Poštnina platana u gotovini.  hfcaja »m> toftft, tetrte* In «ot>oto. * Cena posaraeini številki Din. --50.
TRGOVSKI LIST
ČASOPIS ZA TRGOVINO, INDUSTRIJO IN OBRT.
OrcdnlStvo In upr»vn!5lvo J« v Ljubljani, GradlSJe fttev. 17/1. — Dopisi m m vračajo. — ŠUv. pri Jek o vnem uradu v Ljubljani 11.953, — štev. telefona 352. CUrotnhu ta ozemlje SHS j letno D 60*—, ta pol leta D 30*—, za Četrt leta D 15*—, roesetno D 5*—, za Inozemstvo D 90'—. — Plaia In toil se v Ljubljani »	J
LETO V.
LJUBLJANA, dne 20. julija 1922.
ŠTEV. 85.
List stane od 1. marca 1922: celoletno Din 75.—, t. j. (K 300.—); polletno Din. 37.50, t. j. (K 150.—); četrtletno Din. 18.75, t. j. (K 75.—); mesečno Din. 6.25, t. j. (K 25.—).
Obnova Beograda.
Pod nobenim bombardovanjem, pod nobeno vojno silo se ni tako rušil stari Beograd, kakor se -ruši sedaj. Cele ulice turških, iz čatme primitivno zgrajenih pritličnih hiš se podirajo, namesto njih se gradijo moderne, visoke palače bank, trgovskih podjetij iz cele države, ogromna betonska skladišča ob savskih bregovih in nove tovarne. Izginja povestna kaldrma krivih turških ulic in Beograd se z veliepoteznim načrtom in nikdar ne sluteno naglico pripravlja, da postane v par letih ponosna prestolica ne samo cele naše kraljevine, marveč ključ celega Balkana in bližnjega Vzhoda.
Ni je ulice, kjer bi se ne podiralo in obenem na novo ne gradilo kar po desetero velikih zgradb, ki konkurirajo med seboj v velikopoteznosti, grandijoznosti in iinpozant-nosti. Kdor je videl Beograd v dneh ujedinjenja, skoro ne more verjeti lastnim očem, kakšen gospodarski uspeh in razmah je prineslo s seboj politično ujedinjenje že neposredno v teh par letih, najhujše ekonomske krize, pod katero boleha cel kontinent. Današnje stavbeno življenje in podjetnost v Beogradu je najsijajnejši dokument politične potence in gospodarske bodočnosti jugoslovanske metropole.
. Administrativna in prometna centralizacija, ki stremita za koncentriranjem ne samo javnega življenja, marveč tudi vse trgovine, denar-stva in industrije v Beogradu že kažejo jasno in očividno po polen uspeh.
. Razmah beograjskih bank je prekosil vsako, tudi najbolj optimistično pričakovanje. Medtem pa se v Beogradu z ogromnimi javnimi deli, stavbami ministrstev, stavbo pristanišča, zgradbo garažnega in premi-kalnega kolodvora še sploh ni pričelo. — Z nezmanjšano in neuklonljivo energijo, s katero so Srbijanci branili v svetovni vojni svojo očetnjavo pred sovražniki, so se vrgli sedaj na obnovno dielo. Pri tem ne poznajo nobenega odmora in se malo zmenijo za vse pretiranosti, ki jih predpisuje ministrstvo za socijalno politiko. Sploh ne priznava Beograd zase veljavnosti niti stanovanjskega zakona, niti zakona o pobijanju draginje, niti o zaščiti delavstva. Po vseh trgovinah iščete zaman označbe cen. Beograjske izložbe delajo za prečana, ki je navajen brezmejnih sekatur policije z označbo cen, vtis, da so se domenili vsi trgovci, da bodo složno ignorirali tako pogrešene zakone, kakor je protidiraginjski zakoni Glede najemnine je ista. V starih zgradbah se zahteva za eno sobo mesečno 500 dinarjev in še več, ne da bi se kaka oblast nad tem spodti-kala. Samoumevno je vsled tega razpoloženje za stavbe in za dajanje stavbenih kreditov popolnoma drugačno kot pri nas.
Slovenci, ki se tako radi laskamo z raznimi frazami o razviti naši obrti
in industriji nimamo na tem gigantskem delu gradbe jugoslovanskega Beograda skoro nikake udeležbe, dasi je tu prilika zaslužka in posla za tisoče in tisoče naših izurjenih mizarje,v kovinarjev, stavbenikov in vseh vrst drugih sorodnih obrtov, ki pridejo za opremo novostavb v poštev. —
Manjka*tu velikopotezne organizacije, da bi se izkoristila ogromna rezerva delovne sile, obrtništva in industrije, ki se nahaja pri nas. — Niti naša razvita lesna industrija, niti železarska se niste znale uveljaviti pri teh ogromnih dobavah, vidimo ,da prihaja les povečini iz Slovaške po Donavi in drug materijal pa iz Avstrje in Nemčije, namesto, da bi se izdelal doma.
Naša industrija, od katere živi v Belgradu sicer cela vrsta dobro plačanih brezpomembnih posredovalcev, nima nikake komercijelne re-prezentacije in je vsled tega po lastni krivdi izločena od velike podjetnosti, ki ima svoj center v Beogradu. Tudi naše delavstvo je v svojem lokalnem patrijotizmu dosti prepočasi in v premajhni meri mislilo na ogromno važnost centrale.
Tako imamo Slovenci politično, upravno in gospodarsko danes zelo slabo in tesno pozicijo v naši presto-lici. Politična razdvojenost je omogočila, da izgubljamo vedno bolj ono zaslombo, ki smo jo imeli v naših ljudeh v ministrstvih, katerih število se vedno bolj in bolj krči in gospodarsko pa je naša ozkoprsnost, neaktivnost in neorijentiranost' kriva, da se vedno gravitiramo na nepravo smer.
Gospodarski odnošaji med Jugoslavijo in Italijo.
V tržaškem »Piccolo« žitamo članek dr. Riccardo Hrovat, ki se bavi z trgovskimi odnošaji med Jugoslavijo in Italijo, in iz katerega posnamemo radi njegove zanimivosti sledeče:
Gotovo in splošno znana — čeprav velik del italijanskih trgovcev in industrijcev ne prezira tega — važnost jugoslovenskega tržišča za razmah italijanske produkcije in za preveliko obljudenost naše dežele, v zvezi z dobavljanjem drugega blaga, ki ga potrebujemo.
Ta potreba se živo občuti. Vendar se trgovski odnošaji razvijajo vkljub vsemu, četudi seveda z velikimi težavami. Vkljub brezbrižnosti vlad, ki se bolj zanima za politiko, nego pa za gospodarstvo, kakor na primer v sedanjem slučaju, ko jugo-slovenska vlada vsako pogajanje trgovske naravi spravlja v odvisnost od uredbe političnih stvari, pa naj se tudi med tem podere svet in trgovina pogine.
Ta potreba se občuti zbog dejstva, da more Italija dobavljati industrijske izdelke, razne pridelke zemlje, specijalizirano delovno roko, intelektualne sile itd., ki morejo pripomoči k pridobivanju tržišč, dočim more nakupovati v prvi vrsti živino vsake vrste, živalske produkte, les itd.
Zlo pa je v tem, da drugi prihajajo poprej in da s tistimi, ki zadnji prihajajo visdkdar postopa najslabše!
Pod pogoji medsebojnih udobnosti zavzemljejo druge dežele prva mesta ter pošiljajo svoje lastne delavce in tehnične voditelje, da si odpirajo poti, dočim našim ni dopuščeno vse to! Drugi dovažajo vse svoje blago, ki je cenejše in more vsled tega konkurirati ravno radi dejstva, da imajo že trgovsko pogodbo z Jugoslavijo.
Ni res — kakor se splošno krivo sodi v Italiji, da v Beogradu in v Srbiji z neprijaznim očesom gledajo na italijanski živelj. Ne! Narobe: tu se tujci detolerirajo samo — kajti tu morejo vsi svobodno govoriti svoj jezik, — marveč gledajo na vsokagar s prijaznim očesom. Tuja industrija se razvija in si pridobiva udobnosti, važne za deželo. Trgovina se razvija in odnošaji, ki se sklepajo, ustvarjajo tisto gospodarsko vez, ki dovaja do medsebojne simpatije med interesenti narodi ter služijo medsebojnim potrebam.
Jaz, ki živim v gospodarskem in finančnem svetu, vidim, da srbsko ljudstvo ne pozna nikakega nasprot-stva proti italijanskemu narodu, — marveč se smatra kot sličnemu po zgodovini svojega preporoda in svoje neodvisnosti. Govori se, da je bila Srbija isto, kar Pijemont za Italijo, in tisti duh, strmeči po neodvisnosti domovine je preveval Italijane in Srbe za dosego tega vzvišenega cilja. Če so vzroki za tisto jezo, je ta naperjena proti vladi, nikakor pa ne proti italijanskemu narodu.
In tu (pisec živi v Belgradu) je toliko prostora, posebno za italijansko specijalizirano delovno roko, je pomanjkanje trgovske pogodbe v težko škodo, kajti delo za zgradbo cest, poslopij, delo pri ustanovljenih in nastajajočih industrijah, potrebuje našega sodelovanja. Ker prihajamo pozno, se utegne seveda zgoditi, da ne pridemo pravočasno. Kajti vse druge dežele so se že postavile na svoje mesto v smislu in se bo moglo malo več storiti, ker se bomo morali boriti s hudo konkurenco in bomo naleteli na kaj drugačne razmere, nego so bile pred par meseci in so sedaj.
Le privatni inicijativi se je zahvaliti, da se je nekaterim italijanskim industrijcem posrečilo, da so prdobili koncesije za ustanovitev kake tvomice in če se je, v tej ali drugi obliki, ustanovila kaka družba.
Trgovsko življenje ne zasleduje velikih idealov, marveč pridobivanje tržišč, vidike za ekspanzije, žive tr-• govske zveze in gospodarske koristi. Mrzličavo delovanje strojev, motorov in žvižgov siren, to so elementi, ki se morajo družiti v popolnejšo delitev svetovnega dela. Če se pa postavljajo zapreke po volji, ali brezbrižnosti za razvoj narodnega gospodarstva od tiste strani, ki more in bi morala posredovati, ali, če se ne postavljajo podlage za sporazum v stvari: potem ostane sedemdeset odstotkov naporov od strani posameznih privatnih inicijativ brezkoristnih, če se jim ne posreči premagati vse težave.
Pogodba z Nemčijo — seveda: s trgovsko Nemčijo — je bila ratificirana te dni tako pride poplava nem-
ških izdelkov in pridelkov. Tudi druge dežele so že dosegle pogodbe in imele bodo za-se ugoden čas. A mi: na kaj čakamo še?
Če je ta dežela (Jugoslavija) vredna proučevanja in uvaževanja s politične strani, pa zahtevajo drugi razlog — morda še močnejši in važnejši — proučevanje in uvaževanje s trgovske strani.
Tu je dela v vseh panogah trgovine, industrije, finance. Industrija more cveteti, ker je dovolj električne inpagonske sile. In naravno je, da se s trgovino spajajo vse druge oblike delovanja, ki se razvija od proizvajanja do porabe.
Nadejati se je, da ne bo treba več mnogo časa, da se kaj stori v gori označenem smislu.
Avstrijska notna banka.
Finančni odbor dunajskega parlamenta je sprejel zakonski načrt o novi notni banki.
0 tej banki se je avstrijsko in inozemsko časopisje že ponovno obširneje bavilo in potrebno je, da se tudi mi, vsaj približno seznanimo s to novo institucijo, na katero polagajo avstrijski finančniki toliko nad in o katerej se pričakuje, da bo rešila Avstrijo pred popolno katastrofo.
V splošnem bo nova banka prevzela skoro popolni ustroj in vsa določila stare avstro-ogrske banke. — Stara avstro-ogrska bo prešla v novo notno banko pod firmo: »Avstrijska banka«. Glavni sedež banke bo na Dunaju a v vsakem iz osmih krajev se bo ustanovila po ena filijalka. — Notna banka bo imela 100 milijonov švicarskih frankov nominalnega kapitala, ki se porazdeli na milijon delnic po 100 švic. frankov. Od kapitala se bo zagotovilo najprej 60 milijonov švicarskih frankov tako, da prevzamejo banke in bančniki 24 milijonov švic. fr. na lasten račun in da garantirajo podpis ostalih 36 milijonov švic. fr. Ostale delnice v znesku 40 milijonov frankov se bo ponudilo pozneje delničarjem stare avstro-ogrske banke in nove banke. — Začasno se teh 40 milijonov lahko pogreša, ker je banka v stanu začeti svoje poslovanje tudi s 60 milijonskim kapitalom. Umevno je, da se niso banke z lahka odločile za take obveze. 60 milijonov švic. frankov iznaša danes približno 150 milijard n. avstrijskih kron, to je svota, ki tudi pri današnjih bilancah z goro-stasnimi številkami pomeni dovolj velike obveznosti. Dokaz o tej moči bančnih zavodov, bo brezdvomno napravil dober utis na domače razmere, kakor tudi na inozemstvo. Pri tem je treba naglašati,, da znaša kapital avstro-ogrske banke, ki je regulirala valuto osemkrat večjega prebivalstva samo 210 milijonov kron, in kapital francoske banke pa tudi samo 180 milijonov frankov.
Zakonski načrt, katerega je te dni sprejel finančni odbor, določa trajanje privilegija nove notne banke na 20 let. Tekom debate je po-vdarjal finančni minister Segur, da bodo potom notne banke, ki bo konstituirana najkasneje do 15. avgusta, dobili kritje bankovci, ki so sedaj v prometu. Na drugi strani bo smela
država v bodoče dobivati sredstva nove notne banke samo proti kritju v zlatu in devizah. Država se obveže, da ne bo izdala za čas dokler traja privilegij notne banke nobenih državnih not in da ne bo tudi drugače podvzela nobenih mer, ki bi ovirale novo banko pri izvršitvi sprejetih obveznosti, ki obstojajo v glavnem v tem, da deluje banka z vsemi sredstvi na to, da se do določitve novega postavnega razmerja, na podlagi katerega se imajo bankovci izmenjati za metal, razmerje not, ki jih bo ona izdala, napram inozemskemu denarju ne bo poslabšalo.
Na čelu uprave nove notne banke stoji, kakor pri avstro-ogrski banki, generalni svet, ki obstoji iz generalnega prezidenta in	21 generalnih
svetnikov. Po dosedanjem statutu obstoji generalni svet iz guvernerja, viceguvernerjev 14, njih namestnikov, in 12 članov. Število generalnih svetnikov se tedaj po novem statutu poveča. Prezidenta	bo imenovala,
kakor pri avstro-ogrski banki tudi tukaj vlada. Enega	viceprezidenta
imenuje finančni minister iz števila generalnih svetnikov, drugega pa voli generalni svet. Novo je pri tem to, da se morajo generalni svetniki vzeti iz vseh slojev in med tem, ko so morali biti pri avstro-ogrski banki vsi svetniki avstrijski, oziroma ogrski državljani, se sedaj dovoli izvolitev v generalni svet tudi ino-zemcem. Vendar pa obstoji določba, da sme biti kvečjemu 6 članov ino-zemcev. Predpisi glede kritja not, ki se bodo izdajale, niso še določeni. Državna kontrola se bo vodila kakor do sedaj po državnem komisarju in njegovem namestniku.
Nova banka ne bo smela pod nobenimi pogoji dovoljevati državi kredite. Pač pa bo izvrševala banka za državo denarne in blagajniške pole v širokem obsegu. Banka bo /Primorana sprejemati denar na račun finančne uprave, ter iz imovine finančne uprave tudi izvrševati plačila. Ves denarni promet države se bo tedaj koncentriral pri banki. — Banka bo tedaj opravljala blagajniške in druge posle za državo, nikakor pa ne z državo.
Mnogo važnejše pa nego vse, kar je določeno v bančnem zakonu in statutu, je to, kar se more vobče v finančni in gospodarski politiki storiti, da se zajamči uresničenje obljub katerih vsebuje zakon o novi notni banki tako obilno. Vera sama, da je ustanovitev nove notne banke ter sprejetje v novi bančni zakon nekaterih obveznosti in prepovedi za sanacijo popolnoma prerabljenega gospodarstva, kakor je avstrijsko, ter
za sanacijo valute, ni še zadostno. — Treba bo velikanskih naporov neumornega, resnega dela, da se bo zasnovano delo moglo začeti in uspešno nadaljevati.
M. Savi6:
Naša industrija in obrti.
XXI. Produkcija Škroba Iz koruze pri nas.
V Naši državi se producira škrob iz koruze in iz pšenice, >n sicer producira 6 tovarn Škrob iz koruze a ena iz pšenice. Tovarne škroba iz koruze producirajo tudi «pomije», to je odpadke, ki se, bodisi uporabljajo za prehrano svinj in govedi, ali pa se iih suši ter v suhem stanju proda v inozemstvo. Tovarne škroba iz pšenice producirajo iz odpadkov po izdelavi škroba tudi čevljarsKi klej. Iz koruznega škroba se izdeluje škrob v kos^h, v prahu ali kristaliziran. Škrob v kosih se porablja v tekstilnih tovarnah za škrobljenje tkanin in sicer največ na Čehoslovaškem, v Galiciji in v Angliji, kakor tudi za škrobljenje in Lksnje perila. Škrob v prahu se uporablja za izdelavo rahat-luka. t. j. slaščic v Turčiji in Egiptu, dalje se uporablja za tovarne prepečenca ter čistilne moke n* Češkem, kakor tudi za knjigoveze. Kristalni škrob se proizvaja samo na zahtevo trgovcev iz Čehoslovaške za domačo potrebo.
V Subotici se nahajajo 3 tovarne koruznega škroba in sicer: 1) g. Lewi & drug, ki producira letno 30—40 vagonov koruznega škroba 2) g. Miška Slc-zinger, ki producira letno 5—6 vagonov, 3) g. S. Kopa & uir.ovi (tovarna za škrob, ribane« in konzerve), ki producira 150 vagonov letno. Dalje se nahaja v Subotici tudi tovarna škroba is pšenice in riža g. Lajoša Bredcrja, ki producira letno okrog 150 vagonov pš;-ničnega škroba.
Razen teh se nahajajo v Banatu sledeče tovarne: 1) V Veiiki Kikindi, to varna koruznega škroba Bratov Šefio ki izdela letno 160 vagonov šterke, in 40 vagonov dekstrina, 2) Tovarna-fcoruznega škroba v Vršcu «Union», ki izdela okrog 200 vagonov koruzneg-škroba in 100 vagonov suhih odpadkov, 3) Tovarna koruznega škroba d, d. v Jabuki v Banatu, ki izdeluje o krog 420 vagonov koruznega škroba, in 220 vagonov odpadkov.
Povprečno se računa, da se od 500 vagonov koruze izdela 200 vagonov šterke in 100 vagonov suhih odpadkov («pomij»). Suhi odpadki so izv:stna krma, ker obsegajo 47.44% proteina in 12.05o/. olja. Ta krma je zelo prikladna za pitanje svinj in rib v rib-
Podllstek.
Od začetnika do popolnega trgom
(11. nadaljevanje.)
Kurt začne zopet s svojo kalkulacijo:
»Železni sod nas stane 30 frankov t 2% — 29.40 frankov za 500 kg blaga. Potetakem znašajo stroški za omot za 100 kg 5.88 frankov ali po 81 = 4.75 mark. Blago stane torej z omotom vred 79.40 + 4.75 mark =
84.15	mark za 100 kg. Zdaj pride še tovomina. Ta znaša 15 šilingov za 1000 kg, torej 1.5 šilinga za 100 kg.'
»Ker je zopet napačno,« ga prekine gospod Krej; »pri vaši kalkulaciji ste neko važno točko pregledali.^.
»Upošteval ni teže železnih sodov!« zakliče Adolf, ki je vse pazljivo poslušal.
»Saj vendar ne vem, koliko stanejo sodik je nehotei ušlo Kurtu.
»To pa še ni noben vzrok, da bi smeli težo omota pustiti popolnoma v nemar. Tak sod tehta 100 kg, kar znese 1000 kg za 10 sodov, katere potrebujemo. Sicer ni pri nizki tovornim in majhni količini to noben velik znesek, ki bi pa vendar koli-kortoliko zmanjšal naš dobiček. Raz-ven tega se razu m q tovomina v angleških tonah, ki tehtajo po 1016 kg, in zato se moramo vprašati: Ako stane 1016 kg 15 šilingov, koliko stane
nikih ter se je izvažala v Nemčijo in NemšKO Avstrijo, na Slovaško in Češko. V svežem stanju se uporablja za prehrano svinj in goved.
Tovarne sa škrob predelujejo tudi pokvarjeno koruzo, ki ni več porabna niti za človeško niti zj. živalsko hrano, in je iz tega razvidna njihova ogromna važnost za produkcijo koruze v deževnih letih.
Od zgoraj navedene produkcije škroba bomo mi potrebovali v naši državi pribl, i/*, ostalo se je izvažalo in se bo moralo tudi v bodoče izvažati. Ako že dovoljujemo' da se izvaža koruza, bi bilo tem preje treba dovoliti tudi izvoz škroba, kot kvalificiranega poljedeljskega produkta. S t&kim dovoljenjem izvoza bi se omogočilo snovanje škrobovih tovarn v prid našega kmetijstva in poljedelske rocijonalnosti.
Ravno tako smo mi eksportria država za pšenico, in zato bi b.lo zelo nujno potrebno in koristno, da bi se pri nas osnovalo še nekoliko tovarn za pšenični škrob in sicer v glavnem za izvoz škroba ter za kritje potrebe čevljarskega kleja za čevljarje, kakor tudi za izvoz čevljarskega kleja, ki je zelo koristen predmet. Pripominjamo pa, da so za izdelavo pšeničnega, «koruznega, riževega in krompirjevega škroba vedno potrebne različnovrstne instalacije, ker so procesi predelave različni tako, da one tovarne, ki izdelujejo škrob iz koruze, ne morejo izdelovati škroba iz krompirja in obratno, itd.
Izdelava škroba iz riža se vrši pri riževi luščilnici. Taka tovarna je obstojala na Reki. Ker pa nam Reka ni pripadla se bo moralo pri nas osnovati pri enem bodočem riževem mlinu, kakor je oni na Reki, tudi tovarna za izdelavo riževega škroba.
Produkcija škroba iz krompirja je biagotvorna industrija, ki omogočuj; rentabilno produkcijo krompirja v krajih, ki so prikladni za krompir kakor, tudi dobičkanosno racijonalno govedorejo v v takih krajih. Ker imamo mi možnost gojenja krompirja i v peščenih krajih, kakor tudi v višinskih planotah, kakor so na pr. Novopazarski Sandžak, Vla-sinja, Zlatikor, obmejni kraji Bosne proti Dalmaciji, v Sloveniji, v Liki itd., bi bilo velikega pomena, da ae uvede tudi predeliva krompirja. Različno cd produkcije od koruznega, pšeničnega in riževega škroba, za katere so potrebne velike inštalacije in desetine delavcev, se lahko osnujejo tovarne za škrob iz krompirja v zelo malem obsegu in z nekoliko delavci in s uoceni in skromno inštalacijo. Glavno pri tej produkciji je, da se nahaja v sredi krajev, kjer krompir obilno rodi in kjer je poceni. Ako osnujemo tovarne za krompirjev škrob v krajih, ki so prikladni za
rejo krompirja, deloma v prospeh ustvarjenja bodočega uspevanja teh krajev.
Proizvodnja škroba spada, kakor smo videli, med najkoristnejše poljedeljske industrije, prvič ker predeluje žita in sicer tudi ona, ki so za prehrana skvarjena ter jih vnovčuje po boljši ceni, drugič, ker nudi delo različnim našim delavcem in sicer na vsaka 2 vagona letne produkcije po enem delavcu, in tretjič, ker daje pri predelovanju odpadke, ki služijo za racijonalno živinorejo ter vsled te&a zasluži polno pozornost.
Kaj mora trgovec danes vedeti o davčnih zadevah.
(Nadaljevanje.)
C Občna pridobnina se imenuje v obče tudi »obrtni* davek.
Vsakemu podjetju, ki je zavezauo temu davku, seodkaže gotov davčni postanek, ki odgovarja njegovim obrtnim zakonom, n. pr. prometu, množini proizvodov, dalje* nspravni ir. obratni glavnici itd. Davčni postavek mora pa odgovarjati sorazmeno tudi še davčnim po-stavkom drugih davčnih zavezancev, s katerimi tvori oziroma bi tvoril davkoplačevalec eno davčno družbo. Vendar se pa davčni stranki ne predpiše vplačilo davčni postavek ampak davčni znesek.
Vsaka davčna družba mora namreč nositi gotovo davčno, breme t. j. en del kontingenta.
Večinoma pa vsi davčni postavki za eno dnvčno družbo znašajo več kot do-tični del kontingenta. Radi tega se davčni postavek reducira sorazmeno temu prekoračenju To se zgodi potem reparticij-skega odstotka. Slednjega se odbije od davčnega postavka. Kar ostane, je davčni znesek.
Nasprotno je postopati, ako vsi davčni postavki kake davčne družbe ne dosegajo dotičnega dela kontingenta. V tem primeru se k davčnemu postav ku pribije še reparticisKi pribitek. Kar dobimo v tem slučaju, je zopet davni znesek.
Na podlagi davčnega zneska se ndmeri še
af avtonomne dokla iu pa
b)	I30o/oni oziroma pri višjih davčnih zneskih pa 170o/oni enotni državni pribitek.
D.	Posebna pridobnina.
Ta morda obrtnike manj zanima, ker io plačujejo redoma le podjetja, ki polagajo javne račune (del. družbe, zadruge itd.) in p* družbe z omejeno zavezo, ako imajo napravno glavnico nad en milijon kron.
Vendar obravnava tudi ta davek radi popolnosti.
potem 100 kg? To bi znašalo pri računanju tovomine po kurzu 20.50 mark za 20 šilingov = 15.40 mark za 1016 kg, ali 1.52 mark za 100 kg. Pri tako majhnih partijah pa lahko mirno vzamemo šiling za 1 marko in tono za 1000 kg. Zdaj pa nadaljujte. Kurt!«
»Imeli smo torej 8415 mark za 100 kg, gliccrina vključno stroški '/.a omot, k čemur pride še tovomina. Ta zna? n 1.50 mark za 100 kg, torej za 500 kg blaga 7.50 mark in za 100 kg omota 1.50 mark, ali skupno 9 mark za 100 kg blaga z omotom vred. i
»To pomeni z drugimi besedami,« ga zopet prekine gospod Krej, »da znaša tara od 100 kg za sod eno petino ali 20 % teže vsebine ali netto, taže. Moramo torej postavko za to-vomino za 20 % zvišati, da bo v nji vključena tudi teža soda. Poiščemo ledaj pri našem računanju tovomine vedno razmerje med taro in netto-težo blaga vsakega kolija in prištejemo te odstotke k postavki tovor-nine.«
»V našem slučaju torej 1.50 mark 4- .20 % — 1-80 mark, to prišteto k
84.15	M za blago in omot, znaša 85.95 M. Zaslužiti hočemo pri 100 kg 4.50 M in moramo torej ofeirirati blago po
90.45 M, k čemur pride 0.90 M za dovoljenje 1 % skonta;
91.85 M za 100 kg netto
vključno železno embalažo, prosto krov s parnikom v Hull, 30 dni termina od dneva odpošiljatve, z 1 % skontom, plačljivo s čekom na Ham-
»In obresti za 30dnevni rok, med katerim obdrži odjemalec naš denar?« vpraša Ernst-
»Obresti nam ni potreba v tem jiučaju nič računati,« odvrne gospod Krej, »ker imamo i mi sami 30 dni od nagega dobavitelja. Tudi inkasso-stroskov ne upoštevamo, ker dobimo vendar bančni ček na Hamburg. Nasprotno pa pride v poštev transportno zavarovanje in sicer za vrednost 5000 M po y4 % — 12.50 M za 5000 mark ali 0.25 M za 100 kg. — Cena se torej zviša od 91.35 M na 91.60 M, in ker količine nimamo trdno v roki, to je, ker nismo gotovi, da jo moremo v slučaju naročitve tudi dobaviti, oferiramo 5000 kg neobvezno. O trdnih in neobveznih ofertah in podobnem1, se bomo pozneje pogovarjali, zdaj nadaljujmo kalkulacijo cen.«
»Napraviti moramo še različne oferte za olein v Kristijanijo,« pripomni Ernst.
»Da, pa ne samo v Kristijanijo, ampak tudi v Stockholm in Kopen-hagen. Oferiramo blago, kupljeno pri Ruffieir & Comp. v Marseille in ki še tam leži, torej našo štev. 1. Dajte mi, prosim, Fric, knjigo »Dobavni kontrakti«! Poglejte, to knjigo
sem naložil, da vpisujemo v njo pogodbe, katere sklenemo z našimi dobavitelji, kakor tudi one z našimi odjemalci, ki kupijo isti artikel. V začetku se nahaja dvojni, abecedni register, in sicer obsega prvi različne tvrdke in druge artikle. Vsak artikel ali vsaka pogodba ima dve strani; na levi strani vpišem nakupe in izvršene dobave od strani naših dobaviteljev in na desni strani si zaznamujem naše prodaje in na njih konto izvršene odpošiljatve. Ruffier & Comp. najdemo na strani 5 in tu vidimo, da nain stoji olein na razpolago v velikih sodih 5—600 kg 50 frankov in v sodčkih po približno 180 kg netto 5125 frankov prosto krov Marseille, plačljivo 3 mesece od dne prevzema ali kassa proti fakturi z l*/2 % skonto. Ker bi bil direktni prevoz iz Marseille v Ko-penhagen, Kristijanijo in Stockholm komaj kaj cenejši, kot iz Marseille v Hamburg in od tu v imenovana pristanišča, vzamemo zadnjo pot kot podlago in zdaj, Ernst, napravite račun, pri Čemur vzamete kot tovor-nino 20 šilingov za 1000 kg iz Marseille v Hamburg in iz Hamburga v Kristijanijo 10 M za isto množino. Dalje vpoštevajte 0.50 M za 1000 kg v Hamburgu, kakor tudi istotam 3 marke za prevoznino 1000 kg s parnika iz Marseille na parnik v Kristi-janijo.« — .
(Dalje prih.)
Poleg državnega davka se plačuje še:
a) 90%ni enotni državni pribitek,
b) 30o/o do 80»/°ni rentabilitetni pribitek, ako znaša rentabiliteta podjetja nad 6°/o, in pa
c) avtonomne dokiade.
E.	Rentni davek.
Imenuje se tudi prihodnina.
Rentnine je dvoje vrst.
Prva se pobira potom odb tka. n. pr. po hranilmcai|. lu se pobira poleg državnega davka le še 100°/oni enotni državni pribitek. Avtonomnih doklad tu nil
Druga vrsta se odmeraja na podlagi napovedi.
Poleg državnega davka je pri tej vrsti plačati še:
a) 170o/°ni enotni državni pribitek in pa
b) avtonome doklade.
Rentnege davka so oproščeni vsi tisti, katerih dohodki, zavezani temu davku, sami ali z drugimi dohodki vred ne presežajo letne vsote, ki je mero-oajna za davčno dolžnost osebne do-hodninine.
P. Dohodnina.
Odmerna podlaga so odhodki. Čim všji je celotni dohodek davčne strauke, tem višja je dohodnina.
K dohodnini se ne pobira nikakih pribitkov ali doklad. Vendar pa sestoji dohodnina iz sledečih sestavnih delov:
a) iz temeljnega zneska,
b) jz samske doklade in
O iz 30—120o/0ne vojne doklade.
Samska doklada je eli 100/0 na ali pa 150/Ona/
Kdor je samec plača 150/0 samsko doklado.	,
Vdovec z enim otrokom oziroma kdor preživlja le sop-iogo, plača 10o/0no samko dsklado. Ako ima vdovec preživljat! dvoje alj še več otrok, ali ako ima davčni zavezanec poleg soproge še enega ali več otrok, ne plača samske doklade.
Temeljni znesek za dohodnino s samsko doklado tvorita odmerno podlago za vojno doklado.
Avtonomnih dokUd se k dohodnini ne pobira.
Konečno še omenjamo, da vojna doklada ni identična z vojnim davkom.
Davka prosti minimum znaša pri dohodnini splošno 4800 K a za davčno leto 1921 pa 10.000 K.
Odmerno podlago za dohodnino tvorijo celotni dohodki davčne stranke.
Le službeni in mezdni prejemki zasebnih nameščencev se le delno (torej ne v svoji celoti) obdačijo.
Službeni prejemki zasebnih nameščencev do 30.000 K letno n. pr. se obdačijo le delnega zneska 500/0.
Na ta način so zasebni nameščenci prosti dohodnine za leto 1921, ako njih letni prejemki ne prsegajo 20.000 K.
Glede podrobnosti glej finančni zakon za leto 1921, »Urad iist», št. 90/240, z dne 2. avgusta 1921. Te določbe so važne za trgovce, ker te jamčijo za davke svojih nameščencev. (Glej zgoraj točko VII.) _____________________1
Izvoz in uvoz.
Prepoved uvoza moke na Češkosle-> vaško. Češkoslovaška je prepovedala uvoz moke v državo.
Svoboden izvoz sladkorja in koksa iz Češkoslovaške. Službeno se poroča, da bo od 1. oktobra L 1. izvoz sladkorja in koksa iz češkoslovaške prost carine. Ukinjeni bodo tudi vsi davki na sladkor.
Uvoz užigalic na Madžarsko. Vlada namerava prepovedati uvoz užigalic, ker zadostujejo domače tovarne.
Izvoz krompirja v A-gentinijo. Tvrdkam, ki se zanimajo za izvoz krompirja v Argentinijo je v pisarni trggvske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled neki dopis iz Buenos-Airesa, v katerem se omenja tudi uvoz našega krompirja v Argentimjo.
narodno gospodarske zadete.
Trgovina.
Ruska zunanja trgovina. Glede ruske zunanje trgovine se je objavilo za prve štiri mesece tekočega leta sledeče številke: Tekom meseca januarja 1922 je znašal uvoz 5464,0, izvoz 1037,0 tisoč pudov; tekom meseca februarja je znašal uvoz 8566,0, izvoz 205,0 tisoč pudov: tekom meseca marca se je uvozi-
lo 15.664,0, izvozilo 454,0 tisoč pudov. Uvoz se je po statističnih podatkih preteklega leta podesetoril. Toda tudi izvoz se je povečal. Uvaža se ponajveč jžita za gladujoče pokrajine.
Francoska zunanja trgovina. V prvih petih mesecih t. 1. je znašala vrednost francoskega uvoza 8.8 miljard frankov napram 9.1 v preteklem letu in 3.5 milijardam v letu 1913. Izvoz znaša 9.2 milijarde, kakor v preteklem letu in napram 2.8 milijardam v letu 1913.
Industrija.
Produkeija mineralnega olja na Poljskem. Produkcija mineralnega olja je v Galiciji tekom meseca aprila napram mesecu marcu zrasla, pa vseeno ni dosegla množine, katero se je pridobilo istega meseca v letu 1921. Produkcija je znašala tekom, aprila 3811, 5 cistemskih vozov napram 3301,7 v prejšnjem mesecu. Od tega pripade na okraj Boreslav 1423,8 cistemskih vozov, Tustanovice 1648,3, Mraznica 683,3, ostanek se je pa pridobilo iz manjših vrelcev. V zadnjem času se je posebno razvil okraj Tustanovice.
Razvoj kemične industrije na Ruskem. Začetkom preteklega meseca se je vršil vseruski kongres kemičarjev v Petrogradu. Kongresa se je udeležilo 350 delegatov. Ugotovilo se je, da je ruska kemična industrija ne glede na težke razmere, v zadnjem času vendar dobro napredovala. Čudno je, da se v teh razmerah baš kemična industrija, ki ima tako minimalno kapaciteto, tako dobro razvija.
Industrija šip v Belgiji. Visoki produkcijski stroški še vedno ne pustijo steklarski industriji, ki je v Belgiji tako , razvita, do svobodnega razmaha. Tovarne so deloma primorane oddati svoje izdelke izpod produkcijskih stroškov. 2e dolgo časa čaka masa bolgarskih naročil na izvršitev. Dogovarja se, da se bo začelo prodajati potom zadrug.
Davki.
Delegacija ministrstva financ v Ljubljani nam javlja, da se je z zakonom o budžetskih dvanajstinah za mesec julij 1922 z veljavnostjo od 1. julija t. 1. povišala taksa na igralne karte in domine iz tar. post. 236 taksnega in pristoj-binskega zakona od 30 dinarjev na 50 dinarjev. Vse karte in domine se morajo torej ponovno žigosati, in razlika takse po 20 dinarjev plačati najkasneje do 1. avgusta 1922. Lastniki kart in domin se opozarjajo, da morajo pismeno prijaviti (prijava brez kolka) pri pristojnem davčnem uradu posebej vse že rabljene in posebej vse še nerabljene karte in domine ter doplačati takso 20 din., odnosno, ako sploh še niso bile taksirane, takso po 50 din. Proti strankam. ki ne bi donesle prijave in plačale takse do 1. avgusta 1922, se bo kazensko postopalo.
Davek na vojne dobičke za 1. 1920. Te dni izide v Uradnem listu zakon o davku na vojne dobičke za 1. 1914 do 1920 z dne 17. februarja 1922, s katerim je zakonodajni odbor narodne skupščine v seji dne 24. decembra 1921 dopolnil in izpremenil začasni zakon z dne 6. aprila 1920, Ur. list št. 173 iz 1920 ter prilogo 5 fin. zakona za leti 1920-21 Uradni list št. 436 iz 1920 ter hkratu razširil pobiranje davka na vojne dobičke tudi na 1. 1920 v isti izmeri, kakor se je pobiral za 1. 1919. Predno se je pa ta zakon objavil, je narodna skupščina v seji dne 28. febr. 1922 določila za odmero davka na vojne dobičke za 1. 1920 izjemna določila, ki jih vsebuje čl. 3 b) zakona o proračunskih dvanajstinah za meseca marc in april 1922 Uradni list št. 56 iz 1922. Da ne nastanejo v tem oziru nesporazumljenja se davčni zavezanci opozarjajo, da se bodo davčna oblastva ravnala pri odmeri davka na vojne dobičke za 1. 1920 po določilih zakona o davku na vojne dobičke z dne 17. febr. 1922, ki se objavi te dni v Uradnem listu, le toliko, kolikor niso ta določila izpremenjena z določili čl. 3b) zakona o proračunskih dvanajstinah za meseca marc in april 1922 odnosno čl. 6 zakona o proračunskih dvanajstinah za maj in junij 1922.
Carina.
Italijanski agio. Doplačilo za agio
se je v Italiji določilo za čas od 16. junija do 30. junija na 273 od sto.
Promnt.
Prometne izpremembe. Sprejemanje in odpošiljanje sporovozne in brzo-vozne robe v vozovnih nakladih za Nemčijo potom ponovne predaje preko postaje Salzburg je do vključno 26. julija t. 1. ukinjeno. Med tem časom je tudi ponovna predaja pošiljk za Nemčijo v postaji Salzburg zabranjena. Ze sprejete in medpotne pošiljke iztečejo. — Radi poplave proge Innsbruck— Imst je s takojšnjo veljavnostjo do vključno 26. julija t. 1. ukinjeno sprejemanje in odpošiljanje vsakovrstne brzovozne in sporovozne robe preko postaje Imst za postaje v smeri Innsbruck—Švica. Medpotne pošiljke se zadržijo in stavijo pošiljateljem na razpo lago.
Paketi za Šrieo. Minister za pošto in brzojav je odredil za pakete, ki se pošiljajo v Švico, nastopne pristojbine: do 5 kg 25.50 Din, do 10 kg 35.50 Din.
Razširjenje našega telefonskega omrežja. Ministrstvo je dobilo iz Buda-pešte 20 vagonov bakrene žice na račun reparacij.
Izprememba težne pristojbine v paketnem prometu s Švieo. Po razpisu poštnega in brzojavnega ministrstva je težna pristojbina za pakete iz naše kraljevine v Švico odslej tale: do 5 kg 20 dinarjev 50 par, do 10 kg 35 din. 50 par.
Izmenjava pisemske pošte z Albanijo. Po naredbi poštnega in brzojavnega ministrstva se je pričela 23. junija t. 1. neposredna izmenjava pisemskih sklepov med našo kraljevino in Albanijo. Izmenjevalne pošte so Rijeka, Cr-nojevica od naše ter Skadar od albanske poštne uprave.
Iz nalili organizacij.
V trgovski gremij za mariborsko okolico se je pri zadnjem občnem zboru 30. p. m. spremenila dosedanja trgovska zadruga.
Na gremij trgovcev v Ljubljani prihajajo pritožbe, da morajo telefonski naročniki večkrat dolgo časa čakati pri aparatu na željeno zvezo. Zato poživlja gremij vse svoje člane, da naj vselej, ko ne bodo točno postreženi takoj zahtevajo zvezo 7. predstojnikom centrale oziroma z njegovim namestnikom, ter mu sporoče svoje pritožbe. Ta bo nemudoma preiskal, kaj je bil vzrok, da se centrala ni takoj odzvala ter even-tuelne nedostatke odpravil. Ob enem izvoli dotiČnl pritožitelj ali direktno ali pa potom gremija ako smatra to za por trebno, zadevo prijaviti podpisanemu ravnateljstvu, kitero bo svojega uslužbenca kaznovalo, ako je zakrivil nerodnost
Dobava, prodaja.
Dobava mesa. Komanda Dravske divizijske oblasti v Ljubljani razpisuie na dan 20. julija t.l. ob 10. uri dopo-ludne sklepanje pismenih neposrednih pogodb za debavo mesa meseca avgusta in septembra 1922 za garnizije Ljubljana, Celje, Ptuj in Slovenska Bistrica in sicer pri intendanturi Komande dravske divizijske oblasti v Ljubljani, pri vojnem okrugu v Celju ter pri komandah mesta v Ptuju in Slovenski Bistrici. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zborn ce v Ljubljani interesentom na vpogled.
Dobava brona za ležišča. Ravnateljstvo državnih železnic v Sarajevu razpisuje ofertalno licitacijo glede dobave 2200 kg brona za ležišča. Pismene ponudbe je vložiti najkasneje do 1. avg. tl. pri imenovanem ravnateljstvu v Sarajevu. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v L ubljsni interesentom na vpogled
Razno.
Nagrade profesorjem in učiteljem na trgovskih in obrtnih šolah je obljubil trgovinski minister čimpreje nakazati, ker mu je finančno ministrstvo že odprlo potrebni kredit za celo kraljevino.
Jesenski mednarodni vzorčni vele-semenj na Dunajn se vrši med 10. in 18. septembrom.
Vagoni in lokomotive iz Nemčije.
Kakor javlja železniško ministrstvo,
smo prejeli do sedaj iz naslova vojno odškodnine iz Nemčije 51 lokomotiv in 4156 vagonov.
Romunsko posojilo na Angleškem. Pogodba glede najetja romunskega posojila na Angleškem v višini dva in pol milijona funtov šterlingov je že podpisana.
Novo povišanje prometnih pristojbin
v Avstriji. Kakor poročajo, bodo poštne, brzojavne in telefonske pristojbine zopet poskočile. Glavni odbor narodne skupščine je pooblastil prometnega ministra, da poviša valutam primemo vse pristojbine, tako da je treba pričakovati 300—350 odst. poviška. Pristojbine za brzojavke v inozemstvu se bodo zaračunavale v zlati pariteti. Telefonski abonma bo stal celoletno 600.000 K.
Prosto pridelovanje tobaka v Avstriji. Avstrijski finančni minister je dovolil, da sme vsakdo pridelovati v svojem vrtu po 20 rastlin tobaka za vsakega nad 18 let starega moškega člana rodbine.
Železničarska stavka v Ameriki. — Okoli 25.000 železničarjev je brez dovoljenja strokovnih organizacij prenehalo delati.
Letina v Rusiji. Hoover je izjavil v svojem poročilu, ki ga je poslal predsedniku Zedinjenih držav Hardingu, da bo letošnja letina v Rusiji izvrstna.
Nova tarifa za brzojavke v Avstriji.
Dne 15. t. m. je stopila v veljavo v Avstriji nova tarifa za brzojavke v inozemstvo. Nova pristojbina bazira na razmerju en frank enako dva tisoč nemško-avstrijskih kron. Za brzojavke iz Avstrije v našo državo se plača za besedo sto avstrijskih kron. Najmanjša brzojavka stane tisoč Ka.
Tobačna produkcija na Romunskem. Na Romunskem je tobak državni monopol, in ker produkcija tega predmeta v zadnjih dveh letih zelo raste, ima država od tega zelo velike koristi in dohodki, ki dohajajo državi iz tobačnega monopola bodo v znatni meri pripomogli, da se gospodarski kaos na Romunskem zopet uredi. Zbog tega posveča država produkciji tobaka največjo pažnjo. Na Sedmograškem se je posadilo okoli 4100 ha s tobakom, v Stari Romuniji okoli 12.000 ha, kar bi znašalo za 80 odstotkov več nego v predvojnem času. V letu 1921 se je pridelalo 14 milijonov kg, od katerih 6e je 11 milijonov kg konsumiralo doma, medtem ko se je 3 milijone pa izvozilo na Čehoslovaško in v Avstrijo. Država je imela v letu 1921 od tobačnega monopola 1 milijardo lejev čistega dobička in pričakuje, da bo znašal po iznosu tekom prvih štirih mesecev čisti dobiček tekočega leta najmanj 1,7 milijard lejev.
Izgubljene obveznice predvojnih av-stro-ogrskih posojil, postopanje za njih nadomestitev. Po razpisu finančnega ministrstva z dne 1. julija 1922, D. br. 12.836 je v slučaju, da se je kaka obveznica predvojnih avstro-ogrskih državnih posojil izgubila ali sicer uničila, pa jo želi lastnik nadomestiti, postopati tako-le:	Po izvršenem amortizačnem
postopanju, ki se naj uvede pri pristojnem sodišču, je z overenim prepisom sodnijskega sklepa zaprositi: a) glede avstrijskih obveznic pri generalni direkciji državnih dolgov na Dunaju I.. Singerstrasse, b) glede ogrskih obveznic pri madžarskem finančnem ministrstvu v Budimpešti, za potrdilo, da do-sedaj niso bile izdane nove obveznice niti ne izplačane obresti od časa izdaje sodnijskega sklepa dalje. To potrdilo se bo smatralo kot originalna obveznica in naj se predloži generalni direkciji državnih dolgov v Beogradu radi žigosanja.
HMBLJ.
IX. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo o stanju hmeljskih nasadov. Žalec v Savinjski dolini, dne 15. julija 1922. Vsled pomanjkanja mokrote je rastlina pri hudi vročini nekoliko zaqstala v razvoju, kar se posebno o slabejših in slabih nasadih povedati mora. Golding je v polnem cvetju, medtem ko pozni hmelj prične poganjati cvetne popke. Vsled vročine je začelo spodnje listje v nekaterih nasadih rumeneti. Rastlina je pa zdrava in brez mrčesa. Ker že od dne 1. julija ni izdatno deževalo, bilo bi nujno potrebno, da bi v dosego obilo
lepega hmelja pohleven dež temeljito premočil vsa hmeljišča. Društveno vodstvo.
Žitni trg. Cene žitu so bile v Vojvodini sledeče: pšenica 14.80 K, ječmen 12.24 K, oves 12.30 kron, koruza 12.50 kron, pšenična moka št. 0 — 22 K. — Tendenca trajno čvsrta.
Mariborsko sejmsko poročilo. Cene so bile sledeče: mladi prašiči 5—6 tednov stari 450—700 K, 7—9 tednov stari 800—1100 K, 3—4 mesece stari 1500— 1700 K, 4—6 mesecev stari 1800—2000 kron, 8—10 mesecev stari 2500—3500 kron, 1 leto stari 4000—4500 K. Koze 600—700 K.
Cene sirovim kožam. Podražile so se težke kože nad 35 kg do 52 K (prvovrstne). Lažje kože prvovrstne so plačevali po 45 do 48 K. Bosanske kože in kože od hrvaških buš se prodajajo po 42—44 K 1 kg. Telečje kože se prodajajo po 70—75 K 1 kg.
Cene goveji živini v Milanu. Na milanskem trgu se je plačalo dne 10. t. m. za goveje meso I. vrste (kg žive teže) 5.45 lir, II. 4.80 lir, III. vrste 4 lire.
Izvanredni občni zbor Kraljeve dvorne špedicije >Orient« d. d. v Mariboru.
(Dalje.)
Omeniti še moramo, da je meseca aprila t. 1. pričela tudi južna železnica izvrševati potom svojega deklaranta carinsko posredniške posle, na podlagi zastarelega § 61 žel. pravilnika, kate-
rega pa Jugoslavija ni nikdar priznala. To novo obrt je Južna železnica uvedla s pretvezo, da hoče streti korupcijo na carinarnici, kar pa ni tako. Njej se je šlo glavno za to, da monopolizira ta posel nam vsem v škodo, sama pa pridobi novi ogromni vir dohodkov. Vsled njenega poslovanja izgubimo mnogo na našem poslovnem prometu, obenem pa trpi celokupno trgovstvo, ker železnica ne zastopa nikdar tako celokupnih interesov posameznih trgovcev, kakor bi to bila njena dolžnost. Dokaz temu so številne pritožbe in sodnijske pravde.
V kratkem času obstoja in delovanja naše družbe storilo se je pač to, Itar je bilo v naših močeh. Organizacija družbe se bode po začrtani poti nadaljevala tako, da bode tudi naša družba igrala v Srednji Evropi, ako že ne prvo, pa vsaj važno vlogo.
Ustanovile so se lastne podružnice v Ljubljani, Zagrebu, Rakeku in Jesenicah, ekspoziture pa v Beogradu, Bakru, Subotici, Sušaku, Osijeku in Splitu. — Z ozirom na naš delokrog, kateri se je pričel nepričakovano hitro raztezati na vse jugoslovanske pokrajine in preko njih, in da smo v kratkem času ukoreninili naše ime tudi preko mej Jugoslavije, se inozemske tvrdke prav resno trudijo, stopiti z nami v tesne zveze. Tudi naše trgovstvo in industrija se je pričela v polni meri poprijemati domačega stanovskega podjetja.
Tudi v Beogradu so uvideli važnost domačih podjetij, uvideli so, da je v slanu domače podjetje nuditi isto, kar nudijo inozemska. Iz teh razlogov poverili so nam dvorne transporte, koje smo vestno in solidno izvršili, nadalje
so uvideli potom lastnih konzularnih zastopnikov, v inozemstvu, da nam je mnogo na tem ležeče, povzdigniti domačo trgovino in industrijo, osobito pa pospeševati izvoz naših pridelkov. Vse to je napotilo Kraljevo Dvorno ministrstvo, da nas je isto priporočalo v odlikovanje, nakar nam je Njegovo Veličanstvo Kralj Aleksander I. podelil naslov »kraljeva dvorna špedicija«. To je v Sloveniji prvo odlikovanje, katero smo prejeli mi.
Zveza lesnih industrijcev za Slovenijo imenovala nas je oficijelnim špediterjem lesnih industrijcev. Za vsakega posameznega člana te zveze vršimo carinsko manipulacijo in odpremljamo transporte z vso vestnostjo in točnostjo preko naših granic.
Trdimo lahko z zadoščenjem, da smo brez posebnega hrupa dosegli prav lepe uspehe in da se je naše podjetje povspelo do prvovrstnega domačega spedicijskega podjetja, v koje ima lahko vsak zaupanje in katero je v korist in ponos celokupnemu trgovstvu.
Družba poseduje lastno hišo, katero je svoječasno po ugodni ceni kupila, iit katera reprezentira danes štirikratno vrednost. Nabavili smo za podjetje lastne tovorne automobile za prevažanje blaga, koji režijski stroški so cenejši, kakor pa številni konji, katere bi si morali v nasprotnem slučaju vzdrževati.
(Dalje prih.)
Zagreb, devize: Dunaj 0.225—0.25, Berlin 18.90—19, Budimpešta 6.40 do
iwm sKIatllšče m preuoznn družba liv Celju
Poziv
m si®® ni Mit II. ni.
Upravni svet Javnega skladišča in prevozne družbe d. d. v Celju, pooblaščen za to s sklepom rednega občnega zbora delničarjev z dne 27. aprila t. 1. razpisuje zvišanje delniške glavnice
od 3,000.000-— na 6,000.000-— K
z izdajo
750 novih delnic po 4000 K nom.
ob nastopnih pogojih:
1. Dosedanjim delničarjem pripada pravica sub-skribirati na podlagi 1 stare 1 novo delnico po tečaju 4200 K tel quel.
2. Od starih delničarjev neprevzete delnice se repartirajo novim delničarjem potom upravnega sveta po kurzu 5200 K tel quel. Za nedodeljene delnice se vrnejo vplačila do 15. avgusta 1912.
3. Subskripcija se vrši od 15. do 31. julija 1922.
4. Protivrednost subskribiranih delnic je vplačati najpozneje do 31. julija 1922.
5. Kot podpisovalnice se določijo:
a) Ljubljanska kreditna banka podružnica Celje:
b) Prva hrvatska štedlonica podružnica Celje;
c) Posojilnica v Celju.
6. Nove delnice so deležne dobička za poslovno leto 1922.
7. Ažijski kurzni dobiček se dodeli po pokritju izdajnih stroškov v smislu § 32. družbinih pravil glav-ničnemu rezervnemu skladu.
V |
zooiie za
izdeluje
Tovorna lessnib žsbilev
Ivan seunts ni.
Tacen noti Imim goro pri Uubllani.
CELJE, dne 10. julija 1922.
Upravni svet.
VELETRGOVINA
Grim&Mt
Ljubljana
priporoča
špecerijsko, koloni-jalno>blago in vsakovrstno žganje.
mr Zahtevajte cenike I w
6.50, Bukarešta 48.50, Milan 381-385, London 375—376, Newyork 84—84.50, Pariz 692.50-697, Praga 193-194, Švica 1600—1635, Varšava 1.52—1.55. Valute: dolar 82.50—83.75, avstrijske krone 0.30, češke krone 188—192, marke 20—21.
Jadranska banka 420—430.
Jugoslovenska banka 105—106. Ljubljanska kreditna banka 200—210. Slavenska banka 112—112.50. Ljubljanske strojne tovarne 204. Trboveljska premogovna družba 225.
Beograd, devize: Budimpešta 6.55, Bukarešta 48.75, Milan 383, London 374—375, Newyork 83.50, Pariz 689 do 690, Praga 192.25, Švica 1580, Berlin 23.25—23.50, Solun 205. Valute: dolar 82.
Duaajska borza včeraj ni poslovala. V prostem prometu so notirali: Italija 1790, Berlin 89, Ne\vyork 40.500, Pariz 3260, Curih 7550, Praga 935, Zagreb 115, Budimpešta 90 in Varšava 7.10.
Curih, devize: Berlin l.fS, Newyork 521.25, London 23.21, Pariz 43.60, Milan 24, Praga 11.70, Budimpešta 0.41, Zagreb 1.525, Varšava 0.095, Dunaj 0.0150, avstr žigosane krone 0.017/8.
Trgovci pozor!
Enonadstropna trgovska hiša,-z obširnimi skladišči, v prvem nadstropju lepo obširno stanovanje, masivna velika klet in gospodarsko poslopje, se takoj proda s kompletno opremo vred. Vinska klet je velikega pomena, ker je v vinskem kraju in je bila do sedaj tam vinska trgovina. V hiši je že 15 let vpeljana trgovina z mešanim blagom. — Nahaja se tik farne cerkve ob okrajni cesti. Ogleda se pri Sv. Barbari v Halozah, vpraša pa pri lastniku
Francu Sftarčič, Maribor
Vetrln|ska ul. 15.
susziszisasasuszi
Manufakturna trgovina
na drobno in debelo
J. KOSTEVC
Ljubljana, Sv. Petra c. 4
priporoča veliko zalogo manufak-turnega blaga po znižanih cenah
preproge srbske domače ročne industrije
po ugodni ceni. V zalogi so še velikosti 45-45, 43/110, 64/136, 67/194, 102/158, 134/134, 136/204, 170/246, 210/274, 235/300, 272/304.
A
Na drobno I
Na debelo!
Vete vrste usnja: boks, ševro, črni in barvani, prodaja trgovina nenja
J. MARCHIOTTI, LJUBLJANA
Sv. Petra eesta štev. 30.
Delniška glavnica: K 20,000.000-
Podružnice:
liovo mesto, Rakek, Slovenigradec.
SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA
LJUBLJANA, Šelenburgova ulica štev. 1.
Izvršuje vse bantne posle najtočneje In najkulantneje.
Rezervni zakladi: K 6,500.000"-
Telefoni štev. 146, 458. Brzojavke: Eskomptna
Lastnik: »Merkur«, trgovsko-industrijska d. d., Ljubljana. — Glavni urednik: Robert Blenk. — Odgovorni urednik: franjb Zebal. — Tiska tiskarna Makso Hrovatin v Ljubljani