Po&nTna ffiačairia*v ^dfovfnf
JUTRA
nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri
a pri poitiMK črt.»». v tfcbijt»ri U. «.400
man » »pravi «* 1» P®*1 w D*"« tf#«tevljoo na dom pa 12 Din
Uredništvo in uprava; Maribor, Aleksandrova ctdafttlS4
Oglasi po tarifo
Oglase sprejema tudi oglasni oddetofc „ioiw v CfobHani, Piohnaa »fio» ».#
Telefon
Uredn. 440
Leto I. (Vlil.), štev. 179
Maribor, torek, 6. decembra 1927
tefcaja raz n n
RaStM pri poštnem Volfa meee&no, prejoman » spravi a* po
Umor	Izcohlssica	po dediiinf
KRVAVA RODBINSKA TRAGEDIJA V PREKMURSKI VASI.
UMOR STAREGA POSESTNIKA.
ZAGONELEN
S KONGRESA RUSKE KOMUNISTIČNE SRTANKE. — KRITIKA POLITIKE
DRUŠTVA NARODOV.
MOSKVA, 6. decembra. Včeraj se ie pričel tu kongres ruske komunistič ne stranke, ki ga je otvoril predsednik izvrševalnega odbora sovjetske unije, Stalin, z velikim govorom o mednarodnem položaju.
Stalin je opozarjal uvodoma na nevarnosti kapitalistične krize, ki je posledica razdelitve interesnih sfer in sirovin ter grozi, da izzove novo svetovno vojno.
Razpravljajoč o politiki Društva narodov in ženevski razorožitveni konferenci, je izjavil Stalin, da je Društvo narodov le krinka, pod katero vodijo kapitalistično orijentirane države svojo oboroževalno politiko.
Kjerkoli bi pač najprej nastala kriza, bodisi potem na balkanskem polotoku, ali na Kitajskem, v Indiji ali Afriki, povsod bo to začetek velikega klanja, ki bo zrušilo lažnivo stavko miru Društva narodov.
Napori Anglije, da bi ustvarila pro-tirusko fronto, se morejo smatrati za izjalovljene, toda Anglija še vedno noče mirovati, ker nadaljuje svojo akcijo proti Rusiji.
Naša prva naloga — je zaključil Stalin — je ta, da novo vojno čimbolj zavlečemo, do tedaj pa mora biti rdeča armada revolucionarne Rusije za slučaj kapitalistične svetovne vojne dobro oborožena.
Afccila maladonsSvulušIlli preko Harlbora in Zagreba
ZANIMIVA SODNA RAZ PRAVA V ZAGREBU.
Kakor so časopisi svoj čas poročali, se je nekega dne tekočega leta pojavil v garderobi zagrebškega kolodvora Sava postrežček Grga Cin-drič, da dvigne dva kovčega. Ker sta bila kovčega sumljiva, mu nista bila izročena, ampak so jih oblastveno odprli in našli v njih polno makedonskih listov in brošur, poleg tega pa tudi fotografijo Todora Z o r i č a. Ko so slednjega aretirali, je priznal, da je brez posla in da je vsak teden prinesel iz Maribora dva kovčega listov in brošur in jih potem iz Zagreba v zavojih pošiljal na razne naslove v Južni Srbiji. Vedel je, da so komunistične vsebine, ni pa — pravi — vedel, da je njih razširjanje v naši državi zabranjeno.
Razprava, ki se je vršila nedavno v Zagrebu pred sodiščem proti Cin-driču in Zoriču, je bila takrat preložena, da se dobijo podatki glede listov in brošur iz ministrstva za notranje zadeve. Od tam je sedaj dospel odgovor in v soboto, dne 3. t. m. se je vršila ponovna razprava. V odgovoru ministrstva so zanimivi podatki o akciji makendonstvujuščih, ki jo vodi organizacija Balcanique Federation na Dunaju, kjer izhaja tudi časopis »La federation balcanique« v vseh balkanskih jezikih. Cilj organizacije ie: ustvariti sovjetske republike na Balkanu s pomočjo revolucionarnih akcij. List finansira boljševiška vlada. V naši državi je zabranjen.
Obstoji še posebna Notranja makedonska revolucionarna organizacija »Obedinjenje«, koje cilj je izvojevanje svobodne neodvisne Makedonije v okviru njenih geografskih in ekonomskih mej kot samostojne politične edi-nice in sestavnega dela bodoče balkanske federacije. Naloga te organizacije je, ustanavljati rcvoiUCijOI1m-ne organizacije med narodnimi masami v vsej Makedoniji, bodisi pod Bolgarsko, Jugoslavijo ali Grško, ter med makedonskimi emigranti. Vse te organizacije naj pripravijo splošno narodno vstajo.
Makedonski emigranti komunistične smeri izdajajo na Dunaju tudi polmesečnik »Makedonske Delo« v bolgarskem ieziku z tendenco.
Državni pravdnik dr. Marochino je v svojem govoru podal zanimivo zgodovinsko sliko makedonskega gibanja skozi 50 let nazaj. Prvi makedonski pokret je imel idealni značaj: borba proti osebni nesigurnosti, za politične svoboščine, proti korupcijo-nizmu turškega režima, proti ekonomski sužnosti kmetov (% plodov so dobili begi, kmetje).	Popolno
osiromašenje je tiralo narod v revolucijo: za osvoboditev od	Turkov.
Makedonski emigranti na	Bolgar-
skem osnujejo I. 1893. N. M. R. O. za izvojevanje politične svobode za Makedonijo. Bolgarska vlada je izrabila organizacijo, ki se je naglo širila po mestih in vaseh, v svoje imperijali-stične svrhe. V organizacijo vstopijo oficirji, vzamejo vodstvo v roke, osnuje se v Bolgarski vrhovni makedonski komitet. L. 1895. so bile pod vodstvom bolgarskih oficirjev posamezne teroristične in četniške akcije. Turška vlada vrši represalije. Leta 1908. se pojavi mladotimški pokret, ki gre za konsolidacijo Turčije. Ta pokret pomeni hud udarec za makedonsko organizacijo. Slede ogorčeni boji z Mladoturki. Med balkansko vojno preneha delovanje makedonskih revolucionarjev. Svetovna vojna izpremeni položaj. Makedonci so razočarani nad bolgarsko upravo. Tudi povojni režimi v Bolgariji niso zadostili težnjam makedonskih revolucionarjev.
Ta položaj je izkoristila tretja internacionala, obljubila makedonsko ujedinjenje in samostalnost v balkanski federaciji in podpirala pokret. Nastala je borba med dvema strujama: Protogerov in njegovi hočejo priključitev Makedonije, ki je pod Jugoslavijo in Grško, k Bolgarski, komunisti pa streme po ustanovitvi balkanske federacije.
V Zoričevih kovčegih najdeni ma-terijal je komunistični, torej one struje, ki hoče nasilno politično izpre-membo na našem ozemlju in odtrgan je dela naše države z oboroženo silo.
Zorič je bil obsojen na 6 let težke ječe, postrešček Cindrič pa je bil oproščen.
Maribor, 6. decembra.
Včerajšnja porotna razprava proti Rojku in Vokaču se je nadaljevala popoldne od treh do pol osmih. Ljudskim sodnikom je stavil porotni senat dvoje vprašanj, sta li obtoženca kriva hudodel-istva uradne poneverbe zneska nad 5000 Din. Porotniki so sicer z osmimi glasovi potrdili krivdo obeh, a so rekli, da gre le za znesek pod 5000 ,Din in nad 250 Din. Rojko in Vokač sta bila nato obsojena vsak na 18 mesecev težke ječe.
*
Danes razpravlja porota o grdem u-moru v Prekmurju. Obtoženi so tega hudodelstva 57 letna Terezija Šolar, njena hčerka 21 letna Frančiška Šolar, poročena z Erno Jakišem, ki sedi kot tretji na zatožni klopi. Vsi trije so dogovorno in zahrbtno umorili meseca februarja v Fo-kovcih moža prvoobtoženke, 64 letnega Štefana Šolarja. Terezija Šolar je razen tega obtožena še hudodelstva obrekovanja, ker je v Murski Soboti in v Mariboru pred sodiščem trdila, da je morilec Jože Šolar, Štefanov sin iz njegovega prve ga zakona.
Stara zakonca Terezija in Štefan Šolar se nista dobro razumela. Tudi hčerka j Frančiška je sovražila očeta. Obema ni da ni hotel izročiti Štefan še svojo smrtjo posestva njima, lenivcu, ga je nameril sinu Jožefu, ki ga je imel zelo rad, kar se ne more niti najmanj trditi glede žene in hčerke.
Dne 5. februarja ponoči je bilo maščevanje izvršeno. Obtoženi so v spanju u-tnorili Štefana Šolarja. Hoteli pa so zakriti vsako sled za svojim krvavim dejanjem. Zato so odnesli mrtvega Štefana na pot nedaleč od hiše, sobo pa lepo o-jsnažili vseh krvavih madežev. Toda o-j rožniki so kmalu ugotovili vse polno sle-| dov krvi v hiši in okoli nje. Tako ni md-gla dolgo držati trditev, da je umoril Štefana zunaj na prostem njegov sin Jože, ki prebiva v drugi vasi. Proti domačinom, to je Tereziji Šolar, Frančiški in Erno Jakiš, je govorilo še mnogo drugih posrednih dokazov. Imenovani so šli po umoru k sosedu po nosilnice, da ž njimi prenesejo mrtvega iz hiše na pot, kjer so ga našli ljudje drugi dan preoblečenega, sicer pa vsega razmesarjenega. Štefan Šolar je imel namreč 14 silnih ran, prizadetih najbrž s sekiro. Rane na lobanji in vratu so bile vse smrtonosne.
Sodna izvedenca sta prišla na podlagi obdukcije do sklepa, da je truplo ležalo po nastopu smrti več ur na hrbtu, pozneje pa je bilo prenešeno na mesto, kjer
Trgovinska oogaianla z Avstrijo
DUNAJ, 6. decembra. Avstrijska delegacija, ki se je mudila v Beogradu radi pogajanj glede dopolnitve in izpremem-be sedanje avstrijsko-jugoslovanske trgovinske pogodbe se je včeraj vrnila na Dunaj, ker šo bila pogajanja radi nepričakovanih zahtev jugoslovanske delegacije prekinjena. TežkoČc so nastale na avstrijski strani radi agrarne uvozne carine, na jugoslovanski strani pa radi zaščitnih carin. Vendar pa je pričakovati, da pride do kompromisa.
so ga našli ležečega na trebuhu. Kajti! sicer bi morala biti okolica okrvavljena na široko. Da je bil Štefan umorjen doma, kaže tudi dejstvo, da je Franc Ne-met našel 25. februarja v gozdu blizu hi-j še umorjenega krvavo rjuho, slamnjačO; in perje iz podzglavnika, last prvoobdol-ženke.	.
Terezija Šolar je spočetka sicer izjavila, da vzame vso krivdo nase, češ da je v medsebojnem prepiru v hlevu na postelji ležečega moža udarila s sekiro po 'glavi, nakar ji je zbežal. Kmalu nato pa je to izjavo preklicala in izjavila, da je po njenem prepričanju izvršil umor Jože Šolar. Glede krvnih madežev v hiši, in kuhinji trdi Terezija, da izvirajo od svinje, ki so jo dva tedna prej zaklali. Sedaj pa taji Terezija vsako krivdo. Tudi hčerka Frančiška pravi, da je nedolžna in da ni imela povoda biti sovražna svojemu očetu. Erno Jakiš trdi, da po 4. febr. sploh ni bil več v hiši umorjenega.
Javili pa sta se priči, ki sta izpovedali, da sta videli ob treh zjutraj dne 6. febr., ko sta lovila v gozdu lisice, da prihajajo proti Šolarjevi hiši ljudje in da sta prav dobro razločila Terezijo, Erno Jakiša, ki je nesel nosilnice, in za tema Frančiško. Vsa trojica se je nedvomno vračala proti domu, ko je bila pustila mrtvega Štefana zunaj na potu. Tudi neka tretja priča je izpovedala, da je videla ob štirih zjutraj istega dne prihajati Jakiša Erno od Šolarjevega doma. In navsezadnje so izve-deuci ugotovili, da so madeži v hiši od človeške krvi.
Današnjo razpravo vodi vdss. Posega, prisednika sta dss. dr. Lešnik in okr. sodnik dr. Adamič, zapisnikar dr. Berile. Državni pravdnik dr. Hojnik, zagovorniki dr. Šnuderl, dr. Bergoč, dr. Novak in dr. Stanjko, sodna izvedenca zdravnika dr. Jurečko in dr. Glančnik.	J
Zaslišanje obtožencev je trajalo do blizu enajstih. Strašen križ je imel predsednik s 57 letno Terezijo Šolar, ki se ji ne ustavi zlepa jezik. Neprestano trdi, da je popolnoma nedolžna. Vije roke in se solzi: »Pri živem bogu, to je nej rejs, to je nej istina!« — da bi bila ona umorila svojega mža. Predsednik sploh ne pride do besede. Še kasneje, ko zaslišujejo Frančiško, ne more stara molčati. Frančiška tudi trdi: »Gospon bog zna,, kak sem nedolžna!« Ne izključuje pa možnosti, da bi bila umorila očeta res mati Terezija. Ern5 dokazuje svoj alibi.
Po zaslišanju nekaterih prič je bila razprava ob 12. za dve uri prekinjena.
Prispevajte za spomenik Kralšu Petro v Mariboru
SESTANEK SKUPŠČINE.
BEOGRAD, 6. decembra. Kakor se zatrjuje v vladnih krogih, se sestane skupščina v pondeljek k plenarni seji. Vendar pa bodo trajale seje največ dva dni, da bo izvršena volitev odsekov za predložene predloge. Za danes popoldne je sklicana seja finančnega odbora, da na-x pravi računske zaključke k proračunu za leto 1924-25.
Borza
LJUBLJANA, 6. decembra. DevizM Berlin 1358, Curih 1095.5, Dunaj 801.25, London 277.80, Ne\vyork 56.74, Praga 168.45, Milan 308, Pariz 224. Efekti: Celjska 164, Ljub. kreditna 132, Prva hr« vatska 860, Vevče 133, Ruše 275—290, Stavbna družba, £6 Šešk 194
Ciffa 1 Dul
^ tetran &
Harlb
Ktariborski v tCEliMu Julra
V Alarlbor.it> clue o. AU. *SZ7
or ¥ znamenju iokolade
»AJNOVEjSl MARIBORSKI ŠPORT. - AVTOMATI. - ZBIRANJE SLIK. -LOV ZA KRALJICO. — TRIUMF SLADKOSNEDNOSTI.
Maribor, 6. decembra.
Ne samo z nogobrcom, hazeno, teni-(5pm in zbiranjem znamk, pečatov itd. se fcavi nadebudna mariborska mladina, v aadnjem času se je pojavila še neka drnga pangga zbiranja, ki se je s pravo Sportsko strastjo razpasla po mestu. jPred trgovinami vseh mogočih sladkosti ■jih vidiš stati:	osnovnošolski	paglavci
fin srednješolski različnih čepic kupujejo, j gledajo, primerjajo... vse v znamenju ! čokolade.
j Iznajdljive tvornice Čokolade so v boju za obstanek prišle na dobre reklamne ideje. Pred nekaj dnevi smo poročali o hišnih avtomatih tvrdke »Drava«, ki privablja mariborsko mladež. Pa tudi de-ca ni nič manj »iznajdljiva«: prišla je na jto, da se tudi za 10 para dobi čoko-flada, le — »bolj pritisniti je treba«. Seveda se zato eksperimentira na vse načine 'in končni efekt avtomata je, da se — pokvari, zraven tega pa je namesto jdinarčkov poln zavrženih par. Drugi dan se prikaže napis »Pokvarjeno«. Tovarna bi morala uvesti posebne avtomatske stražnike ali nabaviti aparate s finejšo konstrukcijo, kjer je zloraba nemogoča.
Druga reklamna norost je zbiranje tdičic, kuponov in črk, ki se prilepliajo y posebne zbiralne zvezke. Mirim. Ne-stle, Talmone, Tobler. la Cigogne i. dr. tekmujejo med seboj za lepše nagrade: ure, gramofoni, fotografični aparati, .centi čokolade, kolesa itd. Vse to je.ide-
al mariborske mladine, ki , doma in v šoli računa ter lepi najrazličnejše serije iz vseh delov sveta v albume. Zakaj pa tudi ne? Saj ni tako težko dobiti par dinarčkov in hajd — po sladko čokolado s sliko in novo številko!
Najtežje je pač dobiti sliko avtomobila, ki prideft zadnja v album. Nestle zahteva celo sliko kraljice, ki se nahaja le v veliki dragih zavojih. Ta »lov za kraljico« je v Mariboru posebno aktualen. V to »bez-ganje«.so padli zraven malih tudi veliki otroci. »Ste že dobili kraljico?« slišiš nežno gospico na promenadi. »Že 1000 Din tne stane, pa je še nimam!« odvrne elegantni kavalir in ji podari pest čokolade. Lažje je pri »La Cigogne«, kjer je treba prinesti 40 slik z avtomobilom na koncu. Pred nekaj dnevi sta 2 učenčka pridobila lepi uri, vsekakor prav poceni. »Mirim čokolada je najboljša!« je stavek 23 črk, za katere dobiš lep gramofon, čokolado in druge sladkarije. V ysaki čokoladi najdeš listek z 1 črko. Torej zraven kraljice še mnogo drugega pošla! Poleg zanimivega iskanja pa še sladka čokolada!
Reklama se je v Mariboru krasno posrečila, čeprav nam ni znano, kdo ima prvenstvo. »Maribor — v znamenju Čokolade!« bi mogli ugotoviti ob letošnjih praznikih. — Pred težkim vprašanjem pa stoje sfariši, vzgojitelji in učitelji: »Kako preprečiti zapravljanje denarja?« Odgovor je težak, ulica manifestira, mladina sodeluje, sladkosnednost pa triumfira...
Mariborski	in
kovice \t Pfu?a
Težka izguba je zadela našega rojaka i'drž. svetnika dr. Sagadina v Beogradu. Dne 2. decembra mu je umrla naistarej-ša hčerka Regina v nežni starosti 18 let na angini; ravno je napravila prvi študijski izpit z odliko. — Cenj. rodbini naše sožalje!
*
Poročila sta se mizarski mojster Slavko Vivod in gdč. Micika Rakuša, oba v jPrmožu. Oba izvirata iz odlčrio narodnih rodbin ter sta znana narodna delavca. K poroki čestitamo. Na gostiji se je nabralo za Dijaško kuhinjo 130 Din.
' •
Veliki župan dr. Schaubach je v soboto biskal Ptuj in pregledal uradovanje »rezkega poglavarstva, mesta Ptuja in okrajnega zastopa. Nato je odšel v Or-mož.
¥
Cerkveni kocert v Ptuju v stolni cerkvi je napravil znani kvartet Zika v nedeljo dne 4. dec. popoldne. Po dvajsetih letih je bila takšna prireditev ponovljena. {Obisk v cerkvi je bil povoljen, poslušalci »elo hvaležni.
*
Narodna prireditev v proslavo 1. dec. fr Društvenem domu je bila zelo dobro pbiskana. — Prirejena po podružnicah CMD, je. prinesla lep gmotni in moralni £»peb.
m
V Novivasi pri Bračiču so Rogozničarji
 'ali znano igro: Županova Micka. Igral
id so bili na mestu, igra dobro uprizorjena, obisk velikanski. S to igro je bil proslavljen novozgrajeni oder v Bračičevi (dvorani in se je izpolnila želja lastnika Fr. Bračiča, ki je ob otvoritvi dejal, da |e dvorano zgradil: ljudstvu v pouk in aabavo.
{Koncert Zikovega kvarteta
Sinoči so nam mojstri Zikovci nudili /rtik umetniški užitek. Po dvoletnem pre »tanku so nas spet obiskali in ti obiski »o za nas vselej posebni muzikalni dogodki Izza leta 1920, ko so začeli javno nastopati, so bili pri nas sedaj že osemkrat Igrajo torej v našem koncertnem pokretu eno najvažnejših vlog, kajti, po-jmagali so vzbujati zanimanje za komor-jno glasbo, dvigali so stopoma umetniški joku sSrkoncertne publike in seznanili so jnas z lepim številom komornoglasbenih (del. Tega se zaveda tudi naše občinstvo. {Videlo se je včeraj, kako umevanje, da prisrčno razmerje se je ustvarilo med proizvajajočim Ja sprejemajočim delpm.
Poslušalci se kar niso hoteli ločiti in zaželeli so dodatek za dodatkom.
O proizvajanju samem poročamo lahko kratko to, da je bilo mojstrsko. Človek je. imel utis, da sliši satno enega i-gralca, tako popolna je bila edinoduš-nost. Zvočne barve in tehniške poediuosti so se spajale na najidealnejši način.
Spored je bil zanimiv; spajal je klasicizem z modernim in najmodernejšim. Na prvem-mestu je bil oče godalnega kvarteta: fiaydn, s svojim g-mol kvartetom. To je intimna glasba, ki še vedno živi in bo živela. Tukaj so pokazali Zikovci svojo nedoseženo vrlino v interpretaciji in tehniški izvršitvi. Na drugem mestu je bil Škerjanc s svojo Sonato di camero. V prvem stavku (vivace) se kaže vpliv francoske moderne, drugi stavek (scherzo) je brezdvomno originalen. Aplavz je bil velik. Koliko od tega gre na račun dela in koliko na kakovost proizvajanja, ne moremo presoditi. Koncertni spored je končal s Sukovim kvartetom op. 11. Je to češka glasba v stilu zmernega modernizma in še pod vplivi klasične šole.
Zikov kvartet raste in raste, p tem smo se uverili spet topot. Na našem koncertnem odru so vselej iskreno zaželjeni.
H. D.
Pred stavko Grafičnih delavcev
Člen 79 novega finančnega zakona je izzval posebno v vrstah grafičnih delavcev silno razburjenje. Določa namreč, da morajo grafični delavci plačevati davek kot kvalificirano osobje, ker jih ne priznava za fizične delavce temveč za — činovnike. Savez grafičnih delavcev je že razpravljal o tem vprašanju in je posebna delegacija posetila tudi ministra za socijalno politiko, ki je uvidel nemočnost te odredbe. Davek bi namreč znašal 11 odstotkov z vsemi ostalimi davki. Ker pa so grafični delavci že sedaj preobremenjeni z raznimi prispevki, se je postavil Savez grafičnih delavcev soglasno na stališče, da njegovi člani tega davka ne morejo plačati in je najavil kot protipritisk protestno stavko za vso državo. Stavka bi trajala 24 ur in bi ne mogel v tem času iziti noben list v državi. Kedaj bo proglašena ta stavka, še ni določeno; ako pa merodajni faktorji ne bi hoteli preklicati oz. razveljaviti te za tiskarje usodne odredbe, potem bodo grafični delavci sklepali Se o nadaljnih ukrepih. —
Spomini alte te CMD
Koliko je v Mariboru volilnih upravičencev?
V volilnih imenikih mesta Maribora, ki so bili na podlagi reklamacij sestavljeni in od sodišča potfrjeni za sedanje občinske volitve, je vpisanih: v I. okraju 1531, v II. okraju 19*27, v III. okraju 863, v IV. okraju 1122 in v V. okraju 2420 volilnih upravičencev. Vsega skupaj torej 7863 volilcev, napram 8157 pri skupščinskih volitvah 11. septembra. —
K mariborskim občinskim volitvam.
Iz zanesljivega vira se nam poroča, da naš članek o postopanju posameznih strank pri prihodnjih občinskih volitvah mariborskih, v kolikor je bil ) omenjeno, da bo slovenska kmetska stranka smatrala g. Franca Lipovška na obrtniški listi kot svojega kandidata, ni točen ker slovenska kmetska s*tanka imenovanemu svojemu pristašu ni da:a nikake legitimacije za to kandidacijo, h kateri se je svobodno sam odločil. Kolikor vemo, vodstvo slov. kmetske stranke v Mariboru, ki strankine kandidatne liste ni postavilo, dosedaj še ni zavzelo.kouečnega stališča o . nastopu članov organizacije pri prihodnjih občinskih volitvah mariborskih. —
Občni zbor Zveze kulturnih društev v Mariboru
se bo vršil v četrtek dne 8. decembra ob pol 11. dopoldne v Narodnem domu v Mariboru s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednika. 2. Vodstveno poročilo. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Organizacija tamburaških zborov v mariborski oblasti. Pomen tamburaških zborov za narodno prosveto; govori g. Jagodič, dolgoletni vodja tamburaškega zbora pri Sv. Trojici v Slov. gor. in da,včni upravitelj pri Sv. Lenartu v Slov. gor. 5. Volitev novega vodstva in nadzorništva. 6.
; Program za leto 1928. 7. Proračun za 1. ,1928. 8. Samostojni predlogi. Takoj po občnem zboru odkorakajo vsi delegati i kulturnih društev k narodnemu žrtveni-i ku v mestni park, kjer se bo zažgal o-' ger.j. Ob 3. pop., bo v vseh prostorih Narodnega doma velika glasbena prireditev obmejnih tamburaških zborov in pevskih zborov. Sodelovanje je prijavilo dosedaj 7 tamburaških zborov in pevskih društev. Vstopnina Din 5, stojišče Din 3. Namen koncerta je, da se dvigne pri nas zanimanje za tambtiranje in dobe obmejni kulturni delavci podporo za nadaljnje nesebično narodr.o-prosvetno delo.
Nabiralni teden za časopisje SLS je odrejen na 11. do 18. tm. Proti temu seveda ne more nihče nič imeti; odločno pa je treba obsoditi, da so agitarji že vna prej dobili navodila, kako morajo pri tem z natolcevanjem nastopiti proti napred-nemu časopisju. Žalostno je za tako mo-! gočno stranko, da se mora posluževati ! takih sredstev! —-
Ljudska univerza.
Kakor smo že poročali, se bo vršil v pondeljek, 12. t. m. v veliki kazinski dvorani N e r a 1 i č e v koncertni nastop, za katerega vlada v našem mestu največje zanimanje. Koncert obsega serijozen program, na katerega že danes opozarjamo.
14JO.OOO Din je zadela v naši upravi kupljena srečka štev. 11530. —
Žeiezostrugarji se iščejo za državno službo. Stalno delo, pogoji zelo ugodni. Interesenti naj se zglase jutri ali v četrtek pri Borzi dela v Mariboru.—
Smrtna kosa.
Včeraj je v 80. letu starosti preminul trgovec Ivan Pucher, Strossmayerjeva št. 9. Pogreb se bo vršil jutri ob 16. url. — Včeraj je v Slovenski ul. 40 nenadoma umrl trgovski potnik Anton Veritti, star 74 let. Pogreb jutri ob pol 17. Blag jima spomin! —
Šahovski klub ima svoj sestanek, v sredo 7. t. m. ob 8. zv. v kavami Jadran Važen razgovor o slavju radi Aljehino-ve zmage. —• Isti večer se vrši simultanka, ako se javi dovolj igralcev. — Vsi prijatelji Šaha se vabijo. —
Trgovski gremij v Mariboru ponovno opozarja občinstvo mesta in o-kolice, da bodo mariborske trgovine v četrtek dne 5. in v nedeljo.dne 18-1 m. [dopoldne ndo«-*^ _
Zimsko športni odsek SPD. bo imel jutri v sredo ob 20. v Vinskem hramu odborovo sejo. — Tajnik. 1869
Smučarii dijaki!
V sredo, dne 7. t. m. ob 17. bri je v VII. raz. drž. gimnazije Miklavžev večer vseh dijakov smučarjev s splošnim predavanjem o smuški tehniki. Tudi oni dijaki-nečlani, ki se zanimajo za smuški šport, so vabljeni! Načelnik. — Lastnikom psov.
Opaža se, da občinstvo ne izvršuje predpisov pasjega zapora. Dnevno se množijo prijave psov, ki brez nagobčnika tekajo po ulicah, ter psov, ki so ugri-zli ljudi in dostikrat niti prijavljeni niso v pasjem katastru. Občinstvo se opozarja, da bodo psi, ki so koga ugrizli, dalje psi, ki so bili ponovno prijavljeni radi kršenja pasjega zapora, ter psi, ki niso prijavljeni v pasjem katastru, brezpogojno oddani konjaču in pokončani. —
Tatvine,
Včeraj popoldne je neznan uzmovič nakradel trgovskemu potniku Tomažu Simoniču iz njegovega stanovanja 800 Din vredno usnjeno sukno. O storilcu ni no» benega sledu. — Antonu Molnarju, steklarju, ki je bil zaposlen v Linhartovi ulici, pa je tatinska roka izmaknila denarnico, dva dijamanta za rezanje stekla, 3 srečke in krstni list. Osumljenca zasleduje policija. —
Policijska kronika.
Od pondeljka na torek je bilo aretiranih 5 oseb, dočim je bilo radi najrazličnejših prestopkov vloženih 17 prijav. — z Avstrije je bil priveden kovaški pomočnik Otmar Princ, ki je izvršil več manjših goljufij v Mariboru in okolici. — ^adi suma tajne prostitucije je bila are-irana Ernestina Kolner. Oba sta bila oddana sodišču. —
Devetletni deček se odda za svojega. Zglasiti se je v su-cijalnd-političnem oddelku mestnega magistrata mariborskega, Rotovški trg 9.
Murska Sobota.
Dne 8. t. ni. ponovi na splošno željo občinstva, nad vse agilni dramatski odsek Sok. društva v Murski Soboti igro »Revček Andrejček«, ki je dosegla pil prvi u-prizoritvi vsled dovršene kreacije popoln moralen in gmoten uspeh. Zaslugo na tem je pripisati v prvi vrsti neumornemu br. Nišlivicerju, ki se ni bal prevzeti poleg težke režije tudi eno glavnih vlog. Ustre-zaje želji drugega dela občinstva, ki ima mogoče večje zanimanje pri veseli zabavi, lahko poročamo, da pride na svoj račun dne 15. t. m., ki ne bo mogel najti konca smehu »Pri belem konjičku«. —
1868
Smrt grofa Saše Kolovrata.
Na Dunaju je umrl sinoči grof Saša Kolovrat, začetnik avstrijske filmske industrije. Že pred vojno je pričel filmovati v svojem dvorcu Brauns berg, leta 1914. pa je osnoval nato znano filmsko podjetje »Sascha«, ki se je kasneje fuzijoniralo z nekim dunajskim podjetjem.
SoInčnJ žarki izbelljo perilo, vendar se nikdo ne boji, da bi to moglo perilu škodovati. Stoletja že delajo gospodinje na ta način. — Prašek za pranje »Radion« je poznan šele nekaj let in so se radi tega napravili poizkusi, pri katerih se je z »Radionom« pralo 50, potem 100 in končno 500krat, pa so vlaken-ca perila ostala nepoškodovana. — »Društvo »Jadran« je pravkar prejelo brzojavko, da ga obt* šče Miklavž vsled pretežke kožare šele dne 8. tm ob 4. popoldne v gostilni Kosič. Darila se sprejemajo pri tvrdki Kravos, Aleksandrova c. 13, do 8. tm. popoldne pri Kosiču. —	325
Mariborsko Gledališče
REPERTOAR:
Torek, 6. decembra ob 20. iffi »Madame Butterfly« ab B. Prvič.
Sreda, 7. decembra ob 20. uri »Igra * smrtjo ab. D. Kuponi. Zadnjič, četrtek, 8. decembra ob 15. uri »Divij mož«. Znižane cene. — Ob 20. ud »Čardaška kneginja«. Znižane cene. Knponl Petek, 9. decembra. Zaprto.
Sobota, 10. decembra ob 20. uri »Mada* ms Bpiterfiy« ah. G
% M a n o o r u, one a xa. *727
**8«r
•IVlariLorski 1 .£ Z c i?
Stran 3. —'—rrrej-
Šola razuma in igre
ČETRTI IN DRUGI SVETOVNI ŠAHOVSKI MOJSTER.
IGRE.
RAZUMNE
Aleksi} Aleksijevič Aljehin Je četrti svetovni šahovski mojster. Prvi je bil dunajčan Steinitz, drugi dr. Emanuel Lasker, tretji pa Capablanca. Lasker je postal šahovski mojster 1.
1894.,	ko je tudi na amerikanskih tleh kot mladi 241etni jurist premagal 58 letnega svetovnega šahista Steinitza, kojega veliki šahovski uspehi so bili povod, da se je kakih deset let poprej uvedel naslov svetovnega šahovskega mojstra. Dr. Lasker je bil svetovni šahovski mojster do leta 1921. in je do tedaj s suvereno sigurnostjo odbijal mnoge močne napadalce na svojo prvenstvo. Kakor dobljeno, tako je bilo za Laskerja tudi izgubljeno šahovsko prvenstvo na ame riških tleh.
Danes živi Lasker kot privatni uče-njak-filozof v Berlinu. Neki berlinski list ga opisuje tako-le:	Šah	je še
vedno njegova umetnost in njegovo zanimanje. To se vidi že pri vstopu v njegovo stanovanje. V vsakem kotu je deska s 64 črnobelimi polji. Po stenah visijo diplome in razni spomini na turnirje. Mnogi šahovski klubi vseh svetovnih delov so ga izvolili za svojega častnega člana. Bivši svetovni mojster je male postave, sivih gostih in valovitih las, živega pogleda in mirnega glasu. Aljehinova zmaga je po njegovem mnenju zmaga umetnika in borca nad znanostjo, ki se smatra za merodajno v vsaki borbi. Duh in polet te zmage je v načelu močnejši, dokler je borba. Podlegel bo pa, kakor hitro bo teorija boja dovršena.
Na vprašanje, kako je sodil po izidu, je dejal: »O zmagi Aljehina sem bil prepričan, ko sem enkrat videl, da se hoče res boriti!« — Ali bo pozval svojega naslednika na boj? — »Capablanco bi pozval, če bi bil zmagal. Boj proti Aljehinu je pa pravzaprav naloga mlajših.«
Dr. Lasker vodi sedaj šolo »iger razuma«. Kaj je to? — Lasker odgovarja: »Poleg šaha spada med igre razuma japonski Go, igra na deski, ki je v nekaterih ozirih še finejša od šaha, potem mlin, angleška dama — nemška je otročarija — in vse igre s kartami, pri katerih izid ne temelji na slučaju. Te igre so pred vsem : brid-ge, skat, tarok in končno tudi ecar-te.
V vseh teh igrah, pravi bivši mojster, leži velika kulturna vrednost in tudi gospodarska prednost Ljudje ne znajo dovolj ločiti stvarnosti in resnice od slučajev. Igra razuma jim kaže pot do prave ter za življenje ne-obhodno potrebne ločitve. V šoli razuma potom igranja razumnih iger se ljudje odvračajo od skrajno škodljivega slučajnostnega igranja. Ko se enkrat navadijo stvarnost ločiti od slučajev, bodo lahko celo »poker« igrali z razumom.
Stari šahovski mojster pripoveduje vse to silno mirno in prevdarno, iz oči in obraza moža, ki je že blizu 60. let, kakor nekdaj njegov nevarni tekmec, prvi svetovni mojster Steinitz, se pa vidi, da borbenost ni, prenehala in da se bo prej ko slej boril zopet za (prvenstvo v prvovrstni igri razuma.
Gradnja železnice Rogatec-Krapina
AU bo Maribor s to progo kai pridobil?
Poročali smo že, da mora biti do konca novembra prihodnjega leta gradnja železniške proge Rogatec—Krapina končana, tako da bo v smislu pogodbe dne 1. decembra 1928 proga že izročena prometu. O vprašanju, ali bo proga res za 80 km krajša nego ona preko Zidanega mosta, pa nam iz železniških krogov sedaj pišejo:
Po končani zgiadbi proza Rogatec— Krapina, bo znaSma razda ia Grobelno— Zagreb čez Krapino 103 km (Grobelno— Rogatec 32, Rogatec—Krapina 16, Krapina — Zabok 17, Zabok — Za-prešič 24 in Zaprešič—Zagreb gl. kol. 14 km), dočim znaša razdalja Grobelno— Zagreb gl. kol. čez Zidani most 115 km. Torej bo faktična razlika v razdalji !e i2 in ne 80 km.
Po sedanjih razmerah, ki pa se tudi v bodoče ne bodo tako kmalu izpremenile, lahko zato že danes z gotovostjo računamo, da bo proga iz Grobelnega čez Krapino v Zagreb služila edinole lokalnemu prometu. V boljše razumevanje te trditve naj služijo sledeče podrobnosti:
Po možnosti ustroja obstoji omenjena proga iz več različnih sestav in sicer: 1* na lokalni železnici Grobelno—Rogatec vozijo vlaki do najvišje brzine 38 km na ura Tovorni vozovi smejo biti obteženi z bruto težo 26.000 kg; 2. na progi Rogatec—Krapina bodo spočetka vozili vlaki s hitrostjo 20—25 km, kakor še danes vozijo na progi Ormož—Murska Sobota; 3. lokalna železnica najnižje vrste Krapina—Zabok Krapinske Toplice pelje sicer skozi po ravnem svetu z največjo strmino 2%, ki pa ne more priti v poštev; kljub temu pa vozijo vlaki z isto brzino kot vozijo vlaki na konjiški železnici dasiravno Ima ta proga pri Konjicah strmino do 10%. Vozovi smejo biti obteženi z največjo bruto težo 18.000 kg. 4. na zagorski progi Zabok Krapinske Toplice—Zaprešič vozijo vlaki z največjo brzino 35 km. Tovorni vozovi smejo biti obteženi z največjo bruto težo 2400 kg; 5. Med Zapreštčem in Zagrebom vozijo zagorjanski vlaki po železnici Zidani most—Zagreb. Kar se. tiče potniškega prometa, naj služi sledeči primer: Potnik se vozi z zjutrajšnjim vlakom iz Maribora čez Grobelno—Krapino v Zagreb: Odhod iz Maribora gl. ki. ob 5.30 zjutraj, prihod v Grobelno ob 6.52. Ker se vozni red na glavni progi Ljubljana—Maribor
najbrž bistveno ne bo spremenil, bo čakal potnik do prihoda Ljubljanskega o-sebnega vlaka, ki prihaja v Grobelno ob 8.11 tj. 1.33: Odhod iz Grobelnega ob 8.25 Zjutraj, prihod v Rogatec 9.30 dopoldne; odhod iz Rogatca ob 9.40 dopoldne; prihod v Krapino 10.35, odhod iz Krapine 10.45, prihod v Zabok Krapinske Toplice 11.40. V Zaboku je Zveza na zagorski vlak, ki prihaja v Zagreb glav. kol. ob 13.20.
Torej ni dvoma, da se bomo Mariborčani vozili v Zagreb še dolgo čez Zidani most, ker bomo sicer na 12 km daljši pro gi prišli za 2 ure 45 min. prej na svoj
Cilj.	L	.-.—....v
Novi madžarski knez-orimai
S smrtjo starega kneza-primasa Csernocha pred par meseci je nastala velika skrb v krogu madžarskih monarhistov sploh, posebno pa še v posameznih strujah madžarskega le-gitimizma. Po stari madžarski tradiciji ne more nihče sedeti na madžarskem prestolu, če ga ni ustoličil sam knez-primas. Razumljivo je, da so vsi pretendenti na madžarski prestol hoteli svojega človeka spraviti do knez-primaške časti. Najmanj od treh strani so hitele v Vatikan deputacije v prilog svojih nadškofijskih kandidatov. Za kneza-primasa je pa Vatikan imenoval sedaj benediktinca dr. Justiniana Seredyja, o katerem nobena monarhistična struja ne ve, kam spada. Seredv je bil v Rimu že od l.
1920.,	ko je biJ prideljen madžarskemu poslaništvu kot referent za cerkvene zadeve. Pozneje je postal pri Vatikanu referent za delovanje madžarskih škofij in se sploh ni več vrnil domov. Vatikan ga je gotovo sedaj imenoval zato, da bi katolikom držav Male antante pokazal svojo nevtralnost. Zanimivo je to, da je tudi novi madžarski cerkveni vladika slovaškega pokoljenja. Pokojni Cser-noch je postal oozneje hud nasprotnik Slovanov. O dr. Seredvju pa v tem pogledu še ni ničesar znanega. Na vseučilišču je še nosil svoje slovaško rodbinsko ime Saouček ter se je šele pozneje madžariziral. Njegova mati še danes ne zna madžarski ter živi s svojo hčerko, ki je češkoslovaška državna uradnica, v Djakovcu na Slovaškem. Novi knez-primas je sicer madžarski monarhist, a posamezne struje bodo imele mnogo dela in skrbi. predno se bo dognalo, v, katero goada.
Obrtniške organizacije v Mariboru
Na lepo obiskanem zborovanju Gospodarsko političnega društva za I. okraj je imel v pondeljek zvečer g. Založnik zanimivo predavanje, kakršnih ne čujetno dosti v Mariboru. Predavatelj je podal temeljito in izčrpno sliko življenja našega obrtništva v najrazličnejših organizacijah, zlasti zadrugah naše oblasti. Pokazal je, kako napredujejo Slovenci povsod, kjer se količkaj zanimajo za delov svojih zadrugah in kako vladajo nemškutarji v onih zadrugah, kjer so naši obrtniki malomarni, četudi imajo večino v društvu.
V naslednjem le nekaj zanimivih številk in obrtniške statistike: v vsej oblasti imamo 22 obveznih obrtniških organizacij, 20 obrtniških v ožjem pomenu in 2 trgovski. Od prvih jih je 7 lokalnih, mariborskih, in sicer: gostilničarska, kovinarska, krojaška in stavbna zadruga. V navedenih je včlanjenih 610 Mariborčanov.
Razširjenih sreskih zadrug je v naši oblasti 5. Tu niso samo mariborski obrtniki včlanjeni, ampak iz vsega sreza, in sicer so to zadruge izvoščkov, kovačev, mesarjev, pekov in mizarjev. Od vseh 444 članov je 240 Mariborčanov. Okolica ima dvoje zadrug, na Pobrežju gostilničarsko, na Teznu skupno obrtno. Obe imata 648 članov.
Dalje imamo 6 obrtnih organizacij za vso oblast: dimnikarsko, urarsko, tesarsko, zidarsko, brivsko in slaščičarsko s skupnim številom članstva 422, od katerih je 322 Mariborčanov. Vse dosedaj navedene zadruge imajo 2124 članov, od teh 905 Mariborčanov.
Oba trgovska gremija sta najmočnejši organizaciji v Mariboru. Imata od 1152 članov 740 Mariborčanov, ki imajo svoj gremij, med tem ko tvorijo drugo organizacijo ostali trgovci celega sodnega okraja mariborskega.
V vseh mariborskih obveznih obrtnih in trgovskih organizacijah je 3276 Članov, od teh 1690 Mariborčanov.
Šest organizacij je še izrazito nemšku-tarskih. Zadruga slikarjev n. pr. ima še danes edina nemška pravila.
Prostovoljne organizacije niso nič manj važne, a žal več ali manj ne kažejo potrebne delavnosti. Tu imamo Splošno zvezo obrtnih zadrug. Slovensko obrtno društvo, Trgovsko društvo, od katerih druži vsaka po okoli 80 članov, samih narodno zavednih trgovcev in obrtnikov.
Slične organizacije so: Obrtniška samopomoč s 500 člani, Trgovska samopomoč, Trgovska bolniška blagajna za mojstre, Mizarska nakupovalna zadruga in Čevljarska produktivna zadruga.
Narodna zavednega članstva je v vseh naštetih organizacijah bora četrtina ...
Kmetijski in «osDOdin:ski oouk v mariborski oblasti
Gre predvsem za kmetljsko-nadalje-valne tečaje- za šoli odrasle kmečke fante na osnovnih šolah, ki trajajo pet zimskih mesecev, po šest ur na teden. Takih tečajev je bilo v pretečenem šolskem letu v oblasti 12, za tekoče šolsko leto jih je bilo prijavljenih 30. Kmetijsko ministrstvo je prvotno obljubilo za vzdrževanje teh tečajev 30.000 dinarjev, nakazalo pa samo 20.000 dinarjev. Oblastna skupščina je vstavila v to svrho v svoj letošnji proračun 84.000 dinarjev. Taki tečaji se morejo vršiti seveda samo na onih šolah, kjer je vsaj po eden strokovno usposobljen učitelj. Da se število takih učiteljev čim najbolj in čim najhitreje pomnoži, se je pričelo letos s prirejanjem kmetijskih tečajev za učitelje. Prvi tak tečaj se je vrši! v letošnjih velikih šolskih počitnicah na kmetijski šoli v Sv. Juriju ob južni železnici. Tečaj je bil dobro obiskan in ie končal z lepim uspehom. Nedvomno, da pomeni lep korak naprej v razvoju našega kmetijstva. Tudi za ta tečaj je votirala oblastna skup ščina letos 32.000 Din.
Kmetijsko-gospodarski pouk se je širil po našem podeželju s prirejanjem lOte-denskih potujočih tečajev, ki imajo namen, da izobrazijo naša kmečka dekleta za dobre gospodinje. Kmetijsko ministrstvo je podprlo prirejanje tečajev z zne-,skwn 25.000 dinarjev. V letu 1927. je bilo
do meseca novembra šest takih tečajev, in sicer v Ormožu od 18. I. do 3. IV. (21' deklet), v Novi cerkvi od 3. II. do 10. IV. (16 deklet), v Ormoža od 19. IV. do 18.
VI. (19 deklet), v Kokarjih od 2. V. do 10. VII. (18 deklet), v Svetinjah od II.
VII. do 5. VIII. (17 deklet) in v Mozirju od 22. VIII. do 30. X. (17 deklet). Tečaji obiskani torej skupno od 128 kmečkih deklet, so povsod zelo lepo uspeli in raste zanimanje za te tečaje med kmečkim ljudstvom vedno bolj. Tako je upati, da se bo število teh tečajev še pomnožilo, zlasti še, ker je tudi oblastna skupščina sklenila podpirati njih prirejanje in je že v letošnjem proračunu v ta namen votirala znesek 50.000 Din.
Kmetijski potovalni pouk v obliki nedeljskih predavanj in kratkih tečajev, ob-državajo oblastni kmetijski referenti za vso oblast, v posameznih srezih pa sres-ki ekonomu Zanimanje za predavanje je med kmečkim ljudstvom začelo naraščati. Žalibog je dajala država na razpolago tako malenkostna sredstva za potovanja, da je bil pouk omejen le na naj-ožjo mero. Tudi to bo naloga oblastne samouprave, da se čim najbolj udejstvi s podpiranjem strokovnjakov za poučna potovanja. V letošnjem oblastnem proračunu so že v to svrho postavke: za predavanja 60.000 Din in za 15 dvodnevnih tečajev 15.000 Din.
Spori
ISSK Maribor — nogometna sekcija.
Drevi ob 20. gimnastične, vaje mladine, rezerve in prvega moštva. Copate je prinesti s seboj. Vežbanje je obvezna — Načelnik.
Sokolstvo
Telovadba starejšega članstva sokolskega društva v Mariboru se prične redno zopet jutri v sredo dne 7. decem-brav običajnem času v gimnazijski telovadnici. Prostor je zakurjen. Pozivam brate k točni in polnoštevilni udeležbi. — Podnačelnik.
Poštne znamke zadnieaa earla
Zadnji ruski car Nikolaj H. je bil tudi neke vrste filatelist in je njegova zbirka že radi tega mnogo vredna, ker vsebuje kompletne izdaje nekdanjih ruskih poštnih znamk, ki so danes med filatelisti le še v posameznih primerih. Tako n. pr. jubilejne znamke, ki so bile izdane leta 1913. povodom 3001etnice Romanovske vladarske hiše. Znamke so zbrane v treh velikih albumih, katere je baje car ob revoluciji vzel v pregnanstvo s seboj in katere je še pravočasno izročil v varstvo nekemu carističnemu oficirju. Ta oficir je znamke prinesel v London in jih tam prodal. Sedaj bodo vsi trije albumi v Londonu prodani na dražbi.
Kako se dobi vsaka stava ori dirkah
Prebivalstvo Porenja se z visokimi stavami mnogo udeležuje pariških raznovrstnih dirk. V Dusseldor-fu je sprejemna radio-postaja, ki dobiva od oddajne radio-postaie na Eifflovem stolpu v Parizu izide vseh dirk in tekem. V zadnjem času so pa vsi postali pozorni na neke ljudi iz Kblna, ki so že dalje časa visoko stavili ter vse stave tudi dobili. Preiskava je ugotovila, da so morali ti ljudje imeti lastne radlo-postaje, da so dobili izide tekem nekaj minut pred oblastno koncesijonirano družbo. Prebrisani sleparji so na neki način zvedeli, da radio-postaja v Parizu od 14. ure 10 min. do 15. ure 30 minut ne oddaja izidov dirk. ker ima teh dvajset minut rezerviranih za oddajo vremenskih poročil. Po svojih postajah so imeli poročila o tekmah najmanj 8 minut poprej ter so še lahko vedno visoko stavili na vsem drugim neznane zmagovalce. Na ta način so zaslužili ogromne vsote.
Prispevajte za spomenik KraljuPetru v Mariboru
Sfrsat 1
%
irnjsua
Marlfiorsfl V F fc F P N T K Tnlrt.
V Mar!Boftt. cine*. XTT. 1927.
IHaksIm Gorki:
OtroSka teta
52 Poslovenil dr. I. D.
»Ali si se po psaltru naučil? Kdo te je učil? Dobri dedek, kaj ne? Ali je hud? NI mogoče. Potem si gotovo zelo neotesan?«
Začel sem jecljati, pa rekel — da. Učitelj in pop sta gostobesedno potrdila moje priznanje, škof ju je poslušal, povesil oči, nato je vzdihnil in rekel:
»Glej, kaj pripovedujejo o tebi, — ali si slišal? Nu, pojdi sem!«
Položil ml je roko na glavo, ki je dišala po cedrinem lesu, in je vprašal:
»Zakaj si neotesan?«
»Dolgočasno je učiti se.«
»Dolgočasno? To, bratec, ni res. Ko bi ti bilo dolgočasno učiti se, — bi se učil slabo, učitelja pa pričata, da se dobro učiš. To se pravi, da mora biti drug vzrok.
Vzel je izza pazduhe majhno knjižico in zapisal:
•Pješkov, Aleksej. Tako. Toda vendar bi se malo zdržal, bratec, in ne kljuboval preveč 1 Malo — lahko, Če pa je preveč, postane ljudem nadležno! Ali ne govorim prav, otroci?«
Množica glasov je veselo odgovorila: »Prav.«
»Vi drugi ne kljubujete preveč?« Otroci so se muzali in zavpili:
»Ne. Tudi zelo. Zelo!«
Škof se je naslonil nazaj na stol, me pritisnil k sebi in začudeno dejal, tako, da so se vsi — tudi učitelj in pop — zasmejali:
»To je čudovito, dragi moji, tudi jaz sem bil v vaših letih velik neotesanec! Kako je to, dragi?«
Otroci so se smejali, on pa jih je povpraševal, spretno plašil vse, ukazal, naj drug drugega izprašujejo in vedno bolj večal veselost.
»Lepo je z vami, neubogljivci, toda čas je, da grem!«
Dvignil je roko, zavihal rokav proti rami, prekrižal vse s širokim zamahom in dal blagoslov:
V imenu Očeta in Sina in svetega Duha, blagoslavljam vas za lepe uspehe! Zbogom.«
Vsi smo zavpili:
»Zbogom, vladika! Pridite zopet!« Mahaje s klobukom, je govoril: »Pridem, pridem! In pripeljem vam knjižic!«
Ko je šel iz razreda, je rekel učitelju: »Izpustite jih domov!«
Popeljal me je za roko v vežo, se tiho sklonil k meni in dejal:
»Ti pa — zadržuj se, velja? Glej, jaz razumem, zakaj kljubuješ! Nu, zbogom, dragi moj!«
Zelo sem bil razburjen, neko posebno čustvo mi je kipelo v prsih in celo ko me je učitelj, izpustivši razred, vstavil in mi začel govoriti, da moram biti sedaj bolj tih kakor voda, bolj nizek kakor trava. sem ga'poslušal z zanimanjem in rad.
Pop je oblačil kožuh in prijazno rekel:
»Od sedaj naprej moraš biti navzoč pri mojih nalogah! Da. Moraš. Toda — sedeti moraš mirno. Da. Mirno.«
Moj položaj v šoli se je zboljšal, — doma pa se je dogodila grda dogodba: ukradel sem materi rubel. To je bil prestopek, ne da bi ga bil preje zamislil: nekega večera je mati nekam odšla ter pustila mene doma pri otroku; ker sem se dolgočasil, sem odprl eno izmed oč-movih knjig in v njej sem zagledal dva bankovca, enega za deset in enega za ru-bel. Knjige nisem mogel razumeti, zaprl sem jo in nenadoma začel premišljevati, kaj bi mogel kupiti za rubel, ne le »Svete zgodbe«, ampak gotovo tudi knjigo o Robinzonu. Da je tako knjigo dobiti, sem nedavno prej zvedel v šoli; nekega mrzlega dne sem med odmorom pripovedoval dečkom pravljice, tedaj pa me je eden izmed njih' prezirljivo zavrnil: »Pravljice — to je neumnost, a Robinzon, to je resnična povest.«
Našlo se je še nekaj dečkov, ki so brali Robinzona, vsi so hvalili to knjig; mene je bolelo, ker jim babičina pravljica ni bila všeč, in tedaj sem sklenil, da preberem Robinzona, da bi ravnotako mogel reči o njem — da je neumnost!
Drugi dan sem prinesel v šolo »Svete zgodbe« In dva raztrgana zvezka Andersenovih pravljic, tri funte belega kruha in funt klobase. V temni, majhni prodajalnici pri Vladfmirski cerkvi je bil tudi Robinzon, drobna knjižica v žoltih platnicah; na prvem listu je bil naslikan bradat človek v kosmati kučmi, z zverinsko kožo na plečih, — to mi ni ugajalo, pravljice pa so bile tudi po vnanjščini mile, ne glede na to, da so bile raztrgane.
Med daljšim odmorom sem razdelil z dečki kruh in klobaso, nato smo začeli brati Čudovito pravljico o slavčku — naenkrat je vse zgrabila za srce.
»Na Kitajskem so vsi prebivalci — Kitajci, tudi sam cesar je Kitajec«, — spominjam se, kako prijetno me je osuppil ta stavek s svojo preprosto, veselo, smeha polno muziko in še z nečim drugim, čudovito lepim.
Vsega o slavčku nisem mogel prečitati v sobi, ni bilo časa, ko pa sem prišel domov, je stala mati pri ognjišču s ponvo v roki in pekla jajca; s čudnim, zamolklim glasom me je vprašala:
»Ali si ti vzel rubel?«
»Vzel; tukaj so — knjige...«
Nabila me je s ponvijo zelo hudo, Andersenovi knjižici pa je odnesla in jih nekam skrila za vedno, kar je bilo zame hujše od udarcev.
Nekoliko dni nisem šel v šolo, med tem časom pa je moral očim pripovedovati o moji tatvini svojim tovarišem, ti — svojim otrokom, eden izmed njih je prinesel to zgodbo v šolo, in ko sem se prišel učit, me je sprejel nov priimek — tat. Kratko in jasno — pa nepravilno: saj nisem tajil, da sem bil vzel rubel. Poskušal sem jim to poiasniti, toda niso mi verjeli; tedaj sem ušel domov ter povedal materi, da v šolo ne pojdem več.
Sedela je pri oknu, zopet noseča, siva, z brezumnimi, zaskrbljenimi očmi in je pitala brata Sašo ter gledala name z od-
Zahvala
Ob prebridki izgubi našega iskreno-Ijubega soproga, očeta itd., gospoda
Jakoba Peki
nadstražnika v p.
smo prejeli toliko dokazov sočutja, da se moramo tem potom vsem najprisrč-neje zahvaliti.
Posebno zahvalo pa smo dolžni gosp. polic, nadsvetniku Kerševanu ter gosp. polic, nadsvetniku Pestevšeku, gg. kolegom pokojnika ki so se udeležili korporativno pogreba in ga ponesli k prezgodnjemu grobu, slav. pevskemu društvu »Jadran« za v srce segajoči žalostinki, godbi sl. društva želez, delavcev in u-službencev, vsem ki so obsuli zadnji dan nepozabnega rajnika z nežnim cvetjem ter vsem onim mnogim, ki so spremili dragega umrlega na njega zadnji poti. 1867	Globoko	žalujoči ostali.
prtimi ustmi kakor riba.
»Lažeš«, je tiho rekla. »Nihče ne more vedeti, da si vzel rubel.«
»Pojdi tja in vprašaj!«
»Sam si izblebetal. Nu, povej — če sam? Poglej, jaz sama poizvem jutri, kdo je prinesel to reč v šolo!«
Imenoval sem ji učenca. Njen obraz se je žalostno zgubal, začela je točiti solze.
Odšel sem v kuhinjo, legel na svojo posteljo, ki je bila postlana za pečjo na zabojih; ležal sem in poslušal, kako je v sobi tiho jokala mati:
»Moj Bog, moj Bog...«
Nisem mogel ležati v protivnem smradu po segretih, mastnih cunjah, vstal sem, šel na dvorišče, toda mati je zakričala: »Kam greš? Kam? Pojdi k meni!« Potem sva sedela na tleh, Saša je ležal materi na kolenih, grabil po gumbih njene obleke, se priklanjal in govoril: »Ub«, — kar je pomenilo: gumb.
Pritisnil sem se k materi, ona me je objela in rekla:
»Mi smo revni, za nas je vsaka kopejka, vsaka kopejka...«
Ni dogovorila, kar je hotela povedati, stiskala me je k sebi z vročo roko.
»Ta podlež... podlež!« je nenadoma iz-pregovorila besede, katere sem bil nekoč že slišal iz njenih ust.
Saša je ponovil:
»Olež!«
To je bil čuden otrok: ne lepo zrastel, debeloglav, gledal je na vse okrog s prekrasnimi modrimi očmi, s tihim nasmeškom, in kakor da bi nečesa pričakoval. Govoriti je začel nenavadno zgodaj, nikoli ni jokal in je živel v nemotenem stanju tihega veselja. Bil je slaboten, komaj, da je lezel, in zelo se je radoval, kadar me je videl; iztegoval je roke k meni. rad je mečkal moje uhlje z majhnimi, mehkimi prstki ki so dehteli po vijolicah. Umrl je nepričakovano, ne da bi bil kaj bolan, še zjutraj se je tiho radoval kakor vedno; zvečer pa je že ležal na mrtvaškem odru. To se je zgodilo kratko po rojstvu drugega otroka. Nikolaja.
Mati je storila, kar je obljubila: v šoli sem zopet vse dobro napravil, toda znova me ie vrglo k dedu.
Ko sem nekoč v času večernega čaja prišel z dvorišča v kuhinjo, sem začul materin krik:
»Jevgenij, jaz te prosim, prosim ...«
»Ne-um-nosti!« je rekel očim.
»Toda, saj vem, — k njej greš!«
»N-nu?«
Nekoliko trenutkov sta oba molčala, mati je zakašljala in rekla:
»Kakšen podel lopov si ti...«
Slišal sem, kako jo je udaril, planil sem v sobo in videl, ko se je mati, klečeč na kolenih, uprla z lakti in s hrbtom ob stol, izbočila prsi in nagnila nazaj glavo, hropeče in strašno žarela v očeh, on pa jo je, oblečen v novo uniformo, suval v prsi s svojo dolgo nogo. Pograbil sem nož na mizi, ki je imel koščen ročaj udelan v srebro — z njim smo rezali kruh, in to je bila edina stvar, ki je še materi ostala po smrti mojega očeta — pograbil sem ga in z vso silo sunil z njim očima v bok.
K sreči je še mati ob pravem času sunila Maksimova proč, nož je spodrsnil po boku, široko razparal uniformo in le opraskal kožo. Očim je zbežal iz sobe. držeč se za bok, mati pa me je zgrabila, me privzdignila in me tuleč treščila na tla. Odnesel me je očim, ko se je vrnil z dvorišča.
Pozno zvečer pa. ko je vendarle odšel iz hiše, je prišla mati k meni na peč. me skrbno objela, poljubila in zajokala:
»Odpusti, jaz sem kriva! Ah, dragi moj. kako si mogel z nožem?«
Čisto naravnost in dobro se zavedajoč tega, kar sem govoril, sem ji rekel, da zakoljem očima in samega sebe tudi. Mislim, da bi res naredil to, ali vsaj poizkusil. Še sedaj vidim to podlo, dolgo nogo, vidim jo, kako gre po zraku in sune s konico čevlja žensko v prsi. Mnogo let pozneje je nesrečni Maksimov pred mojimi očmi umiral v bolnišnici, jokal sem, ko sem videl te njegove motne in ugašajoče, lepe, nemirne oči; toda tudi v tistem težkem trenutku, pri vsej bridkosti v svoji duši, nisem mo gel pozabiti, kako je bil suval z nogo mojo mater.
(Dalie prihodnjič.)
Kupujte železniške vozne karte v biljetarni ,Putnika'
v Mariboru, Aleksandr.35
ki »laži 1» v po#r*. do»»ln» in K>ci'»!n» namen* občinstva: vsaka dos»da 30 p. najmanjii znesek Oin 6' —
Mali oalasi:
tj	n«
Ženitve, dopisovanje in ogla« trgovskega ali reklamnega) značaja: vsaka beseda 50 p, eajmanjii znesek Dia 10 —
Snežni čevlji, galoše vseh najboljših svetovnih znamk po brezkonkurenčnih ce-ahn pri Jos. Moravec, Maribor, Slovenska ul. 12. Popravila se sprejemajo. 27a
Skisane zeljnate glave
za sarmo priporoča M. Berdajs, Trg Svobode.	1774
Prodani vlak Št. 1.
obstoječ iz stroja in 2 vagonov, ter mo-nakovsko sestavno omarico.	1863
Trije lepi pisarniški lokali z velikim skladiščem, kletjo in podstrešjem se oddajo. — Plinska in električna razsvetljava upeljana. — Vprašati: Slovenska ul. 8 I.	1864
Zahvala
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja povodom prebridke izgube našega nenadomestljivega soproga oziroma očeta itd. gospoda
Avgusta Rijavec
nadstražnika v p.
izrekamo vsem našo najprisrčnejšo zahvalo. Osobito pa se zahvaljujemo gosp. polic, nadsvetniku Kerševanu, g. polic, nadsvetniku Pestevšeku, gg. kolegom /a korporativno udeležbo pri pogrebu, slav. pevskemu društvu »Jadran« za v srce segajočo žalostinko, darovalcem krasnega cvetja, godbi sl. društva železničarskih delavcev in uslužbencev, ter vsem onim, ki so nam na ta ali oni način skušali tešiti našo neizmerno bol.
1866
Globoko žalujoči ostali.
Tirolski loden za
ličarske kroje
se dobi pri tvrdki
rrani^MajeOlaribor^Ola^ Primerna in praktična
BOŽIČNA darila
dobite mi
1716
£E&vko Černetič, Aleksandrova 23
Moda, galanterija, parfumerija, pletenine, perilcytd.
Kontorlstinja
1865
Izdaja, Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik
izdajatelja in urednik: Fran Brozovič Stroko D e t e 1 a v Mariboru
ev. začetn., zmožna hrvatskega in nemšk. fezP ka, strojepisja in stenografije, se sprejme. Perfektno znanje hrvatskega jezika pogoj. Pismene ponudbe na upravo lista pod »Takoj
Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik