovenije, “veliko zaslug, da ta sejem je, ima zagotovo koprska Obrtna zbornica. Da pa je lahko shodil, pa gre zasluga tudi piranski”, je dejal. Sejem je uradno odprl Franko Fičur, župan piranske občine. “Prireditelji Primorskega sejma ste se namreč odločili, da uveljavite obseg in ambicije tega dogodka in da po treh prodajnih razstavah v Kopru, v četrto, z mednarodno - obrtniško podjetniškim sejmom družite tovrstne inteterese v Portorožu. Če se bo uresničila vaša želja, da bi sejmišče obiskalo več kot 20 tisoč ljudi, se bo združilo več hvalevrednih dejanj hkrati” je dejal Franko Fičur in jim zaželel veliko uspeha. Zanimive so Na sliki: Aktivni udeleženci, ki so v glavnem pozitivno ocenili prvi Primorski sejem v Portorožu. bile nekatere zabavne prireditve in tudi sejemski vlak, ki je vozil na relaciji od Pirana do Lucije. V sklopu obsejemskih prireditev je bil v prostorih GH Metropol tudi posvet na temo Turistični marketing v funkciji turističnih gospodarskih interesnih združenj (G.I.Z.). Posvet je sklical Ivan Silič, v.d. direktorja Protour g..i.z. Portorož, povezoval pa gaje Mitja Logar. Nataša Pobega je predstavila vsebino Zakona o pospeševanju turizma, Franci Križan, direktor Centra za promocijo turizma Slovenije pa je govoril o letošnjih aktivnostih centra. Na posvetu so predstavili blejski primer lokalne organiziranosti turizma, ki bi, kot je omenil Dimitrij Živec, v določenih segmentih lahko služil kot vzorec za piransko občino. Prejšnje tri sejme v Kopru je organiziralo podjetje Doramat d.o.o. Koper, portoroškega pa Primorski sejem d.o.o. Direktor Matjaž Turk bo, kot smo zvedeli, kmalu tudi javno spregovoril o ozadju dogodkov v času prirejanja sejmov v Kopru, predvsem o nerazrešenih finančnih vprašanjih. Še danes ni namreč povsem jasno zakaj se je moral gospodarski sejem iz Kopra seliti v turistični kraj Portorož in zakaj so v koprski občini do tega sejma bili tako brezbrižni. Gimnazija Piran Otvoritev razstave keramike V torek, 10. junija popolne so v prostorih Gimnazije Piran odprli razstavo keramike. Svoje keramične izdelke, ki so nastali pod vodstvom Apolonije Krejačič, so postavili na ogled dijaki keramične delavnice Gimnazije Piran. rželite sodelovati in izboljšati svoj"! gmotni položaj? I Vabimo vas na predstavitev nove I kozmetike L R International. | I Velika dvorana Krajevne skupno- ' sti Lucija, Obala 105-107 Vsak torek ob 20.30 Seznanili vas bomo z vsebino |ponudbe in prodajnih programov. | Vabljeni! Dosedanje sekcije pri KUD Karol Pahor Piran so se organizrale kot samostojna kulturna društva. Po novem bo v občini Piran (skupaj z že obstoječimi) delovalo štirinajst samostojnih kulturnih društev, ki naj bi našla sodelovanje v okviru Zveze kulturnih društev Karol Pahor Piran. Na sedežu Kulturno umetniškega društva (KUD) Karol Pahor v Piranu so bili 14. maja ustanovni občni zbori na katerih so se dosedanje sekcije vključene v KUD Karol Pahor Piran, ustanovile kot samostojna kulturna društva. Organizacijska tajnica KUD Karol Pahor Piran Elizabeta Fičur je v sporočilu za javnost zapisala, da so odločitvi botrovale spremembe v zakonodaji na tem področju in ustanovitev Sklada RS za ljubiteljsko kulturno dejavnost, ki bo kot osnovni kriterij za sofinanciranje programov, poleg ostalih, upošteval tudi število samostojno registriranih kulturnih društev v občini. Na ustanovnih zborih so bila ustanovljena sledeča kulturna društva: 1. Kulturno društvo Mladinski pihalni orkester v sklopu katerega deluje tudi samostojna sekcija Piranski kvartet saksafonov. Predsednik društva' Bogdan Česnik. 2. Kulturno društvo Vokalna skupina Portorož. Predsednik: Karel Bole. 3. Kulturno društvo Ženski pevski zbor Lucija. Predsednica: Vesna Šušteršič. 4. Kulturno društvo Lutka. Predsednica: Mimica Emeršič 5. Kulturno društvo Geldališka skupina Gib. Predsednica: Stasja Mehora. 6. Folklorno društvo Val. Predsednik: Borut Luša. 7. Likovni klub Solinar. Predsednik: Zoran Pantelin. 8. Društvo mažoretk in bobnarjev Morje. Predsednik društva: Vinko Detoni. 9. Kulturno društvo Baletna skupina Metulj. Predsednica: Lidija Pogačar. 10. Kulturno društvo Pedenj velikani. Predsednica: Helena Vovk Šribar. 11. Primorsko društvo za domačo in umetnostno obrt. Predsednik: Gregor Korent. Če k naštetim novoustanovljenim društvom prištejemo obstoječe Kulturno društvo Karol Pahor Piran, Kulturno društvo Sloga Sv. Peter in Kulturno društvo Portoroški pevski zbor, bo v občini Piran poslej 14 samostojnih kultunih društev. Novo ustanovljena društva so sprejela tudi sklep o ustanovitvi Zveze kulturnih društev Karol Pahor Piran. Postopek registracije Zveze bodo izpeljali, ko bodo pri Upravni enoti Piran registrirana novoustanovljena društva. Ustanovitelji Zveze bodo vsa na novoustanovljena društva. Ko bo Zveza formalno ustanovljena in registrirana bodo k sodelovanju povabili tudi KD Sloga Sv. Peter in KD Portoroški pevski zbor. Za vsa društva, vljučena v Žvezo, bodo tudi v bodoče pripravljali skupne programe in finančne načrte ter jih bodo dostavljali Občini Piran, njenemu proračunu in Zvezi kulturnih organizacij Slovenije. Skladu RS za ljubiteljsko kulturno dejavnost bodo tako posredovali že usklajen skupni program Zveze. Organizacijske, administrativne in finančne zadeve bo za vsa novoustanovljena društva urejala strokovna služba KUD Karol Pahor Piran, kjer sta zaposleni dve delavki: organizacijska tajnica Elizabeta Fičur in administratorka Darinka Bizjak. Sedež vseh društev je na Prvomajskem trgu 2 v Piranu. Telefon: 066/ 73-455 Telefaks: 066/ 746-755. Na podlagi sklepa Župana Občine Piran št. 571-1/91-97 z dne 21.5. 1997, Lokalna akcijska skupina za preprečevanje zlorabe drog v občini Piran (LAS Piran) objavlja POZIVNI NATEČAJ za enkratno sofinanciranje programov in akcij na področju primarne preventive odvisnosti od drog za osnovnošolce in predšolske otroke v piranski občini v letu 1997 1. Naročnik: Občina Piran Župan- Lokalna akcijska skupina za preprečevanje zlorabe drog v občini Piran (LAS Piran) Tartinijev trg 2, 6330 Piran. 2. Predmet pozivnega natečaja je enkratno sofinanciranje primarno preventivnih programov in akcij z osnovnošolci in predšolsko populacijo iz piranske občine, ki so v skladu s cilji operativnega programa LAS Piran v letu 1997. 3. Na natečaj se lahko prijavijo: vse pravne in fizične osebe, ki so registrirane za izvajanje dejavnosti v RS. 4. Vrednost sredstev natečaja: 500.000,00 SIT. 5. Pogoji za sodelovanje: - zagotavljanje sofinanciranja iz neproračunskih virov; - ustrezne kvalifikacije na področju primarne preventive odvisnosti in zlorabe drog (predložiti je treba dokazila). možnost evalvacije programa; - inovativna in izvirna programska izhodišča, ki pri načrtovanju vključujejo uporabnike. 6. Prednosti bodo imeli programi, ki vključujejo razvijanje pozitivne samopodobe, učenje socialnih veščin in učinkovito obvladovanje stresa. 7. Prijavi na natečaj je potrebno priložiti: izpolnjeni obrazec z natančno vsebino programa, ki ga ponudniki z vsemi ostalimi informacijami dobijo na občini Piran, Uradu za finance in družbene dejavnosti (II. nad. občinske uprave občine Piran), tel. 066/ 746-223, pri Ingrid Ličen. 8. Ponudbo je treba oddati ali poslati na naslov: Občina Piran- Župan, LAS Piran, Tartinijev trg 2, 6330 Piran. 9. Rok za oddajo ponudbe poteče 30. junija 1997. Ponudbe bo obravnavala posebna strokovna komisija LAS Piran. O izbiri bodo ponudniki obveščeni do 10. julija 1997. Z izbranimi izvajalci bodo sklenjene pogodbe. PROSTOVOLJNE PRISPEVKE ZA IZVAJANJE PREVENTIVNIH PROGRAMOV ZA OTROKE IN MLADINO NA PODROČJU PREPREČEVANJA ZLORABE DROG V OBČINI PIRAN LAHKO VSI, KI TO ŽELITE, NAKAŽETE NA POSEBEN RAČUN OBČINE PIRAN- LAS PIRAN Št.: 51410 - 789 - 20631. BREZPLAČNO OBJAVO POZIVNEGA NATEČAJA JE OMOGOČIL PRIMORSKI UTRIP Trgovina z nabožnimi predmeti Goriška 1 6000 Koper tel. 066/271-642 * Literatura (religiozna, družboslovna, leposlovna, otroške knjige) * Spominki za Sv. krst, obhajilo, birmo in drugo * Vse za krst * Sveče za različne priložnosti (tudi iz čebeljega voska) * Muzikalije (notni zapisi) * Kadilo * Tekoči vosek * Razne stekleničke za tekoči vosek Urnik Vsak dan od 8.30 do 14.00 sobota 8.30 do 13.00 RADIO OPČINE Vaš radio na UKW frekvencah 90.6 in 100.5 MHz! Tel.: 091/21-26-58, Fax: 091/21-32-95 Poslušate nas lahko neprekinjeno 24 ur dnevno ! ^ addctfe tiaftefoui jlcu&a,! Nasvidenje do prihodnjič Letošnje srečanje osmih predsednikov srednjeevropskih držav v Piranu in Portorožu je bil dogodek, ki bo ostal zapisan z zlatimi črkami. Prijateljski pogovor med predsedniki držav, ki so že v Evropski uniji in predsedniki držav, ki tam še niso. Skupna misel o enotni trdni Evropi blagostanja in miru. Predsedniki so se v piranski mestni hiši vpisali tudi v Zlato knjigo. m • • * iii i / 's ** i Vr <' ■ i. • : ~ • ■ r Predsednik Milan Kučan pozdravlja goste ob odhodu pred restavracijo Laguna v Marini Portorož Njim v čast in slavo tudi ognjemet Predsedniki ob spominskem obeležju na srečanje v Piranu v letu 1997 “Z največjim veseljem vas pozdravljam v Portorožu in Piranu, na obali slovenskega morja. Vaš kratek postanek na slovenskih tleh, med hitenjem skozi dolžnosti, ki jih prinaša izzivalnost sedanjega časa, zaznamujeta dneva, ki ju bomo Slovenci vpisali v svojo zgodovino”, so bile pozdravne besede Milana Kučana, predsednika Republike Slovenije na slavnostnem kosilu, ki gaje priredil v čast gostov, predseilmkov srednjeevropskih držav. Srednja Evropa je naša skupna zibelka, je dejal. V tem prostoru smo odraščali vsi, ob glasbi istih skla- dateljev, brali knjige istih pisateljev, si bogatili duha z ustvarjalnostjo istih slikarjev, arhitektov, znanstvenikov, se navduševali nad podobnimi izročili ljudske umetnosti. Veliko imamo skupnega. Države iz katerih so prišli predsedniki so povezane s preteklostjo, s tradicijo in z vero v skupno prijaznejšo prihodnost. Prišli državniki, ki so že v EU in državniki, ki bi vanjo radi čimprej stopili. In prav o tem in še o marsičem so se pogovarjali predsedniki Milan Kučan, Oscar Luigi Scalfaro, Vaclav Havel, Michal Kovač, Thomas Klestil, Roman Herzog, Arpad Goencz in Aleksander Kwasniewski. Odmevna je bila tiskovna konferenca, vodila jo je Marta Kos, na kateri smo lahko slišali tudi besede predsednika države, ki je med prvimi podprla Slovenijo v prizadevanjih za njeno samostojnost. “Čudim se, je dejal Roman Herzog, želite v EU, pa še niste ratificirali Evropskega pridružitvenega sporazuma”. Spoznanje, daje Evropa lahko veliko močnejša v socialnem, političnem in ekonomskem pogledu le, če je enotna, nas bodo še dolgo spremljala. V nekaterih srednjeevropskih državah so še vedno prepričani, ali pa delluje-jo tako kot, da naj bi prišla gora k Mohamedu. Takole je nekaj časa iz-gledal Portorož- Navidezno prazno in pusto. Prometni režim, trakovi ob cesti in strogi varnostni ukrepi so pač sestavni del podobnih dogajanj. Predsedniki so na poslovilnem kosilu na terasi restavracije Laguna občudovali skulpturo - delfina iz ledu. Predsednike so pozdravili tudi predstavniki lokalne skupnosti Piran. Dobrodošlica predsedniku Italije. Šopek cvetja za predsednia Poljske. Vse je bilo o.k. Dogodek stoletja, dvodnevno srečanje osmih predsednikov srednjeevropskih držav v Portorožu in Piranu 6. in 7. junija 1997 je spremljala možica okoli 170 tujih in domačih novinarjev, fotoreporterjev in poročevalcev. Nobenega omembe vrednega spodrsljaja. Novinarji, fotoreporterji, TV snemalci in drugi predstavniki medijev, ki so želeli spremljati četrto srečanje predsednikov srednjeevropskih držav v Portorožu in Piranu, so morali imeti akreditacijske izkaznice, ki so jih lahko dobili na Uradu vlade za informiranje, ali pa kar v odlično opremljenem tiskovnem središču, kije bilo organizirano v hotelu Bernardin. Za spremljanje pogovorov predsednikov v mestni hiši Piran si je bilo treba izposlovati še posebno dovolilnico, vendar zaradi gneče, ki je nastala pred vrati sejne dvorane v občinski zgradbi, tudi to ni veliko pomagalo. Napraviti dober posnetek na vnaprej določenem majhnem prostoru za vrvico, je na trenutke pomenilo imeti tudi nekaj sreče. Tako je bilo tudi pri vhodu v Grand hotel Emona, kjer je slovenski predsednik Milan Kučan pričakal in pozdravil svoje goste. Rentgeniziranje opreme fotoreporterjev in novinarjev na vhodu v Grand hotel Emona je bilo vsem razumljivo, nekoliko smešno pa je izpadlo (pripombe nemških kolegov) na odprtem prostoru na Bemardinu odkoder je novinatje in fotoreporterje na prireditveni prostor v Piran odpeljal avtobus. Novinarji so vneto spremljali predsednike in če so le mogli snemali vsak njihov gib. Nastalo je veliko lepega in uporabnega filmskega ter fotografskega materiala ter poročil, ki sojih novinarji sproti pošiljali v šini svet. Poročila iz naših turističnih krajev nedvomno pomenijo tudi enkratno promocijo, ki je ne odtehta nobena plačana reklama. Organi varnostnih služb so bili vidni (in nevidni) povsod na vsakem vogalu in so, kot kaže, svoje odgovorno delo opravili odlično, saj razen nekega nevljudnega napisa ni bilo opaziti nič posebnega kar bi lahko koga osebno motilo. Predsedniki so se počutili sproščene in so si veselo ogledovali lepote Pi-ana ih Portoroža. Sprehajali so sc po mestu, o.c »sili domače pivo in sardelce ter se malce skupaj s spremstvom in novinarji popeljali s katamaranom po našem motju. Škoda, ker se za neskončnimi rdečimi trakovi vzdolž štiripasovnice Lucija -Portorož, kjer je bilo tudi prepovedano parkiranje, ni zbralo veliko ljudi, ki bi pozdravili goste in jim mahali z zastavicami. Komentarjev o opustenelem Portorožu še ni konec, morda pa bo to tudi tema za stratege jesenskega velikega spektakla, ki bo prav tako v Portorožu. Predsedniki so prihajali drug za drugim v določenem časovnem zamiku in tako so tudi odhajali. Slavnostnega deftleja z množičnim spremstvom, ki so ga nekateri pričakovali, ni bilo. Župani so imeli pester program V sredo 4. junija, dva dni pred prihodom predsednikov srednjeevropskih mest v Piranu in Portorožu, je bilo tudi prvo srečanje županov sredneevropskih mest Litomyšl, Keszethely, Lancut in Piran v katerih je bilo doslej tudi srečanje predsednikov srednjeevropskih držav. Na tiskovni konferenci sta bili prisotni tudi županji Izole, Breda Pečan in Kopra, Irena Fister. Zanimiva je bila ugotovitev oziroma ocena, da imajo najbolje razvito lokalno samoupravo na Madžarskem. Druge stopnje lokalne samouprave (regije), razen nekaj podobnega na Madžarskem, še nikjer nimajo. Franko Fičur je na tiskovni konferenci napovedal tudi prvo sloven- Gostje so se v Piranu mudili od 4. do 8. junija in so imeli kar pester program srečanja. Poleg uradnega dela srečanja (konferenca županov, tiskovna konferenca, oblikovanje sklepov in predlogov, ki sojih izročili predsednikom srednjeevropskih mest, so našli tudi nekaj časa za oglede tukajšnjih zanimivosti. V soboto, 7. junija so se pridružili spremljanju uradnega ceremoniala na tartinijevem trgu v čast osmih predsednikov sredneevropskih držav. Se prej pa so se vpisali v Zlato knjigo Občine Piran. Delegacijo mesta Litomyšl (Republika Češka) je vodil župan mesta Miroslav Brydl. Delegacijo mesta Keszthely (Republika Madžarska) je vodil župan mesta dr. Peter Kulcsar. Delegacijo mesta Lancut (Republika Poljska) je vodil župan mesta Jerzy Szczygiel. Delegacijo Občine Piran je vodil župan Franko Fičur, ki je bil tudi gostitelj prvega srečanja županov. Zupani so se v dneh druženja v Piranu pogovarjali o zgodovinski kontinuiteti držav srednje Evrope, o življenju občine v odnosu do centra, o razvoju lokalne samouprave in izkušnjah na področju turizma in promocije mest. Novinarji so prejeli veliko gradiva iz katerega bodo lahko črpali posamezne zanimivosti. Turisti prihajajo, booma še ni (Nadaljevanje s prve strani) Prva tretjina leta opravičuje optimistične napovedi, da bomo letos v Sloveniji zabeležili najmanj za 20 odto-tkov več prenočitev tujih turistov, Slovenci pa se kot izgleda, kljub akciji naj letujejo doma, tudi letos množično odpravljajo v tujino, zlasti v hrvaško Istro in Dalmacijo, kjer pa cene zunajpenzionskih storitev niso več tako sprejemljive kot pred leti. Po podatkih Urada RS za statistiko je bilo v času januar-april 1997 v Sloveniji za 7 odstotkov več gostov (+ 15% tujih in - 1% domačih) kot v prvih štirih mesecih lani. Vseh turističnih prenočitevje je bilo za 9 odstotkov več (+ 19% tujih in + 2% domačih). Obetavni so indeksi rasti števila prenočitev gostov iz tujine v Sloveniji; (Avstrija + 13%, Italija + 29%, Nemčija + 39 %, ZDA + 22%, Madžarska + 46%). V piranski občini so že do konca marca zabeležili 78% več skupnih prenočitev, od tega 43% več domačih in kar 115% več tujih. Ti indeksi se bodo s poletjem nekoliko izravnali, vendar lahko pričakujejo najmanj 30-odstotno rast vseh turističnih prenočitev. Nekaj nižje indekse rasti števila prenočitev beležijo v Izoli (1-3+9%) in v Kopru (1-3 minus 7%). Solidne uspehe žanjejo letos tudi navtični, igralniški in kongresni turizem. Visoke indekse beležijo zlasti v Hotelih Palače in Grand hotelu Emona. Na lucijskem delu plaže so v soboto, kljub fantastičnemu vremenu, še ni bilo prave poletne gneče Prodali so okrog 150 kart. sko regijo. To naj bi bila obalna regija v kateri bi združevale moči in dejanja Mestna občina Koper in (navadni) občini Piran in Izola. Zupani, udeleženci 1. srečanja županov srednej evropskih mest v Piranu soglašajo, da se s srečanji v tej obliki nadaljuje in da naj postanejo stalna oblika izmenjave izkušenj lokalnih skupnosti ob srečanju predsednikov držav. Naslednje srečanje županov naj bi trej bilo v Republiki Slovaški ali v Republiki Italiji, pač odvisno od tega kje se bodo srečali predsedniki srednjeevropskih držav. Med sklepe, ki sojih predali predsednikom srednjeevropskih držav so tudi zapisali, da bodo upoštevali izhodišča Evropske listine lokalne samouprave, ki postavlja lokalno oblast kot enega glavnih temeljev demokratične ureditve. Čistilna v Sečovljah bo kmalu nared Čistilno napravo v Sečovljah (na sliki) naj bi po predvidevanjih odprli sredi julija, vendar, ker do takrat menda še ne bo priključena na sekundarno omrežje, ne bo mogla obratovati s “polno paro”. Kdo ovira božjo pot v Strunjanu? Iz Strunjana so nas poklicali in nam povedali, da je čez cesto pri bližnjem domu mimo katerega hodijo romarji, večkrat postavljena veriga, ki preprečuje prost prehod obiskovalcev do križa. Ko smo si teren nekoliko pobliže ogledali verige nismo opazili. Le drog, ki je tam postavljen daje misliti, da je cesta vendarle včasih Uidi zares zaprta. Verjetno zaradi bojazni, da bi romarji tam zavzeli vsa razpoložljiva parkirna mesta. Fulvia Zudič in Alberto Pucer Prizadevanja za oživitev piranskega zaledja Padna , Nova vas in Sv. Peter so naše male istrske vasice, kjer lahko obiskovalec najde odtenke nekdanje arhitekture, izvirno ustvaijalnost generacij domačinov, lepoto in mir. Življenje teče tukaj po svoji začrtani poti. Je drugačno. Ljudje si prizadevajo, da bi se v teh vasicah zares tudi kaj zanimivega dogajalo, da bi tako pritegnili čimveč obiskovalcev. Včasih jim to tudi uspe, kajpak z veliko mero požrtvovalnosti in samoodrekanja. Morda včasih obiskovalec nejevoljno ugotovi, da vasica nima gostilne, da so preozke ceste, nerodni ovinki, ni označb in lahko bi našteli še kaj. Jakčeva galerija na primer še ni priključena na elektriko. Včasih celo daljša prizadevanja posameznike, da bi postavili kašno tablo, ne pomagajo. Pomembno se zdi, da so vasice v zaledju piranske občine pravi biseri katerih sijaj ne izgineva. Žal človek vsega tega v naglici svojega življenja niti ne opazi. Alberto Pucer, zgodovinar, arhivski delavec in občinski svetnik ter Fulvia Zudič, akademska slikarka in svetnica, izvoljena iz vrst Italijanske skupnosti, dodajata v teh krajih svoje kamenčke v mozaik prizadevanj za pester način življenja. Pred kratkim (1. 6.) je bila v Jakčevi galeriji v Padni 2. razstava slik pod vodstvom Fulvie Zudič, ki je pritegnila kar nekaj obiskovalcev. Izvirna slikarska, prava umetniška dela (29) je oddalo 18 odraslih in 7 otrok. Slike so ponazarjale motive iz teh krajev in se jih je zares splačalo ogledati. Prireditev so popestrili mladinski pevski zbor iz Šmarij in trio La bora iz Pirana. Dopoldne pa je bila v Padni pro cesija. Če bi si kdo želel ogledati Jakčevo galerijo naj povemo, da je ključ pri Pucerjevih. Sicer pa imata Alberto Pucer in Fulvia Zudič še veliko dobrih idej kako bi v te vasice lahko vnesli več življenja, kot na primer Dan paden-skega kruha, na tej prireditvi bi lahko domačini ponudili tudi druge izvirne kmečke pridelke, olivno olje, kroštole, domače salame in še in še. OD SRCA DO SRCA Tradicionalna prireditev v organizaciji KUD Karol Pahor Piran pod skupnim imenom Od srca do srca. V sredo, 25. junija ob 10.00 uri na Tartinijevem trgu Piran-nastop plesne skupine KUD Karol Pahor in Plesno akrobatske skupine Flip. V Soboto, 28. junij ob 21.00 uri bo na Punti v Piranu nastop Vokalne skupine Portorož. V nedeljo, 29. junija ob 10.00 bo na Tartinijevem trgu promenadni koncert Mladinskega pihalnega orkestra. VITA E PVROS Na Ribiškem trgu v Piranu. Prikaz domače in umetnostne obrti. V juliju in avgustou se bo predstavilo 9 slovenskih obrti. Razstave in prodaja izdelkov ter prikaz izdelave vsak dan od 9.00 do 12.00 ure in od 16.00 do 21.00 ure. Utrinki Vsak dan v mesecu juliju in avgustu med 21.00 in 22.00 uro na Punti v Piranu, Prvomajskem trgu in na obali -nastop različnih glasbenih ustvarjalcev s kratkimi programi. II. Mednarodna poletna šola za godala V mesecu juliju bo pet koncertov v Križnem hodniku v Piranu. VENTLRA* Optika Ventura Obala 112, Lucija 6320 Portorož Tel.& fax: 066/ 772 005 Kakovosten nakup z garancijo VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE KUPCEV V Opitki Ventura Lucija pripravljamo za naše kupce lepo presenečenje. Ob koncu leta bomo zavrteli boben sreče v katerem bodo imena vseh, ki pri nas kopujete. 1. nagrada v obliki vrednostnega kupona 60.000,00 SIT 2. nagrada v obliki vrednostnega kupona 40.000,00 SIT 3. nagrada v obliki vrednostnega kupona 20.000,00 SIT Rezultate žrebanja bomo objavili v januarski številki Primorskega utripa. Urnik 9.00-12.00 17.00-20.00 Nov stroj za stiskanje odpadkov Javno podjetje OKOLJE Piran je v skladu s svojim programom posodabljanja izvajanja dejavnosti v začetku junija nabavilo najsodobnejši sanitarni kompaktor (na sliki), ki bo nadomestil starega dotrajanega iz bivše SFRJ. Življenska doba takega stroja se ocenjuje na 10 do 15 let. Cena stroja je 34, 104 milijona SIT. Najeli so kredit, ki ga bodo odplačali v največ petih letih iz prihodkov od posebnega povračila za obremenjevanje okolja, ki ga je določil Občinski svet Piran. so ga kupili po izvedenem javnem razpisu od enega najbolj priznanih proizvajalcev tovrstnih strojev na svetu - BOMAG, Boppar v Zvezni republiki Nemčiji. Stroj tehta 26 ton, ima hidrostatični pogon, širina zbijanja posameznega kolesa je 1175 mm. Jeklena kolesa imajo posebne čistilce za sjDrotno samočiščenje, sistem izmenljivih jeklenih zob, kabina strojnika je moderno opremljena s klimatsko napravo. Motor in črpalke so zaščitene proti zunanjim vplivom. V primeru okvare je dostop do elementov pogona enostaven in prostoren. Stroj so prevzeli v pogodbenem roku in pravočasno, še pred sezono, ko se količina odpadkov nenormalno hitro kopiči. Gre za specialni stroj s posebnim in izključnim namenom stiskanja- kom-primiranja odpadkov na deponiji s čimer se življenska doba deponije bistveno podaljša. Vsaka sodobna deponija v svetu je dolžna po vseh pravilih stroke imeti učinkovit kompaktor. Robert Časar, direktor JP OKOLJE Piran pravi, da Samo za papir Tako piše na tem zabojniku v Izoli, pa kaj moremo, če ljudje vanj mečejo tudi vse drugo. Sicer pa je metanje v in ob zabojnike ter parkiranje ob njih slovenski "nacionalni" problem. zouvciue Lucija, Obala 120, 6320 Portorož Tel.: 066/ 773- 385 Izkoristite priložnost ugodnega nakupa vseh vrst junečega, telečjega in svinjskega mesa ter perutnine slovenskih proizvajalcev v našem mesnem butiku v Luciji. Vsak meset odi. do 5. poseben, 5- odstotni popust. URNIK: Ponedeljek- petek: 7.00 -13.00 in 16.00 -19.00 Sobota: 7.00-13.00 Nedelja: 8.00-12.00 Na srečanju livarjev v Portorožu Župan “skočil čez kožo” in postal član montanistične skupnosti Na letošnji stanovski prireditvi ob srečanju livarjev v Portorožu (21. maja) so se na terasi hotela Riviera s skokom čez kožo preizkusili trije novi kandidati za članstvo v montanistični skupnosti: prof. dr. Eberhard Schuermann iz Zvezne republike Nemčije, častni član Društva livarjev in dolgoletni zvesti gost Pirana, dr. Franz Sigut, predsednik Društva livarjev Avstrije in piranski župan Franko Fičur. Po prisrčnem sprejemu, ki ga je livarjem priredil piranski župan Franko Fičur so prikazali sicer nekoliko prirejen rudarski običaj, Skok čez kožo, ki gaje prevzela celotna mon-tanistika, rudarji, geologi, metalurgi in livarji. Običaj sprejemanja novih članov, izvira že iz 16. stoletja iz rudnikov na Češkem in Slovaškem. Sprejem novih članov je potekal po določenem vrstnem redu, med katerim je moral kandidat tudi preskočiti odprtino jaška in tako dokazati svojo moč in spretnost. Ko so odprtine jaškov postale prevelike, je skok čez jašek zamenjal skok čez kožo. V rudarstvu je koža kos usnja z jermenom in trakovi, ki jo je imel rudar opasano okrog pasu tako, da mu je varoval zadnjo plat. Iz rudnikov se je obred sprejema prenesel na rudarske šole, se tam pomešal s splošnimi študentskimi običaji in dobil današnjo obliko. Osrednji del Skoka čez kožo je sprejem absolventov vseh smeri mon-tanistike. Vsak kandidat se predstavi, pove svoje geslo, odgovori na vprašanje, izpije vrček piva in skoči čez kožo k svojemu botru. Novi člani obljubijo, da bodo spoštovali tradicijo stanu in da bodo svoje delo opravljali vestno in pošteno. Boter mora biti član druščine in jamči za novinca. Tako kot tudi v starih časih, bi naj tudi današnji botri prenesli svoje izkušnje in bili svojim varovancem dober tovariš in svetovalec ter opora pri življenju. Profesorju dr. Eberhardu Schuermannu je postal boter prof. dr. Ciril Pelhan, Franku Fičurju prof. dr. Milan Trbižan, dr. Franzu Sigutu pa mag. Mirjam Jan- Blažič, dipl. ing. Nekoč so bili rudniki daleč od naselij in prometnih poti, zato so bili rudarji močno odvisni drug od drugega. Varovati so se morali pred velikimi nevarnostmi pri delu, sodelovati med seboj, prenašati izkušnje na mlajše. Iz te odvisnosti seje med njimi razvil poseben odnos, znan kot “rudarska tovarišija”. Rudarje je vezala plemenita ideja skrbeti za sotovariše in mlajše in spoštovati pravila tovarištva. Postati rudar je tudi pomenilo postati član rudarske skupnosti in živeti po njenih pravilih. Pri nas v Sloveniji se je pričel visokošolski študij rudarstva leta 1919, ko je bila ustanovljena Univerza v Ljubljani. Prvi študenti so diplomirali leta 1923 in takrat je bil pri nas organiziran tudi 1. Skok čez kožo, pripravljen po vzorcu iz Pribrama in Leobna, kjer je do takrat študirala večina naših strokovnjakov. Na koncu prijetnega zabavnega srečanja na terasi hotela Riviera sta si župan Franko Fičur in predsednik Društva livarjev Slovenije prof. dr. Milan Trbižan izmenjala priložnostni darili. Prof. dr. Milan Trbižan je županu v zahvalo in spomin na srečanje podaril kip Barbare, zaščit-nice montanistov, topničarjev in izdelovalcev smodnika. Razvijanje barvnih fotografij v eni uri Express izdelava fotografij za dokumente Fotografiranje prireditev, svečanosti in porok Prodaja filmov, fotoaparatov, albumov Barvno fotokopiranje Prodaja ročnih ur priznanih znamk POSLOVALNICA TPC LUCIJA Obala 114 Tel.: 066/ 773-296 POSLOVALNICA KOPER Pristaniška 2 Tel.: 066/ 24-654 Naše storitve opravljamo na najsodobnejših strojih zadnje generacije. Morda niste vedeli Da pri nas v Sloveniji lahko kupite časopiose skorajda povsod tam, kjer so registrirani za maloprodajno dejavnost. V Italiji pa šele sedaj ugotavljajo, da bi bilo pametno časopise in revije prodajati tudi še kje drugje razen v kioskih. Ni kaj, nekateri na Zahodu so še daleč za nami. I jj*- Market Lucija nadaljuje svoje poslanstvo s še boljšim izborom živil in pijač ter drugih vsakodnevnih potrebščin 25. maja letos sta ga odprla primorska poslovneža Martina in Vojko Krpan iz firme Julijana d.o.o. * Pester izbor živil in pijač ter tehničnega blaga po ugodnih cenah * Lastna peka kruha (vsaki dve uri svež še topel kruh) Martina in Vojko Krpan imata že kar veliko izkušenj v poslovanju. Zlasti ju poznamo po prvem butiku suhega cvetja MAK, ki sta ga odprla v Sežani pred desetimi leti. MAK je prerasel v Promak d.o.o., ki še danes sodi med največje grosiste suhega in svilenega cvetja ter dekoracij v Sloveniji. Promak d.o.o je pred enim letom ustanovil hčerinsko firmo Julijana d.o.o., ki se bo čez nekaj dni preoblikovala delniško družbo. Morda niste vedeli, da je Julijana d.o.o. imetnik koncesije karavanške vode z imenom Julijana. Kot smo že zapisali bo Julijana d.o.o. 19. junija s podpisom kupoprodajne pogodbe tudi formalno postala lastnik dela poslovne stavbe v kateri je trgovina. Istega dne, 19. junija pa naj bi trgovina z živili Market Lucija dobila tudi nov urnik. Odprta bo predvidoma 24 ur na dan torej non stop, kar je vsekakor prijetna novost za vse, ki bi si radi po osmi uri zvečer nakupili živila in pijačo. Upajo, da bodo do tega datuma dobili dovoljenje za nov urnik od Upravne enote Piran. Da je njihov vsaki dve uri sveže pečeni kruh zares dober bi znali povedati tudi predsedniki srednjeevropskih držav, ki so ga poskusili, ko so se 6. in 7. junija mudili na obisku v Portorožu in Piranu. Sicer pa protrošniki prihajajo po nakupih odvsepovsod. Iz Lucije, Portorža, Pirana in tudi oddaljenejših krajev. V Sezoni pa tudi turisti najdejo pot do marketa. Zadnjič je neka tuja gostja izvedela, da tam prodajajo tudi odlične torte, ki jih za Market Lucija pripravlja Slaščičarna Mojca iz Lucije. Sicer pa se je treba prerpičati o ponudbi pogledati na bogato obložene stalaže. Urnik Od ponedeljka do sobote 7.00 - 20.00 Ob nedeljah 8.00-12.00 Od 19. junija predvidoma non stop 24 ur ■ w primorski u^r^ Thomy nagradil tri srečneže V okviru nagradne igre “Thomy nagrajuje”, ki jo je organizirala Droga Portorož, so v torek 27. maja na vrtu Vile Marija v Portorožu podelili tri vespe Piaggio. Med 636 prispelimi pravilnimi odgo- ljubljena pri najstniški populaciji, vori na nagradna vprašanja je žreb Letos so vpeljali na našem tržišču še določil tri srečneže: To so bili Petra en izdelek iz skupine TOP 2 in sicer Konstadinov iz Fužin, Urban Sušnik TOP 2 - gorčica , ketchup. iz Trbovelj in Rajko Ojstrež z Iga. Nagrade jim je izročila naša odlična FOTO: FK- INFORMA. smučarka Špela Pretnar. Droga d.d. je začela s 1.1. 1996 tržiti v Sloveniji priznano in dobro uveljavljeno blagovno znamko za majoneze, gorčice in ketchupe pod skupnim imenom Thomy, znane svetovne multinacionalke Nestle’ iz Švice. Thomy je tako že dobro uveljavljen na slovenskem tržišču in dosega že skoraj polovični tržni delež pri majonezah. Droga je konec lanskega leta začela tržiti tudi dva nova izdelka Thomy: TOP 2- majoneza, ketchup in Thomy light, ki sta še posebej pri- Ovčke na nebu, naličena žena, do konca dneva ne traja nobena. Pomurci so se predstavili v Kopru Prva odmevna prireditev vseslovenske akcije Centra za promocijo turizma Slovenije pod sloganom “ Dobrodošli doma”. Pomurski turistični delavci so strnili svoje vrste okrog Pomuske turistične zveze in prišli na Slovensko obalo z očarljivo domačo ponudbo, ki smo jo obiskovalci in novinarji lahko občudovali v petek, 30. maja popoldne na vrtu hotela Triglav v Kopru. Dopoldne so organizirali srečanje z novinarji, od 14. ure dalje pa so svojo ponudbo predstavila podjetja in zasebniki Zdravilišče Radenci, Moravske toplice, Terme Lendava, Termalno kopališče Banovci, Radenska Zvezda- Diana iz Murske sobote, kletarji, gostilne pomurske agencije, turistične kmetije. Pomurska turistična zveza in Turistično promocijski center iz Lendave. O lepotah Pomurja in prizadevanjih tamkajšnjih turističnih delavcev za razvoj domačega turizma je govoril Štefan Dravec, predsednik Pomurske turistične zveze. Predstavili so tudi program prireditev v Pomurju- Festival cvetja Radenci, 35. Kmetijsko - živilski sejem v Gornji Radgoni, Buerjaške dneve ’97, 27. folklorni festival v Beltincih, Soboške dneve ’97 v Murski Soboti, 13. Mednarodni bienale male plastike in Kolesarski maraton “Ajda” v Moravskih toplicah. Predstavitev turistične ponudbe v Kopru so Pomuci so povezali “v živo” s pokušnjo nekaterih dobrot prekmurske in prleške kuhinje in z degostacijo vin s tamkajšnjih vinorodnih območij. Seveda pri tem ni manjkalo domačega kruha s suhim sadjem, mesa iz tunke, domačih prekmurskih klobas, raznih potic, peciva in znanega bograč golaža. Če bi želeli izvedete kaj več o pomurski turistični ponudbi vam bodo pri Pomurski turistični zvezi v Murski Soboti, Trg zmage 8, tel. & telefaks 069/ 32-939, rade volje posredovali naslove zdravilišč, turističnih kmetij in domačih gostiln v Pomurju. Na sliki: Predsednik PTZ Štefan Dravec pozdravlja goste. Ponudba domačih specialitet iz Pomurja. Nagradna križanka št. 42. Nagrade za to številko prispeva Droga Portorož. Trije srečneži bodo za pravilno rešitev križanke prejeli vsak po en darilni paket Droge Portorož. Rešitve pošljite na Primorski utrip, Liminjanska 91, Lucija 6320 Portorož do 7. julija. Portorož Nagrade za pravilno rešitev križanke št. 41, ki jih je prispevala Soča Koper prejmejo: Kramersteter Nerina , Šolska 9 Lucija (kopalna brisača), Janez Kralj, Pot pomorščakov le, Portorož (kopalna brisača) in Uroš Zakinja, Ul. XXX. divizje 16, Lucija (poletni komplet hlače in majica). Nagrade boste lahko dvignili v pisarni uredništva in oglasnega oddelka (prostori KS Lucija, Obala 107) od 18. junija dalje. Tel.: 066/773-602. DROGA mm y. .. SESTAVIL STARO- GRŠKI FILOZOF N 50 % Manj kofeina JAPONSKA IGRALKA V PARIZU (Y0K0) ANI. IGRALKA LUPINO DEL ŽELEZNIŠKE KOMPOZICIJE ^•^opoklrono ER. REŽISER (ROGER) nftlo a50 9 PRIMORSKI UTRIP IZKUŠEN PFIAK- TICEN ČLOVEK POLO- VIČNA MAVČNA OPORNICA JUVFIIR JAPONSKA NABIRAL. BISEROV TRETJI SKLON DAJALNIK INDUST- RIJSKA RASTLINA URADNI SULTANOV RAZGLAS PIHALNI INSTRUM. KOZAŠKI POVELJNIK ŽIDOVSKA M0LIL-- NICA GRŠKA ČRKA OGRADA *ZA ŽIVINO GORA V ŠVICI DEL STOPALA TVAR, MATERIJA ČLAN PROTESTANT LOČINE TOP VEČJA UTEŽNA MERA MESTO V SIRIJI SIDRO, KOTVA DEL KOLE- SARSKE DIRKE SESTAVA STROJEV RIM. BOG. ZORE DRŽAVA V JUGOVZHODNI INDIJI RAZSVET- LJENEC PESNICA MUSER ŽENSKI PEVSKI GLAS PRI- POVEDNI PESNIK NEKDANJI RUSKI VARJAŠKI KNEZ AMERICIJ OSLOV GLAS VULKAN NA HAVAJIH PROGA, TRAČNICA EDINI IZVOD KOŽNA RAZPOKA ARABSKI ŽREBEC POLOŽAJ PRI ŠAHU GORSKA PLANOTA AGITAC. PROPA- GANDNA IGRA AM. IGRAL. (DEBORAH) JED IZ IKER MREŽASTA TKANINA ZA ZAVESE NENADNA SMRT LOJZE SLAK LEPO- SLOVNO KNJIŽNO DELO CEVASTA TESTENINA VLADAR, NASLOV POKRA JINA V VIETNAMU MONGOL. DOSTOJAN IGRALKA NIELSEN KILOGRAM MESOJEDA ŽIVAL OR, ORANJE RAVNA STREHA IGRALKA RINA PRISILNO DELO CIMA. POGANJEK VRSTA MEŠANE SOLATE NOTNA ČRTA ETOS, MORALA AMERIŠKO POSESTVO RADIOAKT. ELEMENT PLEME, ROD POSEKA V GOZDU PARADIŽ GEOMET- RIJSKI POJEM AM.PEVKA TURNER KAJENJE ALOJZ VADNAL UD KO KOROŠEC SUVA, VELJAVA ČISTO PREMO- ŽENJE REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: stroka, aleman, mapa, estetika, Soča misli na vas, ata, akter, Rade, strast, Gana, redar, Nin, praktika, skat, napa, laterna, agar, Itaka, PP, Atala, rana, otka, Isere, varan, anemona, Ti-tanic, tekstil, katoda, VD, okolje, rolo, Noe, Itala, kap, nasek, ant. - ur primorski uVp Načrtovani centralni teniški stadion v Portorožu pod udarcem preverjanja zakonitosti postopkov KS 22.6 1989 ni “sprejela” omenjenega akta, torej ni dala soglasja nanj. Soglasje, ki ga je Svet KS Portorož 22. 5. 1997 dal investitorju v postopku za izdajo posamičnega upravnega akta- odločbe, ne kon-validira pomanjkljivega postopka sprejemanja predpisa o urejanju prostora- odloka. Ta okoliščina je upravnemu organu bila znana, zato bi moral postopek prekiniti in obvestiti pristojni organ lokalne skupnosti, Ministstvo za okolje in urejanje prostora zaradi ukrepanja po nadzorstveni pravici in dati pobudo Ustavnemu sodišču za presojo zakonitosti občinskega predpisa, so zapisali v pritožbi. Občina Piran predlaga Ministrstvu za okolje in prostor, da izpodbijano odločbo odpravi in vrne zadevo organu prve stopnje v ponovni postopek, ali izpodbijano odločbo tako spremeni, da s svojo odločbo zavrne zahtevek investitorja. Občina Piran iz razlogov previdnosti, kot podrejeni zahtevek uveljavlja obnovo postopka po 9. točki 249. člena ZUP in predlaga odpravo izpodbijane odločbe. FK Občina Piran, ki jo zastopa župan Franko Fičur se je pritožila proti odločbi Upravne enote Piran na Ministrstvo za okolje in prostor. Z izpodbijano odločbo - lokacijskim dovoljenjem št. 351-101/97 z dne 22.5. 1997 je Upravna enota Piran dovolila investitorju Športnemu parku Lucija d.o.o. Portorož gradnjo centralnega teniškega stadiona na pare. št. 5526/7 in 5526/10 k.o. Portorož. Občina kot stranka v postopku trdi, da je bili bistveno kršen postopek. Ni bilo posebnega ugotovitvenega postopka v katerem bi se lahko ugotovila dejstva in okoliščine, ki so za odločitev pomembne in o katerih bi se Občina bila izjavila, če bi ji za to bila dana možnost. Občini Piran, ogotavljajo v pritožbi, ni bila dana možnost sodelovanja v postopku, da bi v njem varovala splošne interese skupnosti pri poseganju v prostor, zato so podani tudi obnovitveni razlogi iz 9. točke 249. člena ZUP-a. Iz izpodbijanje odločbe se ne da sklepati na podlagi česa je odločeno, saj lokacijska dokumentacija ne obstaja. Ta pomanjkljivost predstavlja tudi bistveno kršitev postopka. Občina Piran je kot izrazito turistična občina v Prostorsko ureditvenem planu (PUP) posebej zaščitila vrednote, ki so skupne za celotno lokalno skupnost. Te so skladna urbanistična pozidanost, dobri bivalni pogoji in predvsem veduta, ki je v obmorskih občinah kategorija, ki povečuje vrednost nepremičnine in storitev od katerih živi pretežna večina prebivalcev. Občina, kot navajajo v obrazložitvi pritožbe, ima pravni interes zaščititi vse te vrednote, tudi v tistih postopkih v katerih neposredno ne sodeluje kot stranka na zahtevo katere je postopek uveden. Odlok o zazidalnem načrtu Lucija I-nadaljevanje (UO št. 14/90) je akt, ki ni sprejet skladno s predpisi. Krajevna skupnost Portorož na območju katere je ureditveno območje urejeno s citiranim odlokom, na seji skupščine Kje je prava rešitev za Avditorij? Za prenovo oziroma pokritje zunanjega dela Avditorija bi potrebovali okoli 200 milijonov SIT. Denarja zaenkart še ni, rešitev pa je menda že zelo blizu. Sklepi medresorske skupine. Medresorske skupina, ki jo je na podlagi sklepa Vlade R Slovenije oblikovalo Ministrstvo za gospodarske dejavnosti ( v sodelovanju s še tremi ministrstvi; za finance, kulturo, okolje in prostor), je na svoji prvi seji (20. maja) predlagala kratkoročno rešitev problema financiranja pravočasnega dokončanja projekta prenove Avditorija. Ministrstvo za finance naj takoj prouči možnost, da se na podlagi finančne izravnave pri financiranju občin nameni Občini Piran premostitvena sredstva v zenesku 200 milijonov SIT na račun njenih bodočih prilivov iz naslova koncesijskih dajatev za prirejanje posebnih iger na srečo Za celovito reševanje problematike prenove in izgradnje objektov turistične infrastrukture pa naj Ministr- stvo za gospodarske dejavnosti, Ministrstvo za okolje in prostor in Ministrstvo za kulturo v okviru proračuna za leto 1997 in 1998 na ustreznih postavkah predvidijo sredstva za sofinanciranje projektov, katerih izvedbo načrtuje občina Piran. Občina Piran naj v svojem proračunu določi delež sredstev, ki jih bo namenila za izvedbo načrtovanih projektov in predvidi pokritje celotne finančne konstrukcije, pri čemer naj upošteva tudi predvidene prilive oziroma finančne vire na podlagi realizacije 74. člena Zakona o igrah na srečo (Uradni list RS št. 27/95). Na svoji prvi seji so nameč tudi ugotovili, da posamezna ministrstva v svojih proračunih nimajo virov za sofinanciranje projektov prenove in izgradnje objektov turistične infrastrukture, ki so predvideni v načrtih občine Piran. Res pa je tudi, daje Občina Piran postala lastnica objektov turistične infrastrukture katerih izgradnja in vzdrževanje se je financirala iz sredstev Igralnice Casino’ Portorož. Občina pa hkrati, ko je te objekte tako veselo prevzela, ni pridobila tudi vira za njihovo prenovo in vzdrževanje. Radio Opčine Jubilejna dvestota oddaja Morski val Radio Opčine je prva zasebna radijska postaja v deželi Furlaniji-Julijski krajini, ki deluje nepretrgoma že od leta 1983. Sodelavci tega pnljubljenga radia med zamejskimi Slovenci in tudi med poslušalci na tej strani meje, ustvarjajo tedensko okrog 12 različnih oddaj in ena med najbolj priljubljenimi je zagotovo tudi zabavno-razvedrilna oddaja Morski val, ki jo že deset let vodijo sodelavci s Koprskega. Poslušalcev je vedno več, oddaja pa ima tudi pokrovitelje, v glavnem iz Kopra, Miloševič predsednik ZRJ? V Beogradu vlada veliko zadovoljstvo ob predlogu, da bi Miliševič tudi formalno postal predsednik Zvezne republike Jugoslavije. Srbski predsednik Slobodan Miloševič bo morda že čez dober mesec dni postal predsednik Zvezne republike Jugoslavije. Sedanjemu formalnemu šefu srbsko-črnogorske federacije Zoranu Liliču se namreč 25. junija izteče mandat, ustava ZRJ pa določa, morajo biti volitve v roku 30 dni. Politične strukture, ki so naklonjeno Miloševiču, prek vplivnih režimskih medijev močno podpirajo kandidaturo državnika, ki je zaradi “politike miru, gospodarskih in družbenih reform” ustvaril enotno veliko srbsko državo. Mandat predsednika ZRJ bi praviloma morala dobiti Črna Gora. Mnogi v Srbiji menijo, da Miloševič ni preživet politik in da bo s svojo modro politiko Zvezni republiki Jugoslaviji zagotovil ustrezno mesto v svetu. Kandidatura je lahko zanj tudi past zlasti, če bi z njo izgubil vpliv na dogajanja v Srbiji. Intermarket d.o.o. Portorož Mednarodni marketing Bank%Austria Bank Austria d. d. AGENCIJA KOPER Ferrarska 5a, 6000 Koper Tel.: 066/ 210-10-10, 210-10-40 Telefaks: 066/ 210-10-60 Bank Austria uspešno posluje na obalnem področju že pol leta. Ste nas že obiskali in morda pridobili ugodni kredit, vezali sredstva v depozit...? Če še niste, Vas vljudno Vabimo, da nas obiščete v prostorih naše Agencije v Kopru. Kakšne storitve lahko pričakujejo občani? - tolarske in devizne hranilne vloge, vezani depoziti - menjalni posli - plačilni promet v državi in s tujino - Eurocard, bankomat - ugodni gotovinski, namenski, stanovanjski krediti. Pravnim osebam pa so na voljo: - tolarski in devizni krediti - garancije - depoziti, avista sredstva - plačilni promet s tujino - trgovanje z vrednostnimi papirji. Priznanja ob 5 - letnici ACTIVE V hotelu Slovenija v Portorožu je bila 29. maja krajša slovesnost na kateri so obeležili 5 let uspešnega razvoja plačilne kartice ACTIVA, prve vseslovenske kartice. Priznanja so dobili Dario Radešič, Rado Grdina in organizacija Europav International. Plačilno kartico ACTIVA je leta 1992 razvila takrat še Splošna banka podlicenčni partnerji. Na ta način je ACTIVA - EUROCARD - MASTERCARD postala prva kombinirana kartica v Sloveniji, ki združuje vse lastnosti domače plačilne kartice ACTIVA in mednarodne plačilne kartice EUROCARD- MASTERCARD. Družina ACTIVA je do sedaj razvila šest vrst plačilnih kartic: ACTIVA, ZLATA ACTIVA, ACTIVA-EURO-CARD/MASTERCARD, POSLOV- tudi iz Ankarana, Izole in Portorža, ki neutrudno prispevajo nagrade za poslušalce. Avtor in organizator oddaje Morski valje Šime Sučič iz Kopra. Prijeten dogodek, dvestoto oddajo Morski val so proslavili 23. maja . Obeležili so ga delovno, skupaj z gosti v studiu in seveda tudi s priložnostno jubilejno torto. Četitkam se pridružujemo tudi v Primorskem utripu. Koper in k sodelovanju povabila še druge slovenske banke, s čimer se je ACTIVA razširila na ves slovenski prostor. Sistem ACTIVE danes povezuje deset bank. Leta 1994 seje Splošna banka Koper vključila v mednarodni kreditno - NA KARTICA ACT1VA-EURO-CARD/MASTERCARD in nova kartica ACTIVA-MAESTRO. Danes v Sloveniji vsaj eno od plačilnih kartic ACTIVA uporablja preko 155.000 imetnikov, kar predstavlja 45,6-odstotni tržni delež vseh njihovo število pa se povečuje. Sistem Activa upravlja z največjo Online POS infrastrukturo v državi in tehnološko zagotavlja procesiranje vseh kartičnih produktov. Ta sistem zagotavlja tudi visoko stopnjo varnosti in zanesljivosti. S POS tehnologijo sistema Activa je opreml-jemn 22b0 prodajnih mest po vsej Sloveniji. Njihov cilj je, da bi do konca letošnjega leta bilo opremljenih že 5000 prodajnih mest. V okviru sistema ACTIVA naj bi nastal tudi projekt debetne kartice ACTIVA MAESTRO. Končni cilj je čim večja pokritost plačilnega sistema s sodobnimi plačilnimi instrumenti, med katerimi danes zavzemajo debetne kartice posebno mesto.Novo kartico bodo postopoma pridobili vsi imetniki tekočih računov v bankah članicah sistema Activa, kar pomeni več kot 300.000 imetnikov karice ACTIVA MAESTRO. Načrtujejo tudi skleniti pogodbo z velikimi komercialnimi sistemi in izdajo Co-branded kartice. Na priložnostni krajši slovesnosti ob 5. obletnici ACTIVE je govoril tudi glavni direktor Banke Koper d.d. Vojko Čok in čestital vsem, ki so si prizadevali za tako uspešen razvoj ACTIVE. Dobitniki priznanj so bili: Dario Radešič, predsednik koordinacijskega odbora sistema Activa, Rado Grdina- vodja tehnološke skupine sistema Activa in organizacija Europay International- svetovi kartični sistem. Na sliki: Udeleženci na slovesnosti ob 5- letnici Active v Portorožu. Ponovno doma Zmagovalca Kosmina in Puh pred zmagovito jadrnico Gaia Legend v Kopru po sijajni zmagi na ne-jv/iem jadralskem Match race ItMonu Rimini-Krf-Rimini. VfCTojJ plačilni sistem EUROCARD - MASTERCARD kot licenčni partner, ostale banke sistema ACTIVA pa kot podlicenčni partnerji. Na ta način je izdanih plačilnih kartic v Sloveniji. V mrežo Active je vključenih več kot 11.500 prodajnih mest v Sloveniji, njihovo število pa se povečuje. Kritične misli strateške skupine Forum za turizem Na sedežu Ministrstva za gospodarske dejavnosti na Kotnikovi 5 v Ljubljani je bila 21. maja 5. seja strateške skupine Forum za turizem. Sejo je vodil vodja skupine Marino Antolovič, direktor Hotelov Morje Portorož. Poglejmo o čem so razpravljali in na kaj vse so opozorili. Marino antolovič je najprej predstavil letošnje stanje v turističnem gospodarstvu ter nato odprl razpravo. Franci Križan, direktor Centra za promocijo turizma Slovenije je prisotne seznanil z rezultati raziskave o načrtih Slovencev kako in kje nameravajo preživeti dopust v letošnjem letu. Raziskavo je po naročilu Min-strstva za gospodarske dejavnosti in Centra za promocijo izvedla agencija Pristop. Državni sekretar za turizem Peter Vesenjak je nato prisotne seznanil s sklepi Vlade RS o ukrepih na področju turizma ter s proceduro sprejemanja turistično gostinske zakonodaje: Zakona o pospeševanju turizma, Pravilnika o kategorizaciji nastanitvenih gostinskih obratov in marin ter Zakona o lastninskem preoblikovanju pravnih oseb z družbenim kapitalom, ki prirejajo posebne igre na srečo. Predstavil je cilje in osnovne smernice dolgo pričakovane Strategije razvoja igralništva v Sloveniji. Prisotni so kritično izpostavili kar nekaj vprašanj. Janez Pergar je resno opozoril na to, da bi vlada zaradi monopolnega položaja Petrola morala pri tem podjetju urgirati glede možnosti plačevanja goriva na bencinskih servisih v Sloveniji z mednarodnimi plačilnimi karticami, predvsem Eurocard, American Express, Visa, Diners. Predlagal je tudi naj se pošlje vladi pobuda za plačevanje takse za uporabo cest v sklopu avtocestnega omrežja naše države v enkratnem znesku ob vstopu v Slovenijo. Zelo kritično je ocenil monopolni položaj Mobitela v Sloveniji, kar je po nje- Tridnevni vaški praznik v Sv. Petru Srečolov, tombola, kultrne in športne prireditve govem mnenju tudi vzrok za zelo slabo pokritost celotnega območja z GSM- mobilnim telefonskim sistemom. Poudaril je pomembnost statusa nacionalnega letalskega prevoznika Adrie Airways. Vlada naj podvzame hitre ukrepe za obnovitev letalske flote in dvig ravni kakovosti storitev. Borut Mokrovič se zavzema za primernejšo in učinkovitejšo obliko pomoči turističnemu gospodarstvu. Predlaga subvencijo obrestnih mer za kredite. Opozoril je na moten prehod državne meje s Hrvaško, kjer z nepotrebnim zadrževanjem turistov s tega območja pri vstopu v Slovenijo le-te odvračajo od obiska slovenskih turističnih krajev, še posebej Zdravilišča Čatežke toplice. Srečko Peterlič je opozoril na problem postopka za pridobitev vizumov za kongresne goste, ki prihajajo v Slovenijo iz oddaljenejših držav. Janko Humarje predlagal obnovitev stikov s Srbijo, ki za našo državo predstavlja veliko, zaenkrat še neizkoriščeno tržišče. Urediti bi bilo treba postopek za pridobivanje viz, zaenkrat je te za goste iz Srbije mogoče dobiti le v Budimpešti ali Makedoniji. Vsi prisotni so poudarili, daje Zakon o omejitvi uporabe tobačnih izdelkov neživljenski, da ni enotnega tolmačenja 16. člena s strani Ministstva za zdravstvo. Strateška skupina je tudi ocenila, da so letošnja pozitivna gibanja turističnega prometa v Sloveniji sicer dober znak za oživljanje te dejavnosti, vendar se brez dodatnih vlaganj v kakovost in razvoj turistične infrastrukture in objektov ter storitev, lahko hitro obrnejo v negativno smer. FK ZVEST APOLLONIO V istrski vasici Sv. Peter bodo tudi letos priredili tridnevni vaški praznik, ki se bo začel v petek, 27. junija dopoldne z nogometnim turnirjem in se bo končal v nedeljo, 29. junija z veliko tombolo. Petek, 27. junij Zjutraj ob 8. uri se bo začel nogometni turnir kjer se bo skozi vse tri dni pomerilo kar 24 ekip. Pričakujejo tudi ekipo iz Hrvaške in zamejstva. Zvečer ob 20.30 uri bodo na stežaj odprli vrata Kulturnega doma v Sv. Petru, kjer se bo začel kulturni program. Občinstvu se bodo predstavili mešani pevski zbor Sv. Peter. Vsi pa že nestrpno pričakujejo kaj bosta povedali Tonca in Vanča. Prišli bodo tudi gostje iz Boršta in popestrili večer z veselo spevoigro. Sledila bo prosta zabava s plesom. Igrali in peli bodo znani Žejniki. Soboto, 28 junij - srečolov in žrebanje vstopnic Že takoj dopoldne bodo merili svoje moči in vdržljivost nogometaši. Gostje si bodo lahko ogledali Tonino hišo pred katero jih bodo pričakale in pozdravile Šavrinke s pesmijo in istrskimi kroštolami. Zvečer ob 20.00 uri se bo v Sv. Petru začela zabava s plesom in bogatim srečelovom. Igral bo ansambel Platana, za gostinsko po- Obisk avstrijskih novinarjev V začetku junija je bila v Portorožu, Piranu in Kopru na dvodnevnem obisku skupina osmih avstrijskih novinarjev, specializiranih za področje vina, kulinarike in turizma. Stanovali so v hotelu Tartini v Piranu, vodil pa jih je Jan Ciglenički, vodja Turističnega predsatvništva Slovenije na Dunaju. Novinarje je v imenu turističnega gospodarstva pozdravil tudi v.d. direktorja Protour Portorož, Ivan Silič. Umetniki na nedavnem srečanju v Abitantih smo si bili enotni; ne smemo dopustiti, da bi bile stare arhitekturne vrednote pozabljene teh krajih. To pomeni, daje umetnost prednjačila pred občinskimi strukturami. Morali bi recimo programirati, kje naj se pojavljajo nove kapacitete. Mi smo to spontano naredili in mislim, da nam je uspelo. Seveda, kraju manjka cesta. Če bomo zgradili cesto iz Brezovice do Abi-tantov bo začela ta vas počasi oživljati. Treba bo urediti lastninske zadeve, kajti hiše so kot razvaline, njihovi lastniki so razkropljeni po vsem svetu. Potreben je zakon ali vsaj občinski odlok, da bi ljudje lahko dobili hiše v najem in jih preuredili v bivanjske enote. Kdo je dal idejo za vaše srečanje v tem kraju? Ta ideja je prišla iz naših vrst, to je iz vrst slikarjev, ki smo združeni v Li-ons klubu Koper - Capodistria. Ste prvič v Abitantih? Ne. Jaz sem ta kraj večkrat obiskoval že prej, si ga ogledal in občudoval. Kako gledajo tujci na ta zapuščeni kraj? Če pri tem mislimo na tujce- umetnike, so to zelo senzibilni ljudje. Ta kraj gledajo kot vrednoto preteklosti in se ob njej inspirirajo za svoja dela, bodisi kiparji, bodisi slikarji. Seveda vse ostale stvari (ekonomijo in socialo) prepuščamo drugim. Kje se sicer srečujete umetniki, v katerih državah? V likovnih kolonijah. V Sloveniji imamo od 30 - 40 kolonij letno. Taje pa prva v Slovenski Istri. Imate nasvet kako bi rešili Abitant Speljati cesto do Abitantov in s tem povrniti življenje vasici v kateri bo spet vse lepo. Na sliki: Zvest Apollonio na likovni delavnici v Abitantih. Pred tridesetimi leti smo gradili ogromne turistične komplekse neposredno ob morju. Postavili smo velike kolose, hotele z bazeni, zgradili štiripasovnico v Portorožu.. Pa velik začetni turistični zagon je pomenil za tiste čase zahotovo tudi velik uspeh za mlado gospodarstvo naše Republike. Vendar, šli smo v smer, ki je v svetu začela že propadati, kajti z razvojem dogodkov smo opazili, da ljudje ne iščejo več množičnega turizma. Ne zanimajo jih veliki industrijski turistični kompleksi, kjer vam pripravijo zrezek v infra peči... Ljudje danes iščejo bolj individualne kotičke, skrite kraje ali pa podeželje, kjer se lahko sprostijo v svojem miru, daleč od mestnega hrupa, daleč od mondenih prireditev, koncertov. Skratka gredo raje tja, kjer se pojavlja še naravna in pristna zabava. Menim, da so Abitanti, ta zakotna istrska slovenska vas na meji s FIrvaško, ki je tisočletja živela v starožitnem okolju, načinu življenja, nekako ravno zaradi tega in zaradi velikih trendov industrializacije, začeli propadati. Ljudje so Abitante žačeli za- puščati že pred prvo svetovno vojno in so se začeli seliti v velike industrijske kraje - Italija, Trst, Južna Amerika, Argentina, kjer so morda celo slabše živeli. No, ampak vsi kraji so ohranili tisto pristnost. Gradili so čudovito arhitekturo, ki je priča nekdanjenga zelo lepega življenja, je priča tiste povezave z zemljo. Umetniki smo seveda zelo občutljivi na te stvari in ko smo si dodobra ogledali ta kraj, smo ugotovili, da bi bila velika škoda, da se vse te vrline iz preteklosti pozabijo. Zato smo ob pomoči Lions kluba Koper - Capodistria organizirali to likovno delavnico v Abitantih samih s tem, da tu okrog imamo čudovite vasi, kot so Topolovec, Hrvoji itd., ki nam nudijo isto, vendar so Abitanti pač biser tega in smo se zato znašli v tem kraju. Mislimo, da nam je uspelo privabiti naše vrstnike iz osmih držav: slikarje, kiparje, fotografe in arhitekte. Mislim, da so tile vrstniki zelo komunikativni in bodo lahko popeljali glas o tem kraju v svet. S tem tudi pokazali možnost turističnega dogajanja v nudbo pa bo poskrbel Adriano Mahnič. Ta večer bodo pobirali vstopnino (500 SIT). Vstopnice bodo žrebali. Prva nagrada je pršut, ki ga podarja mesnica Pino iz Lucije. Nedelja, 29. junij- velika tombola, žrebanje vstopnic Jutranje ure bodo popestrili športniki nogometaši, ob 10.00 uri bo sveta maša posvečena Patronu vasice Sv. Petru. Ob 11.00 bo procesija z obredom. Ob 15.00 bo zanimiva nogometna tekma med kulturniki in žensko ekipo. Ob 17.00 uri boste lahko gledali finale nogometnega turnirja. Ob 18.00 uri, ali kašno minuto pozneje, se bo začela tombola. Obljubljajo pet tombol, glavi dobitek pa je Skuter. Za prijetno vzdušje bodo tudi tokrat skrbeli Žejniki, ki bodo igrali in peli, izklicevali srečne dobitnike in dobitke, predstavili pa nam bodo tudi imena sponzorjev, ki so gmotno podprli prireditev vaški praznik. Nastopili bodo otroška dramska skupina iz Kort, otroška folklorna skupina Sv. Peter in folklorna skupina Šaltin. Vstopnina bo 200 SIT. Tudi nedeljske vstopnice bodo žrebali. 1. nagrado - zlati prstan Zlatarne Nue Seli Bernardin bo podelil predstavnik Primorskega utripa. Franc Krajnc Koprska noč 697 Tradicionalna prireditev Koprska noč ’97 bo od 25. do 27. julija. Miss Koprske noči in veliki ognjemet. Turistično društvo Koper je predstavilo preliminarni program letošnje trmnevne zabavno-športne prireditve - Koprske noč ’97, ki naj bi spet privabila številne obiskovalce. Petek, 22. julij Koprska noč se bo začela že ob 18. uri z maratonsko košarko. Ob 19. uri se bo tam tudi začel mednarodni nočni turnir v malem nogometu.Ob 20. uri bo startal II. poletani POLO tek po mestnih ulicah Kopra. Na Verdijevi ulici bo ob isti uri predstava za najmlajše. Ob 21. uri bo na Titovem trgu plesna modna športna revija z gosti. Na mestnem trgu se bodo ob 21. uri predstavili Štirje kovači. Ob isti uri bo na Muzejskem trgu Rock večer, na trgu Carpaccio pa bo Etno folk večer. Na Ukmarjevem trgu bodo ob 21. uri nastopili Faraoni. Na sedežu Italijanske skupnosti (ulica OF) bo ob 21. uri koncert naše znane pevke Marte Zore. Na Titovem trgu je ob 22. uri predviden nastop Orkestra Gubana. Sobota, 26 julij Na Pristaniški ulici bo 24 ur košarke. Ob 17. uri se bo tu nadaljeval mednarodni nočni turnir v malem nogometu. Pihalni orkester SVEA Zagorje bo nastopil ob 20 uri. Na Titovem trgu bo ob 21. uri izbor Miss Koprske noči ’97. Gostje večera bodo Salome in Flamengo (Španija). Na Muzejskem trgu bo ob 21. uri nastopil narodno zabavni ansambel, na Trgu Carpaccio pa ansambel Šukar. Na Pristaniški bo ob 21. uri Tecno-dance Party. Na vrtu, kjer ima sedež Italijanska narodna skupnost bo ob 21. uri nastopil Aleksander Mežek. Na Ukmarjevem trgu pa hkrati tudi ansambel Karamela. Veliki ognjemet bo v Koprskem zalivu v soboto ob 24.30 uri. Nedelja, 27. julij Velika tombola na Ukmarjevem trgu ob 18. uri. Za dobro voljo bosta poskrbela Sašo Hribar in ansambel Happy Day. Avditorij Portorož Predstavitev Kulturnega poletja ’97 in podpis listine o sodelovanju Predstavniki Avditorija , direktorica Fanči Kuhar in vodja kulturne dejavnosti Ksenija Benedetti, direktor SNG Opere in baleta Ljubljana, Darijan Božič in ustvarjalci Straussove operete Cigan baron, direktor SNG Opere in baleta Maribor Stane Jurgec, Benjamin Makovec in drugi, bodo na tiskovni konferenci v sredo, 18. 6. ob 11. uri v Avditotiju, predstavili program Kulturno poletje 1997. Po zaključku tiskovne konference bosta direktorica Avditorija in direktor SNG Opere in baleta Ljubljana slovesno podpisala listino o dolgoročnem sodelovanju. Predstavitev jubilejnega festivala MMS Po predstavitvi programa Kulturnega poletja '91 bo ob 12.30 v Avditoriju tiskovna konferenca o letošnjih jubilejnih dvajsetih Melodijah morja in sonca. Program MMS bo predstavila agencija Plahutnik d.o.o. iz Kopra, prisotne pa bodo z zanimivim nastopom počastili Drago Mislej - Mef in ansambel NOB. Drago Mislej - Mef je bil avtor besedila kar šestih dosedanjih zmagovalnih popevk MMS. Koper Četrti poletni Primorski festival-prva tiskovna konferenca Na tiskovni konferenci, ki je sklicana za četrtek, 19. julij v prostorih Mestne občine Koper, Verdijeva 10, bo direktorica Primorskega festivala Neva Zajc s sodelavci predstavila programske novosti in značilnosti festivalskega poletja 1997. Generalni pokrovitelj festivala je družba Petrol. Koper Otvoritev sodobne nove računalniške učilnice Na sedežu Visoke šole za manage-ment v Kopru, Cankarjeva 5/III, bodo v petek, 20. junija 1997 ob 12.00 uri v veliki predavalnici šole odprli novo najsodobnejšo računalniško učilnico na Obali.. Predstavili bodo tudi Microsoft Office 97. Udeležence bo pozdravila mag. Nada Trunk Širca, v. d. dekana Visoke šole za managemant v Kopru. Beli Križ Ponudba izdelkov za dom V nedeljo, 22. 6. bo firma Arsal d.o.o. iz Kopra v prostorih restavracija Beli Križ za zakonske pare predstavila nove izdelke za dom in družino. Ljubljana Predstavitev Idrije Idrija ima na področju turizma zelo ambiozne načrte. S turističnim rudnikom Antonijev rov in Mestnim muzejem v gradu Gewerkenegg so dosegli evropski vrh,saj je bila zbirka na gradu proglašena za najboljši tehniški muzej na stari celini v letu 1997. Vse to skupaj s programom razvoja kulturnega turizma občini Idrija bodo predstavili v četrtek, 19. junija ob 1L uri v Redeči dvorani na Magistratu, Mestni trg 1 v Ljubljani. Bologna Na sejmu Tourmondo Shovv se predstavlja tudi Protour Portorož V času od 7.6. do 15. 6. se v Bologni odvija mednarodni sejem Tourmondo Show, ki si ga običajno ogleda več kot 100 tisoč obiskovalcev. Tudi letos se na slovenski stojnici pod okriljem Centra za promocijo turizma Slovenije skupaj z ostalimi slovenskimi turističnimi regijami predstavlja Protour, g.i.z. Portorož. M Adriatic agent Izola, Cankarjev drevored 4 6310 Izola Tel. 066/63-611 M.tel. 0609 643 585 • Sklepanje vseh vrst zavarovanj • Ocenjevanje škod • Likvidacija in izplačevanje škod • Celoten zavarovalniški servis Lucija: Tel.: 066/770-816 Telefaks: 066/771-887 Izola: Tel.: 066/63-611, Telefaks: 066/65-275 ,-----------------------! Županov klicar | Vsako soboto od junija do av- | Igusta ob 10.00 uri na Tartini- | ■jevem trgu v Piranu. Slavnostni . ' dvig občinske zastave in zastave ' I evropskih obzidnih mest. Prihod I [županovega klicarja, ki napove | I dogodke za prihodnji teden. I_______________________I /svetovanje in posredovanje' FiDATA d.o.o. Obala 132 - Lucija 6320 Portorož Tel.: 066/770-623,770-624 M.tel.: 0609/631-438 Fax: 066/771-295 Prodajate ali kupujete vozilo? Prihranite si čas. Pri nas prodajamo in posredujemo pri prodaji vozil. Vse boste lahko opravili na enem mestu, od podpisa do prenosa lastništva vozila. v y Neodvisni nestrankarski časnik za območje občine Piran, Istre in ^ zamejstva primorski u¥p Ustanovitelj in izdajatelj: Tržno komuniciranje in informiranje Portorož, Liminjanska 91, Tel./Fax: 066^770-185 pisarna: Lucija, Sedež KS, Obala 105-107 Opr prigl. št. 40-4/93 Rep. uprava za družbene prihodke izpostavaPiran / Franc Krajnc s.p. Ž.R. Sl.: 51400-620-63-051202111-6502/85 SB Koper Glavni in odgovorni urednjik: Franc Krajnc Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Liminjanska 91, Lucija, 6320 Portorož, Tel./Fax 066/770-185 Časopisni svet: dr. Livij Jakomin (predsednik), dr Mirana Male, Stefano lusa, Janez De Reggi, Nino Spinelli Tisk: Tiskarna VEK Koper List izhaja mesečno, cena za izvod je 90 SIT Po mnenju Urada za informiranje št.4/3-12-889/93-23/288je časnik Primorski utrip proizvod informativnega značaja iz 13. točke tarife št. 3 tarife prometnega davka, po kateri se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Slavko Pušnik “Človek s posebno bio energijo, ki jo dobi iz vesolja lahko odkrije kje v podzemlju se nahajajo skrivnostne vodne sile, ki menda lahko tudi negativno delujejo na živo bitje. Slavko Pušnik iz Portoroža, ki je, preden se je pred šestimi leti upokojil, 36 let delal v Palače Hotelih kot organizator dela, je eden redkih, ki je v tem poklicu dosegel visoko stopnjo znanja. Pred upokojitvijo sta z ženo Jelko, ki je bila tudi zaposlena v Hotelih Palače, vzela v najem nekaj zapuščenega zemlljišča. Lotila sta se dela, počistila grmovje in robido ter si uredila sadovnjak- “na dekadni sistem” in sicer tako, da imajo dovolj sadja od zgodnje pomladi do pozne jeseni. Breskve zorijo postopoma od maja do oktobra. Podobno ima urejeno tudi pri hruškah, češnjah... “Moj življenski tok je sedaj popoln”, pravi Slavko. Precej je zaposlen na svojem vrtu in nima časa za pohajkovanje naokoli. “Mislim da za upokojenca ni primernejše duševne sprostitve , kot mu jo lahko nudita življenje in delo v naravi. Skrbeti za svoj vrt in pridelovati svojo hrano, to je nekaj najlepšega. Neobdelane zemlje je tod okoli zares še vedno dovolj. Le pozanimati bi se bilo treba pa jo našli. Tri četrtine teras je zaraščenih. Nekoč je seveda bilo drugače. Ljudje so pridno obdelovali zemljo in viške pridelkov prevažali z barkami do Trsta in jih tam prodajali. Slavko Pušnik ima kar nekaj hobijev. Rad slika, sadi rože in lovi ribe. Ima pa tudi posebne sposobnosti zaznavanja oziroma ugotavljanja vodnih silnic pod zemljo. Ne boste verjeli, da si je z nihalom - Mojzesovo palico, na svoji parceli kar sam poiskal vodo. Izkopal si je vodnjak, in si zagotovil vodne vire za zalivanje. Vsak, ki prime nihalo v roko pač ne more odkriti podzemeljskih vodnih virov, rude, zlata, ali česar podobnega. Zato mora biti človeku dana posebna bioenergija iz vesolja. Slavko ima posebno moč zaznavanja. Prepričan je celo, da se v hribu nad Portorožem nahaja veliko vode, morda celo majhno jezero. Na to namreč opozarjajo nekateri naravni pojavi, kijih on zaznava. Vodne sile lahko delujejo na nas tudi negativno, pravi. Če so pod nami (recimo pod hišo v kateri stanujemo) negativne vodne sile, na tem mestu ni mogoče mirno spati, lahko pa se vam celo tresejo noge. Tudi njemu se je nekaj podobnega dogajalo dokler ni sam odkril skrivnosti podzemeljskih vodnih sil. Na sliki: Slavko Pušnik s posebnim nihalom v roki pri iskanju podze-meljsega vodnega vira 87 učencev treh osmih razredov iz OŠ Lucija seje v četrtek, 12. junija v restavraciji Riviera v Portorožu veselo poslovilo od šolskih klopi. Na valeti so priprvalili pester program, s katerim so razveselili tudi svoje starše in učitelje. Ravnateljica OŠ Lucija Jelka Pečar je najboljšim učenkam in učencem podelila priznanja in nagrade. Nagrado šole sta prejela: Simon Ličen in Miha Bejek (oba iz 8. a razreda). Priznanje učiteljskega zbora: Peggy Stevanovič (8.b), Andrej Travner (8.b) in Vanja Zrimšek (8.c). Priznanje oddelčnega učiteljskega zbora pa so prejeli Petra Bandelj, Danijela Tomič, Alija Velkaverh, Staš Bevc, Ksenija Rakar in Severin Trivunovič. V OŠ Lucija imajo tudi veliko odličnjakov. Dvanajst učencev je vseh osem razredov opravilo z odliko. Zlata Cankarjeva priznanja (iz slovenščine) so dobili trije učenci. Srebrne značke so prejeli štirje učenci iz angleščine in trije iz matematika. Priznanje za uspehe na športnem področju je prejelo 11 učencev osmih razredov. Aktivni so bili tudi mladi raziskovalci, ki so pripravili štiri lične raziskovalne naloge. Učenci iz OŠ Lucija so prejeli dve zlati in eno srebrno plaketo “Mladi raziskovalec”. Piran Odprli so knjižnico Diego de Castro t/V V prostorih Tartinijeve hiše v Piranu v kateri ima svoj sedež Skupnost Italijanov Giussepe Tartini Piran, so v Priznanj in nagrade sta se razveselila tudi Petra Bandelj in Andrej Travner in veselo zaplesla FOTO: LB petek, 13. junija ob 20.00 uri zvečer odprli knjižnico Diego de Castro. O njegovem liku in delu so govorili Amalia Petronio, Ondina Lusa in Stefano Lusa. Povabljeni gostje so si na video posnetku ogledali del intervjuja s tem velikim , a skromnim človekom, njegove fotografije ter spominsko knjigo. Avditorij Portorož II. kongres gospodarskih javnih služb komunalnih dejavnosti Slovenije V organizaciji GZS-Združenja za varstvo okolja in v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor se v sredo in četetek (18.in 19. 6.) v portoroškem Avditoriju odvija II. kongres gospodarskih javnih služb komunalnih dejavnosti Slovenije. Izvedbo kongresa je prevzel Svetovalni center. Osrednja tema kongresa je obravnava strategije razvoja komunalnega gospodarstva Slovenije, ki opredeljuje cilje, ocenjuje stanje in razvojne tendence komunalnega gospodarstva v primerjavi z drugimi gospodarskimi področjih ter obravnava odnose, ki nastajajo s približevanjem Evropski uniji. Prisotne v Avditoriju bo pozdravil Franko Fičur, župan Občine Piran. Uvodni govorniki so dr. Pavel Gantar, minister za okolje in prostor, dr. Marjan Senjur, minister za ekonomske odnose in razvoj, mag. Božo grafenauer, minister za lokalno samoupravo in mag. Jožko Čuk, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije. Uvodn refereat na temo Strategija razvoja komunalnega gospodarstva Slovenije bodo imeli Jože Melanšek, predsednik Združenja za varstvo okolja pri GZS, prof. dr. Zarjan Fabjančič, FF Univerze v Ljubljani, vodja projektne skupine ter prof. dr. Tone Klemenčič. Govorili bodo tudi o financiranju občin z vidika uresničevanja Evropske listine o lokalni samoupravi (dr. Janez Čebulj, Ustavno sodišče RS). Dr. Tone Jerovšek z Ustavnega sodišča RS pa bo govoril o novi teritorialni ureditvi lokalne samouprave v Sloveniji. O tem kakšna naj bi bila vloga Krajevnih skupnosti v novem sistemu lokalne samouprave s poudarkom na komunalnih dejavnostih bo govoril mag. Gregor Virant. Na vsrti so tudi aktualne teme; Financiranje investicij na področju komunalnega gospodarstva, ekonomika gospodarskih javnih služb, arbitražno reševanje sporov pri delitvi premoženja občin in drugo. 5000 • • r -tr gospodarskifrdružb, CSJESSE] skupnega? 35000 podjetnikov/ 1,50000 ljudi različnih - poklicev in starosti ✓ v* • 'T •*: .1 Izbrali so zanesljivost in zaupanje dobre banke. ■: .*• .v-v; . > fc - i Banka Koper Dokazujemo z dejstvi.